Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) E. Od pragmatične sankcije do Franc Jožefa I. (1713—2. grudna 1848.) 5. Ustavno gibanje v Slovencih 1. 1848. in 1849. (Dalje.) • ližale so se volitve za narodno skupščino v Frankfurtu. V skupščino so imele tudi voliti slovenske dežele. Nemški politiki so hrepeneli črez avstrijske meje, Slovani pa so iskali svoje težišče v Avstriji. Slovencern torej ni kazalo voliti v Frankfurt, in dunajsko društvo »Slovenija" je razposlalo v slovenske kraje po Karolu Dežraanu sestavljen wpoziv na narod slovenski", v katerera se je izreklo zoper volitve v Frankfurt. Ta poziv je zelo pornnožil nasprotnike frankfurtske narodne skupščine, katera je ponujala Slovencem poroštva za narodnost in vse ,,kar priroda in zgodovina priznava." Henrik Costa pa je za pristop k Nemčiji še zahteval, da se varuje neodvisnost avstrijskega cesarja. Slovenci bi imeli kakih 20 poslancev v Frankfurtu, majhno število v zboru 600 poslancev. Slovenci niso bili jedini v tej zadevi, ker niso še imeli prave organizacije. Kranjski Slovenci so bili nesložni, udeležba pri volitvah je bila z malimi izjeraami neznatna, nekateri kraji pa niso hoteli voliti. Na Koroškem so bile volitve živahnejše, menj pa na Priraorskera. Štajerski Slovenci so se najbolj upirali volitvam v Frankfurt, v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Ptuju, niso hoteli voliti. Graška nSlovenija" je izdala oklic »našim slovenskim bratom", v katerera prosveduje zoper volitve v Prankfurt. V tera času so tudi barve kranjske dežele ,,bela-modra-rdeea" postale obče slovenske. Narodna organizacija se je pri Slovencih šele po usodepolnem 13. sušcu 1. 1848. začela. Ustanovila so se društva, ki so s precej velikim uspehom segla v narodno gibanje. Dne 29. sušca se je ustanovila dunajska ,,Slovenija", kateri je bil dr. Pran Miklošič prvi predsednik. Slovenija je delovala za izvršitev slovenske jednakopravnosti in zjedinjenje Slovenije. Poslala je tudi poslanstvo v Ljubljano z namenom, da vzpodbuja Slovence k vztrajnemu delovanju. Graška »Slovenija" se je osnovala dne 16. mal. travna in težila po jednakopravnosti in ustanovitvi zjedinjene Slovenije. Tudi je to društvo vodilo volilno gibanje za državnozborske volitve na spodnjern Štajerskem. Prvi predsednik je bil dr. Jos. Muršec, ki je pisal navdušene članke v »Grazer Zeitung". Z velikim naporom je ,,Slovenija" delovala proti volitvam v Prankfurt in poslala Stanka Vraza k slovanskemu shodu v Prago. Zelo častno je za ,,Slovenijo" priznanje dr. Mor. Schreinerja, da je »Slovenija" vzbudila nemškim Avstrijcem zopet avstrijski čut. Slovanskega shoda v Pragi so se Slovenci v piolem številu udeležili. Bilo je na shodu le pet slovenskih zastopnikov, ki so v jugoslovanskern odseku spravili na dnevni red slovensko pitanje, zlasti zjedinjenje Slovencev. Slovenci niso popolnoma razuraeli čeških in poljskih govorov, katere jim je tolmačil Šafarik v hrvaščini. Shod je imel sicer malo uspehov, vendar pa je bil to prvi korak k vzajemnemu delovanju avstrijskih Slovanov. V tistem času je tudi zboroval v Zagrebu ,.hrvatsko-slavonsko-dalmatinski" deželni zbor, katerega se je udeležil dr. Št. Kočevar. Tudi ta korak ni imel za Slovence dejanskega uspeha. V Ljubljani se je osnovalo dne 25. mal. travna ,,Ljubljansko slovensko društvo" z geslom: ,Vse za vero, cesarja in narodnost". To društvo ni bilo po godu vladi in poranuženemu stanovskemu odboru. Društveni predsodnik je bil dr. Bleiweis, ki je proglasil kot društveni nalog, da dovede slovenščino do jednake stopinje z drugimi živimi jeziki. Društvo se je že s početka pečalo tudi s politiko, vobče pa mirno in trezno delovalo. Mnogo so pripomogle k narodnerau probujenju slovenske ,,besede" in gledališke igre. Tudi v Celovcu se je ustanovilo ,,slovensko društvo" po naporu M. Majerja in G. Einspielerja, v Gorici pa ,,Slavjansko bralno društvo", katererau je bil predsednik dr. Dolenec in za njim Doljak. V Trstu so osnovali jeseni leta 1848. ,,Slavjanski zbor", ki je imel največ članov izmed vseh tržaških društev ter deloval na Primorskem in v Dalmaciji in bil v zvezi z Hrvati. Prvi predsednik rau je bil Jovan Vesel-Koseski. V Istri je združil Lazarič krdelo prostovoljcev, da varujejo avstrijske in slovanske interese proti Italijanom. Vsa slovenska društva so bila v tesni zvezi, in nekako središče je bilo »Ljubljansko slovensko društvo". Zelo pomenljivo je bilo tudi delovanje slovenskih časopisov. Početkom je bilo težko dobiti dovoljenja za izdavanje časopisov. ,,Kranjska kmetijska družba" je šele po dolgih razpravah in priporočilu nadvojvode Ivana dobila dovoljenje za izdavanje ,,Novic", ki so začele izhajati dne 5. mal. srpana 1. 1843. Dr. Bleiweis je urejeval ,,Novice", ki so že prvo leto iniele 800 naročnikov. Drugi časopisi so bili: ,,Slovenija" (urednik M. Cigale), ,,Celjske slovenske novine" (V. Konšek), ,,Vedež" (u. Navratil), »Zgodnja Danica", ,,Jadranski Slavjan" in ^Pravi Slovenec". Reakcija je uničila imenovane časopise razun ^Novic" in «Zg. Danice". Jedva so se izvršile volitve v Frankfurt, pripravljali so se zopet Slovenci za državnozborske volitve, katere so bile razpisane vsled nove ustave z dne 25. mal. travna. Narod še ni imel političnega prepričanja, za kmeta so bile odločilne kraetijske zadeve. Različna društva z ljubljanskim volilnim odborom so priporočala kandidate in opozarjala kraete, da volijo za poslance razumne in spretne raože. Slovenci so izvolili v državni zbor šestnajst narodnih poslancev, ki pa niso imeli točnega in celotnega programa ter se niso čutili kot poslanstvo slovenskega naroda v celoti, kar se je pokazalo pri raznih razpravah. Na vabilo dolenjeavstrijskega deželnega maršala so poslali stanovi avstrijskih dežel odbornike na Dunaj, da se tam zjedinijo o preosnovi deželne ustave, občinske uprave in kmetske odveze. Na podlagi dunajskih sklepov so v to svrho za posamezne dežele izvoljeni odseki dobili nalog, da pripravijo načrte, ki se predlože začasnim, na novi podlagi izvoljenim, deželnim zborom. Kranjski začasni deželni zbor se je zbral dne 19. rožnika 1. 1848. v Ljubljani ter je imel 18 članov starih stanov, nepleraenitih grajščakov in duhovščine, 14 clanov mest, trgov, inteligencije in rudarstva, 18 kraetskih zastopnikov. Volitve se niso povsod gladko vršile, ker so se kmetje protivili odškodnini za prejšnje dolžnosti nasproti grajšcakom. Deželni zbor je otvoril grof Welsersheimb z nemškim govororn, katerega je navzočira poslovenil poslanec Miha Arabrož. Predsednik je povdarjal, da ostane deželni zbor zacasen dotloj, dokler ne določi stalne osnove državni zbor. Debate so bile precej živahne ter se vršile posebno o odškodninski zadevi. Ker se niso mogli zjedi- niti, izvolili so po nasvetu grofa And. Hohenwarta poseben odsek, da se ppbota s krnetskimi poslanci. Ta namera se pa ni posrečila, in že koncem rožnika je sklenil deželni zbor zasedanje. Tako so tudi še zanaprej deželo zastopali stari stanovi, kateri so odklonili vabilo gorenjeavstrijskih stanov k shodu v Linc. (Dalje prih.)