Leto VII, štev. 260	Ljubljana, četrtek 11. novembra 1926	Poštnina pavšalirana.	Cena 2 Din
= Ithaja oo »lutfaj. =c
Stane mesečno Din 15—; za ino-»emstvo Din 4°'— neobvezna
Oglasi po tariiu.
Uredništvo i
LJubljana, Knaftova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev n.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpramlStvo: LJubljana, PreScrnova
uUca it. 5+. — Telefon St. 36.
loseratni oddelek« Ljubljana, Prešernov« ulica St. 4, — Telefon 6t 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. x. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem fek. zavodu e Ljub-jana št. 11.842 - Praha čialo 7»,i$o. Wien,Nr. 105.441
Ljubljana, 10. novembra.
V Italiji se razvijajo stvari, kakor je bilo pričakovati 2e na prvi seji ^-parlamenta.-, je bil sprejet z vsemi fašistov-skimi glasovi zakon, po katerem izgubi mandate celokupna bivša aventinska opozicija s komunisti vred. Le peščica liberalcev in par zastopnikov narodnih manjšin bo smelo odslej prestopiti vrata rimske poslanske zbornice, ki ostane rezervirana sicer samo za črnosraje-nike, Pravtako je bila s 341 fašistovski-mi glasovi proti 12 liberalnim glasovnicam sprejeta uvedba smrtne kazni zoper politične zločince. Kdorkoli bo dvignil roko na Mussolinija, bo ustreljen. Za kogarkoli pa se bo zvedelo, da mu ni povšeč črnosrajčna inkvizicija, tisti pride v temnico in mu pobero vse premoženje. Fašisti, ki so že dozdaj počeli v Italiji, kar se jim je zljubilo, bodo odslej po «zakonu» upravičeni in opolnomo-čeni za najneverjetnejšo strahovlado. O življenju in smrti Italijanov so doslej odločevali tajni fašistovski konventiklji, posihmal je to zadeva «zakonito:> postavljenih črnosrajčnih krvavih sodnikov. Oblastniki so se že začeli posluževat- novih pooblastil in z vseh strani Italije prihajajo glasovi o številnih aretacijah nevšečih elementov.
Vsekakor pa je morala rimska vlada priiiti malo hladne vodice v krvavo fašistovsko vino. Prvotno so nameravali očetje drakonskih postav spraviti v fašistovske inkvizitorske klešče tudi tiste inozemce, ki bi se drznili izraziti nela-skavo mnenje o danes veljavnem režimu v Italiji. Vsled odločnega odpora Anglije, zlasti pa Francije, paragraf 6. veudar ni ugledal belega dneva
Danes ne more biti najmanjšega dvoma o tem, da so fašisti sami pripravili vse dogodke, ki naj bi pred javnostjo opravičili sedanje drakonske ukrepe. Garibaldijevo zasliševanje je razkrinkalo do nagega fašistovske politične metode. Ricciotti Garibaldi je po naročilu in za denar rimske policije organiziral atentate proti Mussoliniju. Mož že zdaj priznava, da je prejel za svoje čedno delo najmanj pol milijona lir. Ni izključeno. da bo pripoznal še večje vsote. Iz zunanjepolitičnega stališča je manj zanimivo, da se je vnuk italijanskega junaka osvoboditve ponižal na nivo vohunskega stezosledca in oblatil za vse večne čase častitljivo imeGiu-seppija Garibaldija: bolj pomembno je, da je ^polkovnika Ricciotti vse svoje umazano delo opravljal v Franciji, in sicer tako. da naj bi se Francija izkazala kot tista dežela, kjer se kujejo politične zarote proti obstoječemu stanju ne samo v Italiji, marveč v Evropi sploh. Posebno značilno je, da ie Ricciotti tudi v nameravani katalonski puč vtaknil svoje podkupljive prste. Laško časopisje je z zgovornostjo, ki celo pri njem zasluži pozornost, opevalo sredozemski pakt med Italijo in Španijo. V Ženevi sicer fašistovska diplomacija ni mogla nuditi zastopnikom diktatorja Primo de Rive-re pomoči, ki bi kaj zaleg.a. Španija ni dobila stalnega sedeža v Svetu Uruštva narodov iii je užaljena zapustila ženevski areopag. Česar nista spravila v sep. tembru skupaj gospoda Scialoja in Grandi, to je sedaj skusala nadomestiti rimska centralna policija s pomočjo svojega zaupnika Ricciottija Garibaldija. Čedni vnuk italijanskega junaka iz osvobodilnih vojn je imel nalogo, izkopati nepremostljiv jarek med Madridom in Parizom, kakor ga je kopal med Parizom in Rrmotn. Zato je mož poleg pro-tifašistovskih atentatov pripravljal tudi katalonsko vstajo.
Danes so vse te mahinacije do golega razkrinkane. Kaj inisii francoski narod o fašistovskem režimu, tega nam r.e pove g. Briand, ki jc zmeren po na-turi, a mora zmeren biti po svojem uradnem opravilu. Francosko časopisje sko-ro brez razlike politične struje pr.kazuje rimski režim sedaj tako, da prekaša vse naše izraze. Na Mussolin ja in nj.gove ljudi dežujejo priimki, radi ka.erih bi nas g. Ninčič morda celo poskušal spraviti pred sodišče. Klerikalno-fašistovska «Action francaise» prinaša celo vznemirljiva poročila o italijanskih vojaških pripravah na francoski meji. zatrjuje, da je izdelal italijanski generalštab poseben mobilizacijski načrt proti Franciji, in izjavlja, da so italijanske namere proti Franciji vse prej kot prijateljske in miroljubne. Res sicer živi Daudetov na-cijonalistični list od pretiravanj, vendar kaže celokupna italijanska politika zadnjih let, da so v Rimu zgubili še tisto malo trezne presoje, kar so jo kdaj imeli. Neprestane demonstracije proti Franciji, ki so se v posebno hudi meri ponovile te dni v Tripolisu in Ventimigliji, pričajo, da hoče fašizem izvršiti političen pritisk na Pariz, ako že sedaj ne sanja o bližnji ^osvoboditvi® Korsike in Niče in o obnovi rimskega imperija na račun francoskih kolonij.
Francozi so bili vedno naši zvesti in trdni prijatelji. K zavezništvu je nas in njih nagibala vzajemna simpatija, skupnost interesov pa nas naravnost sili v isti tabor. Vendar včasih Francozi niso mogli razumeti, kakšne težave imamo s svojim nemirnim sosedom onstran Jadrana. Danes pa sami čutijo, da se pri-
Poslanec Wilfan v Rimu aretiran
Nikdo ne ve česar ga dolžijo. -nih narodnih mož iz Primorja.
Italija odkianj
Rakek, 10. novembra, d. Po zanesljivih informacijah, ki so dospele danes pozno zvečer v Rakek, je bil voditelj našega naroda v Italiji poslanec dr. Josip Wilfan danes v Rimu aretiran. Močna straža policije ga je iz njegovega stanovanja v hotelu prepeljala na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga zasliševali. Česar se ga dolži nI znano. Rimska policija je odredila hišno preiskavo v njegovem tržaškem stanovanju.
Potniki pripovedujejo, da je sestavljen seznam odličnih slovenskih narodnih mož, ki jih nameravajo internirati na italijanskih otokih v Sredozemskem morju.
Trst, 10. novembra. 1. Od danes naprej ne smejo listi pod nobenim pogojem poročati o hišnih preiskavah in aretacijah fašistovskih nasprotnikov v Trstu in na deželi. (Zdi se, da so fašistovske oblasti zopet pričele preganjati naš ži-
Priprave za internacijo odlič-
— Usoda nettunskih konvencij.
a vsako revizijo.
velj,- ki ga smatrajo kratkomalo za nu-sportnega samo zato, ker je «drugorod-110». Ur.)
Beograd, 10. novembra u. Iz Rima se zadnje dni širijo vesti, da je minister Ninčič obljubil postaviti nettunske konvencije na dnevni red ene od prihodnjih sej Narodne skupščine.
Potrdila te vesti ni dobiti. Vsekakor pa se mora priznati, da je situacija za razpravo o teh konvencijah sedaj neposredno po goriških nasilstvih skrajno neugodna. Kar se tiče vesti, da je naša vlada poskušala dobiti pristanek rimskega kab'neta na revizijo nekaterih točk nettunskih konvencij, ki so za našo državo posebno mučne, je po za nesljivih informacijah točno, da se je to poskušalo. Toda italijanska vlada odklanja vsako revizijo ter vztraja na tem, da se neitunske konvencije sprej mejo, kakršne so bile podpisane.
¥ somraku .napoleonskega leta"
Sestava fašistovskega parlamenta. — Mussolini je bil primoran omiliti nadaljne določbe glede inozemcev. — Razširjen delokrog policije. — Zaplemba vseh protifašistovskih lokalov. — Interpelacija v tirolskem deželnem zboru. — Nadaljne aretacije. — Novorojenčki pod fašistovsko zaščito.
vo in upravljanje javnega denarja. Prefek. ti sc morajo stalno zanimati za sindikalna vprašanja in zadeve korporacij.
Rim, 10. novembra, o. Na podlagi nove. ga zakona je policija zasegla iu zatvorila lokale vseh protifašistovskih strank, ki so bile po tem zakonu razpuščene. V več me. stih so sc vršile hišne preiskave pri opozi« cijonalnih voditeljih. Zatvorjeni prostori protifašistovskih strank bodo preurejeni za zasebna stanovanja.
Inr.sbruck, 10. novembra, s. «Innsbrucker Neueste Zeitung® poroča iz Bolcana, da je zasedla včeraj dopoldne italijanska držav, na policija pod vodstvom kvestorja pisar* no tirolske ljudske stranke v Bolcanu. Dr. žavni organi so izjavili, da je stranka raz. pušče-na, nakar so preiskali vse osebe, ki so bile v lokalu, med njimi tudi nekega slučajno navzočega Bavarca. Dve dami, ki sta bili tudi navzoči, sta bili odvedeni na kvesturo, kjer so jih preiskali. Policija je ostala ves dan v lokalu. Društveni dom «Turnvereina» je bil preiskan. V Brisnu je imenovan komisar za tamošnjo tiskarno «Vogelwe:de». Tiskarno so obenem zasedli fašisti. Nemška zveza, nemška tjudska stranka in «Turnverein» so razpuščeni. V tirolskem deželnem zboru je stavil posla, nec Strassncr nujen predlog glede pošto, panja Italijanov proti Nemcem na Južnem Tirolskem.
Trst, 10. novembra, o. S prefektovim od« lokom je bil z ozirom na javni red do na. daljnega ustavljen list «Delo», glasilo slo. vanskih komunistov v Italiji.
Phloia, 10. novembra, o. V Pitelliju so komunisti napadli in pretepli fašistovskega tajnika. Po dolgem poizvedovanju je bilo več protifašistov aretiranih in odvedenih v zapore.
Rim. 10. novembra, o. Za jutri ob priliki rojstnega dneva italijanskega kralja napo« vedane vojaške parade se po odredbi voj. nega ministra ne bodo vršile.
Rim, 10 decembra d. Ministrski svet je sklenil izdati naredbo. po kateri ne smejo uradi za vodstvo matrik zabeležiti takih imen novorojenčkov. <rki žaliio javni red, državne institucije ali spodobnost.« Nared. ho utemeljujejo s tem, da daje mnogo starš šev svoj'm otrokom imena voditeljev radi. kalnih strank.
Rim, 10. novembra, k. Kakor poroča «Gi= ornalo d' Italia*, je sestavljena sedaj zbon r.lca samo še iz 396 članov, od katerih pri. pedn 36S vladni večini, ostalih 2S pa več ali manj opoziciji 12 od teh sc- je včeraj odkrito izreklo za opozicijo, dočim ostaiili 16 ni prišlo na sejo. Policija je aretirala nadaljnih 9 bivših komunističnih poslan, cev.
Rim, 10. novembra, d Zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni in o posebnih sodi. ščih jc bil na včerajšnji seji poslanske zbornice sprejet z 298 proti S liberalnim pl&sovom in nekoliko spremenjen Tako je določal prvotni člen 6., da pridejo pred iz. jemno sodišče tudi inozemci, ki ogrožajo državo ali režim z razšlrjevanjem napačnih ali tendencijoznih vesti. Naravno je, da je ta člen izzval pri inozemskih novinarjih v Rimu veliko razburjene, ker bi prišli na ta način inozemski poročevalci v slučaju napačnih vesti v nevarnost, da jih postavi, jo pred ta stroga sodišča Sedaj je ta ne. varnost odpadla V sprejetem zakonu je odpade! tudi člen. da se italijanski držav. Ijani in inozemci po izvršeni kazni v ino. zemstvu ponovno obsodijo v Italiji zaradi istega zločina.
Novi policijski zakon ima mnogo do* ločb, ki razširjajo dosedanje pravice poli. cije. Tako določa člen 3.. da morajo imeti sumljive osebe posebne esebne izkaze. Drug člen določa, da nima n:hče pravice do odi škodnine za škodo, ki so mu jo povzročile policijske odredbe. Javna zborovanja se morejo prijaviti tri dni prej in ne 24 ur. kaker je to bilo doslej. Prepovedano je tu. ai v govorih napadati delovanje in ugled oblastev ali nositi zastave in znake pre. kucuških strank. Hotelirji imajo od tujcev pri vpisu v izkaz gostov zahtevati od njih dokumente.
Rim, 10. novembra. 1. S prevzemom no» tranjega ministrstva je Mussolini poslal vsem prefektom brzojavno okrožnico, v ka teri jih opozana na nekatere okolnosti v izvrševanju njihove odgovorne službe. Ta. ko naroča prefektom, da imajo vse zakone o zaščiti fašistovskega režima uporabljati sistematično in preudarno Javni red je j treba stropo vzdrževati, da se niti najmanj i ne moti ali zavlačuje gospodarska obnova i države. Strogo je nadzorovati javno upra.
Italijanske vojne priprave proti Franciji
Senzacionalna poročila francoskega lista. — Francija bo zahtevala od Italije popolno zadoščenje za fašistovske izgrede.
Pariz. 10. novembra, d. «Action Fran-caise» prinaša senzacijonalna poročila o vojaških pripravah Italije ob francoski meji. List pravi, da ni za nikogar več tajnost, da je italijanski generalni štab sedaj izdelal nov načrt mobilizacije, naperjene proti Franciji. Posadke v Pie-montu in Liguriji so zopet dobile oja-čenja. V Alessandriii je bil ustanovljen nov, enajsti armadnl zbor. Trdnjav? Ci-orgne in Albenga sta izpopolnjeni in oja-čeni in naj služita kot operacijska baza. Merodajni krogi v Parizu si morajo biti na jasnem, da politika službene Italije ni ne pacifistična ne prijateljska do Francije.
Politični krogi sodijo, da vprašanje demonstracij proti Franciji in dogodki v Ventimigliji in Bengaziju, ki so bili posledice atentata na Mussolinija, še nikakor ni likvidirano. Ka;ti niti izjave, ki jih je dobil francoski veleposlanik v Rimu, niti Mussoliniieva nota niso zadosten odgovor na francoske proteste. Italijanska vlada je le izrazila svoje o-bža-
pravljajo v Rimu stvari, ki utegnejo uničiti mir ne le iztoka, marveč tudi Francije in cele Evrope. Če bodo sedanji dogodki v Italiji končno odprli Francozom oči. bo to največja poliiična pridobitev poslednjih let.
lovanje nad dogodki v Ventimigliji in obljubila, da pridejo glavni krivci pred sodišče, glede Bengazija pa, kjer je bil francoski konzul prisiljen razvesiti na uradnem poslopju italijansko zastavo, se ne zagotavlja niti kaznovanje krivcev. marveč ugotavlja nota, da je dobil odgovorni poveljnik karabinjerjev resen ukor. Francoska vlada bo zahtevala od Italije popolno zadoščenje.
Zunanje ministrstvo naglaša, da je Briand v razgovoru, ki ga je imel z italijanskim poslanikom Avezzanom, opozarjal na nevarnost, ki bi izvirala iz tega. ako bi se Garibaldijev slučaj smatral za navadno policijsko zadevo. Zunanji minister je izrazil upanje, da se bo italijansko javno mnenje v bodoče vzdržalo neupravičenih demonstracij proti Franciji, ker posledice takih sovražnih manifestacij nikakor ne bi pospeševale mirnega sožitja obeh držav.
Neodvisnost sodnikov v Rusiji odpravljena
Moskva, 10. novembra (pr.) Vlada ie uvedla reiormo sodstva. Po tej reformi se proglaša sodišče za organ delavske diktature. Neodvisnost sodnikov se odpravlja. Odslej bo imela državna oblast odločilen vpliv na sodno postopanje.
Barantanje za kompromis v vladi
Maksimovič kot prva žrtev? — Večerne konference. — Prihod Stjepana Radiča v Beograd. — Interesantne izjave g. Uzunoviča in ministra Šibenika.
zavic ter bi so zato mogli vršiti razgovori z Demokratsko zajednico in dr. Korošcem. Radikali bodo "vsaj morali položiti jsolitični izpit; nko bi ga ne mogli, bi se vse globoko izpremenilo.>
Jutri zjutraj pride v Beograd St. Radie. Prihodnje dni bodo važne seje v klubu HSS o talrtičnih in političnih vprašanjih. Ponovno ee naglaža, da Radie prihaja v Beograd, tla bi osebno bil prisoten pri razpletu zelo zapletenih iu delikatnih političnih odno5:i-jev.
Beograd. 10. novembra, (j. Uzuncvič zvečer, ko je odhajal iz kabineta, dal novinarjem sledečo izjavo: Vi Cesto prinašat«; vest, <la vlada beži od svojega kluba. Tega dosedaj nisem demantiral. Vlada ne želi izogibati se svojega kluba. Nobena vlada tudi če bi hotela ne bi mogla bežati od svojega kluba, ker ima klub vedno možnost, da ji izrazi nezaupanje, posebno kndar je Xaro.i-na skupščina zbrana. Vsak dan člani klubi glasujejo za vladne zakone in za stališče vlade. Vlada dosedaj ni imela posebnega razloga, da bi zahtevala sklicanje kluba, ua drugi strani pa se zdi. da tudi predsednic kluba (gosp. 1'ožir) ni imel razlogn, da skliče klubovo sejo. Ker pa se v zadnjih dncii posli skupščine vedno bolj razvijajo (!), ui izključeno, da bo te .dni sklican klub. Lahko je mogoče, da bo vlada ob tej priliki predložila klubu svoj obširni delovni program in mu razložila svoje stališče o položaju. Naravno je, da bo od klubove odločitve o l-visen nadaljni razvoj situacije.
Vaš dopisnik je nocoj vprašal ministra z.-, agrarno reiormo dr. šibenika, uli bodo radi spora v zadevi dalmatinskega agrarnega zakona radičevci napravili vprašanje. Dr. Si-benik je rekel: .Zakonski načrt je dober, on bo sprejet, on mora biti sprejet. Proti njemu eo samo nekateri radikali, in sicer didmatin.ski. Radi tega zakonskega načrta ne bomo delali vprašanja, nimamo potrebe, kur bo zakonski načrt prejet tudi proti lji te gospode.s
Beograd, 10. novembra p. V vladi in pri Pašidu so sc nadaljevale dolge konfcrence, ki trajajo pozno zvečer, kakor se jc to zgodilo tudi nocoj. Pašičevci so za danes pričakovali avdijenco Pašiča, ki pa je tli bilo. Večerni lista prinašajo iniormaoiic, da Pašič ne želi baš, da sc takoj sam vrne na vlado, da pa zahteva, da se odstrani Boža Maksimoviča iz vlade Lu da bi bil pripravljen podpirati vlado, katere predsednik bi bil Marko Trifkovič. Kot druga verzija se beleži, da Pašič želi imeti poleg predsedniška vlade tudi resort zunanjega ministrstva, ker je jako nezadovoljen z dr. NinCI-čem. Zvečer se je v političnih krogih širita vest, da je najaktualnejše vprašanje odstranitev notranjega ministra Maksimoviča tz vlade. V zvezi s to verzijo je vzbudilo posebno pozornost, da je bil Boža MaksimovtC nocoj v daljšj avdijenci, potem pa v intimni konferenci z Uzunovičem. Raznaša se že tudi ime naslednika. To naj bi bil posl. Ran-ko Trifimovič, bivši državni podtajuik m pomočnik ministra za notranje stvari, zanesljiv pašičevcc Z druge strani pa se pov-dar.ia, da ie še vprašanje, ali se z izločitvijo Bože Maksimoviča strinjajo vsi poklicani faktorji, ker se misli, da bi bila ofl-stranitev Maksimoviča samo prva etapa za končno zmago pašičevcev. Boža Maksimovič novinarjem ni dal nobenega pojasnita.
Eden od najuglednejših članov Pašičei-e skupine radikalov je na vprašanje novinarjev glede sedanje in bodoče politične situacije izjavil sledeče: «Vprašate me, kaj je na vesteh o predstoječih izpremembah, o lcate-rih se govori Smatram, da je danes glavno vprašanje ureditev odnošajev in regeneracija v danažnji politični situaciji. Predvsem je treba urediti odnošaie v radikalnem klubu, potem pa odnošaie med radikali in radičevci. Kako so bo to doseglo, se še ne mors reči, nedvomno pa je, da je med radikali in radičevci treba več znosnosti in več harmonije, kot je je bilo doslej, ako se želi nadaljevanje dela. Vlado jc treba osvoboditi tr-
Vlada se za poplavljene kraje ne briga
Interesantne ugotovitve posl. Demetroviča (SDS) v Narodni skupščini. — Radičevci in radikali ne marajo razpravljati o fa-šistovskih grozodejstvih proti našemu življu.
Beograd, 10, nov. p. Narodna skupščina tudi danes še ni zaključila debate o čl. 205. zakona, kar je v ostalem njena edina rešitev, ker bi sicer ne imela sploh nobenega razpravuega gradiva.
Na začetku seje je posl. Demetrovič (SDS) utemeljeval svoj nujni predlog glede izplačila pristojbin vodnim zadrugam v Voj vodini. Tem povodom ie ostro ožigosal nemarnost in brezbrižnost vlade napram interesom poplavljenih krajev. Vremenska katastrofa v Vojvodini je v tem ozira klasičen vzgled. Poplava je vznemirila vso državo, iz inozemstva celo so prihajale sožalne izjave, škoda je bila ogromna. Pokazalo se le, koliko je bilo zamujenega, ker sc država ni dovolj brigala za ohranitev nasipov in drugih varnostnih naprav. Vlada jc slovesno obljubila pomoč iu napovedala, da sc bo z vnemo pobrigala za zavarovanje žit— uice naše države proti novim katastrofam. A kaj je storila? V svrho ponovitve škede za poplavljence je oropala drž. uslužbence bednih doklad, ki pa jih tudi ni vseh izročila oškodovanim krajem, za popravo nasipov pa ni zgetiila z mezincem. Nasipi so ravnotako poraženi, kakor so bili pred meseci tn če danes Dimav zopet naraste, je nova katastrofa tu. Kakor v Vojvodini tako se obnaša vlada tudi povsod dntgod; nikjer se resno ne briga za težko prizadete kraje. Posl. Vilder: In ministra, ki je za vse to odgovoren ni niti v zbornici. Škandal!
Nujni predlog posl. Demetroviča so podprli še posl. Vujič, Šečerov, Žanič, Stanko-vič, minister financ dr. Perič pa je v imena vlade nnjnost odklonil, češ da ni denarja,
Pred vstopom Hlinkove stranke v vlado
Slovaška ljudska stranka soglasno sklenila vstopiti v Švehlov
kabinet.
vzpostavitev nasipov pa je stvar strokovnjakov, ki morajo celo stvar temeljito proučiti.
Radikal! in radičevci so nujnost odklomi:.
Nato je predlaga! po s!. Sečerov nujnost za svojo interpelacijo o gospodarski krizi. Nnjnost ie bila sprejeta.
Pasi. Žanič (ied.) je vprašal predsednika skupščine zakaj sc ne sestane odbor t* razpravo o likvidaciji agrarnih odiiošaiev v Dalmaci-i. Predsednik je odgovoril, da ima odbor za svoje delo odrejen rok, če se roka 11 c bo držal, bo pač skupščina izvoli!a nov odbor. (Ironični medklici).
Posl Sušni k je zahteval od predsednika da se mu na dnevni red jutrišnje seje postavi interpelacija o fasistovskih nasiljih na Goriškem. Predsednik ic to odklonil, kar so> radikali in radičevci tudi odobrili.
Nadaljevala sc je razprava o izprane;ni)i člena 305. zakona o prometnem osofr;u. Govoril jc posl. Vujičič. za r.rim pa je dobi! besedo posl. Vilder (SDS), ki je v svojem govoru ugotovil, da je zakonski načrt vlade že davno izgubil svojo vrednost, ker imaio prometni uslužbenci že deset dni stahiost. Treba jc torej načrt umakniti. Povdaria! je pomen stalnosti od katerega je odvisna dobra državna uprava, posebno pa dober promet, ki nam ,ie osobito potreben. Vilder navaja velike porrcške današnje vlade, posei> 110 pa velike zlorabe, ki se vršijo v strankarske svrhe. Med VSderjevkn govorom so radičevci delali velik hrup in ga motHi z. medklici, r.a katere ie pos!. Vilder duhovito udgovaria!. Po njegovc-m sovotj ie b!!a' sc-ia zaključena.
Praga, 10 novembra d. Posvetovanja o vstopu slovaške ljudske stranke je nadaljeval klub poslancev m senatorjev te stranke skupaj s člani ožjega odbora stranke v Ružomberku. domačem kraju Hlinke. Za pogajanja z vlado je bila izvoljena posebna komisija, čije č'ani, zlasti Hlinka, so poročali o poteku teh razgovorov. Na temelju poročil so soglasno sklenili vstopiti v vlado. Slovaški Ijudskj stranki pripadeta dve ministrstvi, namreč za zdravstvo in za unifikacijo. Na ponedeljkovem sestanku se je določeval temo kandidatov za ti ministrstvi, ia sicer za oba resorta en sam. V temu jc na prvem mestu dr. Josip Tiso, dekan v Banovcih pri Trcnčiuu, na drugem mestu dr. Marek Gažik, odvetnik v Bratislavi, in na tretjem dr. Viktor Ravasz, odvetnik v Levicah. Iz tega terna se imenujeta oba ministra po doseženem sporazumu med Hlrnko in predsednikom vlade dr. Švchlo.
Kar sc tiče posebnih zahtev slovaške ljudske stranke, sc bodo polagoma izvedle. To
se zlasti nanaša uu zasedbo županijskiri mest in na zgolj kulturna vprašanja. Pogajanja so se nanašala tudi na ministrstvo; za Slovaško in na njegov morebitni prer.n* v Prago alj pa na to, aii naj se to ministrstvo ukine, ko se popolnoma izvede razdelitev države na okrožja in začne funkcijo-: nirati tudi župa.iat v Nitri. Od rešitve tciii vprašanje je odvisno, ali opusti stranka; zahtevo po tem ministrstvu.
Senatorji in poslanci so odpotovali predlogi stranke. Oficijelni vstop Hlinkove! slovaške ljudske stra-nkc v kabinet je pričakovati za prihodnje dni. (Glej tudi pismo iz Prage na 2. strani!)
Bolgarsko begunsko posojilo
Pariz. 10. novembra (pr.) Bolgarski fin. minister Molov se je pripeljal semkaj. d:» razpravlja s francosko vlado o begunskem posojilu. V isto svrho potuje potem v London. Na podlagi pariškega dogovora se Bolgariji v to svrho Izplačilo trije BjilijoaJ funtov.
»JUTRO* št. 260	—	- - •	2 ,„ - • , ' -	.....I : : Četrtek 11. XI. 1926
Negotova usoda Ricciottija Garibaldija
Francoske oblasti v zadregi, kaj naj store z vohunom. — Mus-solinijeva nota o njegovi aieri.
Težavna politična situacija na Češkoslovaškem
Pred agrarno - socialistično koalicija t
Nemci?
INS Praga, 9. novembra.
Politična situacija na Češkoslovaškem se je po povratku voditelja agrarne stranke Švehle z večmesečnega dopusta k politični aktivnosti znatno spremenila. V vlado sta vstopili, kakor znano, tudi dve nemški politični stranki, ki sta zastopani v kabinetu po dveh ministrih. Izmed čeških večinskih strank ni v vladi edino narodno-demokrat-ska stranka, v kateri pa tudi obstoja stroja, ki zahteva strankin vstop v vlado.
Vladna večina in vlada sama bosta, kakor vse kaže, izpopolnjeni z vstopom Hlinkove klerikalne stranke v kabinet. Ministrski predsednik Švehla se pridno pogaja s to stranko. Slovaški klerikalci zahtevajo flve ministrski mesti s par mesti velikih županov, z ustanovitvijo agrarnega urada za Slovaško in z raznimi večjimi in manjšimi koncesijami. Pogajanja se brez dvoma končajo uspešno in ta teden bo vlada gotovo že kompletna.	.
Kar se tiče opozicije, ne bo na češki strani posebnih težkoč. Soeijalistične stranke iznašajo na shodih in v novinah razne očitke, vsi njih nastopi pa pričajo, da se situacija doslej ni poslabšala. Soeijalisti pričakujejo namreč, da morda že v bližnji bodočnosti napoči njihova ura. to je, da zamenja sedanjo koalicijo nova socijalistično - agrarna, rdeče - zelena koalicija. V tem smislu se je te dni izrazil bivši soc. demokratski minister dr. Derer. V poučenih političnih krogih je znano, da so Svehla in vo-iitelji socialističnih strank že zdavna mislili na rdeče - zeleno koalicijo z Nemci (agrarci in soc. demo-ikrati), da pa so se bali odpora češke javnosti. Po izkušnjah v zadnjem času so sedaj mnenja, da je pot za njihove načrte v danem momentu bolj prosta. Možnost takega razvoja dogodkov v bodočnosti ni izključena.
Položaj nove vlade je seveda dokaj deli-katen. Ni mogoče vedeti, kakšna bo pozicija nemških ministrov, ki se nahajajo v precej kočljivi situaciji, zakaj prehod takozva-nih nemških aktivi stičnih strank (agrarcev in kršc. sociialcev) iz pasivnosti k aktivnemu delu je bil vendarle prenagel. Nemške radikalne stranke, zlasti pa majhna, toda vplivna stranka nemških demokratov (prejšnji nemški Židje) pač ne bodo olajševale težkega položaja teh ministrov.
Ne nastane - li že v bližnji bodočnosti težka kriza, kar ni izključeno, je treba to pripisovati tako izredni spretnosti ministrskega predsednika Švehle. ki vodi pogajanja, kakor tudi veliki priljubljenosti obeh nemških ministrov. Dr Sninn. profesor slavisti-ke na nemškem vseučilišču v Pragi, govori dobro češki in je zmeren mož. dasi je v narodnem oziru neomajen. Dr. Mavr - Harting bo preje izpostavljen napadom nemških radikalov". Nanj so že navalili v <Bohemiji> kjer mu očitajo, da ni smel podati v proračunskem odseku svojega ekspozeja v nemškem jeziku in da zato raie ni šel v proračunski odbor. Po zakonskih predpisih mora vsak minister podati svoj ekspoze v državnem jeziku. Za to je vedel tudi minister dr. Mayr - Harting. Morda je res, da se je dal iz strahu pred nemškimi radikali zastopati v proračunskem odboru po podrejenem uradniku.
Istočasno se širi govorica, da se vrše pogajanja za spremembo jezikovne prakse, v parlamentu v meiah sedai veljavnega jezikovnega zakona in pravilnika k temu zakonu. Stvar je seveda zelo kočljiva in poskus 7, nedopustnimi koncesijami Nemcem bi lahko imel usodne posledice. Ne da se tajiti, da je obmejno prebivalstvo v velikem strahu. kako ee bodo dogodki dalje razvijali. Ostro nasprotujejo sprejemu Nemcev v vlado fašisti, ki so znatno močnejši, kakor se splošno domneva.
Ni mogoče prorokovati, kako se bodo dogodki razvijali, vsekakor pa bo treba premagati še velike težkoče. ako se bosta ho-trii vladna večina in vlada vsaj še nekaj časa vzdržati na krmilu.
Že seslanek parlameuta. ki je sklican na dan 11. t. m., pokaže, s kakšnimi nadami smemo zreti v bodočnost.
Praga, 10. novembra, d. Prosvetni minister dr. Hodža je imel na včerajšnji seji proračunskega odbora govor, v katerem je dejal, da 6matra vsak pritisk na nemške starše, naj pošiljajo svoje otroke v češke šole, in obratno, za kazniv. Manjšinske šole se bodo gradile le tam. kjer je za to resnična potreba. Ni izdaja slovanstva, ako vzdržujemo intelektualne odnošaje do velikega nemškega naroda. Minister je potem sporočil, da se bo šolska avtonomija kmalu izvršila. Podrobnosti sicer še ne more povedati, vendar izjavlja že sedaj, da bodo lahko vsi državljani brez razlike narodnosti rekli: Imamo šolsko avtonomijo. Ta sprememba se bo izvršila v soglasju z razdelitvijo države na okrožja, vendar neodvisno od tegs, kdaj stopi razdelitvena uredba v veljavo. Kjer že obstojajo okrožja v polni veljavi, kakor n. pr. na Slovaškem, namerava dr. Hodža to šolsko reformo izvesti še letos ali najkasneje začetkom prihodnjega leta, na češkem, Moravskem in v Sleziji pa okrog 1. julija prihodnjega leta.
Praga. 10. novembra, s. Načrt prosvetnega ministra Hodže, s katerim namerava uvesti nacijonalno šolsko avtonomijo, je zadel na ostro kritiko. Glasilo narodnih demokratov izjavlja, da znači ta obljuba nacijonalno razdelitev čeških dežel, proti čemur so se Čehi tako ostro borili, češkoslovaška bo dobila nemške šole. ki jih bodo vodili v duhu Berlina, madžarske pa v duhu Budimpešte.
Vohunska afera v Pragi
Simonek vohunil za Rusijo
Praga, 10. novembra, ds. V zadevi inva« lida Simonka, ki 'je prodajal tuji državi vojaške dokumente in ki ga je policija vče« raj prijela, jc bilo na temelju njegove iz« povedi aretiranih še sedem drugih sokriv« cev. Kakor se naknadno izve, je ta tuja dr« žava sovjetska Rusija. Aretiranci so veči« roma komunisti. Gospa Borkova, ki je tu* di med prijetimi, jc žena urednika glavne« ga glasila komunistične stranke na Češko« slovaškem, «Ruda Prava«. Invalid Simo« nek jc bil aretiran v trenutku, ko je izro» čil vojaške listine v roke podnačelnika kon zularnega oddelka pri sovjetski misiji, Iva« nu Dimovu, ki je prevzel listine, plačal Simoneka, ki je potrdil prejem denarja na pobotnici. Dimov sam ni bil aretiran, ker uživa eksteritorijalnost.
Pariz, 10. novembra, d. Afera Ricciottija Garibaldija povizfoča oblastvom velike preglavice, ker ne vedo, kaj naj z njimi počno. Po obstoječih zakonih ga ni mogoče kaznovati. Preostane/ torej le izgon iz Francije. Toda to bi pomenilo zanj izročitev smrti. Kajti ako se Garibaldi pokaže v Italiji, ka-n&r bi ga morala Francija izgnati, ga primejo fašisti in obsodijo na smrt. Z druge strani pa mu strežejo po življenju proti-fašisti, ki so mu že namignili, kaj ga čaka. Prijatelji, kolikor jih Ricciotii še ima, so mu povedali naravnost v obraz, da je najbolje, da napravi samomor. Zakaj gotovo ie, da nobena sosednja država, razen Italije seveda, ne bi hotela prevzeti Garibaldija, ako ga Francija izžene. Za enkrat je Gari-
Atene, 10. novembra d. Po uradnem poročilu so dobile republikanske stranke pri nedeljskih volitvah 165 mandatov, gunari-sti 65, metaksisti 47 in komunisti 7. Manjkajo sicer še izidi iz nekaterin okrajev, vendar se razmerje mandatov ne more več bistveno izpremeniti.
Pariz, 10. novembra s- Venizelos, ki biva v Parizu, je izjavil, da bo odklonil ponudbo za prevzem zunanjega ministrstva. Veseli se sicer republikanske zmage, vendar pa se noče več aktivno udeleževati političnega življenja.
Zavlačevanje pogajanj v Londonu
London, 10. novembra, (lo.) Danes se je sestala konferenca rudarskih delegatov, ki je. imela sklepati ali naj se prepusti izvr« Sevalnemu odboru o vprašanju delovnega časa in o načinu rešitve premogovne krize proste roke ali ne. Tajnik rudarske zveze Cook je predložil konferenci obširno poro« čilo o razgovorih ki so se vršili z vlado. Rudarski voditelj Herbert Smith je izja« vil da je šel izvrševalni odbor pri teh raz« govorih tako daleč, kolikor so mu dovolila pooblastila zadnje konference rudarskih de legatov. Delegati so stavili razna vpraša« nja, na katere so tudi prejeli odgovor. Nato je sledilo poročilo o položaju v raznih ru« darskih okrajih. Ker ni prišlo do nikakih odločilnih sklepov, se je konferenca odgo« dila na jutri.
Tagore v Budimpešti
Budimpešta, 10 novembra, k. Indijski pesnik Rabindranath Tagore je danes pri« spel semkaj. Državni upravitelj Horthy ga jc sprejel v enourni zasebni avdijenci.
Avstrija prosi za novo mednarodno posojilo
Dunaj, 10. novembra, s. V začetku de« cembra odpotuje sekcijski načelnik dr. Schiiller v 2enevo, kjer se bo pogajal z merodajnimi krogi Društva narodov za po« delitev novega mednarodnega posojila Av« striji. Kakor svoječasno, naj bi tudi sedaj prevzelo posredovanje Društvo narodov, da se izogne neprikladna pot glede dovoljenj onih držav, ki so podpisale mirovno pogodbo.
Upor proti sovjetom
London, 10. novembra, (pe.) V Dagesta« nu je izbruhnil protisovjetski upor. Vlada je poslala artiljerijo in letala, da udušijo vstajo.
Poplave in viharji
Rim, 10. novembra, o. Poplave v Bariju in okolici so zahtevale dosedaj 25 človeških žrtev. Povzročena škoda znaša pol milijarde lir. Iz Verone poročajo, da je reka Adiža radi ponovnih neviht narastla za 60 cm. V Genovi je divjal včeraj silen vihar ter močno poškodoval nekatera poslopja. Več zidov se je zrušilo. Iz piacentinske pokrajine poročajo. da vse vode naraščajo. Reka Trebbia je izstopila iz struge ter poplavila Reversa-ro. Tekom današnjega dneva se je Pad dvignil na 6.49 m.
Vsled zadnjega deževja so vse reke v srednji in gornji Italiji zelo narastle. V Genovi je šest cest pod vodo, tako da ni mogoče voziti po njih. Več vodovodnih cevi je popokalo. Reke naraščajo še dalje.
Washington, 10. novembra, s. V okolici \Vashingtona je divja! v torek popoldne silen orkan, ki je v Lnplati razdejal šolsko poslopje in nekatera privatna stanovanji-. Podatki o številu mrtvih in ranjenih si nasprotujejo. Ko ie orkan pričel divjati, je bilo v šolskem poslopju zbranih 75 otrok. Hiš') je razmetalo kot papirnato škatlo. Po zadnjih vesteh je bilo pri tem usmrčenih najmanj 18 oseb. med temi 9 otrok, 50 pa je ranjenih
baldi še na varnem, ker ga noč in dan nadzorujeta dva detektiva, ne toliko da ne pobegne, ampak da ogorčeni nasprotniki ne morejo do njega.
Kakor se govori v diplomatskih krogih, je napovedal italijanski poslanik Avezzano francoski vladi noto Mussolinija o podrobnih podatkih o Garibaldiju in o pravem stanju afere.
O vesti, da namerava Mussolini pozvati italijansko časopisje, naj ne pišejo več sovražno o Franciji, pravi »Peti t Parisien«, da bi se moral italijanski ministrski predsednik v prvi vrsti obrniti do fašistovkh čet in jim dopovedati svoje' namere. Zakaj fašistovske bojne organizacije so one, ki netijo plamen strasti.
Beograd, 10. novembra p. Danes popoldne je bila seja plenuma zakonodajnega odbora, na kateri so pretresali načrt kazenskega zakona. Posl. dr. Srdjan Budisavlje-vič je izjavil v imenu SDS, da v naČeiu sprejema to zakonsko osnovo, in sicer zato ker smatra, da je novi zakon dober in da je napreden in ker je nujno potrebno, oa na polju zakonodavstva čim prej pridemo do izenačenja. Če pa SDS v načelu sprejema ta načrt, se razume po sebi, da s tem stranka ne želi niti misli izraziti s tem današnji vladi zaupanje, marVeč mora nagla-siti, da zameri današnji vladnj večini, da se ta zakonsk; načrt, ki je bil predložen meseca februarja, ki je bil izdelan po strokovnjaki in za katerega ni treba nobene težke diskusije, predlaga šele po 9 mesecih. Po krajši debatj je bil zakonski načrt sprejet v načelu s 17 glasovi proti 2. Pri spe-cijalni debati so bile. pri prvem poglavju predlagane nekatere manjše spremembe. Zlasti se je kritizirala odredba, ki določa 12. leto kot granico mladoletnosti. Minister pravde Simonovič je naglašal, da so rok 12 let predvideli strokovnjaki, vendar pristaja na to, da se ta določba rezervira. Razprava o prvem poglavju je bila odgo-dena, da bi se moglo priti v stik s strokovnjaki, ki so načrt izdelali. Dr. Spaho je zahteval, da se čim prej vzame v pretres tudi kazenski postopek, k; je ravno tako važen kot kazenski zakon. S tem je bila seja zaključena. Za jutri je napovedana seja sekcije za pretres odvetniškega zakona.
Razprava o doferovoljskem zakonu
Beograd, 10. novembra, p. Zvečer je imela sejo vladna večina odbora za sprejetje zakonskega načrta o dobrovoljcih. Rezervirano je bilo prvo poglavje, ki ugotavlja, kdo naj bo dobrovoljec, spremenila se je določba, po kateri naj dobrovoljci dobivajo samo plodno zemljo, ki se da obdelovati. Sprejeto je bilo tudi, da se ima v vojnem ministrstvu ugotoviti, kdo je dobrovoljec in da se seznam naših dobrovoljcev objavi v Službenih novinah. Pri čl. 2. je bila sprejeta sprememba, da se reševanje dobrovolj skih vprašanj prepusti interministerijatoe-mu komitetu, ki se bo sestavil v vojnem ministrstvu. V tretjem členu je bilo sprejeto, da ako dobrovoljec umre, dobi njegovo zemljo v prvi vrsti njegova deca, ako je ni, pa žena in roditelji. Pri čl. 7. se je sprejela sprememba, da se zemljeknjižni prenos izvrši brez taks. V čl. 8. se je sprejelo, da se delitev zemlje vrši po načelih unificirane kolonizacije. Končno se je sprejelo, da se za dobrovoljce razen dr. Pivkovega bataljona priznajo tudi člani prvega bataljona na laški fronti, ki je bil pred dr. Pivkovim.
Naše novo poslaništvo v Buenos Airesih
Beograd, 10. novembra, p. Kakor poroča «Politika», je vlada sprejela ponudbo veli« kega armaterja v južni Ameriki Nikole Mi« hanoviča, ki je pripravljen podariti naši državi svojo veliko palačo v Buenos Aire« sih pod pogojem, da Jugoslavija osnuje v Argentini svoje poslaništvo z ozirom na mnogobrojne naše izšel ience v južni Ame« riki. Zunanje ministrstvo je o sprejetju po« nudbe včeraj brzojavno obvestilo g. Miha« novica. Istočasno je zunanje ministrstvo preosnovalo dosedanji naš generalni kon« zulat v Buenos Airesih v poslaništvo. Za odpravnika poslov je imenovan dosedanji generalni konzul Ivo Grisogono.
Zamorca perejo
Klerikalce je silno spekla naša konstata-cija, da uganjajo le radi »kšefta« umazano konkurenco proti naprednim listom. Lani so poslali v boj proti »Domovini« ljubljanskega škofa, a sedaj, ko se bliža novo leto in ž njim čas za nove naročnike, pa so za svoje poslovne namene proti »Jutru« angažirali štab klerikalnih ženic. Včerajšnji »Slovenec« skuša z uprav jezuitskim milom oprati klerikalnega zamorca, pa seveda zaman. Kako je pokvarjenost našega klerikalizma začela presedati že celo duhovščin; sami, o tem priča najbolj dejstvo, da je že ona začela izstopati iz katoliške cerkve. O takih dalekosežnih dogodkih seveda »Slovenec« tihotapsko molči; saj j s prikrivanje in izkrivljanje resnice njegov glavni poklic. Tudi o pornografiji nekaj govori »Slovenec«. Do sedaj poznamo med slovenskimi knjigami samo dve, ki se lahko prištevajo med pornografske, a to so rdeča in plava brošura ljubljanskega škora dr. Jegliča. Kake moralne kvalitete pa so nekateri »božji namestniki« v Sloveniji, mam poleg neštetih dokazuje moralni svinjak v mekinskem samostanu. Tudi o de-nuncijantstvu in lažnjivosti piše »Slovenec«, a to na rovaš tiaprednjakov. »Slovenec« pozablja, da je glasilo tiste stranke, ki je 1. 1914. v svojem tajništvu etablirala prostovoljno špijonažno pisarno v prilog črno-'žoltih rabljev, odkoder so se sistematično vršile ovadbe proti neklerikalnlm Slovencem, ki so morali radi klerikalnih ovaduhov v zapore, taborišča in oa Suhi bajer. »Slovenec* je edini list v Jugoslaviji In menda tudi v Evropi, čegar izdajatelj — bivši minister, poslanec in katoliški duhovnik — ima to čast, da mirno prenaša neprestane očitke, da je lagal jn ki tudi na javne pozive, naj toži, ne reagira. Že to dovolj karakterizira moralno kakovost »Slovenca« in čudno ni, da brezuspešno pere klerikalnega zamorca. Prav tako pa tudi ni čudno, da se »Slovenec« zaman trudi, da bi z umazano konkurenco proti nam nadomestil svojo inferijornost.
Politične beležke
Parlamentarci odbor za zunanje zadeve in radikali
Zahteva po osnovanju posebnega parlamentarnega odbora, ki naj bi kontroliral vodstvo naše zunanje politike, je že stara in njeno uresničenje se je vedno razbilo ob odporu radikalne stranke, kj smatra zunanjepolitični resor za svojo domeno. Zdi se, da se vprašanje osnovanja tega odbora zopet pojavlja, ker prinaša včerajšnje »Vreme« o njem daljši članek, v katerem odločno pobija (!) potrebo takega odbora, češ da zunanji minister ne vodi zunanje politike na lastno pest, ampak v sporazumu z vlado, ki dejansko zopet ni nič drugega kakor parlamentarni odbor! Tako piše »Vreme« med drugim: »Kadar se govori o parlamentarnem odboru za zunanje zadeve, potem se ne more eporekati, da ima na*a država v resnici tak odbor, ki je vedno obveščen o našem zunanjem položaju, ki je v stalni zvezi z zunanjim ministrom in ki izraža ne samo svoje mnenje, temveč daje tudi direktive in navodila. Ta parlamentarni odbor za zunanje zadeve, edini, ki je v skladu s parlamentarnim režimom (!!), Je vlada sama. Zakaj, po svojem bistvu vlada ni ničesar drugega, kakor poseben odbor parlamenta, ki mu je poverjeno izvrševanje državnih zakonov in upravljajo države. Zunanji minister ni ničesar drugega, kakor član takega parlamentarnega odbora, ki izvira iz parlamenta ter obstoji na podlagi njegovega zaupanja in je podrejen njegovi popolni kontroli.« Sofistika, s katero sc bavi »Vreme« proti osnovi parlamentarnega odbora za zunsnje zadeve, je v resnici originalna. »Vreme« pozablja, da jc vlada samo produkt vsakokratne parlamentarne večine, ne more pa se smatrati za parlamentarni odbor, ker niso v njej sorazmerno za-' stopane vse parlamentarne skupine. Trditev, da lahko pariament v polni meri vrši kontrolo nad zunanjo politiko, pa' je absurdna, ker vlada o svojih ukrepih v zunanji politik- parlamenta sploh ne obvešča in se baš zata zahteva osnovanje parlamentarnega odbora. Ako pomislimo, da obstojajo parlamentarni odbori za zunanje zadeve v Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod, kjer se tud; še nekaj razumejo na parlamentarne principe, potem je v resnici zabavno čitati argumente »Vremena« in njegovo trditev, da ie radikalska metoda edina v skladu s parlamentarnim režimom In da je zahteva po osnovanju parlamentarnega odbora za zunanje zadeve — demagogija, ki se ne sme trpeti.
Kislo grozdje
Pred tedni je imelo vodstvo klerikalne stranke sejo, na kateri so pooblastili dr. Korošca, naj skuša stopiti z vladno večino v pogajanja zaradi vstopa v vlado. To je vodstvo sklenilo na željo nekaterih pristašev, ki so se že naveličali opozicije in bi se radi prikopali do vladnih korit. Dr. Korošec je izvršil naročilo m v Ljubljani ter po deželi so klerikalci že pripovedovali, da bosta zamenjana oba dosedanja slovenska velika župana in vladni komisar na magistratu, vsled česar tudi ni treba forsiraii razpisa ljubljanskih občinskih volitev aH pa imenovanja kakega sosveta na ljubljanskem magistratu. Govorili so tudi že o perseku-oijah neklerikalnega uradništva in sličnih stvareh. Dr. Korošec ni uspel, dasi je molčal v Beogradu o avtonomiji kakor pristna cerkvena mi* ter hitel priznavati tudi vidovdansko ustavo. In klerikalci doma so doživeli veliko razočaranje. Sedaj, ko so spoznali, da je beograjsko grozdje še pre-kislo, pa piše »Domoljub«. »Neumno ie govorjenje, da bi SLS, ko b! bila v vladi, vse lahko dosegla, kar bi hotela.« Tako je »Domoljub« konštatiral da je bilo govorjenje v vodstvu SLS na omenjeni seji neumno.
Kakor navadno, je tudi ob tej priliki prišto klerikalcem spoznanje prepozno.
Klerikalni argumenti proti neklerikalnemu tisku
Da bi podprl, svojo gonjo proti naprednim listom, navaja »Domoljub« »pristne« dokaze o škodljivih posledicah čitanja takih listov. V zabavo navajamo, da piše med drugim: »V letih 1886.—1890. je bil postal v Parizu samomor z vitriolom ali revolverjem kot nekaka nalezljiva bolezen. Pri večini samomorilcev pa so dokazali, da je bil njinov samomor v zvezi z branjem časnikov. Podobno so dokazali, da je bilo v letih 1S7S— 1881 toliko atentatov na kronane glave v zvezi z branjem časnikov. Podobno so se dogajali okrog 1. 1880. prav številni umori pismonošev v zvezi s poročili o podobnih, zločinih v časnikih«. Potem pa pride glavno, kar je podobno oni strašni povesti, v ka teri je zločinec pred obglavljenjcm svoji materi odgriznil nos, češ: Vi ste krivi, ker ste me vzgojili. »Domoljub« namreč pripoveduje "nadalje: »Nič čudnega, da sta dva mlada zločinca. zalučala nekemu (!) pisatelju, ki je obiskal ječe dunajskih zaporov, da bi izvedel od njih to in ono skrivnost, katero bi potem porabil za svoj list, te-le besede: Vi zaslužite te železne verige, ne midva! Prišla sva v to ječo le zato, ker sva bila naročnika i:i čitatel.ia vašega lista, vaših povesti, katere so naju privedle do zločina«. Zares tehtni so ti pol stoletja stari »Domoljubovi« argumenti! Škoda za klerikalce je le to, da nista že takrat izdajala »Jutro« in »Domovina«, ker bi sicer ta dva. lista bila kriva, vseh navedenih strašnih slučajev. V ostalem se pa le čudimo, da »Domoljubov« člankar, ki gotovo vsak dan vestno čifa »Jutro«, še ni izvršii samomora v spoznanju, da mu vsa gonja proti našemu listu kljub škofovemu blagoslovu prav nič ne pomaga. Strašno mu mora biti, če pomisli, da čita »Jutro« najmanj petkrat toliko Slovencev kakor glasilo »vsemogočne« SLS
—	»Slovenca«.
Radičevo nezadovoljstvo s Strossmayerjevo proslavo
Radič kritizira v svojem »Domu* Stross-mayerjevo proslavo, ki da je bila čisto gosposka slavnost. Odkritje spomenika je spočetka bilo dostojno, nato pa so se začeli vrstiti govorniki kakor na kaki gasilski veselici. Govorili sta tudi dve gospe — »jedna nezgodnija od druge.« Nihče ni omenil hrvatskega seljaka in narodnega gospodarstva. V tem duhu so bili tudi vsj obedi in banketi, kjer so poklicani in nepoklicani govorili o vsem mogočem. O spomeniku pravi Radič, da je pogled nanj obupen. Strossmayer sedi tako sključeno, da mu prevelika kolena sežejo do prsi, a na obrazu ni niti zanosa nit' globokih misli, marveč obup ali pa mrk. in strašen namen. Me-štrovič je Strossmayeria vnakazil, ne pa poveličaL Strossmayerja bi se dalo vpodo-biti samo stoječega, kako govorj 'iirirodu. Toda kaj hočete, kje je ta gospoda in kje narod. Kakor so daleč od naroda, tako daleč jim je bil z malo izjemami tudi Stross-mayer, ko so mu odkrivali spomenik. Vrhu vsega tega kritizira Radič tudi seljaško predstavo »Dubravke«, katero da je bati-naška uprava zagrebškega gledališča docela izmrcvarila, v njej se poje kakor v kakem baru in je proti koncu predstave bilo tudi nekaj pohujšanja.
Sestanki SDS v mariborski oblasti
V nedeljo 7. t. m. se je vršil -članski sestanek kraj. org. SDS v Vuzenici. Po poročilih delegata obl. org. SDS g. dr. Reis-mana o položaju se je vršil razgovor o lokalnih zadevah občine in okraja ter so se določile smernice za delo v bodočih mesecih. Tudi se je izpopolnil odbor, kar je bilo potrebno zlast radi odhoda tajnika. — Istega dne se je vrši! v Pušencih pri Ormožu v prostorih g. Vrhovčaka dobro obiskan sestanek SDS, na katerem se je po poročilu obl. tajnika Spindlerja in po zanimivi debati, katero sta izzvala dva agitatorja SLS, ustanovila no^a krajevna organizacija SDS za občine Pušenci, Frankovci in Hum pod predsedstvom uglednega posestnika g. Iv. Ivanuša iz Huma. — Obenem se je istotam ob navzočnost: zastopnikov vseh kraj. org. SDS v ormoškem okraju ustanovila posebna srezka organizacija SDS za okraj pod predsedstvom g. Lovra Petovarja, posestnika v Ivanjkovcih. — V nedeljo 14. t. m. se bo vrši! sestanek SDS v Sv. Miklavža pri Ormožu, obenem ustanovitev kraj. org.
—	Istega dne je ustanovitev novih kraj. organizacij v Radencih, Berkovclh, v Sv. Miklavžu na Dravskem polju ter javni shod krajevne organizacije v Lembergu.
Naši novi zlatniki
Beograd, 10. novembra, p. Danes je pose« tU g. Uzunoviča generalni direktor Narod« ne banke Dragoljub Novakovič, ki jc po« ročal predsedniku vlade, da jc dospelo oko« li milijon komadov novih zlatnikov po 20 Din, izdelanih v Frtnciji. Ti zlatniki se ne bodo dali v promet, marveč bodo služili za zamenjavo starih inozemskih, posebno avstrijskih zlatnikov.
Nespremenjeno razmerje med Anglijo in Rusijo
London, 10. aovembra. (Io.) V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Chara« berlain, da se vprašanje povračila ruskih dolgov Angliji ni premaknilo z mrtve toč« ke. Na nadaljna vprašanja je minister iz« javil, da so mu ruski zastopniki v Angliji izrazili željo Rusije, da se obnove pogaja« na z Anglijo, ki naj bi položila temelj bolj« šemu razumevanju med obema državama. Glavni pogoj, je nadaljeval minister, bi bi« lo za uspešna pogajanja, da bi se vnesel v trgovinsko pogodbo političen dogovor, ki bi onemogočil izven ruskih mej vsako pro» pagando proti britanskemu imperiju.
Baldwin o mednarodnem položaju
Velik optimizem angleškega ministrskega predsednika glede političnega položaja v Evropi«
London. 10. novembra, (lo.) Mestna uprava je priredila snoči v Guildhalli na čast novemu lord-majorju (županu) banket, katerega se je med drugimi udeležil tudi ministrski predsednik Baldwin, M je v svojem govoru razpravljal o mednarodnem položaju in o zboljšanju političnih razmer tekom zadnjih treh let.
Bakhvin je izvajal: Ta čas je čakalo rešitve polno problemov, ki so se zdeli nerešljivi Tedaj je bil eden najtemnejših trenutkov, odkar se je končala svetovna vojna. Sedaj se je politična situacija popolnoma preokrenila in ni bila nikdar tako ugodna kakor sedaj. Napravili smo odločilen korak na poti politične in gospodarske stabilizacije. Francija, Italija, Nemčija in Anglija delujejo na polju gospodarske obnove in političnega pomirjenja Da njih prizadevanja niso bila zaman, kaže najbolj locarnski pakt. Nem čija je postala članica Društva narodov in skuša sporazumno s Francijo potom medsebojnih koncesij odstraniti vse, kar bi oviralo nemško - francoski sporazum.
Pomirjenje Evrope in njena gospodarska obnova je ena glavnih nalog Društva naro-
dov in ti problemi so vedno tvorili ključ angleške zunanje politike. To politiko so vodile vse angleške vlade, in jaz, je nadaljeval ministrski predsednik, sem vesel, da v vrsto teh vlad lahko vključim delavsko vlado, ki je veliko pripomogla, da je prišlo do tega razveseljivega stanja stvari.
Položaj v vzhodni Evropi in Aziji pa je nezadovoljiv. Na Kitajskem se je politični položaj znatno poslabšal in angleška vlada z veliko skrbjo spremlja usodo angleških državljanov tam in želi, da bi se spori me.i Kitajsko in velesilami čim preje rešili v prijateljskem duhu. Tudi v Indiji je položaj znatno boljši. Sedaj se vrše v Indiji volitve in obstoja upanje, da bo zmagala stranka, ki je za najožje sodelovanje z angleško državo. Ako se bodo ta pridvidevanja uresničila, potem bo kraljeva komisija lahko nadalje delovala za večjo samostojnost Indije. V splošnem se opaža v vseh delih britanskega imperija zdrav razvoj industrije in trgovine, ki vedno bolj ugodno vpliva na gospodarski položaj v Angliji in ji nudi možnost nadaljnega gospodarskega razsoja.
Republikanska večina na Grškem
Načrt novega kazenskega zakonika
Dinarski dan
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vse svoje podružnice. vsa prosvetna društva, župne urade in druge korporacije ter vse narodno čuteče prebivalstvo Slovenije sploh, da organizira v svojem okolišu v nedeljo 14. t. m. «Dinarski dan» na način cvet ličnih dnevov. Prispevki naj se zbirajo v steklenice ali pušice po ulicah, trgovinah, podjetjih in zasebnih stanovanjih; na deželi pa po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Podrobnejša organizacija je prepuščena inicijativi lokalnih faktorjev. Odkupni znaki a 5 D naj se v poljubnem številu naročijo pri pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, kamor naj se nakažejo tudi vse nabrane vsote.
Jugoslovenska Matica prosi vsa društva in organizacije in vse naše razum-ništvo v mestih in zlasti na deželi, da žrtvuje ta dan organizaciji in izvedbi ^Dinarskega dne».
Fašisti uničujejo in pustošijo naša kulturna in prosvetna društva v Primorju, preganjajo in pretepajo slovenske duhovnike in učitelje, zapirajo in morijo naše rojake, požigajo naše domove; zatreti hočejo skratka ves naš tamošnji živelj. Tužna poročila naših listov, ki nas dan za dnem obveščajo o strahotah in grozodejstvih, ki jih nečloveški fašizem vrši nad brati naše krvi, žalijo naš narodni ponos in človekoljubje.
Kakšna naj bo za sedaj naša osveta!? Podprimo naše zasužnjene brate in sestre z moralno in gmotno podporo, da ne omagajo v silni borbi za obstanek, pomagajno jim z besedo in dejanjem, da vzdrže do končnega osvobojenja!
Zato naj ne bo 14. novembra ne otroka ne odrastlega, ki ne bi žrtvoval vsai en dinar za zasužnjene brate. Kolikor nas je svobodnih, toliko naj bo dinarjev. «Dinarski dan» je dan naše osvete!
Celje proti ukinitvi trgovske bolniške blagajne
Tudi v Celju se je vršil te dni v restavracijskih prostorih Narodnega doma protestni zbor privatnih in trgovskih nameščencev proti nameravan; ukinitvi Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
Zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, Je otvoril v imenu društva privatnih nameščencev s- Jamnik. Zbora so se udeležili tudi zastopniki celjskega gremija trgovcev. G. Saksida je podal obširno poročilo o postanku društva in njega delovanju. Zakon za zavarovanje delavcev iz leta 1922 predpisuje, da morajo biti vsi nameščenci lil delavci zavarovani pri SUZOR-ju, vendar ie izvzeto društvo Merkur v Zagrebu in se }e do sedaj priznavala enaka pravica tudi Trgovskemu bolniškemu podpornemu društvu v Ljubljani.
Člani društva, ki so po večini, t. j. 95 % zavarovanj v 17. in 18. razredu, so imeli pravico do lečenia v bolnici v drugem razredu, kar pa se je sedaj ukinilo. SUZG'R stoji na stališču, da se imajo vsi ti zavarovanci včlaniti pri njem in da ima preiti vse premoženje dosedanjega društva v njegovo last. Privatni nameščenci in trgovski na-stavljenci so imeli po statutih tega društva pravico, da si izberejo v slučaju bolezni zdravnike in so dobivali seveda svojim znatno višjim prispevkom primerno tudi boljša zdravila.
Predsednik je predlagal resolucijo, slično ljubljanski, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija se predloži ministru za socijat-no politiko, g. ministru Puclju, poslanskima kluboma SDS in SLS, velikemu županu ljubljanske oblasti in Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Stanovske organizacije se pooblaščajo, da v slučaju potrebe skličejo ponovno zborovanje.
do več trpeli novih udarcev. Kljub vsej borbenosti pa je ostalo vse pri starem in je zmagala vnovič oportunistična struja. Kongres se ni vršil in predsednik vlade g. Ni-kola Uzunovič niti ni hotel sprejeti zastopnikov državnih nameščencev.
Po popolnem fijasku te akcije je nastopilo zatišje, katero je prekinila sedaj tridnevna koniereuca zastopnikov organizacij državnih nameščencev iz vseh pokrajin države, ki se je vršila v Beogradu. Karakteristično je, da je bila javnost pri tem popolnoma izključena in se je delalo tajno. Konferenci so prisostvovali delegati raznih organizacij, med drugimi gg.: Maks Lilleg iz Ljubljane, proi. Katunarič kot zastopnik Dalmacije, sodnik di. Bratanič kot zastopnik hrvatske organizacije, Milan Čukovic kot odposlanec bosanskih organizacij dr-
žavnih nameščencev itd. Predsedoval ie dr. Mihajlo Jovanovič, predsednik glavne uprave Saveza.
Po razmotrivaaju splošnega položaja ta razpravi o najnovejših ukrepih vlade, da poveča število let, potrebnih za pravico do pokojnine, ie bilo sklenjeno, da se bo vršil dne 5. in 6. decembra v Zagrebu kongres delegatov organizacij državnih nameščencev iz vse Jugoslavije. Na kongres bodo pozvani tudi zastopniki onih organizacij, ki niso zastopane v glavnem savezu. Razpravljalo se je tudi o reorganizaciji Saveza in je bilo sklenjeno, da se izvede ista po vzgledu francoske organizacije, ki je sindikalistična. Načeloma je bil sprejet tudi sklep, da poda glavna savezna uprava na kongresu ostavko, da morejo vstopiti v npravn novi ljudje.
Kongres državnih nameščencev v Zagrebu
Na izrednem kongresu državnih nameščencev, ki se ie vršil meseca februarja letošnjega leta v Beogradu, je dobila glavna uprava Saveza nalog, da pripravi vse potrebno za sklicanje rednega letnega kongresa organizacij državnih nameščencev v Jugoslaviji. Vrh tega je bila Savezni upra-vj poverjena naloga, da pripravi vse potrebno za reorganizacijo Saveza, za sprejem novih društev, za uiedinjenje z obstoječim Savezom fakultetnih činovnikov, Udruženje narodnih železničarjev itd. Glavna uprava Saveza pod vodstvom generalnega direktorja drž. računovodstva dr. Mi-hajla Jovanovida je v resnici tozadevno takoj pričela z delom. Zbrala je materijal za sestavitev novih pravil, razposlala pozive za sodelovanje itd. Sklenjeno Je bilo, da se bo vršil kongres državnih nameščencev 20. Junija v Zagrebu.
Toda med tem so se pojavile nove tež-koče. Kongres je bil preložen in kmalu nato je prišla v javnost vest, da namerava vlada znižati draglnjske doklade, da priskoči tako n« pomoč poplavljencem. Vladna odredba je Izzvala seveda v vrstah drž. nameščencev velikansko razburjenje. Glavna uprava je sklicala plenarno sejo, na kateri so govorniki pod vtisom vladne odredbe zahtevali, da naj državni nameščenci prekinejo z oportunistično politiko !n Jasna povedo vladi da državni nameščenci ne bo-
Fovodenj v Zgornji
Narasla Meža pri Črni, kjer je odnesla
K mežiški senzaciji
Zaslužen herol med delavstvom.
Mežica, 10. novembra Včeraj smo poročali o razpustu občinskega zastopa in krajnega šolskega sveta v Mežici, katerima je moral veliki župan postaviti gerenta radi prevelikega razmetavanja in zapravljanja javnega denarja.
Nekaj tednov prej, 12. oktobra, pa je bil član tega razpuščenega občinskega zastopa in krajnega šolskega sveta učitelj g. Moederndorfer pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na enomesečni zapor po tiskovnem zakonu radi klevete, ker )e v svoji brošuri »Boji in napredek mežiških rudarjev« v dozdevni notranji moralni ogorčenosti na vse strani žalil ugledne zasebnike in višje uradne funkcijonarje. Istočasno smo čitali, da ie pripeljal g. Emerik Stoklas, ekonom v Mežiški dolini, na znani radicevski shod v Vitanje g. Moedendor-ferja, češ da ie isti interveniral pri Radieu za mežiške delavce. V čem pa je obstojata ta velevažna intervencija, poročilo ni povedalo.
Minuli petek je zopet prinesel »Učiteljski tovariš« dolg petstolpni slavospev na g. V. Moedemdorferja pod naslovom »Križev pot to boji učitelja za zidavo šole«, v katerem pisec bombastično svari, »da si ob takem zidu nihče ne bo hotel razbijati glave.« Zaigral bo baje zadnjo trohico zaupanja med obmejnim ljudstvom. »Radi bi se baje znebili g. Moedemdorferja, kajti on povzroča londonskim delničariem (mežiški rudnik) stroške v korist občine in ne pusti pri miru njihovih žepov, ampak ima v svoji torbici še nek a i načrtov, kakor občinsko elektrarno, stanovanjske hiše, okrevališče za starce in mladino, pašnike, mlekarne itd. Zato bi se ga radi iznebili, da bi razbremenili izdatke za občino.«
Sedaj pa čujmo! V vso to glorijo posebne vrste socijalista g. Moedemdorferja in dobro organizirano obrambo pred neprijetnimi, a slutenimi presenečenji, razkrinka-njem pred trpečo maso delavstva je padla kot bomba uradna revizija pri občinskem in krajnošolskem svetu, kateri ie po večdnevnem pregledovanju občinskih knjig sledil razpust in postavitev gerenta, ki ima očistiti Avgijev hlev Najbolj pa je Mežiško dolino in vse tamošnie javno mnenje zrevolucijoniralo pri tem odkritju, da je dobil tudi sam duševni vodja razpuščene gospode v občinskem rastopu in krajnem šolskem svetu g. Moederndorfer ogromne nagrade od občine, in sicei samo letos že 12.000 Din (med drugim za ureditev računov krajnega šolskega sveta 3000 Din in za obisk rokotvornega tečaja 3000 Din), njegov spremljevalec k Radiču v Vitanje g. Stoklas pa za enkratno potovanje v Beograd 4000 Din. Isti g. Moederndorfer je bil seveda silno ogorčen nad korupcijonlstl! Znati je treba!
Mežiški dolini.
več velikih žag, delavskih hiš in vrtov.
Odkritje prastarega samostana
Znanstveno društvo v Skoplju je prejelo te dni odbvestilo, da so bili odkriti te dni v bližini slovitega samostana Visoki Dečani ostanki prastarega samostana, ki je mnogo starejši, kakor samostan v Visokih De-čanlh.
Predstojnik samostana v Visokih Deča nih, Leontlje Ninkovič, Je čisto slučajno Izvršil to zanimivo odkritje, ko s« Je spre-
■ CVETLICE JUGA	CVETLICE JUGA	CVETLICE JUGA
1 ^ HCNNY PORTI«^
I CVETLICE JUGA CVETLICE JUGA	_ CVETLICE JUGA
| Balkanfilm Zagreb__Pride » fcl«o OVOR
hajal po skalnati planoti, poraščeni z drevjem. Iz več črk je ugotovil, da je bil tamkaj manastir Sv Nlkole. Opazil je več jam, podobnih skrivališčem. Stopivši v eno Izmed tehjjam, je zadel na samostansko cerkev, ki je bila razmeroma še dobro ohranjena in je imela nepokvarjeno zidovje. Na zidovju so še dobro ohranjene prastare freske. V cerkvi je našel iguman Leontije tudi več raznih cerkvenih predmetov. Posebno njegovo pozornost je vzbudil okoli 30 do 40 cm visok priprost starorimski vrč, ki je bi! zazidan. Vrč je na vseh straneh zaprt in nihče ne ve, kaj ie v njem. Znanstveno društvo v Skoplju je poslalo te dni v Visoke Dečane arheologa, ki bo proučeval znamenitosti In starost tega samostana.
a<* ■
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Danes! Prvič v LjuDljatil Znameniti roman Emila Zo!e, ki ie doživel zmago:
^ „NANA"
Francoski filmsk. veleumotvor v y veiikih dejanj i, v glavn vlog. Katarma Hessimg, Jean Angeio, Wcrner ^rauss. Brilia tna epoha razkošno,t- Razuzdanost zene! Razsipnost cesarsko opremljene palače! B,lkan-fdm, Zagreb.	Miad.ni neprimerno.
Kino „Liubl]aaski dvor", najboljši kino v Ljubljani. Predsta.e ob 4. % t>„ 1,28 in 9. uri.	i'.edprodaja vstopnic od 3. ure dčlje.
Pr de: HENNT PORTEN.	?< ^ CVETLICE Z JUGA.
gostilno v Štepanii vasi. Ker je dotični kmet Šuligoja dobro poznal, so bilj orožniki skoro prepričani, da mu ni nikdo drugi preskrbe] sublimata kakor le on. Domžalski orožniki so vsled tega stopili v zvezo z ljubljansko policijo. Ta je po pardnevnem iskanju Šuligoja izsledila v Šiški. Bil je takoj aretiran in sedaj bo dognala preiskava, v koliko je Šuligoj zapleten v celo zadevo.
Radi brezposelnosti v smrt
V Novj Gradiški se je v tamkajšnji Boš-njakovičevi gostilni dne 6. t, m. zastrupil trgovski potnik Rudolf Kukenberg iz Polzele v Savinjski dolini. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je naslednjega dne umrl. Pred smrtjo ie še napisal na listek sporočilo: »Prosim, da obvestite moje starše. Zastrupil sem se, ker nisem mogel dobiti službo.« Pokojnik je bil star šele 25 let in sin krojaškega mojstra na Poizeli.
Velik vlom v Zagorju
Vlomilci aretirani v Podsusedu.
Zagorje, 10. novembra. <rJutro» je že poročalo, da so v noči od 29. do 30. oktobra, ko j« razsajala v Za« gorju ob Savi zadnja strašna nevihta, po. rabili to priliko tatovi in vdrli v gostilno tukajšnjega gerenta in lastnika tovarne za cementne izdelke, g. Dragotina Korbarja, ter mu odnesli 160.000 Din v gotovini. Ogromni plen pa jim še ni zadostoval. Po. brali so še natakarici iz predala ves pri* hranek v znesku 50C Din in se lotili tudi kuhinje, iz katere so izmaknili več klo« bas. O tatovih ni bilo nobenega sledu.
O dogodku je bila obveščena tudi ljub* Ijanska policija, ki je odposlala g. nadzor« nika Žajdelo takoj v Zagorje, da vodi pre» iskavo. Poizvedovanja so imela popolen uspeh. V Podsusedu pri Zagrebu so bili aretirani trije delavci, bivši nameščenci go» spoda Korbarja v Zagorju. Dva sta zagor. ska domačina. Eden izmed njih je Franc Klavs, imeni ostalih dveh pa nam še nista znani. Vsi trije so tako popivali v Podsu« sedu, da so vzbudili pozornost tamkajšnjih varnostnih oblasti in so jih končno areti« rali. Pri Klavsu so našli še 107.000 Din. Vse tri aretirance so izročili danes popob dne okrajnemu sodišču v Litiji.
G. Korbrju, ki je bil vsled tatvine zelo prizadet, iskreno čestitamo, da se je zade* va pojasnila in da je dobil še dve tretjini ukradenega denarja nazaj.
šofer Vengarski, kj je ostale nagovarjal na zločin. Peljal je v Debeljačo sodno komisijo v bolnico, kier naj bi se zaslišala Eva Klein, ki je sicer težko poškodovana, a bo morebiti vendar ostala pri življenju. Državni pravdnik je spise pozabil v avtomobilu, vsled česar je šoferja pozval skozi okno, da mu prinese akte. Ko je Eva Klein zagledala šoferja, je vsa razburiena zavpi-la: Primite ga, to je morilec!« Vengarski je bil takoj aretiran, vendar trdovratno taji, da je v kaki zvezi z umorom. Ne more pa dokazati svoj alibi.
Triglavanom!
Rešitev živine plačal s smrtjo
Pri Dolnjem Stenjevcu se je zgodila v torek težka železniška nesreča, ki je zahte* vala človeško žrtev. Mak, ki je krenil iz Zagreba proti Samoboru, je okoli sedmih zvečer povozil pri Dolnjem Stenjevcu nc* poznanega seljaka, ki je bil takoj mrtev. Kmet je gnal na zagrebški tedenski sejem ob železniškem tiru štiri glave živine. Vsled ropotanja vlaka se je živina splašila in je ena krava skočila na progo ravno v tre* nutku, ko se je bližal vlak. Seljak se je ustrašil, da mu vlak ne uniči živino. Sko* čil je za kravo in jo v resnici šc pravo* časno pognal s tira. Plačal pa je to z last* nim življenjem. Zgrabila ga je lokomotiva, ga potegnila pod sebe in popolnoma zmeč* kala. Ostali so le še posamezni deli nje* govega telesa.
Sin ubil očeta in mater zaradi žene
V Slavonski Požeg: se je pripetil preteklo soboto v selu Dragomanič tragičen dogodek. Ko je prišel seljak Tomo Polič s polja domov, je našel svojo ženo v ostrem prepiru z njegovimi starši. Razjarjen Je zgrabil za sekiro 'er ž njo dvakrat udaril po glavi mater, pciem pa še očeta. Mati je obležala takoj mrtv3, oče pa je umrl čez nekaj ur. Potem se je Tomo sam prijavil orožnikom Morilec svojih staršev je bil Izročen sodišču v Požegi.
Za volitve SSLU je vložena žal samostojna triglavanska lista, ki cepi popolnoma po nepotrebnem napredno fronto. Dve tretjini Triglavanov je že domala izjavilo, da se ne strinja z vložitvijo separatne liste. Ta predlog ločenega nastopa je bil sprejet le po slučajni in trenotnJ večini na torkovem izrednem občnem zboru. Debata radi tega sklepa v društvu še zdaleka ni končana! Naj se ne veselijo preveč svoje Pyrrhove zmage oni, ki nočejo videti realnega položaja, temveč gredo čez drn In strn na liman'ce vsaki frazi, ki se vrže s prozornim namenom, da se odvrnejo Trl-glavani od izvajanja svojega programa. Trl-glavani so bili, so in bodo načeloma vedno za skupne nastope napredne falange pri tako važni stvari, kakor je reprezentanca vi-sokošolcev! Naravno, kajti v trenotku, ko to odklonijo, niso več Triglavanl! Zato pozivamo še ostale Triglavane, člane ljubljanske edinice, ki jih m v Ljubljani, da gotovo pridejo na skupščino SSLU v petek 12. t m. popoldne in na volitve v soboto 13. t. m. popoldne ter oddajo svoj glas za Usto Delovne omladine to ie za Usto B, za katere kandidate bo glasovala
pretežna večina Triglavanov!
Tajna troine?a umorstva v Debeljači razkrita
Kakor poročajo iz Subotice, Je policija po dvodnevnem zasledovanju aretirala zlikov-ce, ki so — kakor smo že poročali — v Debeljači Izvršili roparski umor nad trgovcem in gostilničarjem Kleinom, njegovo služkinjo Katico, ter ženo Evo. Policija Je aretirala šoferja Vengarskega in mehanika Nagyja, ter baje dva Slovenca, katerih imena pa se drže še tajno. Glavni krivec Je
Red volilnih list pravilno vloženih pri
SSLU. 1. »Slovenska lista« — »A«; 2. »Lista Delovne »mladine« — »B«; 3. »■Lista svobodnih akademikov« — »C«; 4. »Triglavanska lista« — »D«. Volilna komisija ima prvo sejo danes v četrtek Ob 15. uri v posvetovalnici JNAD »Jadran«. Vsaka lista naj pošlje določene delegate. Za SSLU: C. Golotih, podpredsednik; Vekoslav Iskra, tajnik II.
Preveliki izdatki za gledališča
Pod tem naslovom piše zadnji «Kmetslri
list» o izdatkih države za gledališča ter poroča, da so radačevci v finančnem odbo* ru stali na stališču, da «če hočejo mešča* nje gledališča imeti, naj jih meščanje tudi sami plačujejo. Ni prav, da kmet, ki gle* dališča nikoli ne vidi, za to plača.® Na dru* gem mestu poroča aKmetski list», da je bi« fa na občnem zboru krajevne organizacije SKS v Podhomu pri Bledu sprejeta reso« lucija, ki med drugim pravi: trZ ozirom na velike poplave v Sloveniji predlagamo, da se polovico izdatkov za ljubljansko gle* dališče, to jc 3 mibjonc Din, nakaže za popravo naših cest in mostov, ker kmetsko ljudstvo, ki s svojimi davki gledališča pla« čuje, nima prav ničesar od njih.®
Skrivnostni zdravnik
Ljubljana. 10 novembra Domžalski orožniki so prišli pred dnevt na sled rafinlrano zasnovanemu zločinu. Glavno jedro zloč'na le, da je hotel neki kmet iz okolice zastrupiti svojega tovariša. Za strup je uporabil sublimat, vendar se mu Je načrt Izjalovil Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo, kajt; iskati Je bilo treba tudi drugega krivca, ki je kmetu priskrbel sublimat. Summia je padla na 28-let-nega bivšega bolniškega strežnika Antona Šuligoja, ki j« posebno v domžalskem okraju poznan po svojih pustolovstvih.
šuligoj je namreč predlansko leto zapustil službo strežnika v bolnici in izginil. Nedolgo nato se Je pojavil zdaj v okolici Domžal, zdaj na Dolenjskem neki dr. Oblak, ki Je kmalu zaslovel po deželi med kmet-skim ljudstvom kot 'meniten zdravnik. Mož ie nastopal vedno sigurno, obiskoval ljudi po hišah in »zdravil« stare ln mlade, moške ta ženske, da Je bilo veselje. BII je prav! čudodelnik hi mMo Je manjkalo, da nI pričel obujati še mrtve.
Sleparju pa so varnostne oblasti prišle končno vendarle na sled ln pred sodnik! je stal pustolovec Anton šuligoj. Šuligoj je W1 nbsojen na večmesečno Ječo, vendar ga bi nikakor nI poboljšala Svoje pustolovske žilice tudi poz*teJe ni mogel utajiti. Prihajal le večkrat v okolico, tudi v št. Vid ta se lagal pri dekletih, da Je prodal v Lokvah pri Gorici svoje posestvo ter da Ima sedaj
Vsi Nekateri
hočejo kupovati Schicht-ovo milo.
se dajo pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva
Velika večina pa vstraja
na tem, da uporablja le pravo Schichtovo mila
Kateri so pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
Domače vesti
*	OPOZORILO. Kakor vsako leto, Izide < jinfo» tudi letos o božičnih praznikih in Novem letu v povečani izdaji. Da si moremo pravočasno razdeliti prostor. opozarjamo p. n. občinstvo in trgovska podjetja, da jih posetj naš pooblaščeni lasiopnik že tekoči teden v svrho nabiranja oglasov, božičnih voščil itd. Ker je «Jutro» najbolj razširjen slovenski list. smo prepričani, da nikdo ne zamudi božičnega ali novoletnega oglasa, ki je gotovo vsakemu v korist.
*	Težak položaj naših sodnikov. Zastop-r. k ministrstva pravde, minister za socijal-bo politiko Milan Siroonovič in predsednik narodne skupščsie Marko Triikovšč sta pre jela predvčerajšnjim delegate sodnikov iz Slovenije in ostalih pokrajin naše države, k: so jima izročili resolucijo, sprejeto na skupščini Zveze udruženja sodnikov. Pri tej priliki so delegati opozarjali r.a teiko msterijatoo stanje sodniškega poklica v dr-ž.:vi, ki zelo otežkočuje ekonomsko neod-v isnost sodnikov. Delegati so opozorili tudi na ogorčenost, ki vlada -med sodniki z czirom na načrt zakona o ustrojstvu sodišč po katerem bi se naj sistirala njihova stalnost in nepremestjivost vkliifb kategoričnim ustavnim predpisom. Tako g. Simono-vič kakor tudi g. Marko Trirkffvič sta priznala, da sedanje plače sodnikov ne odgovarjajo njihovim minimalnim življenjskim potrebam ter sta soglašala v tem, da ie potrebno izboljšanje njihovega materi jatae-ga stanja. A si merodajni faktorji uvidevajo to potrebo. Kar se tiče vprašanja sistiranja sodniške stalnosti in nepremestljivostl ie g. Shncnovič omenil, da odredbe načrta niso cefinitivr.e ter se bo o njrn v zakonodajnem odbora brez dvoma resno in vsestransko razpravljalo. Pozval je končno sodnike nai slavijo konkretne predloge o izprernembi teh odredb v zvezi z ustavnimi principi in potrebnimi koaisekvencami reorganizacije sodišč.
*	Za sodnika upravnega sodišča v Celju
sta bila r.a predvčerajšnji seji državnega sveta izbrana dr. Liudevi: Boljevec in dr. Ivan Likar.
*	Donai ska komisija se preseli na Dunaj.
Na zadnji seji mednarodne donavske komi-s"e je bilo sklenjeno, da se sedež komisije za prihodnjih pet let premesti iz Bratislave ra D maj. S pripravami za premestitev se ;e že pričelo.
*	Jiigoslovensko poslaništvo v Argenti-niji. Po vesteh iz Beograda je naš dosedanji generalni konzulat v Argentini? pre-tvoriea v poslaništvo. Naš argentinski rojak in znan: bogataš v Buenos Airesu jc podaril krasno palačo, v kateri bo nameščeno naše poslaništvo.
*	Inšpekcija Zdravstvenih institucij. Pomočnik ministra za narodno zdravje je v zadnji!! dneh insplciral vse zdravstvene zavode v Ljubljani. Preteklo soboto je presedal tudi <mariborske sanitetne zavode.
*	Iz sodne službe. Za sodnega slugo v 2. skupini siužiteljev pri okrajnem sodišču v Litiji je imenovan Martin Ju vam za slugo v isti skupini siužiteljev pri okrajnem sodišču v Logatcu pa Fran Erjavc.
*	Občinski svet v Brodu razpuščen. Mestni zastop v >lavonskein Brodu jc bil te dni rarpaščer., ker jc resigniral na svoje mesto župan, kateremu e mestni zastop izrekel nezaupnico. Za vladnega komisarja je imenovan g. Markotič.
*	Znižana >ožnja za delegate skavtskih društev. Prometni minister je dovolil delegatom skavtskih društev za izredni občni zbor, k; se bo vršil v Beogradu prihodnjo nedeljo, 50% popust na državnih železnicah.
*	Smrtna kosa. V Lipnici pri Podnartu je umrl 9. t. m. bivši posestnik mlina in žage gospod Blaž Lotrič. Pokojnik je Ml neustrašen pristaš naše stranke. V družbi ie bil jako zabaven. Pogreb bo dar.es r - farno pokopališče na Dobravi. — V Polzeli je umrla v nedeljo ga. Marija Dolinar, soproga gostilničarja in posestnika g. Iv. Dolmarja. Blag jim spomin, žalujočim pa rsšc iskreno sožalje.
+ Turist, klub »Skala« podruž. Jesenice priredi v petek 12. t. m. ob pol S. zvečer v dvorani »Kino Jelene na Savi skioptično pudavajiie o naših planinah. Predava gosp. župnik Zor iz Ljubljane. Predavatelj ie žel največje uspehe že v Ljubljani, v Krani-u in Tržiču. Vsebina poučna, velezanitniva, tudi humorja udeleženci ne bodo pogrešali. Najlepši. izbran: diapozitivi so posnetki gosp. prof. Ravnika predsednika ljubljanske »Skales. Jeseničani in okoličani, ne zamu-c:ie ugodne prilike. Vstopnina 3 Din za osebo.
*	K vlomu na Polzeli se nam še poroča: Pr.-leg ie navedenih 5U.OOO Din so vlomilci odnesli še 2 težki srebrni verižici k narodni noši je dal hraniti g. Finsku in srebnnne, Ik jo je dal hraniti g. Firsku bivši strojnik tukajšnje strojilne tovarne g. Post, ki se sedaj nahaja v Avstriji. Radi tega tudi za s-; da. ni mogoče določiti vrednost ten predmetov. Sreča v ne>reč: je, da ie imel g. Fir-šek v blagajni poleg gornjega zneska še
večji znesek v gotovini, katerega vlomilci niso našli.
*	Poiitično maščevanje? Iz Tuhlja so predvčerajšnjim pripeljali v zagrebško Za-kladno bolmeo Otona Zatoukovška, sina uglednega tamkajšnjega trgovca A. Zabu-kovška. Zabukovšek mL je v pondeljek zve čer sede! v neki tuheljski gostiln; ter se razgovarjal s svojimi znanci. Ko se je vračal domov, ga je v temi nekdo s kamnom udari! po glavi tako, da mu je počila lobanja. V bolnici je bila takoj izvršena operacija, vendar je aZbnkovškcrvo stanje še vedno smrtnonevarno. Domneva sc, da ie bil napad čin političnega maščevanja, ker je Zabukovšek znan kot odločen jugoslo-venski Eacijonalist
*	V sanjah skočil skozi okno. A' torek zvečer je prišel gostilničar Ivan Jakšič iz Markuševca h gostilničarju Simonu Kostanj šku na Maksiniirskj cesti v Zagrebu, da si ogleda trgovski lokal, ki ga je vzel pred tedni pri Kostanišku v najem. Ker se je predolgo zadržal v gostita:, je tamkaj tudi prenočil. Dobil je sobo v prvem nadstropju. Okoli polnoči je Kostanjšek nenadoma zaslišal klicanje na pomoč. Ko so pogledali skozi okno, so opazili, da leži Jakšič pod oknom na dvorišču. Na vprašanje, kaj se ie zgodilo, je Jakšič odgovoril, da ne ve natančno, misli pa, da je v sanjah skočil skozi okno Jakšič je dobil pri padcu težke poškodbe na glavj in zdrobljen ima tudi prsni koš. Prepeljati so ga morali z rešilnim vozom v bolnico.
ITO zobna pasta najboljša
*	Pri prehlajeniu. nahodu, vnetju vratu, živčnih boleznih in trganju v raznih udih, je dobro popiti pol čaše Franc Jožeiove gre Tiči ce vsak dan, kar Vam prebavo olajša. Po izjavi vseučilišne klinike je Franc Jožeiova grenčica neprecenljive vrednosti Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Tkanina sEtemum; glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.
+ Volno in bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah in v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12. Židovska ulica 4.
ARo nml! ;
kako se natiska beseda »Mirim« s tremi črkami, kupi pri trgovca tablico fine »Mirim« čokolade, na kateri je nalepljena številka in pošlji številko z rešitvijo uganke na naslov: »Mirim« tovarna Maribor. Ako bodeš imel srečo, doibš božično darilo, ki bo obstojalo iz 5 kg poštnega zaboja najfinejših čokoladnih izdelkov Žrebanje se bo vršilo v nedeljo pred božičem. Na vsakih 500 rešiicev je določen en zaboj in 10 manlših zavitkov.
.KLJUf
raj boljše. najtrpcinejŠe.
zato najetac.j se.
Naznanjamo Vam. da prekrasna, draž?stna in ljubezniva
lil Duflos
pride v
H AREN
Iz Ljubljane
•u— Znameniti srbski histonk v Ljubljani. V naše mesto je prispel včeraj gospod prota Dimitrije Ruvarac, bilioiekar patrl-j-rhijske biblioteke v Karlovem da si ogie-ga znamenite ljubljanske rokopisne zbirke in muzej. Odlični gost je velik prijatelj Slovencev in eden najbolj znanih srbskih hi-storikov, brat velikega srbskega zgodovinarja Ilarijona. Kljub svoji visoki starosti — ima že 84 let — je telesno in duševno še popolnoma svež in čvrst Prišel je iz Zagreba, kjer se je v nedeljo udeležil odkritja spomenika vladike Strossmaverja.
u— XIV. redni občni zbor JNAD Jadrana se bo vrši! danes, dne 11 novembra v društveni čitalnici Udeležba za vse tovariše in tovarišice obvezna. Početek občnega zbora ob 20. uri. Gg. starejšine vabljeni! Odbor.
u— Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma na Viču priredi v nedeljo, 14. t. m. v Sokolskem domu na Viču »Martinov večer«. Spored t burka »Raztresenca«. kupleti. petje, goska, šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob S. zvečer. Vstopnina prostovoljna.
u— Ljubljanski Soknl (Narodni dom) opozarja svoje članstvo in naraščai na današnje predavanje načelnika JSS br. dr. \ ikt Marnika >0 sokolski ideji«, ki se prične točno ob S zvečer v odborov! sobi.
u— Osrednje poveliništvo drž. varnostne straže v Ljubljani razpisuje dobavo 2SS komadov dežnih plaščev za varnostno stražo ljubljanske in mariborske oblasti. Dobavni pogoji so razvidni iz razpisa v »Ur. listu ljubljanske in mariborske oblasti« št. 104 od 11. novembra 1926
h— Članstvo »Edinosti« Ljubljana se vabi na redni članski sestanek, ki bo v petek, 12. t m. ob 20. uri. Ob priliki sestanka predava g. proi. Doižan o Predpotopfiih živalih. Vabijo se tudi prijatelji društva.
n— Ljubljanska »Edinost« priredi »Martinov večer« v soboto 13. t m. ob 20. uri v salonu restavracije pri »Levu«. Spored: Veseloigra, Martinova gos, prosta zabava s šaljivo pošto in plesom. — Odbor.
«-» Namesto cvetja na krsto pokojnemu g. Ivanu Zupančiču daruje srezki tajnik Ig-Rus 100 Din za poplavljencc.
u— Kolizejski oder vabi one gospode in gospodične, ki imajo veselje do gledališke umetnosti, da se zglase v društvenem lokalu, Gajeva ulica 2, pritličje. — Odbor.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 goljufija, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek prodajanja premoga v neplom-biramih vrečah, 1 prestopek obrtnega reda in 15 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiranih je bilo 5 oseb, in sicer: 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi suma po-skušenega umora. ° radi vlačugarstva in radi telesne poškodbe.
u— Krvav dogodek v Ljudsk' kuhinji. V Ljudski kuhinji v Stretiški ulici se je pred-snočnjim odigral mučen incident V kuhinjo je prišel Jakob Zaplotnik Iz Štepanje vasi. Vsedel se je kratkomalo za mizo In začel z žlico zajemati večerjo s krožnika Josipa Cente Prišlo je med njima do prerekanja. Zaplotnik pa je takoj zagrabil nož in ž njim Cen to dvakrat zabodel. Težko ranjenega Cento so prepeljali v bolnico, Za-plotnika pa so odvedli v zapor.
ti— Nezgoda. Ko se je peljal v torek popoldne čevljarski vaienec Mavrlcij Crtalič s kolesom po Sv Petra cesti po desni strani v smeri proti Marijinem trgu, je pridrvel is Prečne ulice neznan avto, ki se !e zaletel v Crtaliča te- ga podrl po tleh. Crtalič k sreči ni dob'1 pri padcu nikake poškodbe, trpi pa čez 500 Din škode na kolesu.
u— Sveže medicinatno ribje olje dospelo.
Lekarna Mr Bahove:, Ljubljana »Zvezda« (Kongresni trg 12)	1340
u— Žepna tatvina v vlaku. V brrovlaku med Zagrebom in Ljubljano ali pa šele na peronu na ljubljanskem glavnem kolodvoru je izmaknil predvčerajšnjim neznan žepar Rudolfu Hoggeju iz Kočevja iz žepa črno usnjato listnico, v kateri je imel 2400 D!n gotovine, potni list, šofersko legitimacijo ter dva kred'tna pisma za nakup bencina od tovarne U. Frehe! sinova ter nekaj računov.
Harem t Kalili
Iz Maribora
a— Družabni večer SDS 15. novembra.
V pondeljek 15. novembra 1926 ob 20. uri prirede mariborske organizacije SDS v dvorani g. Kosiča (Vetritijski dvor) članski družabni večer. Na dnevnem redu ie predavanje g. prof. dr. Maksa Kovačiča: Bi-skup Strossmaver in njegova jugoslovenska ideologija. Sodeluje tamburaški zbor Izobraževalnega društva napredne trgovske in obrtne mladine. Ase pristaše in člane njihovih rodbin vabi k obilni udeležbi. — Srezki odbor SL>S v Mariboru.
a— Primarij dr. Mirko Cernič bo predaval v petek 12. t m. v Ljudski ua"verzi o razvoju kirurgije. Predavanje bo z.- vsakogar skrajno zanimivo m ie priporočati čim številnejši obisk.
a_ Pozno grmenje. Vcc ii papoldite je pričelo nad Mariborom med dečavj-. jn naenkrat močno grmenje z bliss mietn.
e— Lep razvoj Ljudske univerze. Pod novim vodstvom inž. Kukovca in njegovih marljivih odbornikov se mariborska Ljud» ska univerza lepo in smotreno razvija. S tem si je ustvarila že tud: zadovoljiv ka= der poslušalcev, ki stalno pose ča jo res i z« hrana predavanja mariborskih in drugih intelektualcev. V pondeljek je predaval pred izbrano publiko publicist g. Božidar Borko o psihologiji revolucije Bilo ga je užitek poslušati, kako je logično nanizal vse pojave, ki delujejo v psihozi množice, kadar jo pretresajo nova gibanja, materi« jalna in duševna- Predavatelj je pri tem v kratkih obrish naslikal psihologično ozad* je raznih revolucij: francoske, boljševiš-ke in epigone v in po svetovni vojni, tako da so nudila izvajanja vsakomur, čerud: se je s predmetom sam intenzivno pečal, ven= darle harmoničen duševni užitek. Sedaj sledi serija novih aktualnih predavanj pri« znanih mariborskih strokovnjakov; poseb« no zanimiva bodo predavanja primarija dr. Cerniča (v petek dne 12. nov ob 20 uri) o rarvoju kirurgije, nakar sledijo preda« vanja primarijs dr Roblča, višjega ravna, telja kaznilnice N. J- Vrabla. državnega pravdnika dr. Ivana Jančiča, itd. Ljudski univerzi je častitati k temu uspešnemu in smotrenemu prosvetnemu delu.
a_ Poškodbe na Kalvariii. Sobotni ciklon trdi lepemu gozdu na Kalvari.il ni prizanese! Skoro pod vrhom je vihar zagrabil par debe lih smrek in jih iznrval iz tal. druge zopet prelomil po sredi. Ob cesti pri vinogradu se ie cela vrsta smrek nagnila nad pešpotjo. Na trati ob bivši hišici, kjer nameravajo postaviti novo poletno mlekarno, pa je vihar p&drl stare vrbe žaluike in jablane, tako da ie sedaj tam čisto odprta lasa. Tudi popravljena pota so precej trpela. Jarki so polni listja, peska in blata in jih bo treba čim pre; očistiti. Sprehod na Kalvariio pa je baš te jesenske dneve še prav posebno prijeten in razgled z vrha poln jesenskih čarov, naj si bo to zjutraj, sredi sotačnega dne aii pa, ko ažigajo nad mestom električne luči.
a— Načrt za novo mestno Javno kopališče ob Dravi. Na podlagi sklepa sr;e_ občinskega sveta je izdelal mestni stavbni urad na« črt za novo javno kopališče ob Dravi. Ko« pališče bo ob Koroški cesti, na mestu, kjer zavije v velikem loku Koroška ccsta proti Kamniti. Na gornjem delu bodo postavlje«
Danes velika francoska pustolovska
z priljubljenim JEAN ANGELO
AVANTURA
Jutri: Salve smeha!:! Dunajska srca
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
aii Družina Sc: imek.
Kino Ideal
ne kabine za prostozračne kopeli, ki bodo zagrajene z živo mejo. Pod njimi so pro« jektirana solnčna ležišča na pesku ali pa na lesenih postavkih. Kabin bo vseh sku« paj 40, vsaka za 4 osebe. N"a vsaki strani pa bodo omarice za obleke in sicer na gor« nji strani kabin 60 omaric za moške, na dolnjem pa 40 omaric za ženske. Priklju« čen bo majhen buffet. Pred kabinami bo« do solnčna ležišča, pod temi pa bazeni za kopel;, ki so razdeljeni na tri dele — Manjši je namenjen za otroke, večji za neplavalce, največji pa, dolg nad 100 m za plavalce. V tem bazer.u se bodo vršile lahko plavalne tekme. Stroški so prer2« čunarvi skupno na približno poldrag mili« jon dinarjev.
a_ Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto 13. t m. ob 20. ur; Martinov večer v restavraciji »Union«.
a— »Prager P res se o v Maribora. V Maribor prihaja precejšnja naklada v češkem duhu pisanega »Prager Presse«. Ob praznikih, ko je izšel list povečan z jugoslevensko številko, so poslali v Maribor znatno večjo naklado, a je bil list kljub temu tako: razprodan, tako. da je mora! zastopnik naročiti še eno pošlljatev. Maribor sploh pridno čita liste. Tudi »Jutra« je prišlo ob praznikih mnogo več kot druge nedelje, pa je bil že dopoldne razprodan po celem mestu.
a— Stanovanjski zakon. Stanovanjske najemnike opozarjamo, da dobe v upravi »Jutrae Barvarska ulica 1. XXI. snopič »Zbirke zakonov«, ki vsebuje zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z cr.e 15. maja 1925., interpretiran po dr. Alojziju Gradniku, prisedniku stanovanjskega sodišča v Ljubljani. Knjižica stare jako malo in pozivamo vse, da si jo nabavijo.
iz Celja
e— Celjsko mestno gledališče. V režiji g. Puglja so igrali v torek dne S. t. m. ciam ljubljanskega dramskega gledališča na celjskem gledališkem odru Anzengnrberjevo ljudsko igro »Slaba vest«. Izmed Anzensru-berjevin del, kakor »Dolski župnik«, > Četrta zapoved« in »Krivoprisežnik«. prištevamo »Slabo vest« med šibkejša pisateljeva dela. Kljub temu je tudi ta igra, ki z izredno zdravim humorjem odkriva lahkovernost, svetohttnstvo, duševno in telesno zrostalost a tudi lepe strani kmečkega življenja, zadovoljila vse ter nudila večer, katerega je lahko žal vsakomur, ki je pripomogel do tega, da gledališka uprava zopet ni mogla priti na svoj račun. O posameznih hrterpretih in tipih se ie slišalo mnogo priznanja; lahko rečemo, da so zadovoljili vsi igralci. Zlasti pa je osvežila igro s simpatič no ulogo in s svojim naravnim, prirojenim temperamentom ga. Juvanova. katero prištevajo tudi Celjani med naisin-vtič-e in najboljše igralke. V lastni režiji in zasedbi se pripravlja še za mesec november Lan gerjeva > Periferija.«
e__Fmžearieva »Verig?«. Na odru Narodnega dcrm3 so v prizorih celjski dik« tanti pod okriljem Narodne čitalnice Finž« Carjevo igro »Veriga*. IjudsKo zgodbo v treh dejanjih. Pri premijeri je bila dvora« na do polovice zasedena, pri reprizi p3 sa« mo eno tretjino Opažalo se je, da niti ti« stih ni bilo, ki so Narodni čitalnici naj« bližji, kar bi bila vsekakor njih dolžnost. Mislimo, da je treba vsak tak pokret po« zdraviti in podpreti, ako nočemo, da sc neha vsako kulturno delo in vzgoja igral« cev.
e— Sokolsko društvo v Ce'ia oriredi v spomin šeste obletnice rapallskth dni v nedeljo 14. novembra predavanje br. Ro« ša. Predavanje bo ob 10. dop. v telovadnici Celjskega Sokola. Vabljeni so vsi član; Sa= kola. kakor tudi članstvo nacijonalr.ih or« ganizacij. Glasom sklepa zadnje Severne skupščine se bodo vršile tekom letošnje zime pri Sokolu tudi vežbe v smučanju. Bratje in sestre, ki hočejo gojiti ta šport, naj se priglasijo pri bratu Kraincu.
e— Celjsko pevsko drtiš t v- •: -.-z rednimi vajami Prva vaja je bila dobro obiskana Okrog 50 pevcev in pevk se je odzvalo vabilu odbora, vendar se pogrešajo še nekateri stari pevci in pevke. Zbor je treba še izpopolniti z alti in tenorji.
e— Popravite lasade in nasipe Na nekaterih hišah so fasade v zelo slabem sta« nju in kvarijo lepoto mesta Tudi barve so ponekod t&ko obledele, da so prišli na dan zopet stari napisi izza predvojnih Jia« sov. iz časov, ko smo še bili v »Cillu
Ta«
Vsled nreselitve trgovine
v Še'enbufgrvo uhcc št 1,
eMoitm vse Maso
za moške obleke, domske kost rr.e, pousn ke, suknje raglane, kakor tudi izgo o»l ene ob eke površnike raglane. pelerne itd.
z velikanskim popustom
Poset te reovino in prepričajte se! JOSIP I v A H ČIč
Ljubljana, MikloJifeva cesta 4
Jutri salv« smeha:
Dunajska srca ali Družina Schimek
Oiga Čehova. Ksenija Desni, Marg. Kupfcr, Vihtim D e erle, Ruckert, Livio r»avaneli, Lidii= Pot h -.a.
Herman Picha Ernsi KINO IDEAL.
jfajboljše obleke
inozemskih tovaren se dobijo tudi na obroke brez povišanja cen
D. jSematovič — Ciubljčna
Svetovno znana
ter najuspešnejša
ko smo opazili na neki hiši v okolici na» pis cGasthaus ni- neuen Strasse>. Misli« mo. da bi se dalo to s par potezami s čo» pičem odpraviti.
e_ Razpisana službena mesta. Pri okrožnem sodišču v Celja :s razpisano mesto vodje zemljiške knjige v IL ali lil. kategoriji, kakor tudi vsako črugo mesto pisarniškega uradnika- ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Razpisano je tudi mesto jetm&e-ga paznika v zvaaicni kategoriji.
e— Prosta stanovanja v Celju in v celjskem srezu. Stanovanjsko sodišče I. stopnje razpisuje prosta stanovanja v območju mesta Celja in celjskega srezkeca poglavarstva. Razpisanih je 11 stanovanj v cd -ski okolici in v celjskem srezu ter 4 stanovanja v mestu Celju. One osebe, ki reflekti-rajo na eno izmed teh stanovanj ter str e v smislu zakona poj stanovanjsko zaščito naj vložijo svoje prošnje do 15. t. m. do 12. ure v pisarna stanovanjskega sodišča v Celju.
e— Dijaška akademija. Napredna C '.-
Eta orgar.izac.ja »Sloga« priredi v pros.avo praznika ujedinjenja (1. december) v soboto, dne 27. novembra ob osmih zvečer v Narodnem domu akademijo. Vsa društva v Celju se naprošajo, da ne prirejajo ta dan nobenih prireditev.
e— Knjižnica Narodne čitalnice je odprta vsak petek od 5. do 7. zvečer. Knjižnica je lepo urejena in je želeti, da se :e občinstvo pridno poslužuje.
e— Neosnovane govorice. Med krr-:.t.\n ljudstvom raznašajo gotovi elementi razne alarmantne vesli. Tako je pripovedovala te dni v mesta neka ženska, da je dobi. r.e> ki posestniški sin od občine nalog. Č3 si mora oskrbeti konja, češ. da bo nastala vojna in da mora vsak, ki služi pri kocje« niči, imeti lastnega konja. Spraševala je, ali je na tem kaj resnice, ker je ta novica o bližnji vojni v njihovem kraju že zelo razširjena. Jasno je, da begajo s takimi vestmi ljudstvo eotovi špekulant je, L; ho« čejo na ia ali oni način kovati iz tega dobičke.
P_ l"mrli se meseca oktobra v Otjn:
garlah Marija, mestna rer*. So let; Loške Antoni ta. žena vodje aemr.iške knjige v p-, 56 let:' Mucafir Marija, žena brivskega mojstra iz Zagreba, 31 let; Stres Amalija, žena mestnega \luge, 67 let; Motoh Stan: siti ti, otrok tiskarniskfe delavke. 1 mrsec m Kun-lek Neža. najemnica. 70 let — V c? javni bolnici so umrli: Vengust Marija, dnma-rir-a iz Drame!i. 22 let; Gnidiea Fanika. stilničarka iz Laškega, 45 let; Lovrencu Jožefa, gostilničarke iz Lemberga. t>2 ie:; Kalander Franc, tesar iz Secice. Ov le!:_ A V gro Anton, mesarski pomočnik iz L-?ii5g. • •23 let: LaefvJš Vinko, kočar rri >v Ene. • • ]e' ■ cTf>nšek Matilda, panhitm z?na \i Griž, 60 let in Pajk Eliza, dninarica iz Blatnega vrha, 30 let.
Iz Kranja
r_ Iz okrajnega ceninega odbora \ pon
deljek dne 15. novembra se bo vršila v po« svetovalnic; mestnega županstva seja os*, cestnega odbora. Na dnevnem rc-du je m-^d drugim tud; sprejetje proračuna za 1 J"-« in nastanitev cestarjev za okrajni cesti Smlednik.Vodice ;n Smle*fcnik=kran;
t— Nov ustoiovni član Vodnikove tirni* be. G. dr. Beno Petani, notarsk. Kandidat v Kranju, je pristopu z znesKom >".' kot ustanovni član k Vodnikovi družbi. Posnemajte!	.
r— Kupu ile srečke letenje kolasie še vrle Koiasice prirede loterijo v korist ubožre mladine obeh osnovnih mestnih ;:. m gimnazije katero bodo obdarile na dr« žavni praznik ujedinjenje 1 decembra Kot odkupnino za božičnico Kranjske gospe so izdelale nad 00 ročnih del v naroa: motivih za dobitke te loterije D tri dni pred žrebanjem, k: bo 15 fcra, razstavljena v izložbi podružnice dransko-.pocunavske banke. Pridno poee« gajte po srečkah!
r— Seja krer. itkegs občinskega rve/a bo v torek dne 16 novembra. Na dnevnem redu je sprejetje proračuna ia L 192 in druge tekoče zadeve
r— Zdra-.-n:ska predavanja. Krar »ta podružnica Kola jugosl. -e«ter priredi v najkrajšem času več predavan- o tr.ečiclni ir higijeni. Sodelcnatije so oh! 'ubili rdrav« niki ae dr. Šavnik, dr. de Gleria « dr. Fajdiga.	„
r— Zaključek gOf.podmi.keea teca i Uv.z 18. novembra se bo zaključil taks:.«:•: pp» spodiniski tečaj, ki ga obiskaie 24 fjien.k. Ob tej tmliki orired to so-enke razstavo lastnih izdelke-, ročnih del. na kate-o ze danes oooEarjamo zlast: stanšf Tc.aj votu s priznano rutino sn-oko%njak;Eji ga. Sve« tci»čennakova.
bodo novrtr.« i««
& Jiahor jc delala ze Paša <tfara mati, Ji	bilo je pravilno.
* 1	Kuhala ie svoio Kavo samo s #
Pravim FranckovimkavMin pndarkom.
Ta ie danes he vedno rako fin KaKor izvrsten Dridarek K zrnati In žitni Kavi ter bo ro.rudi zmeraj ostal.
Naši onstran granic Šport
r.	• •	*	1-1	T " _ 1________X.' .i /l t. ^ J! I . i	i rt m. Afi rtlflnf flf t' Nil M.IC. I	"
Preganjanje našega tiska. Kakor smo poročali včeraj med brzojavkami, je bila pretekli torek «Edinost» zaplenjena. Vče« raj pa jc poslal tržaški prefekt uredništvu odlok, ki pravi, da je bil list zaplenjen ra« di tega, ker je vseboval v vsej celoti stva« ri, ki bi v sedanjem političnem momentu utegnile razdražiti duhove z nevarnostjo motenja javnega miru.
p— Barduzzi čisti... Tržaški fašistovski komisar Barduzzi je naletel na težek po« ložaj, ko je odšel iz Trsta Ricci. Barduz« zi je pričel takoj delovati po rimskih na« vodilih. Da bo vse prav, se odpelje vselej, kadar ukrene kaj važnega, k generalnemu tajniku Turatiju, da mu poroča in dobi pri njem odobritev svojih ukrepov. Turati je sedaj potrdil Barduzziju, da popolnoma soglaša z njegovim energičnim čiščenjem med tržaškimi iašisti in naročil mu je, da naj v tej smeri nadaljuje svoje delovanje.
p— Nadškof Sedej v Tržiču. Tržaško fašistovsko glasilo «11 Popolo di Tricstc« je naznanilo, da pride goriški nadškof dr. Sedej v Tržič in da se mu pripravlja slo« vesen sprejem. Tako se je tudi res zgodi« lo. Nadškof je birmal 350 otrok. Posetili so ga poveljnik kr. ladje «Dardanelli», podprefekt, fašistovski politični- tajnik, pretor itd. V župnišču je bil obed, katere« Ca so se udeležili zastopniki oblasti. Nad« škof je v svojem govoru pokazal svoje za« dovoljstvo s sprejemom in veselje, da vla« da med civilno in cerkveno oblastjo tako lepa harmonija s katero se pospeši moralni in gospodarski napredek industrijskega Tr«
žica. Obsodil je infamen atentat na Mus« solinija; božja previdnost naj ga obvaruje v korist Italije še dolgo časa. Popoldne si je nadškof v spremstvu oblastnih zaupni« kov ogledal gradbo stolnice. Zvečer se je odpeljal z avtom v Gorico.
p— Orožniška inšpekcijska služba okoli Tržiča je poostrena. Neprestano preiskuje« jo vasi v okolici, stikajo po gostilnah in ustavljajo ljudi na cesti. V par dneh so preiskali 247 <rsumljivih» oseb. V Tržiču je veliko število delavčev, ki Stanujejo tu« di v okoliških hišah. Oblast išče komuni« ste in sovversive.
p— Po Istri bodo nabirali denar za druž« bo «Dante Alghieri». 300.000 je prebival« cev. Vsak naj da pet centimov pa se bo nabrala lepav sota, iz katere se bodo ob darovali koncem leta oni otroci, ki se bodo najbolj priučili italijanščine. Naš Istran naj plačuje društvo, ki bo hitelo potuj če« vati njegove otroke!
p— Ven ž njimi! Fašistovski konzul na Reki HostsVenturi je imel povodom četrte obletnice pohoda na Rim govor, v katerem jc naglašal, da mora fašistovska stranka predstavljati cvet naroda. Ven iz fašistov« skih vfst s špekulanti, z ljudmi nečistih rok ven z dobičkarji, ki se poslužujejo fašistov« ske izkaznice samo v sebične svrhe, ven z egoisti in prepirljivci! Samo po očiščenih vrstah bodo mogli ostali skupno delovati za veličino domovine po navodilih Musso« linija ... Precej osumljenih elemntov mora tičati med kvarnerskimi fašisti, ker se je ta« ko razgrel konzul Host«Vehturi.
fMAREM
© ooo m W)(ueMM0 —
Iz Trbovelj
t— Na Doberni se je ponesrečit rudar Štefan Sadovšek. Prišel je med vozičke in jc dobil težke notranje poškodbe.
t_ Brezobzirnost avtomobilistov. V
Hrastniku se redno dogaja, da vozijo av« tomobili z veliko hitrostjo po okrajni ce« sti, ki je ob sedanjem deževnem vremenu spremenjena v debelo blatno brozgo. Pa« santi se radi velike brzine, s katero drve avtomobili, ne morejo pravočasno umak« riti. Že marsikomu je bila ruinirana obleka. Pred kratkim se je obrnilo več oškodo« vancev na okrajno glavarstvo in potožilo nad razmerami.
t— Ljudska visoka šola v Trbovljah bo pričela v nedeljo 21. t. m. s predavanji iz umetnostnega področja. Predavatelj profe« sor Ivan Vavpotič bo obdelal: razvojne li« nije v vpodabljajoči umetnosti, socijalne tendence v moderni umetnosti in umetnost v življenju delavca.
t— Letošnji rudarski praznik v Trbov« Ijah iu v Hrastniku obeta biti boljši od lanskega, ker so storjeni vsi potrebni kora« ki, da se bodo izvršila številna odlikovanja. Rudarji, služeči v jamah do 40 let, se ve« sele bolj kot odlikovani denarnih nagrad, ki jih bo baje TPD. razdelila.
t— Konzorcij za gradbo Narodnega do* ma v Hrastniku se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so darovali prispevke za tombo« lo, kakor tudi vsem, ki so pri prireditvi sodelovali. Posebno zahvalo izreka še go« spodu Remcu, ki je vodil vso stvar in go« spodu Drago Logarju, ki je dosegel rekord v prodajanju srečk.
Iz Prekmurja
Iz Ptuja
j— Ogromno škodo je povzročil vihar pretekli teden na graščini Ravno polje pri Ptuju, last grofa Herbersteina. Stoletne to« poli, ki so prijazno obsenčevali grad, so s koreninami vred izruvani. Veliki vrt, piotovje in sadna drevesa so uničena. Vi« har je raztrgal streho gradu. Južno od gra« du se razprostira velik smrekov gozd. Ci« klon si jc napravil 50 m široko pot skOži ta gozd. Kakor da bi bili kosci kosili. Dreve« sa. ki so imela korenine 2 m globoko v zemlji, so bila izruvana kakor tanke bilke. Škoda je neprecenljiva. Poslopje, ki je bi« lo sredi košatih stoletnih dreves, stoji da« nes osamljeno, kakor kak samostan.
j— Osebna vest. G. Juro Tomažič, uči« teljski pripravnik, je z 10. novembrom na« stavljen na osnovni šoli Sv. Križ pri Rog. Slatini.
j— Zdravstveno stanje v ptujskem okras ju od 22. X. do 31. X.: Skupina tifuznih bo« lezni 1, šKrlatinka 3. davica 2, krčevita odrevenelost 1.
Beltinci. Že delj časa se dela na tem, da se ustanovi pri nas meščanska šola. Po« goji za njo so bolj dani, kakor kjerkoli drugod. Posebno v beltinski okolici je obrt mnogo bolj razvita, kakor kjerkoli v Prek« naurju. Čevljarji, lončarji, sodarji, mali tr« govski prekupci zavzemajo pri nas po cele vasi; so tudi posamezni obrtniki stanov« sko organizirani. Za napredek teh članov je meščanska šola nujno potrebna. V ce« lem Prekmurju je sedaj samo ena meščan« ska šola, in sicer v Dol. Lendavi. Iz Zg. Prekmurja ne more nihče tja, ker je pre« daleč, Lendavčani sami in njihova okoli« ca pa se za ta svoj zavod malo brigajo. Največ obiskovalcev je iz naše beltinske fare. Že ta dejstva govore za Beltince kot sedež šole. Ker vemo, da ne bo država ustanovila nove šole. se je sprožila misel, naj bi se šola iz Dol. Lendave preselila k nam. Ta načrt je iz zgornjih razlogov upra vičen. Proti temu pa je nastopil celo go» spod Klekl, ki je dobil v naši fari največ glasov. Mend- noče, da bi se naši ljudje izšolali, saj ve, da izobražen človek ne more biti klerikalec razen iz dobičkarstva. To Kleklovo nasprotovanje si bomo pač zapomnili in mu ga kvitirali pri prihodnjih volitvah
Dolnja Lendava Ideologija in politična logika voditeljev ^Neodvisne Prekmurske stranke-* je vredna svojih očetov. V isti sapi kriče, da so nekaki Jugosloveni, Srbi, Hrvati, Slovenci da so enaki, obenem pa, da ne marajo Kranjcev in Štajercev in da se mora Prekmurje priklopiti Hrvatski. V isti številki svojega glasila pišejo, da so ustavoverni, za provedbo ustave, obenem pa da se hočejo združiti s Hrvati. Tako «čežano» servirajo svojim bralcem. Prek« murski kmet se temu smeje, tudi domača inteligenca vidi v tem višek modrosti.
Potrebna odredba. Na odredbo g. veli« fcega župana v Mariboru se sedaj poučuje po eno uro na teden na soboški gimnaziji tudi evangeličansko cerkveno petje. Po« učuje se kot prosti predmet enako, ka« kor že od preje katoliške nabožne pesmi.
Zanimivo izseljevanje opazujemo v Prekmurju. Ker je Amerika, kamor se je vedno izseljevalo mnogo naših ljudi, kjer jih je še sedaj okoli 60.000, zaprta, so se pričeli Prekmurci naseljevati preko Mure v Slov. Goricah in Apaški kotlini. Doma razprodajo svoja posestva, sami si jih na« kupijo na oni strani Mure Posebno se to opazuje pri evangeličanih, ki so stisnjeni na male rodovitne goričke bregove. Iz« sfeljenci so s svojo novo ožjo domovino za« dovoljni, domačini jih prav radi sprejmejo v svojo sredo. Ker tamkaj ni evangeljskih cerkev, posečajo katoliške božje hrame. Čudijo se le. kako je mogoče, da katoh« ški duhovni na svetem mestu politikui^io, namesto, da bi učili božjo besedo. Oni te« ga niso navajeni.
Vremensko poročilo
Meteorološki ^a»ot . uuoi|an> 10 novembra 1926
Višina barometra -S08..v
Krai	Cas	iaium.	Temne!,	*e. <f!8-	Smer vetra in	ODiac-nosl	Vrsta padavine	
				9»	brzina v m			
								
opazovanja				v %		0—10	0 joazovanin	v mm cd ure
Ljubljana . 1	L	7625	130	95	ENE 1.5	10	po dežju	31.7
	8.	7t2 7	13-6	94	N 0.5	10		
(dvorec) j	14.	763 1	13-8	94	SW 0.5	10	dež	
	21.	7647	120	93	S\V 0.5	9	megleno	
Maribor . . .	8.	7651	10-1	87	Tiirnn	10	dež	40
Zagreb ...	8.	7643	15-0	90	S 1.5	10		8.0
Beograd . . .	i.	765-3	17-0	68	mirno	6		
Sarajevo ...	S.	765 6	17-0	66	S 3	10		
Skoplje . . .	S.	770 0	80	71	mirno	9		
Dubrovnik . .	T.	/66 5	20-0	76	S 9	6		1.0
, Split ....	7	764 9	18 0	93	I S 16	10	morje zmerno	
' Pralia ....	7.	1763-2	i 7-0	—	j mirno	5		0.4
ASK Primorje. Danes, v četrtek, ob 21. seja centr. odbora. Ob 20. sestanek, ka« terega naj se udeleže gg. člani klubskega razsodišča. Seja uprave športnih prostorov odpade. — Tajnik.
SK Ilirija poziva sledeče gdč. in gg. na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 11. novembra ob 18. uri v klubovi sobi: Gni« dovec, ing. Bloudek, prof. Čop, Vodišek, Šircelj M., Jermol S., Deržaj, Hiti, Stepiš« nik, Železnik, Šircelj K., dr. Majcen, Bal« tesar, Pelan, Pevalek, Komar, Beltram.
SK Ilirija poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba -svojega do« brotnika in. dolgoletnega člana g. Ivana Zupančiča. Pogreb se vrši v četrtek ob 14.30 iz Kersnikove ulice.
Neverjetno postopanje šolskih oblasti. Šolske oblasti v Mostarju so prepovedale dijakom gojenje športa. S to prepovedjo je tamošnjim klubom, ki imajo v svojih vrstah po večini dijake, skoraj onemogoče« no, da bi priredili katerekoli tekme. Brez« dvomno bo potrebno, da naše vrhovne športne oblasti podvzamejo vse korake, da sc ukine ta nerazumljiva prepoved.
Glavna skupščina Sarajevskega nogo» metnega podsaveza. V zmislu sklepa zad« nje glavne skupščine JNS je Sarajevski no gometni podsavez zadnjo nedeljo imel svojo izredno glavno skupščino, na kate« ri je od 20 klubov poslalo 19 svoje zastop« nike. Prisoten je bil tudi odposlanec JNS g. Krčelič. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora, in sicer po ptoporčijonalnem sistemu. Pri volitvah je dobila Saškova lista s 15 glasovi večino. Za listo Slavije so glasovali trije delegati, en delegat ni glasoval. Novi odbor je se« stavljen sledeče: Predsednik 1. Koletič, podpredsednika R. Štambuk in M. Softič, tajnik Kasik in Šuligoj, blagajnik Krešič. V ostali odbor so bili izvoljeni sedanji člani. Opozicija, ki je imela dosedaj v od« boru 4 člane, ima sedaj samo dva zastop« nika. Po volitvah so zastopniki opozicije, ki jo v glavnem tvorijo klubi Slavija, Haj« duk in Velcž (Mostar), izjavili, da ne bodo več sodelovali v prvenstvenem tekmova« nju.
-opisi
Solnce vzhaja ob 6*50 zahaja ob 16-37 luna vzhaja ob 1134 zahaia ob 2030. Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 57 mm kot včeraj.
Najvišja temperatura danes » Ljubljani 167, najnižja 118 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah oblačno, padavine, toplo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Razni lahki vetrovi. Nebo večinoma oblačno in dež, pozneje spremenljivo. Temperatura od 13^-17° Morje nekoliko razburkano.
MENGEŠ. Sokol v Mengšu nima svojega lastnega doma. Vse prireditve Sokola se vrše v salonu brata Fr. Funtka. Toda salon kakor tudi oder sta bila nujno potrebna temeljite preureditve. Vsled mnogokrat izrečene želje občinstva po lepših prostorih, sta se brat Funtek in odbor dramskega odseka dogovorila, da se salon in oder nanovo preuredita in oskrbijo tudi nove kulise. Kar smo želeli, imamo, pod skromno streho prav res lepe nanovo urejene prostore. Kdor tega ne verjame, tega povabimo v nedeljo, dne t. m., ko otvorl dramski odsek Sokola svojo letošnjo sezo-no s Funtkovo dramo »Tekma«, da si naš začasni dom v prenovljeni suknji sam ogleda. Začetek točno ob 4. popoldne. Po predstavi v prostorih brata Funtka prosta zabava. Ob tej priliki ttam bo Funtkova mama postregla z najdebelejšo Martinovo gosto, ki jo že nad mesec dni pita. Ker je čisti dohodek igre namenjen v pokritje stroškov za oder, upamo, da bo prihodnja nedelja napolnila Funtkov salon do zadnjega kotička.
RADOVLJICA. Obrtno društvo za Radovljico in okolico priredi v nedeljo, dne 14. novembra ob 4. popoldne na Dobravi v gostilni Filipa Pogačnika obrtniški sestanek za obrtnike iz vasi Kropa-Kamna gori-ca-Ovsiše-Podnart-Otoče-Dobrava itd. Obrtno društvo hoče na ta način priti v stik z obrtniki, katere ni mogoče privabiti na obrtna zborovanja, da jim tako v domačem kraju pojasni društveno delo, pomen obrtnega društva za splošni dobrobit obrtnikov; hoče jim pojasniti, da moremo Ie združeni v močno stanovsko organizacijo računati na uspeh. Vse kritiziranje po go-stilnah in zabavljanje doma v družinskem krogu ne pomaga nič: le v močni stanovski organizaciji je mogoč uspeli, da ublažimo krivice, ki se nam nalagajo.
BLED. Dramatični odsek Sokola na Bledu je vprizori! v nedeljo dne 31. oktobra dobro uspelo igro »Mlinar in njegova hči«, ki se na splošno željo občinstva ponovi danes ob 3.30 popoldne m ne, kakor je tiskano na lepakih.
LITIJA. V nedeljo, dne 14. t. m. priredi Rdeči križ v Litiji veliko veselico. Čisti do-biček je namenjen našim ubogim poplavljeneem na Gorenjskem. Veselica bo v prostorni predilniški dvorani. Začetek ob 7, zvečer. Vstopnina 5 Din.
MOZIRJE. Dne 11. t. m. praznuje g. M Aubrecht, pismonoša v 2alcu, 601etnico rojstva in 20letnico svojega zvestega službo* vanja kot deželni pismonoša, ki je posebno med vojno veliko trpel. Kljub njegovi starosti in naporni službi je jubilant še vedno čil in zdrav ter poln humorja, jubilantu kličemo ob njegovem jubileju: Se na mttoga letal
MALA NEDELJA. Potovalni kino bo predvajal v nedeljo, dne 14. novembra v društvenem domu pri Mali Nedelji velik cirkuški film *Med plameni in zvermi*. Prva predstava točno ob popoldne, zadnja točno ob pol 7. zvečer. Po večerni predstavi prosta zabava s plesom. Sodeluje godba na pihala.
Gospodarstvo
Splošni načrt novih
železniških prog
pričo važne konference o načrtu bodoče železniške mreže v naši državi, ki jo je sklical prometni minister za 16. t. ni. v Beograd, je bilo v torek v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici posvetovanje 6 tem vprašanju
Kot prvi je govoril pomočnik direktorja zagrebške železniške direkcije inž. Klodič, ki je obrazložil gradbeni načrt direkcije. Predvsem je povdarjal potrebo povečanja kapacitete jugoslovenskega železniškega omrežja z gradbo gotovih prog, kakor je n. pr. ROgatec - Krapina, Rogatec - Golubo-vec, Varaždin - Koprivnica (Maribor-Varaž-din - Koprivnica - Osijek - Beograd). Drugi del načrta direkcije tvorijo proge z izhodom na morje, tako unska železnica in druge, ki bi vezale deželo z morjem, odnosno e tremi važnimi pristaniškimi centri. Tretji del načrta bi bila zveza Slovenije z morjem, pri čemer bi moral dobiti zvezo poleg Ljubljane 'udi Maribor. Pri zvezi Slovenije z morjem bi se moral uvaževati Kvarner in ne Dalmacija. Končno je v direkcijskem načrtu povečanje sušaškega pristanišča in gradba drugega tira proge Zagreb - Beograd.
Poročilo zagrebške zbornice je prečilal njen tajnik di-. Čuvaj. Bavi se poročilo predvsem s splošnim sistemom jugoslovenskih prog, potem z vprašanjem železniške zveze z morjem in z zahtevami zbornice za svoje okrožje, za katero zahteva zbornica sprejem naslednjih prog v splošni gradbeni načrt: Rogatec - Krapina, Bakar - Kraljeviča, Kočevje s spojem na progo Zagreb - Sušalt, Bihač - Otočae - Senj. Varaždin - Koprivnica, Krapina - Golubovec, Susak - Martinščica, Kraljeviča - Senj in drugi tir na progi Zidani most - Zagreb - Beograd. Razen tega so posamezni interesenti predlagali gradbo naslednjih prog: Ogulin - Jasenak - Novi, Karlovac - Slunj - Bihač, Glina - Bosanski Novi, Jasenac - Vodice - Knin, Kočevje-Brod Moravice.
Govoril je nadalje generalni tajnik Zveze industrijcev v Zagrebu Bauer, ki je med drugim izvajal, da želi prometni minister to vprašanje, ki se je doslej obravnavalo s političnega stališča, zaokreniti na popolnoma gospodarsko polje; za najvažnejši del načrta smatra železniško zvezo z morjem, in sicer z izhodom v Splitu. Ing. Alačevič je zastopal stališče Inženjerske zbornice iz 1. 1922., ki zahteva predvsem izpopolnitev omrežja potom spoja obstoječih prog in potom gradbe unske proge. Predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu S. D. Alesander izjavlja v svojem govoru, da računajo gospodarski krogi samj z dosegljivim. Z iznešenimi načrti se strinja, vendar mora ugotoviti, da manjkajo potrebna sredstva. Blairovo posojilo, ki bi bilo nerazmerno velika obremenitev, so k sreči ni realiziralo.
Na predlog predsednika Zveze jugoslo-venskih mlinov dr. Bošnjaka se je sklenilo zastopati na beograjski konferenci stališče* da naj država nudi privatni inicijativi široko sodelovalno polje pri gradbi železniških prog in da naj ne sprejme v sestavljajoči se gradbeni načrt železnice, ki bi se gTadile s privatnim kapitalom.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. ni ). Pšenica: baška. 75 kg, 2 2 vagona 290; baška. 76 kg, 2 %. 2 vagona 295: baška, ladja Tisa. 2 vasrona 297.50. Ječmen: baški, pomladni, 64 kg, 3 vagoni 190. T u r-ščica: baška, stara, 1 vagon 185: baška, nova. 1 vagon 130: banatska. stara. 2 vagona 175: sremska, sušena, Ruma. 3 vagoni 175.50 Moka: baška, «2», 1 vagon 405; baška, «5». 1 vagon 360. OtroBi: srbijanski, v jutastih vrečah. 6 vagonov 105. Fižol: srbijanski, beli, 4—5 %, 10 vagonov 150. Tendenca prijaznejša.
ZagrebSki tedenski sejem (10. t. m.) Pogon goveje živine sreden, svinj obilen. Kakovost živine je bila prav dobra. Cene goveji živini nespremenjene; le junci so se podražili zaradi velikega povpraševanja za inozemstvo. Svinje ko se pocenile za 1 Din pri kilogramu. Goveja živina se je kut>ovala za izvoz v Italijo in Španijo, a svinje za Avstrijo. Cene za kg žive leže: voli domači I. 8—9 II. 6—7, bosanski t. 6.50—7. TI. 573 do 6.75. biki 6—8.50. krave I. 6—7, 11. 4—5, junci I. 8—9. II. 6—6.50, junire I. 7.50—8. II. 5—6.50, teleta 11—14 (zaklana 14—161. svinje sremske (zaklane 16—171 Din. Kmetijski pridelki: seno I. 100—110. TI. 60—75, detelja domača 100—125. lucema 100—125. otava 100—125 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (9. t. m.). Do-gon 14.346 komadov; od tega 5324 iz Jugoslavije. Cene popustile za 5 do 10 grošev pri kg žive teže. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2—2.10 (2.15). srednje 2 do 2.10, kmetske 1.90—2.15 . stare 1.85—1.95. mesne 1.90—2.40 (2.45) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.). Na ehicaškem trgu beležita pšenica in rž za kakšna 2 centa višje tečaie, dočim je turščica znova malo oslabela. Ker so tudi v Budimpešti poskočili pšenični tečaji, je bila na Dunaju tendenca v krušnem žitu čvrsta. Notirajo uradno vključno blagovnu-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.50—41.50. madžarska Tisa, 79—80 kg 40—47; rž: 30.25—iH; turščica: 23.75 — 24.75; o v e 9: domači 25.50—26.
= Za pospeševanje stavbne podjetnosti.
Naša vlada bi morala storiti vse, da se stavbna podjetnost poveča in s tem omili stani>-vanjska beda. Žal, pa baš načrt novega davčnega zakona predvideva le majhne davčne olajšave za nove hiše. Tudi se ni podaljšala uredba od 19. julija 1920. ki je bila v veljavi do konca 1. 1925. in ki je dovoljevala dalek> sežhe darčne olajšave za nOve zgradbe. Ker so te davčne olajšave odpadle, je rentabil-
nost novih stavb kljub pocenitvi zemljišč in stavbnega materijala zelo slaba. V svrho po-spešenja stavbne podjetnosti jc Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ponovno predlagala kabinetu finančnega ministrstva, da se omenjena uredba podaljša do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih, odnosno da novim zgradbam v krajih, kjer primanjkuje stanovanj, prizna iste ugodnosti kakor novim zgradbam ua področju beograjske mestne občine.
-- Vprašanje uakladanja soli kupcem v ljubljanskem monopolskcm skladišču soli Včeraj smo poročali, da se monopolsko skladišče soli v Ljubljani z 11. t. m. ne bo več pečalo z nakladanjem soli. Kakor nam dodatno k omenjeni notici poročajo, trgovcem. ki prevzemajo sol v državnem mono-polskein skladišču soli v Ljubljani, ne bo treba posebej dostavljati delavcev za izdajanje in nakladanje, ker je ta posel prevzela v sporazumu z upravo mononnlskega skladišča soli ljubljanska spedicijska iu transportna tvrdka Šlovenia - Trans(>ort, Miklošičeva cesta 36. V pisarni te tvrdke 6e sprejemajo tudi naročila za dobavo soli.
Anketa glede načrta novega borznega zakona v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo te dni načrt novega borznega zakona. Ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je v svrho razprave o tem načrtu sklicala za petek 12. t. in. ob 10. v svojih prostorih anketo interesentov.
= Načrt zakona o prisilni poravnavi končan. Kakor javljajo iz Beograda, je načrt novega zakona o prisilni poravnavi že izdelan. V kratkem se bo sklicala konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij, na kateri se bo načrt obravnaval, nakar bo predložen ministrskemu svetu in nato Narodni skupščini.
>'aša trgovinska pogodba z Albanijo. Albanski parlament je v soboto odobril trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Pred senat bo prišla pogodba v nekaj dneh.
= Produkcija soli v Jugoslaviji. V naši državi se rabi letno 120.000 ton soli, a produkcija znaša le 70.000 ton. Zaradi tega se mora letno uvoziti okrog 50.000 ton. Ta uvoz pač po nepotrebnem bremeni našo trgovinsko bilanco, ker so pri nas dani vsi pogoji za zadostno produkcijo soli v državi sami.
= Prodaja lesa. Dne 7. decembra se bo vršila pri direkciji šum v Sarajevu ofertal-na licitacija glede prodaje 296.000 ni" raznega lesa. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani na vpo-gled.
= Prijava posoiil nemških dežel, občin iit občinskih zvez. Rok za prijavo zamenjave ali gotovinskega izplačila posojil (v markah) nemških dežel, občin in občinskih zvez starega lastništva, je podaljšan do 30. t. m.
Borze
10. novembra.
LJUBLJANA, i" Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—75, Vojna škoda 0—325, zastavni m komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—19S, Ljubljanska kreditna 140—0 Merkantilna 97—100, Praštediona 865—867, Kreditni zavod 165—175. Strojne 90—0, Trbovlje 325—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Brez zaključka. Povpraševanje po bukovih in hrastovih drveh, bukovih in hrastovih okroslicah ter lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe v žitu, turščici, ajdi, prosu, fižolu, otrobih, krompirju in hrastovih plohih brez povpraševanju.
ZAGREB. Minimalen promet v zasebnih papirjih. Vojna škoda, promptna, se je zaključevala po 330—331. a za december po 333—33-1. — Na deviznem tržišču ni bilo znatnejših sprememb. Le Italija se je znižala na 234—235.5. Skupui promet v devizah 5.5 milijona dinarjev. Notirale so d e-vize: Dunaj izplačilo 798.48—801.48, Berlin izplačilo 1346.5—1349.5, Budimpešta 0.07935—O.Q7965. Italija izplačilo 234.6 do 235.4, Ne\v York ček 56.53—56.73, Pariz izplačilo 182—184. Praga izplačilo 167 7 do U-8.5 Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: dolar 55.85—56.05, frfr 0—190: efekti: bančni: Eskomptna 100—101, lli-po 56.5—57. Jugo 95—96.5, Obrtna 50—52, Praštediona 803—867 5, Ljubljanska kreditna zaključek 150, Narodna 4230—0; industrijski: Dubrovačka zakliuček 413. Slavonija 32—34, Trbovlje 330—340. Vevče 105—0, Šečerana Osiiek 410—425; državni: investicijsko 76.5—77, agrarne 43.25—44, Vojna škoda promptna 330.5—332. za december 331—334. kasa 330—332.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2270 do 2272. Dunaj 798—799.5. Berlin 1347.5 do 1348.3, Budimpešta 0.0796—0.079«, Bukarešta 31—0. Italija 234.5—236. London 275 do £73.05, Ne\v York 56.6—56.63, Pariz 182.5 do 182.75. Praca 107.95—168. Švica 1094 do 1094.25.
CURIH. Beograd 9.1X3, Berlin 123.10, New York 518.50, London 25.135, Pariz 10.575. Milan 21.60. Praga 15.37, Budiuipežta 0.007263. Bukarešta 2.89, Sofija 3.75, Dunaj 73.075. Varšava 59.
TRST. D e v i z e: Beograd 42—43, Dunaj 340—350. Praga 70.73—71.73. Pariz 76.50 do 77.50. London 115.25—116.25. New York 23.80—24 .Curih 455—470, Budimpešta 0.0335 do 0.0330. Bukarešta 13—14: valute: dinarji 41.73—42.75, dolarji 23.60—23.90. 20 zlatih frankov 94—100. zlata lira 460.48.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4925 1o 12.5325. Berlin 168.05—168.55. Budimpeš»a 99.22—99.52. Bukarešta 3.94—3.96. London 34.3530—34.455O. Ne\v York 708.45—710.95, Pariz 22.73-22.83. Prasa 20.9850—21.0650 Sofija 5.1050-5.1450. Varšava 78.45—78.93; Curih 136.(55—137.15; valute: dinarji 12.4825—12.5425. dolarji 706.50—710.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.465. v Berlinu 7.415, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (9. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtiuke.
Iz življenja in sveta
Koledarska reforma
Pred dvema letoma ie Društvo narodov določilo posebno komisijo, ki naj preštudira reformo koledarja, da jo potem predloži Društvu v pretres. Ta komisija je te dni zaključila anketo in sestavila niz predlogov.
V	tej komisiji so bili zastopani razen članov Društva narodov papeška stoli-ca, carigrajskj patrijarh in anglikanska cerkev.
Tekom dveh let proučevanja koledarskega problema je dobila komisija nad 180 načrtov za reformo, od njih 33 iz Francije, 27 iz Zedinjenih držav, 24 iz Nemčije, a iz Anglije samo 5.
V	splošnem se more reči, da anketa ni rodila pravega uspeha, čeprav je imela časa celi dve leti. Zakaj iz njenega poročila je razvidno, da sama ni vedela prav. za kateri načrt naj se odloči.
Kakor znano, izvirata poglavitne hibe današnjega koledarja iz dejstev, da so meseci med seboj različno dolgi in pa, da določni tedenski dnevi diferirajo v posameznih mesecih in letih. Prva hiba je celo tolikšna, da jo številne banke skušajo obrti pri računanju obresti s tem, da uporabljajo fiktiven koledar dvanajstih mesecev po trideset dni.
Med mnogimi predloženimi sistemi, ki skušajo več ali manj radikalno odstraniti obstoječe hibe v današnjem koledarju, je komisija povdarila posebno dva reformna osnutka. Po prvem naj bi se leto razdelilo v štiri med seboj popolnoma enake trimestre, kojih vsak bi sestojal iz dveh mesecev po 30 dni in enega po 31 dni. 365, oziroma v prestopnem letu tudi 366. dan bi ostala brez datuma in bi oba dneva veljala kot praznika. Ta dneva naj bi se ostavila koncem leta ali pa koncem prvega polletja.
Po drugem sistemu naj bi bilo leto razdeljeno na 13 mesecev po 28 dni (4 tedne) plus en dan brez datuma. Dobrota tega načrta je, da bi bil iste dneve v mesecih in letih vedno isti tedenski dan. N. pr. če bi bil 7. aprila 1927. četrtek, bi bil takisto četrtek 7. januarja, februarja, decembra itd. leta 1927., 1928., 1950. itd. Nasprotno pa ima ta načrt hibo, da se ne da deliti v četrtletja in polletja.
Skratka, komisija se torej še nj definitivno odločila in se je zaenkrat omejila zgolj na poročilo, ki ga stavlja v pretres celokupni interesirani javnosti. V eni stvari pa smo si ipak na čistem. Komisija namreč zahteva v soglasju s cerkvenimi oblasti, da mora biti v slehernem refornem načrtu, ki naj ima izgleda, da bo sprejet, Velika noč fiksirana na nedeljo, ki sledi drugi aprilski soboti.
Oče umobolnih
Francoski zdravniki so svečano praznovali stoletnico smrti dr. Pinelesa. sodobnika našega Prešerna. Do konca 17. stoletja so ljudje in zakoni smatrali umobolne za opasne zločince in so jih zapirali skupaj s tatovi, berači in morilci. Večkrat so jih vrgli v smrdljive podzemske ječe brez luči in zraka. Priklenjeni in skoro goli so tu trohneli blazniki. Le v nedeljo po maši so jih pazniki vodili zbirat milodarc. Blazniki, ki so bili količkaj nasilnejši so vlekli za seboj topovsko kroglo kakor najopas-nejši zločinci. Posledica tega trpljenja je bila, da so vsi umobolni trpeli na garjih in vnetju očes. V pariški ječi Salpetričre so vsi norci ždeli v skupni ječi: živčno trpeče, noseče ženske, matere z dojenčki, idijoti, božjastni in po-kveke. Za izgrede so jih pretepali in priklepali ob zid kakor pse.
Dr. Filip Pineles se je pričel zanimati za umobolne, ko so vtaknili v ječo njegovega živčno bolnega najboljšega prijatelja. Ta mož ni mogel prestati vsega trpljenja, zato ie pobegnil ter se skrival pred zasledovalci v gozdu, kjer so ga pozimi raztrgali volkovi Dr. Pinelesa je tragedija prijatelja tako pretresla, da je začel najvestneje opazovati stanje umobolnih in je po petih letih intenzivnega študija nastopil v javnosti z energičnim povdarkom, da so norci bolniki, ne pa zločinci in da so potrebni
[U
V OMIM
prijazne zdravniške nege, ne pa trpljenja in ječarjevih šib. Kot državni zdravstveni nadzornik je dr. Pineles odpravil verige ter za besne umobolne izumil prisilni jopič.
Njegov čas, doba revolucij in Napoleonovih voin, sicer ni bil prikladen za humane reforme. Toda »oče umobolnih« je v svoji ljubezni do nesrečnežev premagal vse zapreke. Povzročil je pravcato revolucijo v medicini in v srcih človeške družbe. S svojo dobroto je dr. Pineles rešil marsikaterega političnega preganjanca gotove smrti, s čemur pa se je domala sam približal usodi, da bo »poljubil lepo damo, pogledal skozi oken ce in kihnil v košaro«, kakor so teroristi označili delovanje giljotine. Vendar pa je njegov ugled že tako narastel, da mu zasledovalci niso mogli do živega. Njegov spomin je slaven, kakor je to najbolj dokazala proslavitev 100 letnice smrti.
Mgr. Maglione,
novi papeški nuncij v Parizu.
Zastrupljevanje z otrovom zoper podgane
Dunajska* policija je razkrinkala za-strupljevalko svojega moža v osebi 28-letne Leopoldine Liechtensteinove. Pod brer jno™ raznih dokazil, pridobljenih z ■■' : iim raziskovanjem policije, je žena pri/.iiala, da je otrovala moža s stru-pciii zoper podgane. Mešala ga je med jedi, kar je pri možu novzročilo bljuvanje in počasno hiranje. Odšel je v bolnico in ie polagoma okreval, a čim se je vrnil, se je trovanje nadaljevalo, dokler končno mož ni podlegel. Ljudska govorica o trovanju pa ni pojenjala in je zdaj dobila zadoščenje s popolnim priznanjem osumljenke.
Herman Liechtenstein je bil po poklicu kovinarski delavec in je včasi brutalno postopal s svojo ženo. Parkrat ji je grozil z nožem, a ko se je končno dala ločiti., jo je s pretnjami spravi' zo-
pet k sebi. Iz ponovnega mučeništva si žena ni znala pomagati drugače, kakor s počasnim trovanjem.
Vpepeljevanje na Dunaju
Dunajski listi beležijo, da vpepeljevanje v kremaioriju izredno napreduje. V oktobru je bilo upepeljenih 178 trupel, od teh 96 mož in 81 žensk.
Zanimivo je, da od vpepeljenih pokojnikov pripada njih 105 rimsko-katoliški veroizpovedi, 21 židovski, 18 evangelj-ski, 5 starokatoliški in 2 pravoslavni, dočim jih je brez konfesije bilo 26. Cerkveni obredi so se izvršili v 46 primerih po starokatoliškem in 21 po evangelj-skem ceremonijelu.
V oktobru 1924. je bilo vpepeljenih 121 mrličev, v oktobru 1925. pa 160 in je torej število vpepelitev v primeri z lanskim oktobrom napredovalo za 17, kar znači lep napredek posebno na Dunaju. ki je svojčas bil hudo klerikalen in v takih stvareh dovolj konservativen.
Kulturni pregled
Gojišče biserov na Japonskem
20 km južno od slavne «Shrine of lse» leži od pamtiveka prOslulj zaliv Ago. kjer se v mirni vodi gojijo biserne školjke. Kjer najdejo največ njihovih i ličink, spuste v malem in velikem srpanu manjše skale v vodo. da se jih oprime zalega. Ker bi v taki plitvini naraščaj poginil, preneso kamenje v glob-ja gojišča, kjer ostanejo do 3. leta. Nato jih vzamejo ven, vtaknejo v slednjo ostrigo malovredne biserčke ali okrogle drobce biserne matice: to so nekakšna jedra za bodoče bisere. Po tem opravku jih zopet vržejo v morje, kjer mirno leže vsaj 4 leta, Nato jih polove in preiščejo glede večjih ali manjših biserov ... Ce odštejemo znatno umrljivost ostrig, bi se zdelo negovanje biserov kai lahka stvar, a vendar ni tako. O tem svedoči že samo dejstvo, da umni Japonec še do danes ni naletel na posnemovalce.
je dobio da premišljuješ o na cenejših dobavnih v rih za vse č oveške i oirebščine in n?šei t'oš da je za obačla aj-oijš vrt rdka DRAGO bCHWAB, Lj ib jana
Poslano
Pismo z dne 9. t. m. na mojega očeta, Ivana Zupana, je polno laži in ob rekov a« nja. Zahtevam, da se poznani pisec pisma S. M. zglasi pri meni, sicer ga bom sodnij« sko zasledoval.
1445	STANKO ZUPAN, Kranj.
Izjava
Podpisani tem potom izjavljam, da ni« sem plačnik dolgov oziroma vzdrževalnih stroškov, ki jih na moje ime morda dela od mene pobegli sin Jožef Skušek.
Ljubljana, dne 11. novembra 1936.
KAROL SKUŠEK, posestnik 14-1 Uuhliana, Mala čolnarska ulica 8.
Utrdba Perthus
na istoimenskem prelzu na francoskosšpanski meji, kjer so nameravali katalonski za« rotniki prodreti v Španijo. Utrdba je sedaj s francoske strani močno zastražena. — Naša slika prikazuje pogled na utrdbo iz letala.
P. AL:
Zakonska sreča
Od petih mojih prijateljev je zgolj eden videti srečen v zakonskem jarmu. Ondan sem ga posetil, da bi se malce porazgovorila o skupnih dijaških letih. Njegove plavolaske ni bilo doma. On pa je sedel ovit v volneno ruto in je imel steklenico ruma na mizici.
»Kaj si sam, Pavle?« — »Ela je v kinu.« — »Sama?< — »Ne vprašuj tako bedasto, dragi moj.« — »Ali ji zaupaš?« — »Zaupnost je najboljša podlaga vsakemu dobremu zakonu.« — »Jaz sem mislil, da je to ljubezen.« — »Tudi ljubezen.« Prižgal sem si Pavlovo havano in si nalil šilce ruma.
»To je lepo, da mi hočeš delati druščino,« me pohvali potem.
»Rad. ako boš odkritosrčen z menoj. Glej, od vseh najinih znancev si tj zdaj najdalje poročen. Ali si zares zadovoljen v tem stanu? Kolikor vem in znam. si ti edini srečen.«
»Človek je zmeraj srečen, ako je spoznal resnobo zakona,« se globokoumno
odreže. »Jaz si še po stari navadi vsak večer dajem račun o tem. kako sem se čez dan vedel napram sebi in drugim. Dnevnik pišem, dragi prijatelj. Ako potlej v daljših presledkih prebiraš svoje vrstice, šele natanko spoznaš, kakšen krst si prav za prav, in se potrudiš, da se iznebiš svojih hib in pogreškov. Tako se navadiš spoštovati pravice in slabosti svojega bližnjega. Toliko nepristra-nosti mi menda prisojaš, da sem dočista pravičen. V svojem sedemletnem zakonu sem ugotovil, da imam na svojem rovašu več prestopkov nego moja žena.«
»Kako to?« Pavel se je abotno na-muzal. »Vedi. prijateljček, da Ela tudi piše dnevnik. Slučajno sem ji prišel na sled, ko sem bil pred petimi leti nekaj ljubosumen in sem — lahko mi rečeš podlež — si dal napraviti poseben ključ od njenega predala. Odtlej sem vedno na višku. Ela je prostodušna kakor otro-če, vse izblebeta in — Bože mili — kaj je že imenitnega doživela! Saj se že izpoveduje, če ji kak moški sploh samo ugaja. V štirih letih se ie to enkrat primerilo. Mene ljubi. Kaj me tako trapa-
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Četrtek, 11.: Zaprto.
Petek, 12.: «Drugi breg». C.
Sobota, 13.: orDoktor Kneck ali Tnumf me»
dicine». B. Nedelja, 14.: »Slaba vest». Izv.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 11.: <rTerezina». Opereta. Premije« ra: Izv.
Petek, 12.: «Tannhausen>. D.
Sobota, 13.: Simsonični koncert opernega
orkestra v unionski dvorani. Nedelja, 14.: «Terezina». Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 11.: <rPagliacci» in aBastien in
Bastienne». C. Petek, 12. ob 15.: »Veronika Deseniška».
Dijaška predstava ob znižanih cenah. Sobota, 13.: «Bajka o volku». B. Nedelja, 14.: ob 15.: <cDanes bomo tiči». Ob znižanih cenah. Ob 20.: «■ Veseli kme» tič».
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 13.: «Vozel». Premiiera. Ob 20. Nedelja, 14.: <tVozel*. Ob 20
Sprememba repertoarja v drami in operi. Gledališko občinstvo, v prvi vrsti pa abo-nente, ojjozarjamo na spremembo predstav in abonmaja v tekočem tednu. Radi skrajno neugodnega vremena je več članov obolelo in z"to so potrebne repertoarne spremembe.
Danes, v četrtek je v operi premijera Straussove operete «Terezina>„ v kateri igra naslovno ulogo ga. Poličeva Ostale uloge so v rokah ge. Ribičeve in gdč. Ramšakove ter gg. Danila. Drenovca, Gregorina, Pečka, Povheta, Šimončiča in Sablja. Zabavna vsebina obravnava epizodo iz Napoleonovega življenja takoj po njegovem povrafku iz Egipta. Predstava se vrši izven.
Bajka o volku na mariborskem odru. V soboto, dne 13. t. m. uprizori mariborska drama efektno Molnarjevo igro <Bajka o volku». Molnar je s svojimi individualnimi idejami in zamisleki danes med prvimi dramatiki ter si je z mnogoštevilnimi, odersko izredno učinkovitimi deli pridobil svetovni sloves. «Bajka o volku> je po svoji originalni zasnovi in pristno cmolnarski» kompoziciji posebno interesantno delo, ki je bilo uprizorjeno na mnogih odrih z največjim uspehom. — Sijajna oprema in režija prol. O. Šesta kot gosta bo gotovo tudi pri nas pripomogla do uspeha. Glavne uloge so poverjene ge. Rukšekovi ter gg. Koviču in 2e-Iezniku.
Popoldanske predstave v Mariboru. Po uspeli ljubki igri <Pesr, srček moj». se uprizori prihodnjo nedeljo, 14. t. m. ob 3. popoldne ljudska veseloigra s petjem, godbo in plesom <Danes bomo tiči», ki vzbuja vedno salve smeha. Prihodnjo nedeljo (21. t. m.) popoldne pa pride na vrsto najboljša slovenska tragedija Župančičeva cVeronika Deseniška«. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
Anton Neftat je brez dvoma eden najpopularnejših naših dirigentov. Že šesto leto deluje z največjo vnemo in požrtvovalnostjo v ljubljanski operi in njegovemu talentu ter izredni marljivosti se imamo vsako sezono zahvaliti, da vidimo toliko in toliko opernih novitet, ki jih spravi on na oder. V soboto pozdravimo Neffata kot dirigenta simfoničnega koncerta. Celoten spored je naštudiral z našim opernim orkestrom. ki v zadnjem času uživa po vsej pravici sloves rutiniranega, za naše razmere naravnost izvrstnega orkestra. Operni orkester si je namreč nadel nalogo, da priredi v vsaki koncertni sezoni vsaj dva simfonična koncerta in prvi koncert izmed teh izvaja v soboto, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v Unionski dvorani. Pripominjamo, da je za ta koncert orkester v godalih pomnožen. Prepričani smo, da bo občinstvo podpiralo stremljenje opernega orkestra ter prvi letošnji instrumentalni koncert posetib v največjem številu. Cene navadne koncertne.
Sentjakobeani uprizore v soboto in nedeljo Petrovičevo tridejansko komedijo <Vo-zel>. Sodelujejo gg. Deržaj, Košak in Gnido-vec ter dame Varhov;ka. Mihaelova in ŠpeL-detova. Začetek oba večera ob 8. — Pred-prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Prijatelje simfonične orkestralne glasbe opozarjamo na koncert, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m. v Unionski dvorani in kojega spored izvaja pomnoženi operni orkester pod vodstvom idealno delavnega dirigenta Antona Neffata. Na koncertnem sporedu so: Balakirev: Simfonija: Strauss: Ples Salome; Honegger: Pacific 231, in Baranovič: Simfonični Scherzo. Predprodaja vstopnic po na vadnih koncertnih cenah v Matični knjigarni in trafiki Sever.	'3002
Prvi simfonični koncert muzike Dravske divizijske oblasti bo v letošnji sezoni, kakor smo že javili, v pondeljek 22. t. m. Z veseljem pozdravljamo simfonične koncerte naše vojne muzike, ki nam je v prejšnjih letih nudila toliko umetniškega užitka in nas seznanila z najboljšimi glasbenimi umotvori svetovne in domače jugoslovenske literature. Prvi koncert je namenjen proslavi stoletnice Beethovnove smrti: spored obsega
sto gledaš! Vsak dan črtam. In pri tej priliki zvem tudi njene željice. Lahko si misliš, ima me za pravega čarovnika, če se ji zopet kedaj uresniči skrita žel.ia. ki je jaz niti slutiti ne morem. Včeraj sem ji podaril nov sivkast klobuk. To je bilo veselje, ti rečem... Sicer pa, meniš li, da ženski ne gre toliko zaupati, da bi jo pustil sanio v kino?«
»Ne vem, Pavle.«
»Potem takem mi lahko storiš uslugo in greš ponjo. Mogoče je bolje tako. Jaz se moram paziti zaradi svojega prehlada.«
Kajpada sem z veseljem odšel pred kino. Od neoženjenca se je njej moj korak zdel neznansko pozoren in hvaležno se mi je smehljala, ker jo je ponoči strah. Domov grede sem jo pazno motril od strani. Istinito, golobje sivi klobuk ji je izborno pristal in sam pri sebi sem razmišljal, da bi tako srčkana ženska kot Ela celo zakrknjenega samca lahko zvo-j dila vzakonsko igo. { »Ali vam je všeč moj klobuček?« je j pričela. Ne da bi bila okrenila glavo, je j takoj opazila, kako se pasejo moje oči i po njej. »Da, golobja sivina je zdaj v 1
modi. Zdaj si bom zaželela še prikladno obleko.«
»Je li to tako lahka reč?«
»Je. Človek kar napiše. Vedite namreč, da meni za take stvari ni treba nikoli prosjačiti in moledovati. Zgodi se kar čudež. Željo napišem v dnevnik, in Pavel me preseneti z uresničitvijo. Res blaga duša.«
»Potem takem mora skrivši brati vaš dnevnik.« — »Seveda.« — »In to trpite?« — »Eh, saj ni nič takega.« — »Ampak zapisnik lepe gospe...«
»Oh, saj pišem samo to, kar s m e brati.« — »Izvrstno! Pa vam izvrši sleherno željo?« — »Kajpada, ljubi prijatelj. Bog ve, on ima na svojem računu zmerom dovolj grehov, kar mi daje premoč in pravico do zahtev... Samo v dnevniku moram na to namigniti.«
»Ampak, odkod pa veste, kaj se pregreši Pavel čez dan?« sem pričel znova. Plavolaska se je zvonko zasmejala moji preproščini.
»Pomislite, saj tudi on piše dnevnik.« se je hahljala razposajeno, =in še do danes ne ve. da imam ponarejen ključ od njegove pisalne mize.«
tri velike skladbe največjega Hinfonične^j značaja. Klavirski virtuoz Anton 'Irost s\ira na tem koncertu Beethovnov tretji klavirski koncert v c-niolu s spremljevaujem orke stra.
Iz dunajskega gledališkega življenja
Med tem. ko ima Praga Kit '.r, gledališča, v katerih se vprizariaio operne predstave, obstoja danes na Dunaju, ki šteje skoro dva milijona prebivalcev, samo eno tako gledališče. Državna upera: in še u dela z državno subvencijo. Ljudska opera pa. ki ii tdka podpora Si bila usojena, jc zadnja leta hirala, prehajala iz krize v krizo in vsi leki, s katerimi so jo skušali sanirati razni veščaki, so ostali brezuspešni, tako da je končno morala ustaviti svoje obratovanje.
Da se pomore osobju, ki ic bilo čez noč na cesti, se jc osnoval direktor; , sestoieč iz zastopnikov pevcev, godbenikov in tehničnega osobja. Ta direktorij je imel namen vprizarjati predstave, kojih čisti dobiček bi se razdelil med osobie. Pa tudi ta način upravljanja se ni obnesel in institut ie zašel v novo krizo. 2e od pomladi sem se v Ljudski operi niso vršile predstave. V zadnjih mesecih so se imenovala razna imena priznanih gledaliških strokovnjakov, ki bi naj prevzeli vodstvo tega zavoda. Tako: Rainer Simons. ki je pred leti bil direktor Volksopere, nadalje intendant Volkr.ei iz Nemčije, kapelnik Anderith iz Gradca itd. Pred par dnevi je padla kocka. Lastnica Ljudske opere (ki je delniška <±ružba) ie imenovala za ravnatelja Hermana Friscli-lerja, ki je bil do zdaj član tega zavoda, za prvega kapelnika pa dr. Kaiserja.
Ljudska opera se je otvorila v nedeljo 31. oktobra. Na sporedu ima: Carmen, Hofi-mannove pripovedke, Rigoletta, Trubadurja in Lohengrina. Zanimivo je, da se bodo vršile predstave za dunajske razmere ob zelo nizki vstopnini. Najdražji sedež bo stal 4 šilinge (to je približno 35 dinarjev). V te. svoti pa je že zaračunana garderoba, program in električna železnica. Ce se pomis::. da stanejo v Državni operi zadnji sedeži v parketu 20 šilingov, so nove cene v Ljudsk operi pač prava dobrota za dunajske srednje sloje, ki jim je bil do danes obisk opernih predstav vsled neverjetno visoke vstopnine kratkomaJo onemogočem. O praznikih je bil naval v Ljndsko opero naravnos' ogromen; vstopnine je prišlo v blagajno za celih dvesto milijonov avstrijskih kTOi-. Frischler si je lahko mel roke od zadovol:-nosti.
V	zadnjem času se je otvorilo na Dunan; poleg Volksopere še eno gledališče: »Novo dunajsko gledališče«. Za ravnatelja tega zavoda je bil imenovan Voikner.
Sploh izleda, da se bližajo dunajska gledališča boljšim časom. Pravijo celo, da je zanimanje za šport, ki je teatrom odvzel največ publike, že precej odjenjalo.
Skoro bi verjel, če čitam, kako mastne dobičke delajo nekateri dunajski gledališki ravnatelji. Zelo zmožen in podjeten direktor Marischka, ki se je povspel od navadnega operetnega tenorja do lastnika več dunajskih gledališč, se pač lahko smeje, kei je njegov Stadttheatsr, v katerem se vpri-zar.ia .večer za večerom revija »Dunaj se zopet smeje«, skoro dnevno razprodan. Toda z Marischko se v resnici smeje tudi občinstvo, kajti revija, je prvovrstna.
V	- Raimundtheatru« je doživela :e dri Granichstadtenova spevoigra »Lastovičje gnezdo- petdeseto vprizoritev, v Joharn Straussovem gledališču pa Besiaizkega opereta »Adieu Mirni« celo stopetdeseto. »Cirk-kuška princezinja« pa je šla v Theatru ar der \Vien že več kot 200krat čez oder. Tudi lastnik tega gledališča je srečni Marischka.	A—i.
Vsak dau vedno večfe zanimanje za prekrasni film:
Deviška Suzana
Dones jvm Danes
Ves lo Ltb \ naino L iganno
Juovito Origi-az*o%no '. 1. d
Na,bol ša	sez.j • 1926—27.
V glavnih vlogah : LILLlAN HARWEY Vili Fritscb, Hans lunkermann. Aibeit Pauhg
Rene La Bruyere:
30
Hektorfev meč
Kotnaa
Ne da bi pomišljal, sem planil iz svojega skrivališča, ujel žival, ki se je ustavila ob mrtvem gospodarju, zavihtil se nanjo, izdrl Chaillette in udaril huzarjem v hrbet... sam, kakor sem bil!... Lahko si mislite, kako so gledali naši vrli vojniki, ko so uzrli pred seboj tirolskega kmeta, ki je sedel na avstrijskem huzarskem konju in vihtil v roki meč izza časa Ludvika XV. ter klical:
»Naprej, junaki! Živela Francija!...«
Kasneje so govorili, da je ta dozdevni tirolski kmet odločil zmago tistega dne...
Toda po dobljeni zmagi so me obkolili in odvedli k poveljnikom. Hoteli so vedeti, kdo sem, kaj hočem in s kakšnim namenom sem se pojavil med francoskimi četami v tej čudni, sumljivi obleki. Oglasila se je celo sumnja, da sem avstrijski vohun. V tej stiski sem se spomnil, da sem imel na vojaški šoli v Briennu tovariša, ki mu je bilo ime Napoleon Bonaparte... Odločno sem zahteval, uaj me povedejo k njemu. Spoznal me je takoj.
»Pontguion!« je vzkliknil. »Michel-Hector de Pontguion, moj sošolec iz Brienna!...« In mi je stisnil roko, kakor da se nisva nikoli razstala...
Moral sem mu povedati vse svoje doživljaje; ko je čul, kako sem pri Stenayu izgubil Chaillette in kako sem jo spet osvojil pri Caldieru, me je burno udaril po ramenu, rekoč:
»Ce je tako, ostaneš pri meni! In če boš tudi v bodoče tako vrlo gonil Avstrijce, kakor si jih gonil današnji dan, ne bo imela francoska vojska boljšega oficirja od tebe...«
Ves srečen sem se nasmehnil. General Bonaparte pa je na-
daljeval:
»Bil si dragonski poročnik; pri Stenayu si pač zaslužil kape-tanske naramnice in pri Caldieru četrti našiv. — Poveljnik eska-drona Pontguion, imenujem te kot svojega pribočnika v generalni štab...«
Od tiste minute nisem poznal več druge skrbi, kakor zate, draga Renee. Ali si vobče še živa? Ali so ti prizanesli viharji, ki so med tem pustošili našo ubogo zemljo? Kod naj te iščem? Na svoje poizvedbe in vprašanja nisem dobil nikakega odgovora. Toda obupal nisem; notranji glas mi je venomer zatrjeval, da mora priti po tolikih izkušnjah blažena ura svidenja... ura najine končne združitve...«
Ko je Michel-Hector govoril te besede, ni čutil, da se upirajo vsi pogledi vanj in v naju dva: general Bonaparte sam, ki je že dolgo pogrešal svojega pribočnika, ga je bil naposled opazil in je krenil proti nam ob strani svoje mile Josipine, spremljan po vsej bleščeči trumi svojih bojnih tovarišev. Še trenutek in vsi so stali okoli mene: Napoleon, Desaix, Klčber, Joubert, Auguereau... a kje bi utegnila našteti tol:ko slavnih imen!...
Šele tedaj se je osvestil moj dragi in je v zadregi planil na noge. Toda Bonaparte je bil tisti večer sijajne volje. Očarujoče se je nasmehnil, pogledal mene, pogledal Michela-Hectorja in zmajal z glavo:
»Pontguion, Pontguion, tebi je usoda res naklonjena! Ne bodi sebičnež in seznani me z dražestno gospodično, ki te je izbrala za kavalirja.«
»General, predstavljam vam svojo zaročenko, gospodična de la Romade. Šest let jo že ljubim, šest let sem jo iskal; nocoj sem jo našel in sem na svojo radost zvedel, da me še ni pozabila.«
»Dober okus imate, gospodična. Ako osrečite tega vrlega dečka,
bo združeno toliko lepote s toliko hrabrosti, kakor še nikoli ne. Kdaj bo svatba?« "
»Ce dovolite, general, prav kmalu,« se je oglasil Michel-Hector.
»Ne samo da dovolim, še ukazujem ti, ako bo treba'-« je vzkliknil Bonaparte. »Poročita se čim prej!«
»General,« je izpregovoril moj oče, ves srečen, da more tudi on pritakniti svojo besedo, mislil sem, da bi čez mesec dni ali dva.. ■«
»Cez dva meseca? Kaj mislite, gospod! Mi vojniki nimamo časa za prebitek. Premor med dvema zmagama je vse, kar moremo žrtvovati rodbinski sreči. Ako ni drugih zaprek, naj ju ne-utegoma okličejo in takoj po oklicu bodi poroka. Gospodična,« se je obrnil k meni ter me uščipnil v uho, kakor vsakogar, kdor mu je bil po godu, »podvizajte se in ljubite svojega soproga, kolikor le morete. Spomladi ga spet potrebujem zase...«
Štirinajst dni po tem znamenitem večeru sva bila z Mickelom-Hectorjem mož in žena. Bonapartova ljubka soproga Josipina si ni dala odreči veselja, da mi pokloni v poročni dar ves nakit, vse čipke in vsa lepotila, ki si jih le more želeti mlada poročenka. Vsi ti darovi so bili zloženi v prelestni ladjici od belega satena; in ko sem jih izložila drugega za dragim, sem našla na dnu tisto, kar me je najbolj ganilo in vzradostilo...
»To je moj dar,« je dejal Michel-Hector, gledaje mi preko ramena. »Edino, kar imam dovolj dragocenega, da sme biti po-klonjeno moji oboževani, Chaillette...«
S solzami v očeh sem vzela dragoceni dar v roke in sem pritisnila nanj svoj pobožni poljub...
Zakaj bil je svedok moje prve sreče, moj krščenec in porok mojih vznesenih nad: Hektorjev meč, ostra »Chaillette« korneta Pontguiona...
Konec
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in sodalna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—*
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din (9*—v
Ž
Kolo jugosl. sester v Ljubljani
ho imelo važno izredno sejo v čPtrtek, dne 11. novembra ob lfi. uri. UdeleZba odbor-
nic dolžnost!	33985
«Sočanora» in prijateljem «Soče»
Društvo «Soča» ima odslej naprej svoja predavanja in vse prireditve v prostorih restavracije «Ljublj. dvor*. V teh prostorih- se vrSi v Eoboto, 13. t. m zabavni
Martinov večer r zelo pestrim programom. Med drugimi točkami programa govori «o sv. Martinu. goski in novem vinu» nas poznani dovtipni govornik , šolski, ravnatelj g. A. Mervič. Na t.i večer vabimo v>e p. n člane in prijatelje ter pričakujemo, da bodo novi prostori v^akosrar ia vsestransko radovoljili. Začetek oh 8. zvečer. Vstop prof-t, — Veselični odsek «Soče».
dobe
Trg, sotrudnika
debro verziranega detajli-sta špecerij. stroke, zmožnega- slov in- nemškega jezika v govoru in pisavi, zdravega In agilnega. prvovrstnega, vojaščine prostega. sprejmem Ponudbe z navedbo refereno pod šifro «Celje 27» na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani.
33825
Zastopstvo
damo agilnemu trgovskemu potniku, ki. potuje po celi kraljevini — v predmetu «mačka v vreči* Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «30 % provizije*.
33823
Železničarji!
Iščemo kavcije zmožnega zastopnika
ki ima veliko poznanstvo med svojimi sovrstniki, za prodajo lukrativnega predmeta Kot postranski zaslužek nudimo visoko provizijo Ponudbe na ogl oddelek «Jutra* pod «šlev. 343».
33587
Zastopnike
kavcije zmožne sprejmem za lukrafcivni predmet, predvsem provizijske potnike, ki imajo obsežno poznanje. Zaslužek siguren Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Sigurnost 86».
33586
Krojač niča < Vzajemna pomoč«, r. z. z o. z v gent-peterski vojašnici sprejme takoj ve2 dobro izurjenih
krojaških pomočnikov
ia delo v konfekciji in po meri. Več v šenpeterski vojašnici soba gt. 10, pritličje, levo. Prednost imajo invalidi.	33899
Blagajničarko
dobro računarko, veščo strojepisja ter slovenske in neinSke korespondence — »prejmem s 1 decembrom. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod <Blagajničarka» 33897
Čevljar, pomočnika
'lobro izvežbanega sprejme za mešano delo Anton Bre-celj. Ljubljana. Gajeva 2.
33943
Pletiljo
Jzvejbann v t e 1 o v n I -K i h, &prejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34002
Pletilja
ve?ča rvh pletenin, dobi dohro službo Katera ima «»oj stroj lahko pristopi kot družabnica Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod
«Stroj"6/60».	33912
Kurjača
ti parni lokomobili, s strojniškim izpitom, neomenjenega in treznega sprejmem v stalno službo na žago v gozdu. — Popravila zmožni imajo prednost. Ponudbo na naslov: Ivan Šiška, tovarna parket in parne žage, Ljubljana, Metelkova ulica st. 4 33971
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 33937
Pletilke
z lastnimi stroji dobijo v trajno delo telovnike. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	33935
Praktikanta
iz dobre hiše. z znanjem slovenskega in nemškega jezika in lepo pisavo, takoj sprejmem. Ponudbe na .ogL oddelek. »Jutra« pod šifro cA. A. B. št. 273». 3-1022
Gospa srednjih let
s 71etno hčerko, vešča vseh gospodinjskih del, išče mesto gospodinje pri vdovcu ali ločenem možu, najraje pri trgovcu. Nastopi takoj ali po dogovoru Cenjene ponudbe pod šifro »Skrb za otroka« na oglasni oddelek <Jutra>.	33907
Dekle
pošteno, snažno, zdravo in marljivo, staro 25—35 let, ki zna kuhati in opravljati dela za boljšo hišo, sprejme A takoj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-.
33982
Pekovskega mojstra
iščem ta takoj. Prednost z majhno kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 5».	33994
Brivskega vajenca
takoj sprejme Franc Lobo-rec, Rimska cesta St. 21.
33990
2 čevljar, pomočnika
sprejmo takoj Alojzij Pajk, čevljarski mojster v Višnji gori. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. 33992
Kuharico
srednjih let sprejmemo takoj na žandarmerij. postaji Poljčane. Plača po dogovo. ru.	33979
Pekovskega
pomočnika
sprejmem proti plači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34003
Pridno dekle
najraje z dežele, sprejmem za vsa hišna dela in poslu-žitev gostov v gostilni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	.	34014
Čevljar, pomočnika
dobro izvežbanega takoj sprejme Alojzij Pajk. Višnja gora.	34009
Dober zaslužek
se nudi damam pri prodaji damskih predmetov. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
34010
Praktikantinjo
odnosno učenko iz boljše hiše sprejmem v trgovino. Pogoj: primerna šolska izobrazba. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na podružnico »Jot.ra« v Mariboru pod »Praktikanfcinja«.
34041
išče'o
Gospodična
z znanjem slov., nemškega, italijanskega in francoskega jezika, išče mesto družab-nice ali k otrokom k fini rodbini izven Ljubljane. — Popise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 340«.
34031
Gospodična
štiriletno prakso v vinar-ni. delikatesi in špeceriji, želi premeniti mesto. Gre event. kot blagajničarka — Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek .Jutra« pod »Poštena in marljiva 21>.
34004
Zaposlenost
Išče vpokojenec, četudi le posamezne ure na dan — Sprejme delo tudi ua dom Vešč je 6lov in nemškega jezika v govoru in pisavi ter administrativnih in blagajniških poslov Cenjene dopice prosi na oglasni od deiek »Jutra* pod značko »Ljubljana 1*.	33SSl-a
Mlad potnik
tekstilne stroke, dobro vpeljan, želi premeniti dosedanje mesto. Ponudbe s l»ogo-ji na oglasni oddelek Jutra pod »Tekstilna stroka*.
34025
Žagar
išče mesta na Dolenjskem ali Štajerskem. Nastopi po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 33575
Natakarica
ki govori slov., nemško m hrvatsko, išče za takoj službo v Ljubljani Naslov v ogla«, oddelku »Jutra« 83984
Odvetn. uradnica
spretna stenogTafinja (slov in nem.), strojepiska, samostojna moč v knjigovodstvu, korespondenci, vešča slov., hrvaščine, nemščine in deloma italijanščine, išče službo kjerkoli in v ka kršnemkoli podjetju Naslov v oglas oddelku »Jutra« pod »Samostojna 339»
33972
Strojepiska
dobro izurjena, vestna m zanesljiva, z večletno prakso, išče službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Storim dobro«	34006
Blagajničarka
z dobro šolsko izobrazbo, išče službo v trgovini ali kaki pisarni P-onudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra moč«
34040
Gumijeve steznike
ter trebušne pasove v naj. novejših modelih smo prejeli Priporoča se tvrdka
O. Besednik in drag Ljubljana Prešernova ul 5 33902
Stružnice
tkobelniki vrtalni stroji, valilni aparat in razno orod. je za mehanike in ključav. ničarje ceno naprodaj v Ljubljani. Židovska ulica 5 83869
Srečke
Poskusite svojo srečo m kupite srečke za novo kolo drž razredne loterije pr) špediciji Jugoport. Ljubljana Tavčarjeva cSodnal ul št S	260
Drva
hrastove odpadke
od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Sraguetti Ljublja na. za gorenjskim kolodvo rom - Pri odvzemu večje množine znaten dopust 193
Pletllni stroj
št 6/70 skoraj nov takoj ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33936
Razne predmete
umare. lesene in železne postelje, vojaške nočne oma rice, velik železni štedilnik kotel ca proizvajanji, pare. cementne In lesene kadi. platovoz koleselj 2 nova Komata škripec za dviga nje teže do 1501' kg tele Ionska aparata 2 -lektrična števca kontrolno uro že lezne peči.« Oleon« luči. »tružno mizo Schapiro-graph Opalograpb in dragu prodam Zahtevajte ponudbe pod naslovom Postni predal št 5. Ptuj 82691
Brockhaus Lexikon
XIX Jahrhundert, stelaža za knjige, umivalnik « pipo. postelja, podobe in okvirji naprodaj na Marijinem trgu št. 2	84027
Luksusni avto
dobro ohranjen, naprodaj v
Jugo garaži Dunajska o. št 36.
Nemško
konverzacijo
pouk v gimnazijskih nudi akademik
oglasnem oddelku
Jntra«
predmetih Naslov

Lokomobila
popolnoma uporabna km od železniške poctaje oddaljeno. naprodaj za 15 000 Din Ponudbe pod »1 40» na oglasni oddelek »Jutra« 33817
Osebni avto «Ford»
v zelo dobrem stanju ceno prodam Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrsten 6troj» 83781
4 železni vozički
za glino (Normal-Mulden-kipper) in 2 vozička za opeko (Plateauwagen) s kolesi za železniški tir, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 38911
2 blagajni, dec. vaga
za 1000 ke in 20 zelo dobro ohranjenih
vinskih sodov
od 300—700 1 naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33910
Martinove gosi
dobite pri tvrdki Kmet v Šiški, Slovenska cesta 290 Cpoleg mitnice), telefon 875 Cena očiščene Din 25 kg 84026
Numizmatiki, pozor
Lepo zhirko prodam! Naslov pove ogl oddelek »Jutra«.
83819
Moški šivalni stroj
«Singer» prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
33997
Dve železni peči
kompletni in več moške otv loke prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
33998
Oljnate slike
stare, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
Damsko kolo
dobro ohranjeno in moško znamke »Eska« z električno »vetiljko ter
pes nemški ovčar
star 12 mesecev, dober čuvaj, naprodaj na Gosposvet-ski cesti štev. 16. pritličje.
33977
Ptičja kletka
velika in lepa, naprodaj na Sv. Jakoba trgu štev. 5 33991
Štedilnik
naprodaj t Gradišču št S, dvorišče.	34001
Goveje meso
Od dane« naprej prodajam
prvovrstno goveje meso kg i. vrste po 15, il. vrste po 12 Din. Dostavljam strankam na dom — dopisnica z natančnim naslovom zadostuje. — Anton Sagmeister. mesar v Sp. Šiški. Medvedova ulica 38.	34018
Med
pristni, namizni za potice nudi po Din 22.511 kg A Maček, velečebelar Vrhnika 3^262
Vrtnega sena
prvovrstnega — prešanega, prodam 14,000 kg Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 34000
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cer ne — juvelir
LJubljana, VVolfova ul. 3.
64
20 sodov
(polovnjakov) v dobrem stanju, cca 800 hI kupi
Robert Vidmar. Sv Križ pri Litiji.	33920
Pragov
hrastovih in bukovih, 2.60 m dolgih 14/14 24 cm, kupi vsako množino Jos. Osolin, Laško	33970
Kopalno banjo
otroško, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod
20/32».	34032
Prikolico za B. S. A.
3 lh k. s., kupim Ponudbe z navedbo cene na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «BSA»	34038
m
GostHno
dobro idočo z inventarjem in posestvom, obstoječim iz 8 hiš vrta in dvorišča z večjo njivo v centru in dustrijskega kraja priprav no tudi za zalogo vina al) mesarijo z elektr lučjo in vodo v faiSi prodam Na slov in ceno pove oglasni oddelek *Jutra» 32909
Nova hiša
gospodarskim poslopjem naprodaj Kožarje štev 3 pri Viču.	33917
»Posest"
Realitetna pisarna
družba tat
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 odda v najem:
2 rRG LOKALA z izložbami. posamezno na Sv Petra cesti; 2 PISARN SOBI v pritličju — poseben vhod Sv Petra eesta; OPREMLJENO SOBO ta-koncema ali 2 gospodoma i SOBI. krasno opremljeni, zakoncema Poljanska c.
83987
Enodružinsko hišo
v Ljubljani, z majhnim vt-tom k a p 1 m. Ponudbe z
opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lastni dom>.	33560
Hišo
stanovanjsko ali trgovsko kupim takoj t mestu — do 800.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Promet 41».	83841
Hišo v Mariboru
zamenjam za hišo v Ljubljani. četudi manjšo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	84008
Stanovanjsko hišo
kupim v bližini gl. kolodvora ali Tabora v Ljubljani (vsaj tostran Ljubljanice). Plačam takoj. Posredovalci izključeni. Pooudbe na poštni predal 187. Ljub-
Majhno posestvo
pri Pristavi, vla Grobelno,
8 oralov njiv travnikov, sadonosnika in vinograda, s hišo in gospodar poslopji naprodaj xa 84.000 Din — Naslov da Breznik. Dolgo-polje t	33904
Nova hiša (vila)
(6 sob) s gostilno in trg lokalom, gosp poslopjem, vrt in 2 orala njiv«
progi Poljčane—Konjice nv prodaj z inventarjem za 75.000 Din. Potrebno Din 40.000 Naslov da Breznik. Celje, štev Dolgopolje 1 33903
Enonadstropno hišo
z lepim vrtom in dobro ido čo razpošiljalnjco čepic in
oblek, v lepem kraju Go J " idl bolezni pro dam samo za 40.000 Di:
Potrebnih samo 20 000 Din Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod »Takoj 28»
33828
Hišo z gostilno
na Gorenjskem, enonadstr., 3 gostilniške sobe, šestsobno moderno stanovanje, gospo, darsko poslopje, velik vrt. blizu kolodvora, proda »Posredovalec*. Sv. Petra cesta št. 18. Cena 120.000 Din polovico takoj.	S4023
Dvonadstr. hiša
t središču Ljubljane, dobro ohranjena, naprodaj Kupcu lepo in veliko stanovanje ter skladišče takoj na razpolago. Cena 350.000 Din — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Središče*
34033
Dvonadstr. hiša
Obrtna, stanovanjska z .18 strankami, na zelo prometnem kraju v Mariboru, t prostim stanovanjem 3 sob, gospodarskim poslopjem naprodaj za 600.000 Din Pojasnila "daje g. Golob Tomaž. Maribor, Gregorčičeva ulica 8.	34037

Lokal s stanovanjem
za trgovino ali obrt na najprometnejši točki okrajnega mesta, ob železnici oddam Dopise pod značko »Velika prihodnjost* na oglasni oddelek »Jutra*
Za pisarno
oddam sobo s posebnim vhodom Naslon v oglas oddelku »Jutra*. 34012
Gostilno
dobro idočo vzamem v najem, najraje na deželi ali bližini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Julra* pod »Gostilna 88*	843011
fUmtMMija
Sostanovalca
ejmem k akademiku — asiov v oglasnem oddelku «Jutra»
spri
Nas
Prazno sobo
iščem od hišnega gospodar-ja v sredini mesta Ponudbe pod »Ena čoba* na oglasni oddelek »Jutra> 33864
Dva dijaka
sostanovalca sprejmem v vso oskrbo Naslov v ogl. oddelku »Jutra> 83962
Solnčno stanovanje
lepo, 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami oddam v novi hiši. Ugodna prilika. Naslov ■ oglasnem oddeiku »Jutra*
34024
Dva akademika
iščeta snažno sobo. Ponudbe z navedbo cene na oglat, oddelek »Jutra* pod lifro »Akademika«.	34021
Opremljeno sobo
oddam na Ižanski cesti 27.
Gdč. išče sobo
ozir. stanovanje s klavir. Jem, event. s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Klavir 9».
33996
Priprosto sobico
fščem, po mogočnosti v sredini mesta. — Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod 300».	83895
Za jfriklavža
bo nudila tvrdka „Doko" izredno dobi o
obutev ? a deeo
prav ceno 'Stariši naj si pride;o izbrati čim pre e.
„DQItO" Prešernova ul. 9,
dvorišče (Iv. Caiman).
i
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo. Išče mlad zakonski par Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 282».
33928
Stanovanje
(podstrešno) sobo in kuhi-njo, lep razgled, na periferiji mesta, takoj na razpolago, oddam proti mesečni najemnini 500 Din tistemu, ki plača za eno leto naprej Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	33981
Sobo s hrano
takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	34018
Sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem k gospodični v Ilirski ulici št. 20®	34016
Opremljeno sobo
6 posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra» 34017
Dijaka ali akademika
sprejmem na lirano stanovanje Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 34005
Lepo šobo
blizu gl. kolodvora, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam eni. ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34019
Opremljeno sobo
oddam od 15. naprej Na slov pove oglasni oddelek <Jutra».	84015
Pianino
pripraven za učenje kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod »Klavir 44».	34034
Dobei plačnik
išče v centru mesta v boljši hiši eno ali dve oprem-Ijeni mesečni sobi s -trogo separiranim vhodom ea 15 november ali 1 december Cena postranska stvar — Pismane ponudbe pod šifro »Vhod s stopnic* na oglas, oddelek »Jutra» 33722
Za popravljanje galoš
sem otvoril novo arejeno delavnico — Se priporoča Avgust S k o f. Borštnikov trg L ooleg Rimske ceste 32793
Brivci, pozor!
Prodam dobro idoč salon za gospode in dame. event ga oddam tudi v najem proti kavciji Naslov pove oglasni oddelek »Jutra>.
33912
Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243

Žensko
a kapitalom okrog 25.000 Din, katerega bi založila za kuhinjo in vino in je sposobna kot gospodinja voditi gostilno, sprejmem v Ljubljani Biti mora brez otrok in na dobrem glasu. Od dohodkov bi imela po-lovico. Naslov pove oelas. oddelek »Jutra«. 33836
predvojne, kranjske, bosanske, ogrske obligacije, železniške prioritete, posojila, srečke itd., tu in inozemske vseh vrst kupuje najkulant-uejše »Yerc», komercijalna družba v Ljubljani, Kon-cresni trg 9 (na vogalu kiuo Matice).	34007
Klavir
(StutzflUgel) dobro ohranjen kupim Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Klavir*.	33857
Hišo v Mariboru
enonadstropno, v najboljšem stanju proda Ivan Hois, Maribor, Koroška cesta št. 24.
34039
Avtomobile
riakomtne In motorna kolesa popravlja najbolje, naj. hitreje in najceneje Flor-jančii. Šariovska cesta 22.
Vulkanizira
rte mte gomil« parna vulkaniiacija P Škafar • Ljubljani Kiosk* «. U.
270
Več golobov
čistokrvnih pasem proda M Omcjc. Št Vid. 83928
4 lipicanski belci
12 let stara kobila, žrebci 3 4 iu 5 let stari, naprodaj pri Kcndovi grajski upravi na Bledu.	53900
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom. v centru mesta išče gospod, event s hrano. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Centrum 20».
34036
Veletrgovec
se želi poročit' z gospodično ali vdovo, pogoj blago srce in defavnost Prednost imajo posestnice. gostilni-čarke in trgovke z večjim premoženjem Izključene niso druge trgovsko oaobra-zene ter druge gospodične brez premoženja Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Veletrgovec». — Tajnost strogo zajamčena 33829
Ugodna priženitev
se nudi inteligentnemu, agilnemu in premožnemu trgovcu k trgovini s posestvom v prometnem kraju na deželi. Natančne dopise pod šifro »Poskusil* na oglasni oddelek »Jutra*.	34030
Nevenkov
Radi bi te imeli. Ko se vrneš, ne daj se poljubiti. — Ljerka.	34035
«November 10»
naj dvigne pismo. 33974
Znanja želi
mlada, seriozna, izobražena dama, z damo ali gospodom dobre vzgoje, iz boljših krogov, ki ima smisel za lepoto in umetnost, veselega značaja in temperamentom, radi iskrenega prijateljstva. — Cenj. dopise s sliko, katero na željo takoj vrnem, pod »Ifigeneia* na oglasni oddelek »Jutra*. — Diskrecija častna zadeva 1 33999
Joško
Dvignite odgovor na dopis 4. sept.	34028
Otroka
v vsaki starosti sprejmem v oskrbo. Naslov na oglifni oddelek »Jutra*. 2J980
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljivi- bolezni Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičar:
: boleznim :
Cena s poštnino vred Din 19-50 <aroČUa na knjigarno Tiskovne za-drnge v Ljubljani.
Jadran'
lev. kem. izdelkov
Ivi Imi
Ljubljana - Mosta — priporoča
, HUBERTUS • MAST*
prirejeno špecijelno za lovsko in turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in nepremočljive.
Zahtevajte jo v trgovinah. 11670 a
Zaklane prešice Bavarsko 11801
v komisijonelno prodajo prevzame JOHANN KOCH, Stadtischer ViehkommissionSr, Iftfincben, W i'e>sbacherstrasse 15.
Umivajte se samo z originalnim milom PALMOL1VE, ki je sestavljen iz tajnih , snovi, iz čistega palminovega olja in oliv, brez trohice loja
SAVON
PALMOLIVE
—^ž FgpricnSsm
Dr. JANKO OLIP,
odvetnik v Beogradu
je preselil svojo pisarno
iz Kolarčeve ulice
11754
v Kralja Milana ulico 7S/III.
po Scotiovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kuna-ver, je izšla in se dobi v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
v Ljubljani. Prešernova ulica 54
Nasproti glav. pošte Z Broširana knjiga : t stane 3t>-— Din, ve-X : zana 44-— Din :	ai»
i Po pošti 3*— Din več
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■raa
Družabnika
s kapitalom od 2C0 do 300 003 Din sprejme že več let obstoječa tovarna lesnih izdelkov v Sloveniji radi povečanja obrata Podjetje je z naročili preobloženo in dokazano rentabilno. Sodelovanje družabnika je zaželjeno in ima isti prosio stanovanje v hiši na razpolaga Resni refie-ktanti, kateri razpolagajo z zgoraj navedenim kapitalom naj se javijo pod značko .sodelovanje' na upravo „Jutra*	11792-a
Špecerijsko trgovino
na zelo prometni točki v Zagrebu '
prodztn radi smrti lastnika.
Potrebni kapital okrog Din 60.000, stanovanje na razpolago« 11788 Podrobnosti pri oglasnem oddelku „Jutra\
M. Zevaco'	4
Papežinja Favsta
Roman
»Bii sem, svetlosti Belgoder je le iztežka utajil nasmeh. aBil sem tam s svojo dražbo, vštevši čudo vseh čudes, pevko Violetto, kj poje tako sladko, da se taja vse, kar je najtrjega: ledeniki, skale in celo knežja srca... Vaša svetlost naj jo izvoli pogledati! Violetta! Violetta! Pridi že, da bi te vrag! A, evo je!...«
Petnajstletna deklica je trepetaje stopila na sprednji konec voza:
»Evo me, gospodar... evo me!...a
Vsa petdesetorica jezdecev, ki so obdajali Henrika Guiškega, se je zdrznila od občudovanja. Vojvoda jo je gledal ves zavzet.
sDa,< je pomisli!, »to je ona. Pogled nanjo me omamlja kakor tisti dan, ko sem jo prvič uzr!. A čemu, grom in strela, se neki vznemirjam?... Ciganova hči bo moja, da le trenem z očmi!«
Ciganova hči je bila resnično čudo vseh čudes, kakor je rekel Belgoder. Vsak je moral ostrmeii pred to ljubko pojavo z razčesa-nimi zlatimi lasmi, ki so bili tako čudno podobni lasem ciganke Sai-zume. Njene sinje oči so sijale čisteje od zarje pomladnega dne...
Videč tujce, da jo prodirajo z Iakomnimi pogledi, je preplašeno sklonila glavo. A v tem je spoznala vojvodo Guiškega m se je stresla od groze. Skrila se je za usnjato zaveso ter planila k ženski, ki je ležela na siamnjači bleda kakor smrt in trudoma sopla.
>Maii!c je zamrmrala Violetta. »Neznanec iz Orlčansa je tu! Oh, strah me je!...«
Beseda »mati« se jc iz njenih ust čuda malo podala tej ženski z Vsakdanjim obličjem, čeprav je bilo polno dobrote.
»Ubogi otrok!« je zahropla bolnica. »Kmalu... te ne bom več mogla... braniti... Da bi se te Bog usmilil.. in bi ti posla! rešitelja .. .<
»Rešitelja, mati? Odkod naj se ga nadejam? Gorje mi!«
»Zaupaj, Violetta... Misli na mladega moža, ki se te nikoli ni upal ogovoriti... Zdi se mi, da mu vidim v dušo... ljubi te iz čistega srca!...«
Violetta je polglasno vikniia ter si zakrila obraz z rokami.
»Violetta! Violetta!« je kričal cigan. »Ali naj pridem pote?«
»Pusti dekle pri miru!j je ukazal vojvoda Guiški, sklonivši se k Belgoderu. »Odgovori mi: ali greš v Pariz ?c
--Da, svetlost. Jutri, na dan cvetličnega semnja, bom z Violetto na Grevskem trgu..
^Dobro. Poberi!«
Cigan je v zraku prestregel polno mošnjo zlata. Henrik Guiški se je sklonil še niže.
»V tej mošnji je deset zlatnikov. Deset takih mošnja dobiš, ako zvesto izpolniš vse, kar ti pride nekdo naročit v mojem imenu.c
Belgoder se je priklonil do tal. Ko se je vojvoda postavil na čelo svojih jezdecev in so v dir odjahali proti Parizu, se je strupeno ozrl na voz, kamor je bila izginila Violetta, in je polglasno zarenčai:
»Ura moje osvete se bliža!«
IL
Na Grevskem trgu.
V ozadju širne dvorane, polne umetnih tkanin in bogatega pohištva, ie pod zlato izvezenim svilenim nebom nepremično sedela ženska v dragocenem naslanjaču iz rezljane ebenovine.
Ta ženska je bila očarujoča krasotica z'velikimi, globokimi očmi; neizrekljiva skladnost njenih črt in njene pojave je izražala prekipevajočo čuvstvenost nebrzdane duše, veličanstvo vladarice, ponosno brezstidnost starodavne hetere, dostojanstvo device in drznost davnih barbarskih vojnic, vse obenem.
Vstopil je mož v bogati in mrki kavalirski obleki od črnega bar-šuna, njegov obraz je bil bled, kakor okamenel v bolesti, ki ga zanjo ni kka na zemlji. Pred ženo na ebenovem prestolu se je ustavil in prrpognil koleno.
Ne da bi se začudila temu spoštljivemu ali morda celo pobožnemu pozdravu, je oblastno iztegnila roko proti širokemu, odprtemu oknu. Plemič se je vzravnal in se prijel za srce, kakor da ga je mahoma zaskelela vsa sila strašnih spominov...
Zena pa je izpregovorila. Nobena beseda ne bi mogla označiti neusmiljene odločnosti njenega glasu.
»Kardinal,« je dejala, »dala sem vam ukaz. Izpolnite ga.c
In kavalir je odgovoril, kakor da ni v njegovih besedah ničesar
nezaslišanega:
»Volja Vaše Svetosti naj se zgodi...«
Vaše Svetosti!... naziv vladarja vsega krščanstva, najvišjega svečenika katoliške Cerkve!...
»Kardinal,« je povzela, ne da bi trenila z očmi, ^izrekli ste opasno besedo. Ako sem v Rimu to, kar me imenujete, dedična prvo-svečeništva papežinje Giovanne in nadaljevalka njenega dela — v Parizu sem samo hči Lukrecije Borgia: princesa Favsta!...«
Plemič, ki ga je imenovala kardinala, čeprav ni nosil cerkvenc obleke, jo je posluša! tako, kakor je svetopisemski Mojzes na Si-najski gori posluša! glas iz višav. Nato je z izrazom tajne groze stopil k oknu, naslonil se in pogledal na trg.
Bilo je dan po krvavi borbi na barikadah. Pariz, ki je včera; zapodil svojega kralja, je danes slavil vijolico in rožo; zakai poburie in cvetke so temu mestu od pamtiveka največja slast Na Grevskem trgu, ki se je solnčil v žarkih prekrasega majavega jutra, se je veselo prerivala pisana množica praznično oblečenih izprehajalk, razcapanih beračev, gizdavih imenitnikov ln glumačev.
Baš tedaj, ko je kardinal pogleda! skozi okno, je postalo gibanje ljudstva na obeh koncih trga živahnejše.
Z enega konca se je bližala velika pokrita telega; spredaj je sedel na njej Belgoder in poganjal kljuso, kakor bi se bal zamudit: sestanek, ki ga je bil včeraj obljubil.
Z drugega konca je prihajala na trg skupina mladih velikašev v oklepih od bivolovega usnja in z bojnimi meči ob bokih. Sredi med njimi, za glavo višji od svojih tovarišev, je jezdil ves mračen in zamišljen vojvoda Henrik Guiški. Brazgorinec. pariški kralj...
Zdelo se je. da ne vidi ničesar, ne spoštovanja in strahu, ki sta upogibala tilnike ljudstva ob njegovem bližanju. ne ciganke Saizume, ki je v svojem raztrganem plašču in z rdečo krinko na obrazu korakala ob teiegi. ne Belgodera, ki je mahal z rokami in kričal r.a vse grlo:
»Predstava bo! Le bliže, gospoda moja! Takoj bo predstava, vsak jo lahko vidi! Kaj lahko vidi. me vprašate? Nagačenegn leoparda, ki mi ga je poslala nubijska kraljica! In ne samo tega, gospoda moja! Videli boste slavnega Croassa, kako se hrani s kamenjem! Videli boste giasovitega Picouica, ki žre goreče pre-divo!... Bliže, gospoda, bliže! Takoj se začne!...«
odle, če potrebujete
delavs^cToblcko
modne v'ače
nerte^kn obleko
raglan
BI" 1' gi'et širok' g
črno su«nio
frak
veletrgovin!
Si! subno.
i Melnik, Uubljon
Na drobno
Mestni trg
Na debelo
ki uvaža v velikih množinah sukno v vseh cenaii in kvalitetah
Zadnle novosti Mag a za damske plašče in kostume.
I174J a
Sprejmemo
podzastopnike
za prvorazredno znamko
„Lelišč" (Hugellager)
v sledečih mestih: Ljubljani, Cel!n maribora, Splita, ŠlbenikH, Dubrovniku, SnSaha In VaraždiaiL
Prednost imajo tisti, ki nudijo lahko za eventuelno komisijsko skladiSSe bzoCno garancijo. Ponudbe je takoj vpos'ati na oglasni zavod Ju oslooensko Rudolf Rlosse V. D." Beograd, Terazije — pod značko „Kugeli?ger 2814"
Specijaina mehanična delavnica
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne »troje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenj?
LDD. BABA&A, Ljubljana. Setenburgova ul. b, tel. 980.
Družabnika
išče oefetrgooina papirfa in razglednic.
Osebno sodelovanje mogoče. — Potreben
kapital 50000 do 100.000 Din.	11693
Ponuibe na o^l. oddelek „Jutra" pod »Eksistenca*'. HHSH9 ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bo!e»n> :>i smrti našega predragega nepozabnegi soproga n očeta gospeda
Teodora Dreniga
artilerijskega polkovnika v pok.
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najsrčnejšo zahva o.
Poseb j pa se zahvaljujemo ceni. p. n. ofic rskemu 'boru, ki je poko niku izkazal poslednje vo aške časti, pteč. oo frančiškanom osob to župniku g. dr. P Guid-i Ra-iti za spietnstvo pri pogiebu in za njegove tolažil ie obiske med boieaiji, dalje čč. sestram t-smiljenkama S. Vmcentinum za njih »'t lik trud in neumorno postr- žbo, vsem darovateljem vencev in cvetja, končno vsem pokojnikovim pi i jate! j m. ki so ga v tako velikem števlu spnmli na njegovi zadnji poti.
Vsem naša najptisrčne,ša cahvala.
V Ljubljani, dne 10 novembra 1926.
Rodbina Drenigova in Kržiwankova.
izgotovljeni predvsem jesenski in zimski
ia boksa
na rom šivani stanejo samo
»iimiBisiBiig
Za krojače!	*
Izšla ie nova velika §
Knjiga krojaštva g
za samouke v prikrojevanm. U!. izda-a	®
v s'ovenskem jeziku
Vsakemu krojaču neobhodno notrebna,	o
ker vsi bu e vse kar mu treba vedet:	*
Opis kn ige sp dobi brez ilačno
pri A. KUNC, Ljubljana, B
Gosposka ulica ?.
K
O ®
(■■■■■■■»sggHsaiis
!o£i v
Prvi dalmatinski kleti, fovodnik,
M A B 1 B a R, Mesarska ulica štev. 5. n: a
Najcenejši in najtrpežnefši
v državi
Aieksantfpova c. št. f.
Breg štev. 20.
POZOR * ženini in neveste
Žimnice
majact postel nt mic že, železne posielie (zlo-žljive), otomane d1 vam n anetniške zdeik« nudi najceneje
Rudoh Radovsn
lapetnik Krekov trg štev. i
r»otea Mes mea dom^
Velik vsakdanji po =>tran» ski zaslužek
nudimo vsakemu sposobmmu v vsei državi. — Ponudbe na
Public tas d. d .
Zagreb, Gunduučeva 11
pod ,-ia 994 .«


naprodaj ali v najem
Zaga, k; se nahaja v obratu, v ieso-vitem kraju Slovenije ob splavm reki. z žeicn. st ko, 2 brzojermenicami, električnim pogonom se siroda ali odda v najem.
Intereresenti blagovolijo naznaniti svoj naslov pod značko „S. V." na ^ oglasni odde ek .Jutra" ^
i 3 tovorne nvtomoHile
s priklopnim vo<om a>> jih vzamem v na em črez zimo Ceni. ponudbe na <Ios p JelovSek, tforsva Sobota, H7 7

V rnaterijalu m izdelavi neprekoauUi ilvainl stroji
JoHLEr
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino ie s 10 letnim famsivom pri tvrdki
Ivan Auerhammer
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi.
Prodaja tudi na obroke	244 a
JLJI.JL JLH JULHJUL
Ugodna prilika.
Kdor hoče ugodno kapiti,
iiai Ji oolsda il 8.-20 novenilira
Zaloga pohištva
tvrdke A. AMANN, Dvorni trg št. 1 (vhod v veži)
Kvrlitets na višku, cenc na^ni?;e.
nzenjer
z večletno prakso v projektiranju in kalkuliranju električnih naprav išče od ovarjajoče službe — Ponu be pod „Solidnost 6" na ogl. odd. ,Juira".
o
on t id :	|3
PETER KOBAL	S
podružnica LJUBLJANA-K0UZEJ	R
□
soal.iice jedilmce,	p
samske sobe, ž mnice, airik-	o
Diažine, oekoracijske divane,	-
otomane in pa'enl-fote.e.	g
Cene niske.	3
Zanesljivim odjema rem adi na	H
mesečna odplačila i;e«	g
3cxEaccaxoxixaJxxixrDxrxxi
Ve6|e števlio delavcev
se bo rabilo za vpostavitev prometa oa Jezerski državni cesti; delavci, zzlasite se pri cestnem mojstru Tavčarju v Tupalčah
Stavbna podietjs
ki bi zamogla takoi prevzeti napravo okroglo 1700 m betonskih opornih zidov na Jezerski cesti, zgladite se radi informacije v uradnih urah v pisarni
Okrožne gradbene sekcije v Kranju. nn_
Vinotoč.
Slavnemu občinstvu nazna-n am da sem otvonl v svoji lastni h ši Slovenska uiica 279, Spodnja Šiška	i i751
vinotoš,
kjer bom točil po ze o nizkih ce nah pristno dolenjsko, štajersko in da matmsko v;no.
K obilnemu obisku vabim Anton Vaf.avec,
Puške, pištol
ui m
Q bezdimna municita ong>nalna Č2-huri, pišto'sKa munoja
Z Generaii o zas'or>stvo nomičko sklada1 šte
— PIRA u. DZagreb
J	Račkoga ui. 7 d.
ALAMO
S
prvovrstno nt vo robo poiclnnma dozorelo
flo&ife p usod
Prva h vasna tvorn ca sa-ane. ušena mesa i masi
I MLBVit SI :0Vi d i
P E T rt I n J A
Glav. zast^p ?.a Sli»e i)o š R BUNC in DRUG L u 'liana Ceiie
M.G.S
10
.TfTRINJA
L'rep« Franc Puc. izdtj« z* Konzorcij cJutna AdoJJ RibniUt. Za Narodne tiskarno dd kot askarDarja Fran Jezeriek. Z« inacratcu dei je odgoToreo Alojzij Novak. Vsi « Ljubljani.