Gospodarske stvari. Grozdna plesnoba. Oidium Tuckeri. Piše A. K. oskrbnik. Mnogotere bolezni se nahajajo pri naSih rastlinah, med temi žalibog posebno pri naSi ljubi vinski trti. Ako se ozremo za pol stoletja nazaj, razvidimo, da vinska trta ni imela škodljivcev in bulezni, kakor jih ima dandanes. Ne bodem našteval razli6nih škodljivcev in bolezni, ki napadajo vinsko trto, kajti vinogradnikom so že ve6 ali manj znani. Namen mi je, kratko opisati bolezen pod imenom: »Grozdno plesnobo,» in konečno navesti sredstvo, kako se je je obvarovati. Ta bolezen prikazala se \e pred kacimi 40 leti v Italiji, ter se potem razširila tudi po slovenskih vinorodnih deželah. Pri nas opazilo se jo je šele v zadnjih par letih, posebno vfobilni meri pa lansko leto. Ker zamore ta bolezen uničiti vso trgatev, treba je, da se vinogradniki z vso odločnostjo poprimejo sredstva. ki je proti tej bolezni najizdatnejše. Kakor pri peronospori, tako tudi grozdno plesnobo povzročujejo neke majhne glivi\ce, ki prezimijo na mladikah v podobi nekih marog, zimski micelj imenovano. Ko je trta v zelenem stanu, preseli se ta bolezen na pognanke, listje, in konečno na zarod ali grozd, s pomočjo trosov. Grozd napaden od te bolezni, videti je, kakor bi bile jagode s pepelom potrošene, kar je glavni znak te bolezni. Ako še grozd povohamo, prepri6amo se, da ima duh po ribah. Ako z raikroskopom pogledamo, vidimo da je na jagodah polno nekih bilk, konide imenovane, in te imajo svoje koreninice speljane v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ker ta gliva prepreže vse jagode in srka iz njih sok, vsled tega se jagode ne morejo debeliti, ampak postajajo vedno drobnejše, naposled popokajo in se posušijo. Tako zamore ta bolezen uničiti tudi celo trgatev, ako je v obilni meri razširjena. Grozdna plesnoba pa ne škoduje sarao grozdju, temveč tudi trtam, kajti trte napadene od te bolezni vsako leto slabeje rastejo:in konečno tudi lahko poginejo. Kot edino in najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni je žveplanje trt z žveplom. Žveplo raora biti fino zmleto kakor prah, in je jako dobro, ako se ga pred porabo tudi preseje skozi sito. Ako je žveplo v kepah, treba ga je zdrobiti, ker drugače ovira razprševanje. Za žveplanje rabijo se posebni, nalašč za to napravljeni žveplalni mehovi, v katere se nasuje fino zmleto žveplo. Ti mehovi so vinogradnikom že več ali manj znani. Za prvo žveplanje se lahko z dobrim vspehom rabijo prav priproste priprave, žveplalne pušice ah bakle imenovane. Pušica je napravljena iz pločevine (pleha) v podobi stožca. Zgoraj ima pokrov, skozi katerega se nasuje žveplo notri, in spodaj ima dno, na katerem je napravljeno mnogo maihnih luknjic, skozi katere se iztresa žveplo. Za drugo in tretje žveplanje rabijo se vselej mehovi, pa tudi za prvo žveplanje v krajih, kjer so žveplalne puSice še nepoznate. (Dalje prih.)