HI St. 44 (2150) Leto XLI Novo mesto, petek, 2. novembra 1990 Cena: 13 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST * Ul DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Dobri raziskovalci-skupna korist 13. podelitev nagrad za inovativne in raziskovalne dosežke v novomeški občini v letu 1990 — Predvsem priložnost, da javnost zve za to delo _ Ul O NOVO MESTO — Čeprav raziskovalne skupnosti, kije vpeljala spodbujanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti v občini tudi z nagradami, ni več, so bile v petek, 26. oktobra, spet podeljene občinske nagrade in diplome za dosežke na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti v občini Novo mesto v letu 1990. Podelitev, trinajsta po vrsti, je bila tokrat v IMV Revoz Novo mesto, ki se zagrizeno trudi, da bi bil modema, inovativna tovarna, kakršna bo edino sposobna živeti v Evropi po 1992. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 0 usodi Kolpe soboto, 3. novembra, v Metliki javna tribuna o potopitvi ali življenju METLIKA — Zeleni Bele krajine Opravljajo v soboto, 3. novembra, ob ’■ uri v metliškem kulturnem domu vno tribuno z naslovom Potopitev ali .. vlienje. Beseda bo tekla o načrtih hr-i j ^kega elektrogospodarstva, ki želi po-lr P'*> dolino Kolpe z verigo velikih ni ektrarn. ter o pobudi Zelenih Bele kra-i ile. da bi območje Kolpe postalo kra-, jski park. Na tribuni bodo dali pouda-. tj k turističnim možnostim, varovanju ei in perspektivam Bele krajine, ni V razgovoru bodo sodelovali številni •r )sti®> med njimi tudi vidni možje iz re-oi *b'ike, Dolenjske in Bele krajine. Svo-li/ Mnenje o problemu bodo povedali k ■ Dušan Plut, član predsedstva RS, L,{Šešerko, podpredsednik republiške i $ *de, Vane Gošnik, podpredsednik re-,e fbliške skupščine, Miha Jazbinšek, p 'nister za varstvo okolja in urejanje Os,ora, Mitja Bricelj, namestnik mi-slra za varstvo okolja in urejanje pro-,n :)ra, Igor Umek, minister za družbeno „ hiranje, Ingo Paš. minister za turi-"* 'nstvo, Jože Osterc, minister Odbor za raziskovalno dejavnost občine Novo mesto je letos podelil dve nagradi za mentorsko delo z mladimi, • Za mentorsko delo z mladimi sta bili letos nagrajeni Natalija Vitezič iz Tovarne zdravil Krka in Jelena Pelko iz osnovne šole Katja Rupena. Nagrade za inventivno delo so prejeli. Ivan Sepaher iz IMV Adria, Franc Muren, Vladimir Leskovšek in Marjeta Vide-Lutman iz GIP Pionirja, Vid Milan Veljak, Jože Repše in Anton Rangus iz Tovarne zdravil Krka, Radovan Smerdel in Štefan Poredoš iz IMV Revoz ter Dom starejših občanov Novo mesto. Nagrajenci za raziskovalno delo so: delovna skupina (Radko Luzar, Franc Urbanč, Miran Kranjc, Branko Škrubej, Slavko Recelj, Stane Zagorc in Jože Ajdov-nik) za razvoj galvolaseija v Iskri Šentjernej, Vesna Bukovec, Janja Cimski in Jožica Ražen iz Krke, Tatjana Bremšak in Igor Rehar iz IMV Adria Caravan, Vojko Grobovšek iz IMV Revoz ter dr. Ivan Mrzlikar in dr. Tatjana Gazvoda iz Zdravstvenega doma Novo mesto. Nagrado za dolgoletno razvojno raziskovalno delo pa je letos prejel prof. dr. Miha Japelj iz Krke deset nagrad za inventivno delo, osem nagrad za raziskovalno delo in eno na- ;t Samostojna Slovenija — pod kakšnimi pogoji? Mi se trudimo, da bi dosegli miren, dogovoren in razumen prehod oziroma odhod. Tisti, ki sedanjim oblastem očitajo cagavost, bi morali vedeti, da gre ne nazadnje za premoženje Jugoslavije, kije tudi slovenska last. Pol milijarde dolarjev je samo v predstavništvih v tujini. Če pri odhajanju iz Jugoslavije ne bi šlo tudi za naš del premoženja (odrekel bi se mu samo lahkomiseln gospodar), bi bili Slovenci že zdavnaj zunaj te državne tvorbe. Sicer pa bi država Slovenija zadovoljivo delovala z 20 predstavništvi v tujini. To bi stalo letno 10 do 15 milijonov dolarjev, kar je polovica manj, kot plačujemo za sedanji zunanjepolitični sistem, ki deluje, o tem so podatki, proti interesom Slovenije. M. BAUER Možen je samo dogovor ali pa razpad oboroženih sil Minister J. Janša, publicist J. Švajncer in prof. M. Gregorič na okrogli mizi o obrambi Slovenije a ‘Pr! av je tako. (Foto: J. Pavlin) OB PRAZNIKU O VOJAŠKIH ZADEVAH — Razmere so prispevale k odločitvi Brežičanov, da ob občinskem prazniku povabijo v goste ministra Janeza Janšo (levo). Ob njem je predsednik brežiške skupščine Ivan Tomše. Odprli razstavo o boju Slovencev za severno mejo Postavil jo je dr. Milan Ževart, odprl Janez Janša BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja so ob občinskem prazniku odprli razstavo z naslovom »Boj za slovensko severno mejo 1918— 1919«. Ob 70-letnici boja za severno mejo jo je postavil dr. Milan Ževart, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Razstava je prišla v Brežice ravno v času. ko je po dolgoletni potisnjenosti v ozadje ta tema postala spet aktualna. Odprl jo je republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša in poudaril, da je razstava nastala v času, ko so se pojavile tudi velike praktične potrebe zanjo. Dr. Ževart je v nekaj besedah označil slovenski boj za severno mejo, nato pa je popeljal udeležence otvoritve na ogled razstavljenih fotografij in dokumentov, ki pričajo o Slovencih po sarajevskem atentatu, v pripravah na prevrat za zagotovitev slovenske samoodločbe, na taborih, v enkratnih prizorih iz boja za severno mejo, pri nastanku slovenske vojske in ob plebiscitu na Koroškem. B. D. BREŽICE Slovenija ima 1200 km meja in mogoče je ravno dejstvo, da ležijo Brežice ob tisti, ki je ta trenutek morda najbolj ogrožena, vodilo občinske može, da so ob prazniku občine povabili v goste slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo. Ta je najprej odprl razstavo »Boj za slovensko severno mejo 1918 1920«, nato pa je so- delovat še na okrogli mizi o obrambnem sistemu Slovenije. Čeprav so Brežičani v minulem tednu poslali ministru Janši in predsedniku IS Peterletu posebno pismo, v katerem opozarjajo na svoje nestrinjanje z. reorganizacijo pokrajinskih štabov .TO, po kateri je Posavje ostalo brez njega, vprašanja o tem tokrat niso načeli. Janša je svoje stališče delno že pojasnil, ko je dejal, da bo financiranje TO centralizirano na osnovi vojaško strateške, ne pa teritorialne razdelitve. V bodočem sistemu bodo društva in organizacije razbremenjeni obrambnih načrtov in priprav, nasprotno pa bo v državnih ustanovah in v oboroženih silah. Civilna zaščita se bo morala specializirati za naravne in druge nesreče. »V Sloveniji je sedaj okrog 400 tisoč vojaških obveznikov, kar je več kot v katerikoli normalni državi. To število bomo zmanjšali za polovico. Izdelati moramo še zakon o vojaških obveznikih, urediti načine civilnega služenja in stopiti v intenzivno dogovarjanje o bodoči vojaški organiziranosti Jugoslavije. Možen je samo dogovor ali pa razpad oboroženih sil,« je dejal Janša. Slovenija zdaj gradi nov obrambni koncept. Po Janševem mnenju bodo morale ideje o demilitarizirani Sloveniji še nekaj časa počakati. »Demilitarizaci- r ja bo upravičena takrat, ko bo imela kake realne posledice. Zdaj lahko razorožimo samo enote TO, večina jugoslovanske vojske pa bo pri nas ostala. Najbolj optimistično perspektivo trenutno ponuja poloborožena nevtralnost, kot npr. v Avstriji in po novem tudi na Madžarskem. Za vojaške namene ne bi smeli namenjati več kot 2 odst. narodnega dohodka!1 B DUŠIČ NOVI ČASTNI OBČANI — Ob letošnjem prazniku je novomeška občina dobila tri nove častne občane: svetovno znana baletna mojstra Pio in Pina Mlakarja (na sliki) ter profesorico in pisateljico Tito Kovač-Arte-mis. (Foto: Z. L.-D.) Brez rezanja trakov, a slovesno Novomeška skupščina počastila praznik občine NOVO MESTO — Letošnji praznik občine Novo mesto, 29. oktober, je prvič po dolgem času minil brez rezanja trakov pred novimi pridobitvami in delovnimi zmagami. Veijetno tudi to govori o novem času, duhu in sistemu tržnega gospodarstva, ne nazadnje je bilo v občini prav v zadnjem času nekaj otvoritev (prizidek k bršljinski osnovni šoli, avto pralnica AMD ipd.), ki bi jih lahko, kot včasih, spravili pod streho občinskega praznika. Letos je bil praznik obeležen le s slavnostno sejo občinske skupščine. Na ponedeljkovo slavnostno sejo novomeške občinske skupščine v Domu kulture so bili povabljeni vsi dosedanji občinski nagrajenci, predsedniki skupščine, nosilci spomenice 1941, narodni heroji, nosilci vidnejših funkcij v republiki itd., udeležila pa se je je tudi delegacija prijateljskega nemškega mesta Langenhagen z županjo na čelu. Na seji je novomeška občina imenovala tri svoje nove častne občane: svetovno znana baletna ustvaijal-ca Pio in Pina Mlakarja ter profesorico in pisateljico Tito Kovač-Artemis. Trdinove nagrade za kultumo-prosvetne in nagrade občine za gospodarske dosežke letos niso podelili, saj na razpis ni prišel noben predlog. Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik je v krajšem nagovoru orisal žalostne jugoslovanske, slovenske in novomeške gospodarske in politične razmere ter poudaril visoko ceno slovenskega vztrajanja v federaciji in pomen nove slovenske ustave kot akta države, ki ne potrebuje nikogar nad sabo. Nad težke gospodarske razmere naj bi se spravili z izrabo občinskih komparativnih prednosti, kijih ni malo, za to pa je treba pripraviti ali si izboriti pripravo pogojev, na primer avto cesto, porodnišnico, še nekaj osnovnošolskih kapacitet itd. Posebej seje Dvornik veselil nad prepričanjem, da se v Novo mesto vrača kulturna pomlad in možnost, da medsebojne odnose gradimo na kulturi srca in bogastvu duha. Z. L.-D. Proti koncu tedna se bo vreme postopno izboljšalo. Bo delno jasno in hladneje. Levica se je pobrala Beethovnova oda radosti, kije nevsiljivo spremljala sobotni kongres prenoviteljev, stranke ZKS-SDP, v veliki dvorani kulturnega doma v Novi Gorici, seje lepo prilegla nanovo obujenemu optimizmu. Stranka demokratične prenove, kot se po novem imenuje ta pomembni del slovenske politične levice, je dokončno postala običajna parlamentarna stranka, brez političnega monopola, ki jo je zadnja leta bolj bremenil, kot pa ji koristil. Povratka ni, pokora je opravljena, izrečeno je obžalovanje (je to dovolj?) za vse, kar je bilo slabega storjenega v imenu utopičnega komunističnega projekta, ki se mu stranka demokratične prenove zdaj dokončno odpoveduje in stopa na moderno evropsko socialdemokratsko pot. Prenova se kaže v tem, da je stranka zamenjala nelastninski koncept za pluralizem lastnin, revolucijo za postopne reforme, diktaturo proletariata pa za parlamentarno demokracijo. Zavzema se za gospodarsko učinkovitost in družbeno pravičnost hkrati, poudarja pomen soupravljanja delavcev, solidarnosti in enakih možnosti za vse ljudi, skratka, v svoj novi program je stranka zapisala visoke programske cilje evropske levice. Kako uspešno jih bo uresničevala, bodo ocenili in nagradili ali kaznovali volivci. Začetek ni slab. Stranka demokratične prenove je v slovenski skupščini najmočneje zastopana. Njen današnji opozicijski položaj je nekako naraven in zagotovo boljši, kotje bil prej oblastni, kije bil brez zadostne legitimnosti. Predvsem pa je koristnejši za stranko samo pa tudi za vladajočo koalicijo, četudi morda slednja tega ne prizna. M. LEGAN Čakajoč na vladino besedo Afera Trend oziroma Sandi Gru-belič je dobila lake razsežnosti, ozi-romna je tako vznemirila tako slovensko kot jugoslovansko javnost, da bi se o njej morala na primeren način izreči slovenska vlada Slovensko notranje ministrstvo je prejelo delegatsko pobudo družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, naj ugotovi morebitne Trendove nezakonitosti in razreši dvom v poštenost grosupeljske firme, obveščeni smo tudi, da policija skupaj s službo družbenega knjigovodstva tudi sicer raziskuje Grubeličevo poslovanje, vendar to ni dovolj. Poplava resničnih ali neresničnih novic o Trendu, med katerimi je najbolj zlovešča da tisoč in več kupcev iz vseh krajev Jugoslavije ne bo videlo ne svojih težko prisluženih deviz ne avtomobilov, sporočila o ravnanju z delavci nekdanjega mariborskega Lileta sam način prehoda te tovarne v Grubeličeve roke, način, ki ga je ostro obsodila zveza Svobodnih sindikatov, solze, bes strank, kijih Grubeličeve brzojavke v jatah vabijo v Grosuplje, kjer jih potem sprejme ključavnica na vratih, začetna mlačnost grosupeljskih oblasti, katerih člen v odločanju je kot delegat v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine tudi Sandi Grubelič, vznemirljive vesti iz Torina, kjer v krogih, ki so blizu Fiatu, trdijo, da ne vedo nič o domnevnem nakupu 1000 avtomobilov, vozil, ki sta jih Grubeličev sin Sandi in odvetnik Žiga Klun obljubila kupcem do konca tega meseca, vse to in še več terja odločnejše ukrepanje slovenskih oblasti Seveda od vlade nihče ne pričakuje, da se bo vmešavala v delo pristojnih organov, ki so že zavihali rokave, vsekakor pa bi od nje lahko pričakali vsaj uradno sporočilo oziroma stališče. Če namreč neka zadeva tako zelo vznemiri javnost, kot je to storil podjetnik iz Grosupljega, je odziv oblasti v obliki sporočila javnosti stvar lepega vedenja, skrbi za zaščito državljanov, hkrati pa izpričuje skrb za lastni ugled Kajti oblast lahko vlada samo z ugledom. Seveda je treba presoditi, kdaj in kako priti pred javnost s stališčem, samo dejanje pa ne bi smelo biti sporno. Afera Trend je namreč po vsej Jugoslaviji in tudi širše načela sicer solidni poslovni imidž Republike Slovenije, obenem pa je med ljudmi omajala prepričanje, da bo država, ki jo gradimo in oblikujemo s toliko napori in ne nazadnje z zelo visoko stopnjo soglasnosti, država prava in socialne p ra vičnosti, pri čemer si seveda nihče ne slika nemogoče. Afera Trend je globalno načela tkivo družbe, ki komaj nastaja, nakazala je, da morda ne bomo sposobni preseči najbolj grobe faze kapitalizma. Tudi zato, ker ne znamo vgraditi varnostnih mehanizmov. Ni še vse izgubljeno in zamujeno. Tudi za večjo odločnost in ukrepanje slovenske vlade ne, vlade, kije znala biti glasna ob zadevah, ki so v primerjavi s tako zelo simboličnim Trendom popolnoma nepomembne in enodnevne. M. BAUER ZKS omogočila miren prevrat v demokracijo Na predkongresnem sn n-du govoril E. M. Pintar Resnica naj se končno obelodani KRŠKO — Nekdanje moči ZKS — SDP je očitno konec tudi v Krškem, kajti na predkongresnem zborovanju, kjer je govoril Emil Milan Pintar, se je zbralo komaj 40 članov stranke. Žal je bilo tudi v Krškem tako, daje med njimi manjkalo mladih. Toda v vrstah prenoviteljev, kot se po novogoriškem kongresu imenujejo nekdanji komunisti, je spet čutiti optimizem. Tega je izžareval republiški poslanec prenoviteljev Franc Pipan, kije Pintarju zastavljal vprašanja in v uvodu povedal, da se stranka spet pobira. Seveda Pintar ne bi bil Pintar, če ne bi imel celovitega pregleda čez polpreteklo in sodobno jugoslovansko dogajanje. Ta njegov pregled pa se malce razlikuje od običajnega in po njegovem slovenski komunizem pikoli ni bil prav posebej ■ ortodoksen, ker je pač izviral iz tradicij evropske socialdemokracije. V skladu s to tradicijo je bilo prišlo v Sloveniji tudi do preobrata v demokracijo, ker je ta preobrat že prej pripravil ZKS. Pintarje govoril tudi o bodočem razvoju, ki bi bil po njegovem mnenju najbolj pravi, če bi šel v smer konfederacije, medtem ko vse ostale možnosti vodijo v libano- nizacijo in dolgoletno nadaljnjo stagna- Občinski odbori za raziskavo množičnih pobojev, grobišč, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti iz preteklosti že delujejo____________________ NOVO MESTO — Novomeški župan Marjan Dvornik je kot član republiške tako imenovane Polajnarjeve komisije sklical predstavnike občinskih odborov za raziskavo povojnih množičnih pobojev, grobišč, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti iz občin Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Kočevje, Sevnica, Litija in Novo mesto na sestanek, na katerem so zastavili nekaj smernic za usklajeno delovanje in enoten pristop. Odbori so ustanovljeni domala že po vseh občinah, bodisi pri skupščini, bodisi pri izvršnih svetih, edino v Kočevju še ni jasno, v kakšni navezi bo deloval. Prevladovalo je splošno prepričanje, da delovanje pri izvršnem svetu omogoča večjo operativnost. Do sedaj so odbori i. Žal se le redkokje resno pričeli z delom, i prvega sestanka koordinacije niso udeležili predstavniki iz Brežic, Sevnice in NOVA PREVERITEV PROGRAMOV Litije, kar zna začetno sodelovanje ne-kolikanj zavreti. Marjan Dvornik je dal nekaj izhodišč, kako naj si odbori sistematično razdelijo in organizirajo delo. Tako naj bi bila obdobja raziskav razdeljena na vojni čas, s posebnim poudarkom na leto 1942, obdobje tik po vojni, od 9.ma-ja 1945 do januarja 1946, ter obdobje pravno dvomljivih procesov, do vključno z letom 1953, in še posebej od tedaj pa vse do danes. Odbor naj bi upošteval vsa živa pričevanja neposrednih ali posrednih prič, zbiral naj bi dosegljivo do- NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je pred kratkim obravnaval poročilo o načrtih izvajalcev za zahtevano razvojno organiziranost družbenih dejavnosti. Ugotovil je, da izvajalci v teh programih niso predvideli bistvenih sprememb, ki bi prinesle pocenitev dejavnosti, njihovo boljše in cenejše delovanje. Vzrok za to je tudi v tem, da so nacionalni programi za posamezna področja šele v pripravi in tako nista jasna vsebina dela in način financiranja, kasni pa tudi zakonodaja, ki bo enotno urejala organiziranost družbenih dejavnosti. Izvajalci, ki so bili v preteklih letih res pod udarom različnih varčevalnih ukrepov, ki pa niso dali rezultatov, zdaj predvsem podrobno ugotavljajo sedanje razmere in težave, možnosti za spremembe pa niso nakazali. Izvršni svet ni bil zadovoljen, išče namreč možnosti za pocenitev teh dejavnosti, saj gospodarstvo še naprej zahteva razbremenitev. Meni, daje možno marsikaj izboljšati in poceniti že pred novo zakonodajo. ljubljansko pismo ______ Zlom najbolj prizadene delavce Vlada na star način kupuje socialni mir LJUBLJANA — Vse več znamenj priča, da je Markovičev program gospodarske reforme pred zlomom, pa naj zvezna vlada še tako poudarja dosežene uspehe. Zaradi ponovnega oživljanja inflacije v Jugoslaviji seje Mednarodni denarni sklad zelo resno pogovarjal z jugoslovanskimi predstavniki. Doslej je Beograd dobil le manšji del stand-by kredita v višini 600 mil. dolatjev. Takšna zadržanost je jasen dokaz, da se predsednik zvezne vlade ne drži svojega programa reforme. In kako doživljamo prva znamenja zloma Markovičeve reforme v Sloveniji? Naši vladi je zaenkrat uspelo delavsko nezadovoljstvo zmanjšati z državno prisilo. Preprosto je sprejela dekret (s katerim je ukinila zvezni zakon) o prepovedi stečajev. Tako pa je le za določen čas preprečila boleče soočanje s tržiščem in dejstvom, da bo kmalu na tisoče delavcev ostalo brez. dela. Slovenska vladaje doslej potrošila več kot 200 milijonov mark za prestrukturiranje proizvodnje. To pa v resnici pomeni, daje vlada reševala trenutno nelikvidna podjetja, zato pa njene potrebe po denarju naglo naraščajo. Tako na eni strani vlada še tisto, kar je kakovostnega denarja, troši za ohranjanje socialnega miru, čeprav brezposelnost skokovito narašča, na drugi strani pa išče izhod iz jugoslovanskega gospodarskega sistema in razmišlja o razpolaganju z lastnimi devizami. Lastnega koncepta o preobrazbi družbene lastnine pa še vedno nima. Enoje gotovo: propad gospodarske reforme bo najbolj prizadel delavce. Če lahko verjamemo neuradnim statistikam in mnenjem, bomo imeli v Sloveniji do konca leta že 70.000 nezaposlenih, ki bodo s svojim statusom obremenjevali tudi svoje družine. Brezposelni imajo pravico do nadomestila, ki ga država trenutno nakazuje kakim 15 odstotkom nekdanjih delavcev, ta pomoč pa ne sme biti višja od 11.000 din in ne nižja od 2.380 din. Vendar je treba ob tem vedeti, da le kak odstotek nezaposlenih prejema 11.000 din, več kot polovica pa se preživlja z manj kot tremi starimi milijardami na mesec. Ko nadomestila ni več, se lahko socialno ogroženi zateče po pomoč na skupnost za zaposlovanje. Ko izpolni vse obrazce, s katerimi lahko dokaže, da niti njegova žena niti otroci skupaj ne zasulžijo toliko, da bi normalno živeli, je upravičen do prejemanja bornih zneskov, ki naj.bi mu pomagali prebroditi krizo. Če je socialna pomoč edini vir dohodka za družino, je prosilec upravičen do 1883 din na mesec, obstaja pa tudi trinajsta »plača«, ki jo ogroženi prejemajo za nakup ozimnice in kurjave. VINKO BLATNIK ložljivih strokovnih služb. Pokazati mora vso potrebno pieteto do mrtvih in dolžno spoštovanje do živih, zlasti še, kar se tiče objavljanja imen in nepreverjenih izpovedi. Ža svoje delovanje naj bi si zagotovil sredstva iz občinskega proračuna. TJ. • Odbori niso preiskovalna telesa, temveč raziskovalna, rezultate svojih raziskav pa naj bi posredovali republiški komisiji. Njihovo delo je javno, resni pomisleki o uspešnosti njihovega dela pa izhajajo iz dejstva, daje pri ljudeh bojazen pred odkritim pričevanjem tako globoko ukoreninjena, da bo resnica le stežka prišla na dan. Naj ta zapis torej zaključimo s pozivom, da se vsi, ki jim je o krivicah, pomorih, grobiščih in krivičnih ob- SRBSKI DAVEK KOČEVJE — Napovedana obdavčitev slovenskega blaga, prodanega v Srbijo, ne bo posebno vplivala na kočevsko industrijo, ker seje obseg poslovanja s to republiko letos že bistveno zmanjšal, so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Tako prodata Itas in Trikon na srbski trg le še zanemarljivo malo. Tekstilana je v Srbijo prodala lani še 17 odst. proizvodnje, letos pa samo še 5 odst.; INKOP pa lani 25 odst., letos samo še 10 odst. Tudi LIK ne proda tja več praktično ničesar. Enako kot lani prodaja na srbski trg le Melamin, ki pa ugotavlja, da so Srbi, kot tudi Slovenci, slabi plačniki. ntzacijc cijo. Cena, ki jo bo plačevala Slovenija, pa bi bila v vsakem primeru visoka, kot je že zdaj; Slovenija namreč daje kar četrtino vsega potrebnega denarja za vojsko in, denimo, za diplomatsko dejavnost. Ko je govoril o usodi Slovenije znotraj Jugoslavije ali izven nje, je dejal, da bi se Slovenija lahko samo razdruži-la. V jeziku mednarodnega prava pa to zveni precej drugače kot odcepitev. Razdružila pa bi se lahko, ker je bila v prvi Jugoslaviji eden izmed konstitutivnih delov. Bodoča stranka prenoviteljev naj bi bila jedro levih političnih sil v Sloveniji in kot taka naj bi bila protiutež razmahu desnice, ki je na pohodu. Toda poslej naj bi v njej več vloge dobile regije in njeni ljudje, kar pomeni, naj bi ne bila več organizirana tako centralistično. Spregovoril je tudi o jedrski energiji. Po njegovem mnenju Evropa ne bi dosegla takega industrijskega razvoja, kot gaje, če ne bi bilo jedrske energije, ki v nekaterih državah zadovoljuje tudi tretjino potreb. Zato se zavzema, naj JE Krško deluje še naprej in naj preneha politizacija jedrske elektrarne, kot so to zastavili Zeleni. In zdaj je JE Krško slovenski problem, ko bo ugasnjena, bo ostala samo krški problem. Sploh pa, dolgoročno gledano, lahko jedrska energija pomeni rešitev, kajti nafta se bo zagotovo še dražila. J. S. sodbah iz omenjenega časa kqj znano, oglasijo odboru in | Belokranjci spet izigrani? Boje se, da ne bodo postali »jug« Slovenije i povedo svoje. Brez obveznosti pa tudi brez posledic. kumentacijo, pregledoval arhivska gradiva, dokumentiral podatke o grobiščih, o tistih, ki so tam pokopani, in poskrbel za primemo obeležitev in zavarovanje, k delu naj bi pridobil tudi strokovnjake, če bi bilo potrebno, pri tem pa naj bi se posluževal tudi razpo- ČRNOMELJ — Čeprav naj bi bila nova slovenska, ustava ena od pomembnih dejavnikov prihodnosti Slovencev in Slovenije, pa zanjo vsaj za sedaj v črnomaljski občini ne vlada pretirano zanimanje. O tem je pričala zelo skromna udeležba na eni prvih, če ne celo prvi okrogli mizi o novi ustavi v naši regiji, ki jo je konec preteklega tedna v Črnomlju pripravil tukajšnji odbor SDZ, udeležila pa sla seje podpredsednik DPZ v republiški skupščini Tone Peršak in gospodarstvenik Marjan Cerar, sicer oba prvaka SDZ. Kot je poudaril Peršak, ustava ni neizogiben pogoj za osamosvojitev Slovenije, saj smo s sprejetjem ustavnih amandmajev in deklaracije o suverenosti Slovenije, pravno gledano, že izstopili iz jugoslovanskega pravnega sistema. S sprejetjem ustave pa se mudi zaradi tega, ker se bomo z njo legitimirali pred svetom. Naša ureditev bo za druge države eno od pomembnih meril za to, ali nas bodo priznale in nam pomagale ali ne. Sedanja ustava jemlje za osnovo človekove pravice, zaščito posameznika pred državo. Največje in najbolj opazne spremembe, ki jih bo prinesla, pa bodo na področju državne uprave in lokalne samouprave, ki bosta med seboj popolnoma ločeni. Zato se bodo občine zmanjšale in ne bodo nič več na račun države opravljale določenih nalog. Sicer pa Peršak nasprotuje Sloveniji kot deželi regij, saj mora, če hoče biti gospodarsko konkurenčna, funkcionirati kot enoten sistem. Cerar pa je dejal, da mora biti slovensko gospodarstvo odprto, po evropskih standardih, torej takšno, da ga bo sprejelo čim večje okolje in to čimprej. Avtonomija pa mora zagotavljati, da vsak v tej težki finančni igri čim uspešneje opravlja svojo vlogo. Pogoj za vse to je seveda samostojna, suverena država. SDZ pa pripravlja tudi najbolj črn scenarij, če bi bila Republika Slovenija vržena iz Jugoslavije, da bi se izvlekli. M. B.-J. Tone Peršak (levo) in Matjan Cerar v Črnomlju ljubljanska banka Dolenjska banka d.d Novo mesto obvešča svoje varčevalce, da lahko od 29.10.1990 dalje opravljajo svoje finančno poslovanje v novi, moderno oblikovani in sodobno opremljeni poslovni enoti na Drski. V prijetnih prostorih bodo varčevalci lahko opravili vse vrste dinarskih in deviznih depozitnih poslov, odprli tekoči ali žiro račun, poravnavali svoje obveznosti itd. Delovni čas agencije je v največji možni meri prilagojen potrebam varčevalcev, saj bo agencija odprta vsak dan od 10. do 16. ure in v soboto od 8. do 11. ure. Ob dnevu varčevanja, to je 31.10.1990, bo banka odprla nove poslovne prostore v obnovljeni stavbi v središču Šentjerneja. V sodobno in tehnično izpopolnjeno ter prostorno agencijo vabi banka svoje varčevalce vsak dan od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure in v soboto od 8. do 11. ure. Prepričani smo, da boste zadovoljni s kvalitetnimi finančnimi storitvami, ki vam jih banka nudi v novih poslovnih prostorih na Drski v Novem mestu in v Šentjerneju, zato vas vabimo, da nas obiščete. 'WWW^(WWWWWVWWWWW Naša anketa J Varnejši domači »trezor«? Letošnji 31. oktober, svetovni dan varčevanja, je pri nas minil v za varčevanje izredno neugodnih razmerah. Ob vse bolj očitnem neuspehu Markovičevega programa in do vrelišča pregretih najrazličnejših strasteh na jugoslovanskem prizorišču, kjer vse bolj vlada zakon močnejšega, to je Srbov, ki so si že povsem podredili federativne organe in s tem dejansko usmrtili Jugoslavijo, so se ljudje z vsakim razpoložljivim dinarjem zakadili v banko kupit devize oz. varčevalci devize dvignit s svojih računov, ker je domača nogavica videti varnejša. Po že več dni trajajoči mrzlici — torej (pre)pozno — so se sicer oglasili predstavniki slovenske oblasti z očitnim namenom umiriti ljudi s pojasnili in zagotovili, da za vloge jamči država, če ne bo jugoslovanska, bo pa slovenska. A hkrati smo ob mnogih nizkih preletih vojaških letal poslušali ocene o možnosti nasilnega discipliniranja Slovenije, federacija pa seje »odrezala« s sklepi o pogojih za dvigovanje deviz, ki so delovali na mnoge kot dodatno opozorilo, naj deviz nikar ne puščajo v banki. Narodna banka Jugoslavije je bila gluha za povečane zahteve slovenskih bank po devizah iz trezorja, čeprav bi jih morala izpolniti. Zato so banke kupovale devize na prostem trgu in s tem močno zmanjšale svojo dinarsko likvidnost. Če se razmere ne bi umirjale, na srečo vsaj delno se, potem bi banke že v kratkem bile v velikih težavah. Sicer pa je vsesplošnega varčevanja pri nas bolj kot v denarju več v drugih stvareh. Ce vse več družin komaj sestavlja konec s koncem, nima kaj hraniti ne v banki ne doma v nogavici. BRANKA CIMERMAN, dinarsko-de-vizna referentka v metliški LB: »Vsak se boji za svoje prihranke, zato jih varčevalci dvigujejo, ker v trohnjeno Jugoslavijo nihče ne verjame. Ljudje mislijo, da bo denar doma bolj na varnem, toda pogosti vlomi z bogatim plenom pričajo o nasprotnem. Kriz, krkšna je sedanja, je bilo že nekaj. Ljudje so histerično dvigovali denar, ko pa je kriza minila, so ga vračali v banko. Sicer ljudje LB dokaj zaupajo, jaz pa ji zaupam popolnoma.« PETER MALENŠEK, kmetijski tehnik iz Malin pri Semiču: »Za devizne vloge jamči federacija, kije ni več, zato ljudje dvigujejo prihranke. Ce bi jamčila Republika Slovenija, bi denar zagotovo prinesli nazaj v banke. Saj ljudje vseeno varčujejo, morda še bolj kot nekdaj, le da imajo denar doma. Trenutno je bolj zaupanja vredno držati de-nar skrit v nogavici kot v banki, vprašanje BJrTV pa je, ali je takšen domači »trezor« tudi bolj ALOJZ GREZNIK iz Gornje Nemške vasi, Trebnje: »Kupiš malo hrane, malo česa drugega, pa je plača okrog. Varčevati ni kaj. Če je samo eden od hiše v službi, se zasluži ravno toliko, da je za sproti. Stradati ravno ni treba, razsipno se pa človek ne more obnašati. Sicer je razšitjeno varčevanje v devizah. Jaz ne varčujem z ničimer, ker ni s čim. Človek pa lahko veliko privarčuje tudi tako, da dela sam, kar le more, saj so različni obrtniški mojstri zelo dragi.« » lišk litri zat lete rde odi velj Vin 201 vin. odi /v. ________ m ANDREJ OVNIČEK, IMV Adria Novo mesto: »Če bi jaz imel veliko gotovine, je gotovo ne bi zaupal banki, saj so obresti prenizke, temveč bi jo vložil v kako dejavnost, ki bi dala več zaslužka. Vsekakor je dobro, da lahko sedaj kupujemo devize prosto, čeprav slišim, da so zadnje čase pri tem že omejitve. Panično dvigovanje deviz z bančnih računov kaže na nezaupanje do jugoslovanskega dinarja, s tem pa tudi do gospodarskih reform in tistih, ki stojijo za njimi.« _____ - ---- JOŽICA GRUBIČ, administrativni teh-nik iz Čerine pri Brežicah: »Varčujem pri Ljubljanski banki, kolikor pač lahko. Deviz R® nimam, zato jih tudi ne morem dvigovati. J Pred časom sem namensko varčevala žara- ^ di stanovanjskih kreditov. Sicer pa nikomur ^ več ne verjamem. Če bi imela toliko denar- pj( ja, da bi lahko kaj privarčevala, bi ga verjet- ji, no imela kar doma. Razmere se namreč tako hitro spreminjajo, da je tako še najbolj varno.« MIRKO VODOPIVEC, upokojenec iz Brestanice: »Načeloma seveda sem za varčevanje, ker je vedno treba imeti na zalogi nekaj denarja, če te doleti kaj nepredvidenega. Pa na banki je treba imeti dva ali tri tisočake, ker nima smisla imeti tistega denarja doma. Sicer pa jaz nikoli nisem nič imel in tudi sedaj nimam, ker smo pač živeli iz rok v usta, skromno. Tudi dvomim, da si je mogoče z varčevanjem kakorkoli poma- gati, zlasti sedaj, ko se spet napoveduje inflacija.« JOŽE ANDOLJŠEK, obratovodja v Inlesu, Ribnica: »Varčevati sem navajen že od malega, in to ne le pri denarju. Prav zdaj pa so varčevalci v precejšnji negotovosti, saj je gospodarska in politična situacija nadvse zapletena. Tudi obresti niso spodbudne. Spet grozi inflacija in lahko se ponovi položaj izpred leta in več, ko so varčevalci zaradi inflacije izgubljali, ker je vrednost denarja padla. Novo negotovost so vnesli med varčevalce zadnji ukrepi Srbije.« BETKA MARINČ, prodajalka v Nami Kočevje: »V naši družini varčujemo toliko, da preživimo, se pravi pred večjimi nakupi. Za trajnejše varčevanje pa ni denarja. V načelu verjamem, da se varčevanje splača, saj dobiš obresti, poleg tega pa je denar v banki bolj na varnem, kot bi bil doma, saj je tatvin in vlomov vedno več. Res pa je tudi, da manj zapravljaš, če denarja nimaš pri roki.« ANICA HORJAK, upokojenka iz. Sev-, niče: »Nikoli nisem imela posebej dobre plače, zato je tudi pokojnina temu primer; na. Zatorej v teh časih sploh ni govora, da bi kaj varčevala, saj ves denar sproti porabim- p. Sicer pa se niti ne pritožujem, želim si le, ds it, bi bila moja družina in moji bližnji vsaj čimbolj trdnega zdravja, potem bo pa V nekako šlo.« ^WWVWWVVWVWW^ Izredna seja razpleta komasacijo Sevniška vlada na izredni seji o komasaciji na Šmarčno-Kompoljskem polju OD DANES V PRODAJI MLADO VINO METLIKA — Medtem ko lani met-jiška Vinska klet ni dala v prodajo niti litra mladega vina, ker kvaliteta grozdja za tovrstno vino ni bila primerna, pa je letos povsem drugače. Letošnja letina rdečih vinje namreč odlična, celo boljša °d letnika 1983, za katerega je do letos peljalo, da je letnik stoletja. Zato so v Vinski kleti pripravili za prodajo tudi 20 tisoč litrov Metliške črnine-mladega vina, ki gaje moč v prodajalnah dobiti J °d današnjega dne. z NOVOMEŠKE TRŽNICE •------------------------- V ponedeljek so branjevke in ostali prodajalci na tržnici ponujali: kilogram radiča po 30 din, kutine 30 din, česen je veljal 60 din za kilogram, zelje j e bilo po 10 din, jajca od 2,30 do 3,00 din, liter smetane po 70 din, sirček po 50 din za kilogram, orehi po 80 din, mandarine po 30 din, liter slivovke po 100 din. Največ trgovine je za stojnicami, kjer prodajajo cvetje, sveče in ostalo za bližnji praznik dneva mrtvih. Šopek nageljnov je veljal •50 din, vejica krizanteme 20 din, gladiola od 10 do 15 din, iris 10 din, enako tudi lilija, sveče pa prodajajo od 7 do 27 din. SEVNICA — Sevniški izvršni svet je na izredni seji razpravljal zgolj o zapletih, ki so se pojavili v zvezi s komasacijo na Šmarčno-Kompoljskem in sklenil, da odločbe o novi razdelitvi zemljišč 98 lastnikom izdajo do konca tega leta, pri tem pa bodo upoštevali tudi usmeritve republiškega sekretariata za kmetijstvo, Gozdarstvo in prehrano. V teh odločbah bo določen natančen datum prevzema novododeljenih in pokazanih zemljišč v oktobru 1991. Ta datum bo določila komasacijska komisija, ki jo bodo povečali za nekaj članov, prav tako pa bodo med lastniki zemljišč poiskali še nekaj novih članov komasacijskih odborov na Šmarčni in v Kompoljah, kijih bo potrdil zbor vseh lastnikov zemljišč. Tega lx> najpozneje do 10. novembra letos na Šmarčni sklical občinski sekretariat za gospodarstvo z namenom, da bodo strokovnjaki Geodetskega zavoda Slovenije v celoti strokovno-tehnično predstavili koma- sacijski postopek in obrazložili ljudem vse nejasnosti, republiška kmetijska inšpekcija pa naj bi preverila pravilnost in strokovnost vodenja komasacijskega postopka. ' V živahni razpravi na seji izvršnega sveta sta sodelovala tudi predstavnika vaščanov Šmarčne in Kompolj, Franc Dobovšek in Janko Mesojedec. Dobovšek je bil ponovno oster; rekel je, da bi morali upoštevati, da na Šmarčni prevladujejo kmetovalci, vrtičkarji, na prste ene roke pa je moč prešteti velike kmete. Morda je tudi tod iskati razlago za Dobovškovo klasifikacijo lastnikov, * ^ Simon Drnovšek, projektant komasacije: »Z elektronskimi daljinomeri dosežemo centimetrsko natančnost, zato je pri izpeljavi v primerjavi s stanjem v zemljiških knjigah zmeraj nekaj odstopanja.« Sadov[ jeze in zajetavosti Gozdovi že izgubljajo — Likvidacija GG Nazarje Jože Avbelj, vodja komasacij pri GZS v Ljubljani: »Na šmarčno-kompolj-skem polju bi ob komasaciji vsekakor kazalo izvesti tudi globoko oranje in založno gnojenje zemljišč.« ( Janko Mesojedec: »Več kot polovica vaščanov mi je rekla, da nam bo še žal, če to ne bo uspelo, ko sem pojasnil, kgj se še načrtuje na kompoljskem polju. Toda na sestankih si ljudje ne upnjo povedati.« e J- ti i- til^» ......... ’v’ • Bolje sosed onstran plota kot A brat onstrane morja. (Albanski Pregovor) Sejmišča • SEJMIŠČA V BREŽICAH — Na t sobotnem sejmu so imeli naprodaj ■ 119 prašičev, starih do 3 mesece, in ■ 35 starejših. Prodali so 65 mlajših po ■ 30 din in 13 starejših po 28 do 30 din IM kg žive teže. Ir ■■■ Iliri iz ti. a-ur ir-:t-a->lj • SEJMIŠČE V ŠENTJERNEJU ~~ V soboto so imeli naprodgj 287 Prašičev, starih 8 do 14 tednov, in 31 Prašičev, starih nad 3 mesece. Mlgjši 80 veljali 40 din po kg žive teže, kar Pomeni 850 do 1.500 din za Hval. Starejši so bili po 25 do 30 din za kg »ve teže, kar znaša 3.000 do 3.500 Jtin za žival. Naprodaj so imeli še 3 tekla po 34 do 36 din za kg žive teže, 2 Pitanca po 25 din, 9 krav po 20 do 25 din za kg žive teže ter 22 konj, ki so peljali do 20 din po kg žive teže, in 16 »rebet, katerih cena je bila 25 do 28 din za kg žive teže. GG Nazarje gre te dni kot prvo slovensko gozdno gospodarstvo v redno likvidacijo. Težave, ki so nastale po začasni prepovedi sečnje lesa v družbeni lasti, so bile zanj prehude, da bi se obdržalo. Pomagal ni niti obisk in moledovanje pri ljubljanskem metropolitu (precej gozdov GG Nazarje je bilo nekdaj last cerkve), kije dejal, da sicer razume težave gozdarjev, vendar rešitev ni v njegovih rokah, saj je treba počakati na novo gozdno zakonodajo, ki jo pripravlja republiška skupščina. Oglasil se je tudi republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je — tudi v našem listu — prejšnji teden pozval lastnike gozdov in vso slovensko javnost, naj pomagajo preprečiti nered, kraje in pustošenje v gozdovih, ki se pojavljajo ob anarhiji, četudi zakon o gozdovih formalno še vedno velja in ni mogoče na hitro sprejeti novega, vsaj dobrega ne. Črnega poseka je več kot kdajkoli doslej, trdijo poznavalci, biološka amortizacija pa usiha, z njo pa skrb za čiščenje in vzdrževanje gozda ter gozdnih poti in cest. Vse te dodatne obremenitve in pomanjkljivosti že rušilno delujejo na samoohranitveno sposobnost gozdov, ki imajo mnogo širši družbeni pomen in ne morejo biti odvisni zgolj od volje njihovega lastnika. Ceho zaletavosti in ne dovolj premišljenega ukrepa, ki ga je kljub tehtnim strokovnim pomis- lekom v republiški skupščini izsilila vladajoča koalicija v dobri veri (in jezi), da bo z novo »revolucionarno pravičnostjo«popravila nekdanje krivice, torej že plačujejo gozdovi M. LEGAN ZBIRAJO VZORCE MOŠTA ZA SEMIŠKO MARTINOVANJE SEMIČ — Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine pripravlja za 9., 10. in 11. november tradicionalno martinovanje. Zato vabi vinogradnike, da dajo mošt na strokovno degustacijo, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, v semiškem hotelu Smuk. Mošt bo ocenjevala 7-članska komisija pod vodstvom mag. Julija Nemaniča in Antona Pezdirca. Prireditelj želi, da bi čimveč vzorcev vin pridobilo v času zorenja strokovno mnenje, saj je sedaj še čas odpraviti morebitne napake, na katere bodo opozorili strokovnjaki in tudi svetovali, kako kletariti naprej. Vzorce bo moč oddati na dan degustacije, torej 5. novembra, od 5,30 do 8. ure v hotelu Smuk, za stroške degustacije pa bo potrebno za vsak vzorec odšteti po 50 j'’ Kmetijski nasveti ipet nove sorte krompirja Kosovelove socialne pesmi Starka za vasjo ne bo prekrila koprena po-žabe — tolikšna je njena umetniška sporočilna vrednost — četudi bodo Povsem ;>oz.abljeni časi lakote in vsesplošnega pomanjkanja, kije v preteklosti tolikokrat trkalo na vrata slovenskih domov, še večkrat pa bi, če ne bi Pilo »krompirčka, ki mrzle ročice pogreje«. Nekdanja socialna beda se sko-tQda ne more povrniti — tudi po zaslugi tehnološkega napredka v pridelo-vanju krompirja in slovenskih žlahtniteljev, ki so doslej vzgojili 14 domačih *°rt, tri križance pa še preizkušajo. .Dosedanje žlahtniteljske uspehe so, kot piše Gorenjski glas, predstavili v Costah pri Komendi. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so predvsem po ^slugi najbolj znanega in zagnanega selektorja inž. Viktorja Repanška do eta 1962 vzgojili osem novih sort, preostalih šest pa po tem letu. Med domačimi sortami se je daleč najbolj uveljavil igor, ki v Sloveniji še danes v°di, četudi je zaradi premajhne skrbi za sortno seme zdaj že močno izrojen Elitnega semena že ni več), povrhu vsega pa ga je letos močno prizadela Pistanasta nekroza gomoljev. Naslednje domače sorte iz prvega obdobja so Se: jubilej, Viktorija, karmin, vesna, dobrin, matjaž in cvetnik. Na sortni listi 50 od njih ostale sorte: cvetnik, vesna in dobrin. , V drugem žlahtniteljskem obdobju so bile vzgojene sorte jana, maja, ja-H meta, tone in kresnik. Nekaj teh sort smo svoj čas na tem mestu že pod- 'OGNJENKA, NOVA NEVARNA BOLEZEN — V strokovnem tisku *° pojavila opozorila, da se je v evropskih sadovnjakih pojavila nova, nevarna bakterijska bolezen, po imenu ognjenka. Spoznamo jo namreč ™ očrnjenih poganjkih in listih. Napada zlasti jablane, hruške in nekatere krasne, spontano rastoče vrste drevja iz družine cvetnic. Kdor bolezen Ppazi, naj o tem takoj obvesti območno kmetijsko inšpekcijo. Da ne bi bo-Sj*ni prenašali na zdravo rastlinje, strokovnjaki odsvetujejo rezanje obole-"Jvej in prenašanje naokoli. r°bneje predstavili; posebno hvalo sta zaslužila tone, ki daje izjemno velik Pr‘delek na hektar, in kresnik, kije naša prva požlahtnjena rogljičasta sorta 8rompirja, primernega za pečenje kot mlad krompir. Toda kmetijski inšti-•pt ne preizkuša le domačih sort. Ta čas je na uradnem preizkušanju cela 'fsta tujih sort, med njimi omenimo britansko sorto maris bard, nizozem-sorte sante, Concorde, romano itd. Uspeh spet lahko pričakujemo. Inž. M. L. I ki naj bi jih bilo zadovoljnih le kakšen odstotek, tri odstotke naj bi bilo delno zadovoljnih, vsi ostali pa nezadovoljni. Opozoril je tudi na bojazen vaščanov glede intenzivnega škropljenja hmeljišča sevniškega Mercatorja, s katerim da imajo že zdaj slabe izkušnje. Po Dobov-škovih besedah naj bi živina ostajala brez dlake in imela zaradi posledic škropljenja pogoste driske. Mesojedec je povedal, daje bilo sprva tudi med Kompoljčani precej nezadovoljstva, zdaj pa, ko jih je seznanil z nekaterimi prednostmi komasacije, ki mu jih je omenila direktorica sevniške kmetijske zadruge Jožica Mlakarjeva, je mnenje vaščanov drugačno, saj zdaj že menijo, da bi z zložbo zemljišč precej več pridobili kot izgubili. Direktorica Mercatorja Martina Koritnik je povedala, da so računali, da so vse krivice poravnali. V postopku komasacije so dokupili toliko zemljišč, da ni bilo treba podreti nobene žičnice hmeljišča, vrnili pa so tudi nekaj zemlje, ki je bila odvzeta ob arondaciji. Glede škropljenja je opozorila, da škropijo tu- • Predstavnika Geodetskega zavoda Slovenije inž. Avbelj in inž. Drnovšek sta povedala, da je od 98 lastnikov kar 41 takih udeležencev komasacije, ki imajo le po eno parcelo, 11 jih ima po 2, 7 lastnikov po 3 parcele, ostali pa več. To gotovo otežuje postopek. Toda nedvomno je napredek v pridelavi hrane pričakovati po vseh strokovnih merilih in izkušnjah v svetu in doma. Zato naj bi nezadovoljni lastniki (pritožb je bilo le 8) dali povsem konkretne pripombe. Jožica Mlakar je pohvalila GZS iz Ljubljane za pravočasno in strokovno opravljeno delo. Direktorica sevniške kmečke zadruge, ki je investitorica komasacije, je poudarila, da je treba postopek komasacije, kije 90-odstotno že speljan, na vsak način pripeljati do konca. di kmetje. Jožica Mlakar pa je spomnila, da je bilo v to komasacijo vloženo 491.000 din; od tega je 90 odst. zagotovila Zveza vodnih skupnosti Slovenije, desetino pa občinski sklad za pospeševanje pridelave hrane. Menila je, da tisto, kar je poudarjeno, ni nikoli dobro, zato tudi takšno glasno negodovanje nekaterih kmetov, medtem ko so tisti, ki so zadovoljni, nekako preveč tiho. P. PERC ENKRATNA POMOČ SEVNICA — Janez in Julijana Flajs iz Govejega Dola 27 pri Krmelju, ki jima je požar 20. septembra letos upepelil hlev, v katerem je bil spravljen celoletni pridelek sena in slame (redili so le 14 glav živine), sta zaprosila sevniški izvršni svet za pomoč, da bi vsaj začasno uredili prostor za živino. Vlada je odobrila 20.000 din enkratne denarne pomoči za delno odpravo posledic škode. Po oceni gradbenikov znaša škoda preko milijon dinarjev. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič . Težave z mladim vinom Pred dobrim mesecem dni, 27. septembra, sem v članku »Na pomoč, mošt mi ne vre« pisal, kako si lahko pomagamo. V Vinski kleti v Metliki sta se potožila enolog in la-borantka, da ob obilici svojega dela težko rešujeta težave vinogradnikov, ki prihajajo po nasvete. Letos so cele procesije ljudi v metliškem laboratoriju, kar je ogledalo stanja na terenu. Po besedah »nesrečnih« vinogradnikov ugotavljamo, da še vedno začenjo trgatev, ne da bi imeli pripravljen kvasni nastavek. Mnogi celo razsluzijo svoj mošt in žveplajo pravočasno, toda s kvasovkami se niso oskrbeli. To je približno takšno tveganje, kakor da gremo škropit vinograd samo s sredstvom proti peronospori, ne dodamo pa sredstva proti oidiju v upanju, da ta bolezen ne bo napadla naše trte. Mnogi, ki so bili preveč površni, bodo plačali drago, predrago šolnino za svojo kletarsko usposabljanje. Od napak in bolezni, ki se opazijo na mladem vinu, so predvsem naslednje: • nepovreli mošt, • oksidirani, potjaveli mošt, • vlečljivost, • delno žveplovodik. Kako pomagati? Dolgo vrenje ni nevarno, če poteka intenzivno. Nevarno je, če je šibko, ker ob onemoglih kvasovkah vzporedno delujejo ocetne bakterije. Nizka temperatura, ki nas je letos zgodaj presenetila, je v mnogih zidanicah ustavila alkoholno vrenje. Kdor ima možnost, naj ogreje in prostor in vino v sodu. Tisti, ki so pravilno dodali (odbrane, sveže) kakovostne selekcionirane kvasovke, bodo zbudili vrenje, če vino ogrejejo. Tisti, ki so računali s kvasovkami na grozdju, morajo sedaj več narediti. Ukrep, ki je izvedljiv v lastni zidanici, če imamo več sodov mladega vina in so nekateri povreli, je možen z drožmi. Posebno mošti, ki so povrhu še porja-veli, se z drožmi lahko lepo popravijo. Vsake droži pa niso dobre, primerne so samo zdrave droži svetle oker barve, kijih dobimo iz soda z zdravim vinom, katerega mošt je bil razsluzen. Umazano sivozelene droži nam lahko vnesejo v vino ne-zaželjene vonjave. Toda v sili se bomo raje odločili za manj kvalitetne droži, samo da niso ciknjene, kakor da se nam pokvari vse vino. Kvasnice v drožeh so vajene alkohola, zato so primerne za mošte, ki so nehali vreti tik pred popolnim povretjem. Svetujem pa, da se potrudijo tisti, ki jim je ostalo vino sladko, in nabavijo kvasovke: 1. Biotehniška fakulteta v Ljubljani, tel. 061-264-761, ima kvasovke za povretje ostanka sladkotja pri nizkih temperaturah. 2. Agrotehnika trgovina, Ljubljana, ima kvasovke oenoferm in hrano za kvasovke hefacell, (tel. 061-267-474). 3. TOK Ilirska Bistrica ima kvasovke saccharomyces bayanus, ki delajo tudi pri temperaturi + 4 “Celzija in so uspešne za povretje sladkorja (tel. 061-81-601). Mošti, ki so porjaveli in so že povreli, so potrebni močnejše doze žvepla. Priporočam postopno naliti tekočo raztopino žveplaste kisline v sod in s testi na zraku opazovati, če smo ustavili »dvigovanje« barve. Vlečjivost mladega vina je posledica napada bakterij v času, ko mošt in vrel ali je šibko vrel. Sluz je potrebno raztrgati, da se sesede na dno soda; to naredimo uspešno s pretokom skozi sito ali luknjičasto pločevino. Letošnja izkušnja naj nam bo poduk za naslednje leto. Na trgatev se moramo pripraviti s kvasovkami. Poznam belokranjskega vinogradnika, ki si vsako leto pripravi iz enega litra kvasovk, kijih kupi v Vinski kleti Metlika, sod 300 1 kvasnega nastavka. Kolikor vzame ob trgatvi posamezne sorte ven kipečega mošta, toliko doda svežega nazaj v sod. Tako za daljši čas vzdržuje kvasni nastavek aktiven in z lahkoto rešuje alkoholne vrenje. Primerjajte čas, stroške in skrbi, ko morate iskati pomoč, da rešite mošt, ki noče vreti, s pripravo kvasnega nastavka pred trgatvijo! Upam, da letos naš patron sv. Martin, le ne bo nad nami razočaran. mag. JULIJ NEMANIČ .W\ \ V V\\ WWWWV\ \\ VVVVVVVVVVVWA Neslavni konec boja proti toči? Sevniška vlada zahteva od iniciativnega odbora za ustanovitev javnega podjetja _____za obrambo proti toči strokovni elaborat — Zelo deljena mnenja SEVNICA — Obramba pred točo na Slovenskem je letos dočakala 20. leto delovanja in razvoja. V zakonske listine so obrambo vnesli leta 1979, v osrednji Sloveniji pa je začela delovati leta 1983. Na tem območju je organizirana v 22 občinah, ki jih pokriva 82 strelnih mest in radarski center na Lisci. PODMLADEK ČEBELARJEV — Hrvaški in slovenski čebelarji so si po srečanju v Krškem ogledali še dobro založeno Medexovo trgovino na krški tržnici, zatem obiskali največjega čebelarja v Posavju Martina Vodopivca ter se s tem kooperantom Me-dexa pogovarjali o ekonomičnosti intenzivnega čebelarjenja. Na sliki: tudi nečak Vodopivčevih iz Velike vasi, Matjan Pacek, že zna pobrati matični mleček. (Foto: Minka Zupančič) Vsekakor je že zdaj jasno, da se bodo spet lomila kopja ob temeljnem vprašanju, ali namreč obramba pred točo v resnici zagotavlja večjo zaščito kmetijskih pridelkov in če opraviči za to nastale stroške. Znano je seveda, da se v stroki razhajajo mnenja o tem vprašanju in da v našo obrambo pred točo ne verjamejo niti v Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, ki letos operativno in strokovno vodi obrambo. Kaj lahko se bodo vremenoslovci pojavili celo v vlogi »pogrebcev« obrambe pred točo. V Sevnici, kjer je imela svoj sedež samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije, razmišljajo v vodstvu bivšega sisa, da bi ustanovili javno podjetje za obrambo proti toči (predsednik inciativnega odbora je Albin Ješelnik), ki bi prejelo od republike vse nepremičnine in premičnine dosedanje obrambe pred točo. Sevniškega občinskega izvršnega sveta ni prepričal argument inciativnega odbora za usta- novitev javnega podjetja za obrambo proti toči v osrednji Sloveniji, da v primeru. ako na branjenem območju ne ustanovijo javnega podjetja, izgubijo razpoložljivo tehniko in sredstva, kar pa naj bi pomenilo, da bi verjetno v Sloveniji za dlje časa izgubili zaščito pred točo in hkrati zapravili pridobljena sred- stva isl obrambo ter dolgoletne izkušnje. Sevniška vlada je tudi menila, da je hudo vprašljiva informacija omenjenega odbora, s katero se obrača na 22 občinskih izvršnih svetov osrednje Slovenije in išče podporo za ustanovitev javnega podjetja za obrambo proti toči v osrednji Sloveniji. V tej je med drugim rečeno, da »je bila zadnja večja katastrofa padanja toče zabeležena leta 1982, to je eno leto pred obrambo. P. PERC gospodinjski koticel Krško: čebelarsko srečanje Hrvaški in slovenski čebelarji so se dogovorili za do-polnitev zakona o zdravstvenem varstvu KRŠKO — Tod so se v sredo, 24. oktobra, sestali na rednem letnem srečanju predstavniki republiških zvez čebelarskih društev Slovenije in Hrvaške s predsednikom zvez dr. Zdravkom Lak-tičem in Marjanom Skokom na čelu. Izmenjali so izkušnje o gmotnem položaju čebelarstva in čebelarjenja, o zdravstvenem varstvu in stanju čebel, o pomoči širše družbene skupnosti čebelarstvu itd. Ugotovili so, daje čebelarstvo v zadnjih letih v krizi zaradi močnejšega napada čebeljih bolezni, predvsem varoze in poapnele zalege, v zadnjem letu pa tudi zaradi pičlega donosa čebeljih pridelkov. Pri preprečevanju in zdravlje- nju čebeljih bolezni so čebelarji večinoma odvisni od dragih uvoženih zdravil. V prodaji pa so tudi nekontrolirana in neregistrirana zdravila, ki so nevednim čebelarjem oz. njihovim čebelam in pridelkom večkrat tudi škodljiva. Zato so na posvetu v Krškem sklenili pisno zaprositi predstavnike veterinar-skozdravstvene službe, veterinarske fakultete in inštitute obeh republik, da se nemudoma sestanejo in izdelajo dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu živali. Od veterinarskih inšpekcij so zahtevali, naj poskrbijo za dosledno izvajanje obstoječih zakonov o zdravstvenem varstvu čebel in o kontroli prodaje zdravil za varstvo čebel. Domača hrana brez purinov rav za Marsikdaj se pri svojem delu srečam z ljudmi, ki med pogovorom potožijo o hudih bolečinah, ki se občasno pojavljajo v temeljnem sklepu palca na nogi. Bolečine so podobne tudi revmatičnim, pr zato se kmečki človek ne odloči zdravniški pregled. V napačnem prepričanju, da bo bolečina minila, tudi ne spremeni svojega načina prehranjevanja. Napad bolečine pa se kmalu povrne. Pojavi se tudi slabost, živčnost in pogosto uriniranje. Sklep na nožnem palcu pordeči, oteče in močno boli. Vsi ti znaki se pojavijo kmalu po zaužitju večje količine snovi, iz katere nastaja sečna kislina. Če ne spremenimo prehrano, se bolečine skozi daljše obdobje naselijo še v druge sklepe, ki se počasi deformirajo in otrdijo. Bolnika lahko zdravimo doma z ustrezno dieto. Če je debel, je prvi pogoj, da shujša in se približa normalni telesni teži. Bolnik mora zaužiti dnevno najmanj dva litra tekočine. To pomaga odstraniti sečno kislino. Količina zaužite tekočine mora biti taka. da bolnik nikoli ne občuti žeje. Pije naj navadno in mineralno vodo, šipkov čaj in razredčene sadne sokove. V zmernih količinah lahko pije tudi pravo kavo in čaj. Predviden pa mora biti pri pitju alkohola. Preveliko uživanje alkoholnih pijač izzove napad purinov. Nevarno je pitje alkohola v času hujšanja, ko je želodec precej prazen. Manjše količine so dovoljene po obedu le, če so razredčene z mineralno vodo. Pri sestavljanju vsakodnevne hrane moramo zelo omejiti uporabo krompirja, fižola, graha, cvetače, špinače, gob, črnega kruha, čebule in čokolade. V jedilnik naj ne bo vključeno puranje, piščančje, gosje, goveje, ovčje, telečje in svinjsko meso. Mastno hrano vedno razmastimo. Za zabelo uporabljamo le olje in surovo maslo. Strogo pa je prepovedano uživanje drobovine. To so jetra, možgani, ledvice, priželjc, uživanje divjačine, mesnih ekstratov in konzerviranih rib. Neomejeno pa lahko vključujemo v prehrano jabolka, korenje, zeleno solato, paradižnik, kumare, jajca, mleko in mlečne proizvode, bel kruh, testenine, zdrob in riž. Prepovedano je uživanje mastnega mesa in istočasno pitje alkohola, stradanje v času hujšanja in tudi psihični stresi lahko sprožijo napad. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana | [JjJ{j2^!E!JH!0H3E3EEE DOLENJSKI UST r IZ NKŠIH OBČIN iilih IZ NKŠIH OBČIN Je bila Iskra res že razprodana? Govorice o razprodaji žužemberške Iskre vznemigajo Suho krajino — Direktor ŽUŽEMBERK — V zadnjem času so se po Suhi krajini in tudi zunaj nje širile govorice, da poskušajo vodilni v žužemberški Iskri, z direktorjem dr. Dušanom Lavričem na čelu, pod okriljem Markovičeve zakonodaje o privatizaciji družbene lastnine podjetje razprodati in si pri tem sami nagrabiti čimveč njenega premoženja. Tako vsebino je imel tudi klic na naš dežurni telefon, kjer nas je neznan glas povabil celo na razprodajo delnic, ki naj bi se dogajala prejšnji ponedeljek v Iskri. tančneje določal procese lastninjenja, bomo seveda spet šli v akcijo in Iskro še Zadevo smo preverili pri direktorju dr. Dušanu Lavriču, kije delno potrdil zadevo, nam pokazal dokumentacijo, prijave za nakup delnic, pogodbe o nakupu in sezname delničarjev z navedbo, koliko delnic posedujejo, hkrati pa tudi natančneje razložil, za kaj v celotni zadevi gre. »Seveda ne gre za nikakršno razprodajo družbenega premoženja, ampak za dokapitalizacijo, za dodatna finančna sredstva, potrebna za financiranje tekoče proizvodnje in novih programov. Razpis prodaje delnic je izšel, mislim, 20. julija, do 20. avgusta pa je bil možen vpis za nakup delnic. Do 20. septembra smo s kupci podpisovali pogodbe o plačilu in lahko rečem, da so z eno izjemo vsi plačali do tega roka najavljene delnice in takrat se je zadeva s tokratno prodajo tudi končala,« pravi direktor dr. Lavrič. ničarsko knjigo je sedaj vpisanih 191 lastnikov delnic, pri nakupu pa so imeli zaposleni tudi določen popust, imeli pa so tudi možnost plačila na obroke. »Popust za zaposlene je v celotni vsoti znašal 55 tisoč DEM in to edino, bi lah- ko rekli, zajeda v družbeni kapital, drugega pa nič,« trdi direktor dr. Lavrič. »Za izpeljavo celotne transformacije smo najeli firmo Arach Consulting in zaenkrat je ta proces zaključen, ko pa bo sprejet republiški zakon, ki bo na- • Med 191 delničaiji v žužemberški Iskri jih je veliko med zaposlenimi, precej pa je zunanjih, bank, zasebnih in družbenih podjetij in celo en tujec. Med delničarji je tudi direktor dr. Dušan Lavrič, ki od razpisanih 10 tisoč delnic poseduje 72, torej skoraj tretjino manj, kolikor bi jih lahko kupil. Delničaiji bodo imeli seveda določen vpliv pri upravljanju podjetja, večina sedaj zbranega denaija pa bo investirana v nov program, vreden dva in pol milijona dolaijev. naprej transformirali žbo.« v delniško dru- T. JAKŠE Stanarina že Mizu ekonomske? Nova podražitev novomeških stanarin za 35 odstotkov S prvo prodajo delnic je Iskra Žužemberk stopila na pot k transformaciji v delniško podjetje. Razpisana dodatna kapitalizacija je znašala 1 milijon DEM, vrednost ene delnice je bila pri nakupu 100 DEM, ena oseba pa je lahko kupila največ za 10 tisoč DEM delnic. Zanimanje za vpis delnic je bilo znotraj in zunaj kolektiva veliko. V del- NOVO MESTO Končno je novomeška občina po nečem vsaj začasno prišla na prvo mesto v Sloveniji. Po podražitvi stanarin s 1. novembrom za 35 odstotkov ima novomeška občina najvišjo stanarino v Sloveniji na kvadratni meter stanovanja, in sicer 17,30 dinarja, druga najvišja pa je — zaenkrat 16,61 din. Pred podražitvijo je imelo višjo stanarino od novomeške osem slovenskih občin. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 3. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, HrnnnH rln 17 uro nndJnu. drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba Dolenjka v Šmihelu • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenja ka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do II. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. Po polletni odmrznitvi so se stanarine v Novem mestu z julijem podražile za 160 in s septembrom še za 27 odstotkov. Zadnja podražitev za 35 odstotkov je v skladu . s takratnim stališčem, da se vsaka dva meseca stanarina podraži za 27 odstotkov, k temu pa je treba prišteti še tekočo rast cen. Novih republiških navodil namreč ni. Po- Upniški »da« za novi Novoles Prisilna poravnava bo — Gradiva že na sodišču STRAŽA — Ob tridesetih večjih Novolesovih upnikov, vabljenih na informativni razgovor z Novolesovim vodstvom, jih je prišlo kar petindvajset, med temi tudi vsi največji, ki bodo že v bližnji bodočnosti kot sovlagatelji igrali pomembno vlogo pri nadaljnji usodi tega dolenjskega lesnega giganta. Podprli so namreč predlog Novolesa o reorganizaciji ter hkrati tudi predlog, da Novoles vloži pri tukajšnjem sodišču postopek za prisilno poravnavo. Zvonka Volf iz Novolina, ki je prevzel posle v zvezi s prisilno poravnavo, pravi: »Gradiva za prisilno poravnavo so že na poti na sodišče. Pridobili smo soglasje največjih upnikov, čeprav to pravzaprav ni nujno, bodo pa stvari na ta način lažje obvladljive. Vseh upnikov seveda nismo mogli sklicati, ker je število preveliko, velja pa v načelu tudi zanje isti postopek.« To pa pomeni, da se bo del dolga spremenil v sovlaganje, del bodo dobili povrnjen iz prodaje odvečnih osnovnih sredstev, del pa kot dividende iz uspešnega rezultata gospodarjenja. V bistvu gre za triletni odlog plačila dolga. 28 VLOG ZA VRNITEV NEPREMIČNIN METLIKA Do 24. oktobra so na referatu za premoženjskopravne zadeve pri metliški občinski skupščini prejeli 28 vlog prejšnjih lastnikov ali njihovih pravnih naslednikov do premoženja, za katero velja zakon o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in o začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Šest zahtevkov se nanaša na premoženja bivših lastnikov, ki so bila proglašena kot veleposestva, razen ene vloge, ko je bilo zemljišče razlaščeno nekmetu. Štiri vloge so nekdanji lastniki dali na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, od lega so 4 zahtevki za vrnitev lokalov v Metliki in ena vloga za vrnitev stanovanjske hiše. Na podlagi zaplemb v kazenskih, upravnih, nepravdnih in drugih postopkih pa so dali občani 11 vlog, od tega se dva zahtevka nanašata na vrnitev hiš. Na podlagi arondacij po temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč pa je prispelo 6 vlog, vendar so v teh primerih vsi bivši lastniki zemljišč prejeli odškodnino. Takole meni o poravnavi generalni direktor Jakob Andoljšek: »Računamo, da bo poravnava z upniki izredno težka. Mi zelo resno jemljemo vsakega upnika in vsak dinar, ki smo ga dolžni, vendar moramo ugotoviti, da je edina realna alternativa stečaj, kar pa ne bi bilo v redu iz več razlogov. Svetovna banka nas ima za dobrega partnerja, in če smo to zanje, moramo biti tudi za Jugoslavijo. Z vlaganjem svetovne banke bi reševali povišano stopnjo izkoriščenosti lesa v svojih izdelkih, en del pa je namenjen tudi obratnim sredstvom, vendar vse v skladu z, določili svetovne banke. Hkrati s tem se potegujemo za nekatere izvozne projekte in razvojne naloge. Naši partnerji menijo, da Novoles, prečiščen seveda, lahko preživi. Pri taki cokli, kot jo imamo sedaj, pa nam ne kaže dobro, zlasti če se bo sedanji odnos zvezne vlade do izvoznikov še nadaljeval. Družbe smo ustanovili po programskih in lokacijskih principih tako, daje njihova samostojnost in s tem odgovornost velika. V bistvu smo naredili več malih podjetij. To so tista podjetja, ki jih v Sloveniji manjka in ki jim pravimo socialistična črna luknja. Vzporedno s • »Novoles se odloča za prisilno poravnavo zato, ker mu gospodarske prilike in zakon to nalagata in dovoljujeta, se pa zaveda, daje tudi to gospodarski prijem. Smo med prvimi, ki tako intenzivno čistimo, zato nas nekateri čudno gledajo, je pa res, da bodo tisti, ki tega ne počno in so v istih strukturalnih težavah, kot smo sedaj mi, to počeli pozneje, in sicer v veliko težjih okoliščinah,« pravi direktor Andoljšek. potekom prisilne poravnave se bodo do novega leta transformirale v holding, potem pa bo stekel tudi proces lastninjenja. Z velikimi težavami bodo ti subjekti shodili, menim pa, da bodo konec leta 1993 dika in ponos slovenskega gospodarstva. Seveda pa bodo napori izredni, zlasti za vodilne kadre.« T. JAKŠE vprečna stanarina v novomeški občini znaša sedaj 918,30 din, za dvosobno stanovanje v soseski »Plava laguna-' znaša povprečno 1.270 din na mesec. Za nekatere, predvsem tiste, ki ne živijo v blokih, malo, za večino stanovalcev pa ne tako malo, saj v blokih pač ne živijo predvsem razni privilegiranci ali mini bogataši. Sicer pa se bodo morali očitno kar navaditi, saj je najmanj, kar jih v prihodnosti čaka, V občinskem sekretariatu za družbeni razvoj ocenjujejo, da bo takšna podražitev omogočala izvedbo sprejete politike na področju stanarin in da bo ob koncu leta dosežen 3,4-odstotni delež stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada. Pred podražitvijo je znašal 1,9 odstotka in je bil nekje v sredini med vsemi slovenskimi občinami. Hkrati s sprejetjem sklepa o tej podražitvi stanarin je občinski izvršni svet naročil sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ter sekretariatu za družbeni razvoj, da morata pri naslednjem predlogu za podražitev stanarin pripravili tudi izračun ekonomskih stanarin. • Po tej podražitvi je pričakovati precejšnje povečanje števila prošenj in upravičencev do delne družbene pomoči pri plačilu stanarine, saj je naše ljudstvo, pa naj kakorkoli obračamo, vse bolj revno. V prvih letošnjih mesecih je subvencijo prejemalo povprečno okrog 500 stanovalcev v družbenih stanovanjih, po preračunu v maju pa je to število padlo na 116 upravičencev. V oktobru so pomagali plačati stanarino 227 stanovalcem v skupnem znesku 126 tisoč dinaijev, do sedaj pa je bilo letos v ta namen porabljenih nekaj manj kot 645 tisoč dinarjev stanovanjskega solidarnostnega denarja. ekonomska stanarina, če vsega, kar prinaša osnutek novega stanovanjskega zakona glede stanovanjske pravice in podobnega, tokrat niti ne omenjamo. Z. L.-D. Je protest krajanov upravičen? Merijo zrak in vodo NOVO MESTO Triinsedemdeset krajanov naselja Cegelnica in dela Bršljina je letos maja poslalo na izvršni svet pismo, v katerem ostro protestirajo proti nadaljnjemu širjenju industrijske cone v Bršljinu. Še posebej so zahtevali, da se izmeri hrup, zrak in pitna voda na tem območju, češ da tovarna Izolacije negativno vpliva na okolje. Delavci sekretariata za urbanizem in varstvo okolja so na občini sklicali sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki inšpekcijskih služb, tovarne Izolacij in krajani Cegelnice in Bršljina. Dogovorili so se, da bo Zavod za socialno medicino in higieno po posebnem programu meril zrak, odpadne vode in pitne vode ter o meritvah sestavil razširjeno poročilo in ga poslal izvršnemu svetu. Meritve že tečejo. Komunala je za en dan na območju Cegelnice in dela Bršljina izpraznila cevovod pitne vode, cevi sprala in po 24 urah cevovod zopet napolnila. Delavci zavoda za socialno medicino in higieno so na več mestih vzeli vzorce vode (med izpiranjem cevovoda in po njem) ter analizirali prisotnost fenolov. Ugotovljeno je bilo, da je voda neoporečna. V tem času na območju Bršljina že merijo tudi prisotnost dima, fenolov in formaldehidov ter prašnih delcev v zraku. Tudi v tovarni Izolacij pod nadzorom Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor merijo onasnaženost svojih voda v izpustu, Krkini labarato-riji pa dnevno analizirajo odpadne vode, seveda tudi pod nadzorom vodnogospodarske inšpekcije. »Po opravljenih meritvah bomo za javnost, še posebej pa za prebivalce Cegelnice in Bršljina, pripravili obsežno poročilo o stanju na tem območju. Meritve bodo zagotovo povedale, ali je bivanje v tem industrijskem predelu mesta zdravo, seveda pa bomo meritve opravljali še v naslednjih letih«, je povedala Angelca Legan iz sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto. J. PAVLIN Bo Dolenjska potegnila kratko? Gnev v Novem mestu NOVO MESTO — Že skoraj osem mesecev je, odkar je prišla na dan (pre)-velika povezanost ljubljanske Komer-cialno-hipotekarne banke (bivše Beograjske banke) s tonečim Elanom, in seje za več sto delavcev te banke začela negotovost, med njimi tudi za nekaj deset delacev v novomeški enoti KHB. Medtem je šla banka že v stečaj, prevzela jo je ljubljanska Stanovanjska in komunalna banka, negotovosti pa še ni konec. Bivše poslovne enote KHB so ostale brez vodstev, delavke pri okencih večinoma tudi nimajo kaj početi, saj jih je večina varčevalcev zapustila. Izjema je novomeška enota, kije obdržala kar 80 odstotkov varčevalcev (v številkah to pomeni 20 tisoč varčevalcev), zapustili je niso niti največji obrtniki. Kljub temu naj bi zanjo veljala enaka pravila kot za vse druge, postavljati jih seveda namerava nova gospodarica. Taje dala enotam jasno vedeti, da od njih pričakuje le, da bodo nekakšen servis za zbiranje denarja, o vsem, s krediti vred, pa naj bi odločali v Ljubljani. S popolnim odvzemom samostojnosti se v novomeški enoti propadle KHB seveda ne strinjajo. Pravijo, da ne bodo dovolili, da bi z denarjem, zbranim na tem območju, mešetarili drugi, posebno še, ker niso oni povzročili propada banke. Na nedavnem zboru delavcev in ne- kaj najzvestejših strank so obrtniki potrdili, da je bila ta banka edina v Sloveniji, ki jim je vseskozi pomagala in jih podpirala in ji zato doslej tudi še niso obrnili hrbta. A potrpljenje jih mineva, odnos SKB Ljubljana se jim zdi nerazumljiv, ne nazadnje je bank vse več in nekatere so prav vsiljive. Zahtevajo ohranitev dosedanje organizacije, papirnata vojna z Ljubljano za razna posojila zanje ni sprejemljiva, saj je v podjetništvu čas vse bolj dragocen. Kako se bo spor končal, se še ne ve. Delavci v banki zdaj ne vedo, čigavi so, kdaj bodo spet prodajali devize, dajali posojila in sploh normalno poslovali. Enako neobveščeni so tudi »verniki« bivše KHB. Tako neorganiziran prevzem s strani tako sloveče banke, kot je Stanovanjska in komunalna banka Ljubljana, tej ni v ponos, četudi gre za prvi primer bančnega stečaja ob neurejeni zakonodaji. Najhuje pa je, da bo Dolenjska očitno tudi tokrat spet potegnila krajši konec. Z. L.-D. Manjša uprava PRVIČ SEJEM ROŽ IN SVEČ — Na novomeškem Glavnem trgu je bila v dneh pred 1. novembrom na stojnicah zveze prijateljev mladine bogata izbira vsega, kar potrebujemo za okrasitev grobov. Poleg raznovrstne izbire sveč, cvetja, okrasnega peska in zemlje, je bilo mogoče predvsem na stojnicah Matjaža Serinija in cvetličarne Artiris, ustreči še tako zahtevnim kupcem. Poleg aranžiranega cvetja je slednja stojnica ponujala tudi »surovine« za ikebane. (Foto: J. P.) METLIKA Metliška občinska uprava je po številu zaposlenih glede na število prebivalcev v občini že dlje časa veljala za eno najštevilčnejših v Sloveniji. Zatorej je bilo jasno, da se bo število delavcev v občinski upravi moralo krepko zmanjšati. Na osnovi pravilnika o organizaciji in delu sekretariata za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti ter na osnovi sistematizacije pa se bo v kratkem število zaposlenih v metliški občinski upravi zmanjšalo za 14 ali 15 ljudi, ali z drugimi besedami povedano, odšel bo vsak tretji zaposleni. Pri ugotavljanju oz. določanju, kdo je presežek delovne sile, so se v Metliki držali zakona o delavcih v državni upravi, ki je za te delavce, kot je dejal predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič, zelo krut. Z vsakim od zaposlenih, ki zapušča občinsko upravo, so se posebej sporazumeli. Pogovor pomaga bolj kot zdravilo Patronažne sestre opozarjajo, da se zelo širijo alkoholizem in z njim povezani socialni problemi — Mnogo osamljenih ljudi — Manj rojstev — Novodobne METLIKA — Delo, ki ga opravljajo patronažne sestre, zaposlene v metliškem zdrastvenem domu, imenujejo polivalentna patronaža. Da gre zares za mnogovrstno delo, kjer morajo marsikdaj patronažno službo in delo medicinske sestre postaviti ob stran in biti najprej psihologi, socialni delavci, tolažitelji, snažilke in še marsikaj, potrdi že kratek pogovor s tremi metliškimi patronažnimi sestrami. Patronažne sestre Vera Polimac, Emica Jurejevčič in Anica Vraničar dobro vedo, da marsikateremu človeku, ki ga obiščejo pomeni več en sam pogovor kot nekaj obiskov v zdravstvenem domu, kajti mnogi niso zares bolni, tlačijo jih le duševne stiske in osamelost. Ljudje se namreč tako navežejo nanje, da tudi potem, ko problema ni več pri hiši, še vedno pričakujejo, da jih bodo obiskale. Jurejevčičeva, kije v patronaži že 32 let, ve povedati, da so bile na začetku njenega službovanja družine res večje, a je bijo v njih manj problemov. »Ljudje so bili bolj zadovoljni. Sicer pa takrat nege ni bilo, zato pa veliko porodov na domu. Ni bilo tedna, da ne bi bil porod ali dva, tako da sva dve komaj zmogli delo. Sedaj število rojstev močno pada. Lani seje rodilo 35 otrok manj kot leto poprej, kar je za majhno občino, kot je cialni problemi zelo pogosto nastopajo z roko v roki. Seveda pa ni zanemarljivo tudi naše sodelovanje s tovarnami, šolami, vrtci in tudi z župnikom, če je potrebo,« predstavijo del svoje poliva-ientne službe metliške patronažne sestre. M. BEZEK-JAKŠE metliška, zelo veliko. Danes imajo več otrok le še družine s socialnimi problemi in Romi, saj Romke, kljub temu da jih poučimo, ne sprejemajo kontracepcije,« primerja Jurejevčičeva, ko v par-tonažni službi govorijo o novodobnih problemih. S temi se patronažne sestre srečujejo vsakodnevno. Zelo veliko ljudi ima namreč visok pritisk pa sladkorno, povečalo se je število rakavih obolenj, zaskrbljujoče pa je, da se vse več ljudi, tudi žensk, vdaja alkoholu, s tem pa so povezani tudi številni socialni problemi. »Ko pridemo v hišo zaradi enega problema, navadno pregledamo vse člane družine, marsikdaj pa nas ljudje peljejo tudi v hlev. Za marsikoga predstavljamo vez s svetom ali vsaj z njegovimi sorodniki. Močna je tudi naša povezava s socialno službo, saj zdravstveni in so- TRIPERESNA DETELJICA — Kljub napornemu delavniku so metliške patronažne sestre Anica Vraničar, Emica Jurejevčič in Vera Polimac (z leve proti desni) skoraj vedno nasmejane. Novomeška kronika OPRAVIČILO — Na nedavnem prej kongresnem sestanku novomeških komi nistov oziroma prenoviteljev je v razpral pred gosti iz Ljubljane (Sonja Lokar, M lan Emil Pintar in Miran Potrč) sodelov tudi Franc Šali. Svoj nastop, ki ga je | desetih minutah govorjenja ocenil kratkega, je začel tako, daje opravičil tl variša J. Š., ki da zaradi nuinih i ki da zaradi nujnih zadržki ni mogel priti na sestanek. Izzvenelo je I ko, kot da so novomeški prenovitelji pl krajšani za navzočnost človeka ranga n nistrskega predsednika. Praktičen učim Šalijevega opravičila pa je bil, da so pri vsi opazili, da tovariša J. Š. res ni ml njimi, hkrati pa je bilo jasno, da neka« tudi v prihodnje ne nameravajo hoditi ( zemlji. PRAZNIK — Novomeška občina letos skromno praznovala. Mogoče je ra umeti, da obletnica ustanovitve Novi meške čete in napad na Nemce na Buč nista vsem všeč, nerazumljivo pa je, zak ob občinskem prazniku niso podelili tr' dicionalnih Trdinovih nagrad. Janez T dina ni bil (po dosedanjih podatkih) ne f ta belih ne pri ta rdečih. DEVIZE — Učenka novomeške sr« c nje gradbene šole je našla večji šop devi | .................... Trni Odnesla jih je domov in vse povedala m. , teri. Taje takoj poklicala radio Studio I pač zato, da bi lastnik čimprej zvedel, J 1 so se denarji našli. Studio D obvestila < ( hotel objaviti, pač pa je to nemudoma sl ril ljubljanski Val 202. V Ljubljani pač \ do, da ni novica, če kdo ukrade denar, r* vica je, če ga najde in poišče lastnika. Ena gospa je rekla, da so romsf konjički vendarle našli pašnik, na k> tereni ne bo samo dejanska, ampi tudi uradna škoda. V ponedeljek so pasli na zelenici zavarovalnice Ti glav. 20. KRKINE NAGRADE OTOČEC — Na Otočcu bodo v sredi P 7. novembra, podelili že 20. Krkine n grade za raziskovalne naloge študenti visokih in višjih šol Jugoslavije in dijaki dolenjskih srednjih šol. Na razpis seje i zvalo 61 študentov in dijakov s 35 na) gami. Slavnostna podelitev Krkinih m grad bo letos združena oz. bo zaključit dvodnevni simpozij o sodobnih dosežki s področja kmetijskih, biokemijskih, fa macevtskih in medicinskih ved. MERJENJE PRITISKA V ROTOVŽU NOVO MESTO — Novomeška kr* jevna skupnost je z oktobrom odprla p» stajo Rdečega križa v prostorih krajev* skupnosti v pritličju Rotovža. Postaja b delovala vsako prvo sredo v mesecu d 18. do 20. ure. Začela je s kontrolnim mej jenjem pritiska, organizirala pa naj bi tu* pomoč na domu in razna predavanja, K čaje in pogovore, kako učinkovito varovt ti svoje zdravje, če bo za to zanimanje mej krajani. Vabijo vse krajane, še posebuj starejše in tiste, ki imajo težave s krvni! tlakom, da jih obiščejo. KAKŠNA BO AVTOBUSNA POSTAJA METLIKA — Tukajšnji izvršni s) je na svoji zadnji seji med drugi obravnaval zasnovo metliške avtobv ne postaje, ki jo je pripravil Projekt biro iz Ozlja. Sedaj čakajo še na eno v rianto zasnove postaje, potem pa se b do odločili, katera je bolj sprejemlji' Avtobusna postaja bo stala pri križ.iš metliške obvoznice s cesto, ki pelje < Metlike proti Črnomlju, in sicer v bli' ni gasilskega doma, graditi pa naj bi začeli prihodnje leto. Sprehod po Metliki STANOVALCI KIDRIČEVEGA N SELJA 3 s strahom pogledujejo proti rilnici, ki jo delavci preurejajo tako, dal moč kuriti s kurilnim oljem nameste premogom. Noči in jutra so vse hladnejl nihče pa ne ve odgovora, kdaj se bo ko čno pričelo kaditi iz visokega dimnika-PREDSTAVNIKI METLIŠKE kM> TIJSKE ZADRUGE so se udeležili1 srečanja slovenskih in hrvaških kmeto' kooperantov, ki je bilo v Durdevcu bli* Bjeline. Govorili so o belokranjskih vini skovali kopico prijateljstev, končno paj‘ je bilo slišati tudi po Radiu Slovenija v * deljski kmetijski oddaji. Prvo tako sreb nje je bilo letos spomladi v M urski Sobu' tretje pa bo v Metliki drugo leto, v Vinske vigredi. NA VINOMF.RU PRI METLIKI so’ zbrali na kostanjevem pikniku delavci £ lenjskih domov za starejše občane, stoletno lipo jih je bilo blizu dvesto. ^ stanj so podmazali z na ražnju pečeni janjcem, mladim vinom, za srbeče pet*^ sta igrala harmonikar Edo Macele in f1’ bentar Ivek Jerina. Vesela druščina sel Mala na Vinomeru pozno v noč. BA JF. JE PRIMOSTEK še edina va* metliški občini, skozi katero cesta ni asf* tirana. Kdo je temu kriv, se ne ve, zn*1 pa je, da imajo asfaltirane ceste v vseh1 stih vaseh, kjer so se za to zavzeli kraj*1 niM •*] 11 ir, i irv Črnomaljski drobir ODGOVOR PA TAK! — Belokranjce je zanimalo, če res drži, da bodo imeli zaposleni v občinskih upravnih službah v petek, 2. novembra prosto, zato pa bodo delali v soboto, 27, oktobra. Poklicali so na najbolj pristojno mesto za te zadeve, na republiko, in tam dobili odgovor: »Menda bo že tako, saj smo informacijo o tem slišali na TV«. Sledi torej sklep, daje najbolje, da se v prihodnje firbčni Belokranjci za vse informacije obračajo kar na TV. SMETI IN TOŽBE — Črnomaljska Komunala ima na sodišču okrog 500 tožb proti občanom, ki ne plačujejo odvoza komunalnih odpadkov, čeprav nekateri niti kant nimajo. Ko krajani pridejo na sodišče, se pač skušajo zagovarjati, kakor vedo in znajo. Nekateri med njimi so pravi znajdljivi. Tako je eni od občank prišlo kar prav, da Komunali primanjkuje prostora za deponiranje smeti, prebivalci bližnjih vasi pa ne dovolijo razširitve odlagališča. »Kaj me tožite za odvoz smeti, ko pa jih tako in tako nimate več kam voziti?!« je zabrusila komunalcem, češ bodite srečni, da nimam odpadkov. Pa še resje. JABOLKA — Črnomaljski učitelji se niorajo na sestankih ubadati tudi s taksnimi problemi, kot so ogrizki, ki ležijo vsepovsod okrog šole, ko so za malico jabolka. Učitelji so tuhtali, kako bi težavo odpravili, enemu izmed njih pa je šinila v glavo misel, ki jo je sicer zadržal zase in jo bo raje prijavil na patentnem uradu: jabolka bi otrokom naribali, pa bi vsakršne težave z nadležnimi ogrizki odpadle. : [ Drobne iz Kočevja j ŽUPAN PREVAJAL — Na nedavni '. tazpravi o odlaganju komunalnih odpadkov so uvodne misli avstrijskega podjet-nika najprej prevajali prevajalci, ki so bili določeni napol uradno. Predsednik občin-j ske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, ki je bil rojen v Nemčiji, pa s prevodom ni bil zadovoljen in je začel kar sam prevajati, Potem pa je malo za šalo, malo zares za-; grozil predsedniku IS občine, da bo račun za prevajanje že izstavil izvršnemu svetu. VARNEJE N A DELO — Medtem ko sl Je vedno več ljudi brez dela, so poskrbeli if za varnejšo pot na delo. Doslej je namreč a zjutraj gorela v Kočevju vsaka tretja luč jj Javne razsvetljave, zdaj pa je sklenjeno, da j zjutraj od 5.30 dalje gore vse luči, ugasijo Pa sc, ko se zdani. ASFALT IN LUČ — Območje Mestnega loga je dobilo končno asfaltirane uli-j ce in tudi javno razsvetljavo, kar pa nima nobene zveze z dejstvom, da tam stanuje d Predsednik izvršnega sveta, n KOSTANJ PRODAJAJO — Kostanj njev piknik je mimo. Pretekli teden pa so ni sPet začeli prodajati kostanj pred cerkvijo. . SMRT PODGANAM — Po nekaj letih presledka bo v Kočevju spet deratizacija. Kaže, da je končno dovolj glodalcev, da se bo akcija splačala. Ribiški zobotrebci KOLO na STREHI — Tudi Lončarji 50 za šalo. To smo lahko videli pred tednom dni v Nemški vasi. Neznani storilci, j za(je)bavno razpoloženi, so bicikel posta-f< vilj na vrj, S(rche bivšega gasilskega oro-k* dišča oz. današnje zbiralnice mleka. " PRODALI manj spominkov — V Prodajalna Turističnega društva Ribnica o "Spominkarstvo« je imela to turistično se-e; zono občutno manj prometa kot prejšnja jj leta. Temu pa ni kriva srbska blokada, a,fnpak domača blokada ribniškega sre-d>šča, saj je zaradi del sredi Ribnice promet že drugo leto speljan po obvoznici, SODELOVANJE PLANINCEV P° odprtju zaprtega območja Kočevske Keke je oživelo tudi planinstvo. Ribniško Planinsko društvo zdaj tesno sodeluje s sosednjim kočevskim, pripravljajo pa se na sodelovanje tudi s Planinskim društvom Dobrepolje, za katero so zvedeli, da tudi i gradi planinsko kočo. Planinci so še posebno hvaležni Riku Ribnica, kije pokadi v zadnjem obdobju največ razumevala za njihovo delo. OBČINA V ROŽICAH — Ribničani bodo lahko kmalu zapeli tisto »Pa okoli občine mi rastejo rožice, kaj to zaeno veselje«. Te dni so že prelopatili nekaj zem-Je okoli občinske stavbe, jo pognojili in Pripravili vse za sajenje vrtnic. Trebanjske iveri ČEBELA — Dnevnik je objavil 23. oktobra letos sliko polovice lipe, najmanjše' denarne enote v napovedani valuti dr-zave Slovenije. Na predstavljenem denarij* je motiv Antona Janše in čebele. Slovenska vlada demantira, kot poročajo, r* bi imela kar koli s tiskanjem tega denarij v Gorenjskem glasu, in če res ne ve niče-s®r o tem, gre pri vsej zadevi za eno redkih tovrstnih naključij v človeški zgodovini, f-ojze Peterle, predsednik slovenske vlade, Je namreč 13. oktobra letos napol v šali r®kcl na čebelarskem srečanju na Lanš-Prežu, da bi morala biti na novem slovenskem denarju, če bi kdaj prišlo do njega čebela, -p OBLAST — Na svobodnih volitvah v * rebnjem je zmagal Demos, vendar Tre-b*njci niso prepričani, da ta politična gru-Pacija tudi dejansko vlada, ampak vidijo v sedanji oblasti vsaj še kanček partijskega utr'pa. Demos kratko malo nima dovolj svojega kadra in komuniste celo prosi, da bi mu prišli pomagat pri vladanju. MAJONEZA — Kolinska Ljubljana i^lenc*a spet začela izvažati majonezo v bfbijo, zaradi česar je nastopilo precejšnje veselje tudi v svinjakih v trebanjski občini. I omenjenega tržišča je namreč Kolinska [-Jubljana nekoč že dobila vrnjeno precejajo množico svoje lastne majoneze, ker jo Je naročnik raje vrnil v Slovenijo, kot pa Plačal, in te majoneze so bili deležni tudi dolenjski prašički. Mogoče je sedanje vinjsko veselje preuranjeno, saj morda okrat iz bivše bratske republike ne bo ne cnega ne drugega. 3 IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Raziskovalcem več veljave Nagrade sedmim posameznikom in skupinam ČRNOMELJ Pretekli teden so v Črnomlju že desetič zapored posameznikom in skupinam podelili priznanja in nagrade za raziskovalno in inovativno delo. Odbor za raziskovalno dejavnost je dobil v presojo veliko nalog, nagradil pa jih je 14. Največ jih je prišlo iz Iskre. Pohvalno je tudi, (Ja so bili med nagrajenci trije obrtniki. Kot je dejal v nagovoru predsednik občinske skupščine Martin Janžekovič, so izboljšave, raziskovalna in inventivna dgavnost temeljno gibalo razvoja, še posebej gospodarskega, ter nacionalni ponos. »Vendar smo se tega pozno zavedeli. Družba je potem sicer dala svoj impulz, a v okvirih, ki so bili strogo dirigirani in načrtovani. Ta dejavnost pa ni takšna, ampak je odraz notranjega nemira, vneme, iskanja, Običajno so raziskovalci potegnili kratko, prepričan pa sem. da se jim pišejo samo-ambič za boljši časi. Temu ustrezno pa naj bi bili v bodoče nagrajeni tudi raziskovalci,« je opozoril Janžekovič. Prvo nagrado so prejeli, stojni obrtnik Anton Karr dopolnitev aparata za sušenje v vakuumu, skupina iz črnomaljske srednje šole Stanko Vrš^aj, Stanko Kastelac in Peter Zunič za aparat za izdelavo livarskih podpor, Anton Belca iz Belta za rekonstrukcijo nosilca vodilnih va- ljev gozdnega vlačilca, skupina šadivoi Vranič, Anton Starc, Dušan Sašek, Anton Poč in Mar- tin Lah za avtomatizacijo vodovodnega črpališča _v icijo vodo-Dobličah. TUDI ŠTUDENT — Tomaž Strmec (na desni) je eden redkih, če ne celo edini študent, ki je v Črnomlju dobil nagrado za raziskovalno dejavnost. Skonstruiral je univerzalni števec za meijenje frekvenc, period in štetje dogodkov, ki bo lahko s pridom nadomestil zastarelo tehnologijo. skupina iz Iskre .Željko Sutej, Marjan Vivoda in Željko Paun za razvoj nizkonapetostnih kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije. Drugo nagrado so prejeli: obrtnik Jože Lipar za več tehnoloških izboljšav, Alojz Novak, Branko Banove in Tomaž Štukelj za raziskovalno nalogo »Problematika odpadnih voda v občini Črnomelj«, Ivo Blažič, Alojz Bahor, Janez Sever in Anton Trgovčič iz Iskre za konstrukcijo batne dozirke z mešalcem. Drugo nagrado so prejeli tudi: Anton Gerkšič, Anton Starc in Anton Lakner iz Iskre za konstrukcijo dozirne naprave; Jože Juntez, Zdenka Cerovac in Igor Kolbe-zen iz Iskre za razvoj EOM kondenzatorjev z nekloriranim im-pregnantom, obrtnik Drago Sa-tošek za konstrukcijo stroja za izdelavo alufolijskin vrečk ter študent Tomaž Strmec za kons-tfukcijo univerzalnega števca. Tretji nagradi sta prejela strojnik Peter Terzič za rekonstrukcijo na stroju za izdelavo jedr in Anton Weiss iz Iskre za več koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. m Na pragu 21. stoletja brez vode Iz pip v nekaj hišah v Tuševem dolu je v zadnjih treh letih le malokdaj pritekla voda — Žrtve nedokončane naložbe — Za preložitev cevi ni denarja TUŠEV DOL PRI ČRNOMLJU — Pred dobrimi 13 leti so iz dva kilometra oddaljenega vodnega zajetja v Dobličah v Tušev Dol napeljali vodovod. Deset let z njim niso imeli težav, torej vse do takrat, ko je pred več kot tremi leti začel obratovati novi vodovod proti Semiču. V vasi sicer še vedno teče voda, problem pa je v višje ležečih štirih hišah, kjer voda le malokdaj pricurlja iz pip. Težava pa je še večja, gre za starejše ljudi. Na občini so jim letos po daljšem sitnarjenju sicer ponudili, da jim vodo pripeljejo s cisterno, toda ljudje se sprašujejo, kam naj vodo dajo. Nekateri namreč sploh nimajo vodnjakov, tisti pa, ki jih imajo, se preslabotni, da bi vodo vlekli iz kapnic in nosili v hišo. Poleg tega se jim zdi neumno, da morajo KAKŠNA BO USODA VOJAŠKIH OBJEKTOV? ČRNOMELJ — Demos zanima, kakšna bo usoda vojaških objektov, ki so bili v relativno kratkem času zgrajeni v črnomaljski občini. Boje se tudi ekološkega onesnaževanja, ki bi ga lahko povzročili v teh objektih, zgrajenih na občutljivem kraškem terenu. In, ne nazadnje, Demosu, kot je bilo slišati na zadnji seji občinske skupščine, tudi ni vseeno, kaj bo z okrog 100 ha prav tako vojaške zemlje v okolici Gribelj, ki postaja vse bolj zaraščena. CENE SPET GOR KOČEVJE — Izvršni svet občine Kočevje je na zadnji seji sklenil, da se lahko podražijo cene: vode za 24 odst. (gospodinjstva) oz. 25 odst. (gospodarstvo, čiščenje odplak odvajanje odplak in odvoz smeti vsako za 34 odst. (za vse enako), ogrevanje pa za 42 odstotkov (za vse enako). Niso se podražile stanarine, ki so letos porastle že za 125 odstotkov; za okoli 100 odstotkov so se letos podražile usluge v zvezi z odvajanjem odplak, odvozom odpadkov in ogrevanje; voda za 64 in 68 odstotkov, prečiščevanje odplak pa za 34 odstotkov. Podražitve so bile utemeljene predvsem s podražitvijo goriv. Avstrijec povedal, kam z odpadki Kaže, da bosta Kočevje in Ribnica do prihodnje jeseni imela odlagališče KOČEVJE — Avstrijski poslovnež Kristjan Tschemer je pred kratkim predstavil v Kočevju nekatere svoje zamisli o shranjevanju komunalnih in posebnih odpadkov. V razpravi so nato podrobneje obravnavali shranjevanje odpadkov v občini Kočevje (in Ribnica). Ugotovljeno je že, da je območje obeh občin kraško in da so doslej odkrili le štiri lokacije z nepropustnimi tlemi, in sicer pri Ortneku, Kočevju, Kočevski Reki in Kačjem Potoku. Vode s teh lokacij se stekajo proti porečju Krke, le z območja Kočevske Reke proti Kolpi. V roku enega meseca pa bodo ugotovili še, če je katera izmed lokacij na potresnem območju, nakar bo število lokacij še zoženo. Odlagališče bo torej na nepropustnem zemljišču, ki ga bodo obložili še z glino in prevlekli s folijo, da bo popolnoma onemogočeno onesnaženje podzemnih voda in vodotokov. Izcedne vode bodo z drenažnimi cevmi speljane v posebne lovilne bazene, odkoder jih bodo vozili na čiščenje v osrednjo čistilno napravo v Kočevje. Po zatrjevanju strokovnjakov bo takih izcednih voda tudi ob večjih nalivih največ za 5 kubi-kov na dan. Avstrijski podjetnik ima take deponije odpadkov že v Avstriji in na Madžar- • Vsakdo sliši samo to, kar razume. (Goethe) • Če si star, ubogaj svoje otroke. (Japonski pregovor) • Vsak mislec ogrozi del na videz trdnega sveta. (Dewey) VODO ŠE PREKUHAVATI! KOČEVJE — Vodo iz vodovodov za Kočevje, Ribnico, Loški Potok in Grčarice je potrebno še naprej prekuhavati. Vzorce vode so spet vzeli minuli torek in sredo, v kratkem pa bodo znani rezultati njihove analize. Do takrat veljajo vsi sedanji ukrepi. To smo zvedeli pri direktorju Hydrovoda Kočevje— Ribnica Janku Vebru. Povedal je še, da so najprej očistili vodovodne cevi, nato pa vodovodno zajetje na Obrhu. Za Obrh so tudi že naročili merilec kalnosti, ki bo veljal 9.000 DEM. Zaradi sedanje onesnaženosti pitne vode v obeh občinah so nastali nepredvideni občutni npvi stroški. Zato bo potrebno nekatera načrtovana dela za širitev vodovodov začasno odložiti ali izpeljati le delno. Kljub temu pa bo še potrebna pomoč iz. republiških vi- škem, pri nas pa v občini Lenart in obratovanje prav te si bodo v kratkem ogledali tudi Kočevci. Že v januarju bo po javni razpravi znana odločitev občinske skupščine, kje bo to odlagališče za občini Kočevje in Ribnica. Vsa opravila, potrebna za začetek gradnje, bodo opravljena do konca maja. Od junija do avgusta bo potekala gradnja odlagališča, v septembru prihodnje leto pa bo odlagališče že delalo. Kaže, da bo obratovalo v obliki mešanega podjetja s Kristjanom Tschernerjem in tuji partner naj bi bil tudi porok, da bo vse varno delovalo. J. PRIMC biti poleg vodovoda, v katerega so tudi sami vložili svoj delež, brez vode, da morajo poleg pralnih strojev prati na roke, stranišče splakovati z lončkom vode. da o kopanju niti ne govorimo. In to na pragu 21. stoletja in le nekaj kilometrov od občinskega središča! Najbolj neodgovorno pa sejim zdi, da se v nekaj letih ni našel nihče, ki bi napako popravil. Po besedah direktorja črnomaljske Komunale Bojana Koširja naložba nadomestne oskrbe Bele krajine, torej selniškega konca, z vodo ni dokončana. Po projektu bi morali pri Tuševem Dolu zgraditi prečrpavališče. Od Doblič do Tuševega dola do Semiča. Zato je pritisk v ceveh manjši in višje ležeče hiše v vasi dobijo vodo le, če prečrpavališče v Nestoplji vasi ne dela. To pa je le takrat, kadar so rezervoarji v Semiču polni, to pa se ne zgodi skoraj nikoli. »Razumem negodovanje ljudi, vendar zaradi nekaj družin ne moremo postavljati na kocko oskrbe z vodo za nekaj tisoč ljudi. Res pa je, da naložba ni bila Pred bankrotom? Izgubarji razprodajajo stanovanja delavcev KOČEVJE — Podgane zapuščajo ladjo, ko se potaplja. Nekaj takega se dogaja tudi v nekaterih kočevskih podjetjih. Nekateri so potapljajočo se ladjo le zapustili, drugi pa si urejajo še zadnje podrobnosti v novem domu, da jim bo bodoče življenje čim udobneje. Na rajo (delavce in nižje uslužbence)pa ob tem glavni šefi ne mislijo dosti... Pravzaprav pa to ni čisto res. Mislijo tudi nanje in kar precej jih je že dobilo odločbe o čakanju na domu. Očitno pa mislijo tudi, kako bi zapra vili še vse, kar imajo, in po možnosti prelili v glavnem v lastne žepe. V nekaterih kočevskih podjetjih (Itas, Zidar, LIK, Avto) so se spomnili, da še niso zapravili vsega, saj imajo še stanovanja, v katerih stanujejo njihovi delavci, pa počitniške domove in še kaj. Razprodatije treba še to. Seveda odgovorni zatrjujejo, da je to za podjetje rešitev. Treznejše glave pa lahko le ugotovijo, da bodo tisti, ki so spravili podjetje na rob propada, znali tako gospodariti še naprej in nekoristno zapraviti še zadnje premoženje podjetja, preden podjetje dokončno propade. Vse navedeno in še marsikaj drugega zagotovo drži za podjetje Zidar, ki je na robu propada, medlem ko zasebno zidarsko podjetje posluje z dobičkom. Prizadeti delavci in drugi upravičeno pričakujejo od odgovornih v občini, da bodo v takih primerih ustrezno ukrepali. J. PRIMC Turizem vdira na Kočevsko Včasih je bila beseda turizem v zvezi s Kočevsko prepovedana — Zanimivcfgn poučno potovanje KOČEVJE, PODSTENICE — Te dni je bil v Kočevju in Podstenicah v Rogu pogovor na temo »Turizem in gozd«. Sklicala sta ga predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in direktor GG Kočevje mag. Janez Černač. S pomočjo filma in diapozitivov ter v naravi so si ogledali turistično pot, ki so jo pripravili kočevski gozdarji in se začne v Dolenjskih Toplicah ter pelje (peš) skozi Rog in mimo Kočevja do Pridnost je skromno nadomestilo Krojaško podjetje Trebnje tudi boleče občuti statistiko — Ponudba novih izdelkov je prepričala kupce o kakovosti — Storilnost — Obleči Trebanjce TREBNJE — Krojaško podjetje Trebnje je očitno z vso resnostjo vzelo v obdelavo Smithovo tezo, daje gospodarska rast omejena z velikostjo trga, saj se, po vsem sodeč, trudi, da bi si zagotovilo čim večji prodajni trg. Številčni kazalci rasti vlivajo vodstvu podjetja optimiziem, žal pa k slednjemu ne prispevajo razmere v jugoslovanskem gospodarstvu in predvsem ne v tekstilni veji. Tekstilci so nedvomno med proizvajalci, ki najbolj boleče občutijo podatek jugoslovanske statistike, daje neporav-navanje finančnih obveznosti vse manj likvidnih podjetij postalo pri nas običajen način poslovanja. Ta plačilni sistem doživlja na lastni koži tudi Krojaško podjetje Trebnje. Po eni strani mu plačujejo naročniki njegovih izdelkov šele v skrajno dolgih časovnih rokih, po drugi strani pa podjetje tudi samo posluje v težkih likvidnostnih razmerah. Nekako poenostavljeno bi lahko zapisali, da sije v tem nestabilnem položa- ju podjetje postavilo za cilj največjo možno osamosvojitev. Slednja se že kaže v tem, da podjetje več ne dela proizvodnih storitev drugim proizvajalcem, hkrati, ko je opustilo t. i. »Ion posel«, pa je na trgu ponudilo lastno kolekcijo zaščitnih oblačil. Ta izdelek seveda ni naključen izbor, pač pa posledica dejstva, da je znatno upadlo število naročil za uniforme, to je drugega izdelka Krojaškega podjetja Trebnje. »Za zaščitna oblačila imamo celo več naročil, kot pa lahko naredimo s sedanjimi stroji, čeprav z njimi delajo res pridne delavke. moram poudariti. Kaže se tudi, da trg priznava našim zaščitnim oblačilom visoko kakovost,« pravi Zvone Gavrič. V podjetju so pod novim vodstvom ob znižanih cenah svojih oblačil in z. nekoliko manjšim številom zaposlenih močno povečali storilnost. Kot kaže interna statistika, se je v podjetju celoten • K rojaško podjetje Trebnje zdaj računa tudi na kupce v neposredni okolici. Tako načrtuje, da bi s svojimi zaščitnimi oblačili »oblekli« tudi podjetja v občini Trebnje. prihodek v oktobru povečal v primerjavi z januarjem za osemkrat, povprečen osebni dohodek pa je za september znašal nekaj več kot 4.300 din. M. LUZAR končana zaradi pomanjkanja denarja. Če bi izbirali med možnostmi ali gradnja prečrpavališča ali preložitev cevi iz Doblič do Tuševega Dola, je slednja cenejša. Preložitev cevi je tudi v planu prejšnje komunalne skupnosti, a le, če se bo našel denar. Kje, na Komunali ne vemo. Pri nas ga nimamo, saj cena vode komaj pokriva enostavno reprodukcijo,« pravi Košir. Podpredsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Strmec pa je dejal, da se zavedajo obveznosti, da morajo zagotoviti vodo. »Za to imamo dve rešitvi: da vozimo vodo v cisterni ali pa da preložimo cevi od Doblič do Tuševega Dola. Prvo so ljudje odklonili, za drugo pa nimamo denarja. Res, da imamo to naložbo v programu, kije pač zbir potreb, tudi denar iščemo, kdaj pa bomo investicijo uresničili; ne vemo. Letos zagotovo ne. upajmo pa, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju, od leta 1991 do 1995,« je pojasnil Strmec. M. BEZEK-JAKŠF KOMU RAZVOJNI DINAR? KOČEVJE — Na javni razpis za dodelitev razvojnega dinarja seje prijavilo 16 prosilcev. Občinski izvršni svet je ugotovil, da pogojem razpisa odgovarjajo le trije, in tako so ta denar dobili: Oprema-TIG 200.000 din, Gramiz 200.000 din in Comteks 100.000 din. Ta denar je dan kot posojilo za dobo treh let po 16-odstotni obrestni meri. Vračajoči se denar bo porabljen za program revitalizacije občine Kočevje. Glažute, nato pa na konjih in vozovih do Čabra in Osilnice, za zaključek pa še s čolni po Kolpi do Bele Krajine. Na tej poti, od katere so si udeleženci razgovora ogledali predysem prvi del (Rog), je mnogo zanimivosti, kot arteški izviri, mrhovišče, stara jelka-kraljica Roga (premer 1,5 m, višina 53 m, »rojena« med tridesetletno vojno 1618 — 1648), Prelesnikova koliševka (pragozd v udorni jami s podobnim rastlinstvom kot na Pokljuki), Fridrihštajn, Ledena jama, Eleonorina jama. Bele stene, razne posebne smreke, Čabar, Kostel itd. V kasnejši razpravi in razgovorih so v glavnem vsi poudarjali, da gre za zanimivo in privlačno novo vrsto turizma. Na Kočevskem je veliko zanimivosti, ki jih je možno vključiti v gozdno popotništvo in druge oblike turizma. Radovednost vzbuja tudi donedavna zaprtost velikega dela Kočevske. Možnosti za turizem je torej veliko, predvsem od domačinov pa je odvisno, koliko, kdaj in s kakšnim uspehom bodo izkoriščene. Upravičeno pričakujejo tudi družbeno pomoč. J. PRIMC KOMISIJA ZA POBOJE RIBNICA Tudi ribniška občinska skupščina bo imenovala svojo komisijo za raziskavo medvojnih in povojnih množičnih pobojev in drugih nepravilnosti. Doslej je že evidentiranih nekaj takih grobišč. Dokler komisije ni, naj občani taka pričevanja posredujejo predsedniku občinske skupščine Francu Miheliču ali tajnici Dragici Abra-hamsberg. Vodovodno gradbišče v Gradišču V poldrugem mesecu zaključili delo GRADIŠČE PRI TREBNJEM — Pred nekaj dnevi so tu opravili zadnja v množici potrebnih opravil v gradnji 350-metrskega vodovoda do Gradišča iz izvirka, ki je menda celo petkrat izdatnejši, kot je tisti, iz katerega teče na Gradišče voda sedaj. Pred manj kot dvema mesecema pa je sedemčlanski gradbeni odbor naredil prve poteze za to, da bi bilo v vinogradniškem eldoradu poleg vina na pretek tudi vode. Tako kratek čas gradnje se lahko imenuje rekord, čele drži, kar sta povedala o napeljevanju vodovoda Marjan Redek in Igor Rojc, tj. predsednik prejšnjega in predsednik sedanjega gradbenega odbora. Dejala pa sta, da so za cevi kopali v res težko dostopni strmini, tako da so material vozili z goseničarji, ki so edini zmogli pot, čeprav ne vselej tudi blata, in so zato nemalokrat zastali v njem. Sicer seje vse dogajalo po močno običajnem načinu: horuk in zgrabimo, fantje, in tudi na Gradišču največji odjemalci vode niso- pristopili h gradnji. Sad ročnega dela, pri katerem sta odločilno pomagala z mehanizacijo Alojz Globokar in Miran Zupančič, je že omenjeni cevovod in okrog 450 metrov dolgi kabel za dovod elektrike na črpališče vode. Samo po sebi se razume, da so za tak uspeh opravili pomembno delo tudi ljudje iz trebanjske Komunale, kije izvajala gradbena dela na črpališču in zajetju, resorni uslužbenci v izvršnem svetu Trebnje, strokovnjaki Geološkega zavoda, ki Igor Rojc so se odzvali povabilu teh uslužbencev na traso vodovoda, ter ne nazadnje načrtovalci in operativci Elektra. Oba predsednika postavljata vse te v zelo lepo luč. hvaleč njihovo pripravljenost za pomoč. Za koga bo voda iz omenjenega vodovoda, je pomembno vprašanje, ni pa tako, da bi moralo buriti duhove. »Čeprav se zdi, da je vodovod za potrebe vikendarjev, je resnica la, da se to najnovejše zajetje da uporabiti za potrebe bližnjih naselij, ki so zdaj še brez vodovoda. Cilj nam je bil, da zagotovimo vodo sedanjim in morebitnim novim odjemalcem,« zatrjuje Igor Rojc. L. M. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Brez mostu je kot brez nog V bližnjo trgovino po 8-kilometrski obvoznici — Cestarji dvignili roke — Kdo bo dokončal most? CERKLJE OB KRKI — Kdor iz Cerkelj zavije proti Dolnji Piroši-ci, mora preko mosta čez Krko. Do prve tretjine, ki sojo obnovili v av- gustu in septembru, še gre, medtem ko je preostanek mostu v takem stanju, da se z avtom komajda prebiješ čez. Na drugi strani te čaka še presenečenje v obliki oznak, ki prepovedujejo promet po mostu. Na nasprotni strani sojih krajani v jezi že odstranili, saj bi morali zaradi neuporabnega mosta v bližnjo trgovino ali šolo kar po 8-kilometrski obvoznici skozi Krško vas. »Leseni most šteje že več kot 40 let. Delne obnove je bil deležen leta 1976, od tedaj pa le še nujnih vzdrževalnih del. Predvideno je bilo, da bo most prišel v referendumski pro- gram, a kaj, ko referendum letos ni uspel. Cestarji so se to jesen lotili obnove, vendar očitno niso pričakovali, da je most že v tako slabem stanju. Zmanjkalo jim je lesa in verjetno tudi denarja,« je pojasnil Jože Kožar, sicer delegat Cerkljanov v zboru krajevnih skupnosti. Krajani so seveda nezadovoljni, saj most povezuje prebivalce na obeh straneh Krke. Ravno v dveh mesecih, ko je bil most zaradi del zaprt, so ugotovili, kako nujna je zanje ta povezava. Ljudje na tej strani Krke so tudi sicer precej odrezani od sveta, v glavnem po zaslugi dotrajanih mostov. Težave so s starim betonskim mostom v Podbočju, zaprt je lesen most v istem kraju. Cerkljanski most je zdaj ravno tako, vsaj uradno, zaprt za promet in enako je z mostom v Borštu. Kožar pohvali cestarje, da so prir fazo del hitro in kakovostno Jože Kožar opravili, a je prepričan, da bi morali krajevno skupnost obvestiti, zakaj so prenehali, in se pogovoriti, kako naprej. »Potrebovali bi strokovno oceno, da bi vedeli, pričem smo. Vsekakor smo že pred leti predlagali, da bi se tu zgradil betonski most, kije sicer dražji, a ne zahteva toliko vzdrževanja. Zaenkrat iščemo sredstva za obnovo preostalega dela mostu. Kako dolgo se bomo morali še voziti po obvoznici, ni znano. Gotovo pa je absurdno, da se morajo ljudje ubadati s takimi težavami in z. njimi obremenjevati tudi skupščino.« B. D. Naložba v znanje se obrestuje Tako so prepričani organizatorji seminarja o novostih v tovornjakih — Agroser-__________vis je v Termah gostil kupce in serviserje iz vse Jugoslavije BREŽICE — Pretekli teden so se v Termah Čatež mudili udeleženci seminarja, ki ga vsaki dve leti priredita korporacija IVECO in njen generalni zastopnik v Jugoslaviji — mariborski TAM. Organizator seminarja je brežiški Agroservis. »Zadovoljni smo, da imamo v Brežicah tak servis, saj vemo, da le prve avtomobile proda prodajna služba, medtem ko pozneje izdelke prodaja dobra servisna služba. Cena že dolgo ni več na prvem mestu, saj kupec pred njo pogleda še ime firme, kakovost izdelka in servisiranja. Brežiški servis je že od začetka vlagal v znanje, zato je iz male delavnice postal sodoben servis. Njegova perspektiva pa ni samo v tej dejavnosti, temveč tudi v prodaji vozil, rezervnih delov in v drugih dopolnilnih dejavnostih, saj klasičnega servisiranja že davno ni več,« je dejal Ervin Benko, ki v Tamu skrbi za servis vozil IVECO. Danes znanje, ki ga imajo naši vozniki tovornih vozil, nikakor več ne ustreza, saj so moderna vozila grajena po- Sam program seminarja, ki so se ga udeležili kupci in serviseiji iz cele Jugoslavije, je potekal v dveh delih. Prva skupina je poslušala novosti na področju avtomobilske elektrike, druga pa s področja zavornega sistema. Predaval in demonstriral je g. Siegfried Kri Schnurle, namestnik ravnatelja v Ive-covem centru za izobraževanje v Ulmu. »Predstavili smo elektronski sistem klima naprav in ABS (Antiblock sy-stem) sistem zavor, ki so prav tako elektronsko kontrolirane. Tak sistem preprečuje, da bi zavore zablokirale, če je voznik zaradi dežja, snega ali ledu nenadoma prisiljen zaustaviti vozilo. Države v Evropski skupnosti bodo že naslednje leto zahtevale, naj imajo vsa tovorna vozila vgrajen tak sistem, zato ga je treba čimprej razširiti in seznaniti kupce z njegovim delovanjem,« je dejal v razgovoru. Miroslav Suša IZRAELSKI DIJAKI V BREŽICAH BREŽICE — V Brežicah in okolici se je te dni mudilo čez 40 dijakov in 7 profesorjev zaključnega letnika izraelske višje šole. Dijaki so prišli v Jugoslavijo na 14-dnevni maturantski izlet. Za to, da so se oglasili v Brežicah, ima zasluge pomočnica ravnatelja te izraelske šole, kije letovala v Termah in navezala stike z. ravnateljem brežiške gimnazije. Dijaki so v organizaciji turistične agencije v brežiški občini preživeli prve tri dni svojega izleta, konec tega tedna pa bodo tu preživeli še dodatne tri dni. V tem času bodo spoznali znamenitosti tukajšnjih krajev, obenem pa se bežno seznanili še s poukom v brežiški srednji šoli. Tekma se je pričela GASILSKO PODZAVAROVANJE SEVNICA — Predstavniki krške zavarovalne skupnosti Triglav so se naglo odzvali na bodico v Sevniških paberkih o pritožbah sevniških gasilcev, a ne zato, da bi zahtevali kakršenkoli popravek, ampak da z dokumenti dokažejo svojo resnico in pravilno ukrepanje v primeru odškodnine zaradi strojeloma za Veliki Cirnik in občinsko gasilsko zvezo v Sevnici. V vsakem primeru zavarovalnica praviloma sklepa pogodbo z. OGZ, potem pa ta razdeljuje denar, če je seveda kdo do tega upravičen. Gasilci na Velikem Cirniku do tega že niso bili, kajti škode za cisterno niso imeli zavarovane niti lani niti letos, ampak imajo zavarovan samo kombi IMV. Glede fotokopirnega stroja na OGZ v Sevnici, kjer seje pokvaril valj in je znašal račun popravila 4.970 din, celoten stroj pa je bil zavarovan skupaj z ostalo opremo le za 3.000 din, kar je po oceni zastopnika zavarovalnice okrog desetkratno pod-zavarovanje, zaradi povedanega ni bilo moč pričakovati več denarja. Brežice se dvigajo iz komunistične letargije in stopajo na pot svobodne zasebne gospodarske pobude. Tam je nekaj podjetnikov in obrtnikov, ki dosegajo tudi po milijon mark letnega prometa. Za te in bodoče podjetnike, za katere naj bi v brežiški občini ne bilo ovir, deluje brežiška občinska politika. Čeprav kritiki sedanje oblasti pravijo, da se je slednja samo okitila s perjem, ki je nastalo še pod komunisti, krščanski demokrati zanikajo kaj takega. Zavedajo se, da se zgodo vina ni spet začela z njimi. V zgodovino lahko stopijo edino tako, da sprostijo blokade v sistemu. In očitno je to za zasebno pobudo že čisto dovolj. Že bežen sprehod po Brežicah daje vtis, da Brežice postajajo ena sama trgovina in bife ter gostilna, tako kot v Lipnici ali Palmanovi. Evropski lišp, pa naj se evropejskost in ponavljanje tega pojma komu še tako gnusi, sta očitna. Ampak občina Brežice ne misli ostati samo pri tem. Mestno središče je menda še polno »lukenj«, kjer bi lahko bile še nove trgo vine in no vi bifeji V tem smislu •bodo v občini kmalu pripravili prostor-skoureditveni načrt za obnovo mestnega jedra. V posavskem prostoru se že začenja zdrava tekma za prevlado v regiji in za bodoči okraj ali kar že bo namestno dosedanjih treh velikih občin. Da prihaja pobuda iz Brežic, občinski možje niti ne skrivajo. Pričakujejo pa tudi ustrezne tekmovalne odzive. Tekme ni brez tekmeca. J. SIMČIČ PLIN TUDI NA RADNI IN V BOŠTANJU? BOŠTANJ — Na Radni, v Dolenjem Boštanju in Boštanju bi se radi priključili na plinovod. Sevniška občina podpira hotenja krajanov, ker bi s plinifikacijo prispevali k varstvu okolja, saj je Sevnica uvrščena v tretje območje onesnaženosti zraka, kar že pogojuje izdelavo sanacijskega programa. Pred izdelavo študije bodo seveda morali določiti obseg območja in ugotoviti večje porabnike plina, kar glede na razvijajočo se obrtno cono v Boštanju in SGP Posavje gotovo ne bo zanemarljiva poraba. KDAJ OTROŠKO VARSTVO NA STUDENCU STUDENEC — V krajevni skupnosti Studenec so že nekrajkrat izrazili željo, da bi tudi pri njih organizirali otroško varstvo, saj se precej krajanov vozi na delo v Sevnico in Krško in si le stežka primerno uredi varstvo otrok. V luči te in drugih pobud za predšolsko varstvo bodo na sevniški občini najprej izdelali analizo o dejanskih potrebah staršev po predšolskem varstvu ter prostorskih, kadrovskih in finančnih možnostih. Znanja resda ni nikoli preveč Delavska univerza iz Krškega ima na voljo okoli 20 izobraževalnih programov KRŠKO — Delavska univerza Krško bo v šolskem letu 1990/91 izvedla programe za pridobivanje izobrazbe, prekvalifikacijo in dokvalifikacijo, izpopolnjevanje in usposabljanje. Poleg te tako rekoč osnovne dejavnosti pa imajo sedaj še avto šolo. Skratka, delavska univerza naj bi zadovoljevala vse potrebe po dodatnem izobraževanju otrok, mladine in odraslih. »Zdaj sva na delavski univerzi : i /rm>- slena dva, kar je za tako velik obsegala in program zelo malo,« pove Monika Novšak, direktorica univerze. »Seveda za univerzo ni nujno, da ima sama dosti kadrov za poučevanje. Tako smo skoraj v celoti odvisni od zunanjih sodelavcev. Prav teh pa nam v zadnjem času manjka, in to najbolj pri organiziranju jezikovnih tečajev za otroke. Žal ne dobimo ne starejših profesorjev, ki so očitno siti poučevanja še iz šole, niti študentov in študentk. Tako še nismo organizirali tečaje angleščine za najmlajše, kamor so starši prijavili 7 otrok. Upamo, da bomo to razrešili do konca oktobra,« je dejala Monika Novšak. Sicer pa v okviru delavske univerze poteka vrsta drugih jezikovnih tečajev, tudi iz slovenščine za Neslovence, te tečaje pa organizirajo največ za jedrsko elektrarno Krško. V izobraževalnih programih lahko slušatelji v Krškem študirajo za profesorja razrednega pouka in vzgojitelja predšolskih otrok. Lahko tudi študirajo na višji upravni šoli, dokončajo osnovno šolo itd. Prirejajo pa tudi tečaje za računalništvo, za strojepisje, varstvo pri delu, higienski minimum, za čuvaje, vratarje. Poleg tega prirejajo seminarje za vodstvene in vodilne delavce. V programu pa imajo tudi tečaje za prosti čas. Podjetništvu že poganjajo krila Kratka predstavitev deseterice drznih, uveljavljenih in novih podjetnikov SEVNICA — Razvojni programi podjetništva v sevniški občini so obetavni in v nekaterih primerih zelo drzni. Tako je, denimo, Marco, d.o.o., ki se ukvaija z izdelavo in prodajo športnih rekvizitov in učnih pripomočkov, napovedal glede na velike razvojne in izvozne ambicije po najboljši inačici celo možnost zaposlitve 100 do 150 delavcev! nja v boštanjski obrtni coni gradnjo proizvodnih prostorov za izdelavo kar- tonske embalaže. Sovlagatelj iz Anglije je po besedah • predsednika občinskega komiteja za gospodarstvo Jožeta Kovača pripravljen veliko vložiti v dejavnost Vladmiri-ja Kelharja iz Krajnih Brd pri Blanci, ki bi pridelavo gob dopolnil še s prodajo na tuje trge. Fofo, d.o.o., s čistilnim servisom in trgovino je že dal ponudbo občinski upravi, da prevzame čistilke in čiščenje občinskih prostorov. Dobro se je uveljavila Breza, d.o.o., na Bučki, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo, s poudarkorp na dopolnilnih dejavnostih sušenju sadja, zelenjave in zdravilnih zelišč, konzumu in žganjekuhi. V sodelovanju s Presadom iz Gabrovke je Breza omogočila, da so se na tržišču pojavili biosokovi. Evergreen, d.o.o. Karla Slemenška iz Boštanja, pa ima z izdelavo in prodajo sušilne tehno- logije za suho sadje in zelenjavo in s slednjimi pridelki ter z začimbami tudi načrte za vključitev v mednarodno delitev dela. Tudi Lesko, d.o.o. Škrajner — Hoh-kraut iz Dolenjega Boštanja, ki se ukvarja z žagarstvom in izdelavo lesene embalaže, in Zagorec, d.o.o., iz Boštanja, ki ji je podjetnik Jure Šlogar, znan pocementninarstvu, pridjal še kovinsko dodelavo, v kratkem pa namerava zaposliti še 30 delavcev, solidno poslujeta. To velja tudi za Mirana Čudna iz. Postojne, sicer sevniškega rojaka, ki zače- • Prijetno presenečenje za nepoznavalce sevniškega podjetništva je Kin, d.o.o., ki se vztrajno uveljavlja z računalniškim inženiringom, ekonomskimi, tehnološkimi in organizacijskimi storitvami ter z računovodsko-svetovalnim servisom, navkljub temu da se na začetku razvoja kot valilnica novih podjetij srečuje z nelojalno Monika Novšak konkurenco. Lepo pa seje uveljavila liring, ki se po besedah Ajdina inženiring, Jožeta Peternela ukvarja tudi z veletrgovino, izvozom in uvozom. Kot zanimivost naj omenimo, daje Ajdina • Perestrojka je v zadnjem desetletju najbolj čudežna beseda in najbolj čudovita. Premaknila je svet. (Sattler) prevzela inženiring za revitalizacijo Seti etinove zgradbe na Glavnem trgu v Sevnici, kar bo eden pomembnejših korakov pri obnovi starega mestnega jedra skladno z videnji in izhodišči spomeniškega varstva. kjer se tečajniki učijo šivanja, strojnega pletenja, kuhanja in podobnih spretnosti. Vendar delavski univerzi nikakor ni lahko, kajti potrebe po izobraževanju bi bile lahko velike, vendar dobiva dotacije le za osnovnošolsko dopolnilno izobraževanje, vse ostale programe financira delavska univerza sama. »Tudi dopolnilno izobraževanje postaja vse bolj domena bogatih. To pa seveda ni prav, in tako si ne predstavljam prav zlahka, kako bomo s takim odnosom do izobraževanja lahko napredovali. V svetuje tako, da so ljudske univerze izdatneje podprte od države,« je povedala Monika Novšak. J. S. vsem drugače. Zato se morajo vozniki seznaniti z. načinom delovanja, uporabe, okdrivanja napak in navsezadnje tudi z odpravljanjem le-teh. V ta namen so v Termah razstavili vzorce naprav, na katerih so inštruktorji prikazali tudi način dela z njimi. Podoben seminar v * »Večina kupcev, ki so poslali svoje predstavnike na seminar, uporablja naš servis. Do sedaj smo bili precej vezani na servisiranje vozil v gradbeništvu, tako da nas je kriza te dejavnosti precej prizadela. Poleg tega danes ni več toliko generalnih popravil, zato se moramo obračati tudi k dodatnim dejavnostim. Glede na to, da je naš servis na ugodni lokaciji, pomeni seminar dodatno reklamo za nas,« je o pomenu seminaija za Agroservis povedal njegov direktor Miroslav Suša. tujini stane našo firmo okrog 3000 DEM na osebo, zato velja organizatorje pohvaliti, še posebej, če bodo udeleženci pridobljeno znanje prenesli naprej, ne pa ga po stari balkanski navadi čuvali le B. DUŠIČ USTANOVNI ZBOR KRŠČANSKE MLADINE BREŽICE — Slovenski krščanski demokrati so v Brežicah priredili ustanovni zbor Slovenske krščanske mladine. Zbor je bil pretekli petek ob 17. uri v prostorih SKD Brežice in kaže, da so se nove politične stranke začele zanimati tudi za mladino, saj jim samo ta lahko zagotovi prihodnost. Upajmo, da bo od tega imela kaj tudi mladina. V trgovini 40 let brez dneva bolniške J. Nepužlan trgovec od glave do peta SEVNICA S tem. da so Janezu Nepužlanu. najstarejšemu sevniške-mu trgovcu, zaupali častno opravilo, daje namreč prerezal trak ob otvoritvi nove sevniške blagovnice pod streho HTC »Sevničanke«, so potegnili pravo potezo. O tem, daje Nepužlan trgovec od pela do glave, vedo številni Sevničani, ki so zmeraj cenili njegov smisel za podjetnost in šegavost. Janeza je težko zalotiti slabe volje, čeprav bi imel dostikrat razloge za to. A on se dobro zaveda, da je trgovec v prodajalni zaradi strank, potrošnikov, ne pa obratno. »Meni delo ni bilo nikoli nekaj težkega. ampak meje veselilo, zato sem se trudil, da po svojih najboljših močeh in znanju vedno opravim zaupano mi delo. Vsakega človeka je treba dali na pravo mesto, pri tem pa niso važni le papirji, kakšna je formalna izobrazba.« pripoveduje Nepužlan. ki je začel pri potrošniški zadrugi v Sevnici. potem nadaljeval pri KZ, Slogi, kjer ga je opazil Karel Vehovar, in napredoval v skladiščnika, poslovodjo. bil je med 38 ustanovitelji obrata Jutranjka, kjer so šivali samo jutranje halje... Zelo dobro seje počutil zadnjih 14 let kot poslovodja poslovalnice s konfekcijo M-Trgovskega podjetja v novem delu Sevnice. V »Sevničanki« bo Nepužlan šef blagovnice vse do svoje upokojitve maja prihodnje leto. Za uspešno delo poslovalnice je predvidel vrsto ukrepov, vse pa bi morebiti lahko strnili v dveh stavkih: od prodajalcev pričakuje spoštovanje reda in delovne discipline, dogovorov ter nekdaj železnega pravila kupec ima zmeraj prav! Ako se bodo vsi zgledovali po svojem šefu. ki v približno štirih desetletjih službe ni bil niti en sam dan v bolniški, bodo že veliko povedali o sebi in svojem odnosu do podjetja. P. P. Janez Nepužlan Novo v Brežicah SKRITI MINISTRI — Kes, da se naši ministri ne skrivajo, zato pa jih skrivajo j brežiški Občinarji, vsaj pred novinarji. Ob občinskem prazniku so nam navrgli Jane- ! za Janšo. Čepravje po funkciji sekretar za j ljudsko obrambo, je bil njegov obisk tokrat za spremembo javen. Pa ravno ta j obisk, za katerega bi še najlažje razumeli, I če bi bil tajen. A kaj hočemo, naša obram- ! ba se odpira družbi, državljanom, zato pa se jim tembolj zapirajo druga področja življenja.« Zakaj bi drugače Občinarji z i ministrom za planiranje in urbanizem, z 1 ministrom za industrijo, s podpredsedni- j kom vlade in morda še kom vodili pogovore potiho in brez vednosti javnosti? OSIROMAŠENI — V pogovoru z di- j rektorjem brežiškega Agroservisa smo izvedeli, da zadnje čase na seznamih novih 1 kupcev sodobnih tovornih vozil opažajo ; samo podjetja z juga, še največ iz Srbije,| Vojvodine in Bosne. Pravzaprav ne gre za j presenetljivo ugotovitev, saj je že lep čas znano, da so slovenska podjetja »izcuza-na« do konca. Novo je edino to, da so v tako stanje prišli tudi prevozniki. Ali pa ’ morda ne. Morda samo varčujejo pri no- j vih strojih, saj jim s šoferji pač ni treba. Delovne sile bo na »tržišču« vse več. POSODOBLJENI — Prav dobro se mi zdi, da so okroglo mizo ob občinskem prazniku priredili v dvorani brežiškega prosvetnega doma. Lansko leto sojo lepo prenovili in opremili, tako daje pred gosti ni treba skrivati. A kljub temu še ni vse tako bleščeče, kot bi lahko bilo. Dokončati morajo še dela na odru, da bi nanj lahko postavili kako pravo kulturno stvaritev.; Zaenkrat je s to zadevo še vedno tako, da j so morali reflektorje, ki so preveč bleščali I gostom v oči, premikati kar z dolgim orne-: lom. Upamo, da so Občinarji ta neugledni dogodek zabeležili. 11 BR€ŽI$K€u, moram opozoriti, da ima neposredne ali posredne koristi od Vidma verjetno kakšnih deset tisoč prebivalcev Krškega z okolico, verjetno pa še kdo drug. Ali mi lahko kdo navede eno sa-[no stvar širšega družbenega pomena v Krškem, ki bi bila v zadnjih 40 letih narejena brez izdatnega deleža Vidma, v katerem je kakšno malenkost prispeval tudi Arh s svojim osemindvajsetletnim delom? ''e bi pisec članka imel vsaj delček tiste doslednosti, ki jo priporoča Arhu, bi lahko spesniljtar obsežen članek o tem, koliko novinarjev je nepo * i sredno ali posredno izšolal Videm, kolikim je omogočil razne prakse in pripravništva, kakšen je bil nasploh Vidmov odnos do sredstev javnega obveščanja (tudi finančno plat). Jaz sem na »Videm« ponosen in ne vem, kaj sem tako nečastnega počel v skupščini zanj. Glasovanje o spremembah družbenih planov zaradi Vidma je pokazalo, da so glasovali vsi poslanci »ZA«, to pa pomeni, da moje zavzemanje le ni bilo tako pristransko in nenačelno, sicer se z mano ne bi strinjali prav vsi poslanci vseh zborov, tudi ekološko najbolj osveščeni, ki bi po pisanju Dolenjca morali biti tudi vsi nenačelni. Če bi dal pisec prismodarij v Dolenjcu toliko na svojo firmo, ne bi objavljal takšnih člankov, ki objektivno škodijo ugledu časopisne hiše in novinarstva nasploh. Pisanje je bolj novinarjevo osebno »videnje« in dojemanje bistva skupščinskih dogajanj, kjer zaradi dreves ne vidi gozda, kot pa objektivno in temeljito obveščanje javnosti. Pisanje bolj spominja na stil hijene, ki čaka na smrdljive kosti, ker ji ni dano priti do dobrega svežega plena. Pošten in dosleden novinar mora omogočiti in tudi omogoči prizadetemu, da v časopisu objavi dopolnilo k članku, če je le-ta zaradi enostranskega videnja bistveno prizadel osebo, o kateri je pisal, v Dolenjcu z dne 25.10.1990 pa kljub temu razen zamere zaradi pripombe o objektivnosti in kljub izrecnemu predlogu prizadetega, da se objavi dopolnilo, le-to ni bilo objavljeno. V Dolenjcu z dne 18. 10. 1990 je gospod J. Simčič objavil članek o tem, kako je na seji SO Krško sklad stavbnih zemljišč najbolj buril duhove. Ob tem je zapisal tudi stavek, ki najbolje ponazori njegovo dojemanje skupščinskih razprav. Stavek, kljub temu da ga kdo lah- Zahvala krajevni skupnosti Hvala KS Semič za podporo pri popravilu ceste »V današnjem času, polnem nezaupanja 'n negotovosti, se ni lahko odločiti za organiziranje delovnih akcij. Kljub temu jahko rečemo, da so dobro organizirane in 'ledene akcije še vedno, in verjetno tudi 56 bodo, dobro sprejete med ljudmi. ..Lep primer za to je uspešna delovna ak-c'ja ureditve 2,2 km dolge vinogradniške P°ti na Stari gori pri Sodjem Vrhu oziroma Gradniku v Beli krajini, kraju, ki gaje lani opustošila huda toča. Pot, ki jo upo-rablja več kot 50 lastnikov vinogradov in i rugih, je bila komaj vredna tega imena. Uporabniki so v avgustu letos po načelu “'Pomagaj si sam, in bog ti bo pomagal« plenili, da pot popravijo, in šlo je! Krajna skupnost Semič oziroma njen tajnik Jož.e Mihelčič sta pokazala izreden posluh akcijo. Skupnost je brezplačno dodelila >00 m' gramoza in poskrbela za minira-njc skal na celi trasi. Njen prispevek je Vreden vsaj 30.000 din. Tudi KZ Črno-JJelj (tov. Simonič) je pomagala z naročnico za prevoz. 100 m' gramoza v vrednosti 4.500 din. V akcijo so se vključili skoraj vsi uporabniki, vsak je prispeval po . 200,00 din. Le ena lastnica ni hotela, en Ustnik vinograda pa seje naredil gluhega. Ob zbranih okoli 45.000 din je vrednost opravljenih del blizu 100.000 din. Akcija bi še bolj uspela, če ne bi nesolidni avtoprevoznik zavlačeval več kot en mesec s porevozom gramoza, čeprav mu je bil prevoz plačan vnaprej. Kljub temu da so akcijo skoraj vsi podprli in sodelovali v njej, pa velja posebej omeniti Toneta Kukarja s Sodjega Vrha in Toneta Jura-jevčiča, prav tako s Sodjega Vrha oziroma Vrtače, kije odstopil zemljišče za izravnavo dela poti. Tako je pot z izravnavo ovinkov, razširitvijo in navozom več kot 500 m3 gramoza postala cesta in uporabniki se, zadovoljni z narejenim, zagreto pripravljajo na asfaltiranje. Pri tem upravičeno pričakujejo pomoč od metliške in črnomaljske občine oz. KS Semič pa tudi še od koga. To bodo sprejeli s hvaležnostjo, kije ljudje širokega srca premorejo v obilju. Istočasno upajo, da bo po četrtstoletnih obljubljali končno asfaltirana tudi občinska cesta .1 ugorje — Štrekljevec, ki bo ta severni del Bele krajine približala svetu. JOŽE KONDA Praproče 4 Semič ko označi kot »iztrgan citat«, se glasi: »Zato je še kako razumljiv interes strank, da bi razčistile dosedanje poslovanje sklada in si zagotovile denar tudi za naprej.« Iz tega sledi logičen zaključek, da je bil in še bo sklad stavbnih zemljišč v občini Krško namenjen tudi za financiranje političnih strank (o sveta preproščina!!!). Ker je omenjeni novinar veijetno vseved, sploh ne dvomim, da ima v vsem prav, zato niti ne pomišljam, da bi ga za eventualne žaljitve prijel za besedo, ker je njegovo obnašanje nesporno moralno in zakonsko utemeljeno, na njegovo žalost pa mu sporočam, da mora z diskreditiranjem pohiteti, ker bo po sprejetju nove Ustave Republike Slovenije, če bo sprejeta v predlaganem osnutku, takšno početje protiustavno. V osnutku namreč piše: — 34. člen: »Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Nikogar ni dovoljeno žaliti, nezakonito škodovati njegovemu ugledu ali ga neutemeljeno vznemirjati.« — 40. člen: »Zajamčena je pravica do popravka objavljenega besedila, s katerim sta prizadeta pravica in interes posameznika, organizacije ali organa ter pravica do odgovora na objavljeno informacijo, s katero se bistveno dopolnijo dejstva iz objavljene informacije.« — 86. člen (variantni dodatek): »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nobena navodila.« Očitno bo torej takšnim novinarjem odklenkalo, saj bodo za kršitve ustave poskrbeli organi pregona po službeni dolžnosti in ne bo treba nikogar osebno tožiti. Če gospod Simčič tako dojema vsebino sej skupščine, potem tako kot on meni tudi jaz njemu svetujem: Gospod Simčič, namesto da se hodite zabavat na seje občinske skupščine, raje glejte doma risanke, boste prihranili sebi in drugim nevšečnosti! In še za konec! V Dolenjcu z dne 18. 10. 1990 je v nepodpisanem članku med ostalimi zbadljivkami omenjeno tudi: »Če se bodo gospodje odborniki tudi vnaprej dve uri pogovarjali o' dnevnem redu, potem ne bo zadostovalo samo dežurstvo občinske menze, ampak bo treba poskrbeti še za dežurno zdravstveno ekipo.« Moje dopolnilo pa glasi: »Če se bodo takšna poročila v časopisih nadaljevala, bo moral biti v zdravstveni ekipi obvezno tudi zdravnik psihiater.« MARJAN ARH poslanec zbora KS Krško VSE ZA LEPŠI VIDEZ OSILNICA — Na račun sv. Egidija, ki varuje Integralov avtobus, parkiran ob njegovi cerkvici v Ribjeku.je bilo že nekaj napisanega. Tokrat pa smo zvedeli le eno zanimivost. Te dni so si to okoli 370 let staro cerkvico z bogatimi »zlatimi« oltarji« itd ogledali strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo in soglasno ugotovili, da je treba cerkvico obnoviti. Taka podrtija, kot je cerkvica namreč zdaj, kvari videz novega avtobusa, kije še vedno parkiran tik ob njej. vilna. V mestih na njenih mejah se opravljajo živahne aktivnosti, podobno kot v njeni notranjosti. Klasične delitve prostora na središče in periferijo ni več. Vse dele poskušamo med seboj enakopravno povezati. Seveda pri tem ne teče vse tako, kot bi radi. Policentrični razvoj se različno opredeljuje, vendar čedalje bolj pridobivajo na vrednosti tradicionalni policentrični pojmi kot Gorenjska, Štajerska in podobno. V tem poimenovanju je tudi regija Dolenjska in Bela krajina doživela že več različnih teritorialnih razširitev in zmanjšav. Naj bo že kakorkoli, regije obstajajo, so žive in z ozirom na opredelitve nove slovenske vlade bodo doživele še močnejše uveljavitve. Naj poudarimo, da smo v naši regiji pri izdelavi različnih razvojnih načrtov nekoliko v zamudi. Druge so nas nekoliko prehitele in s svojimi strateškimi dokumenti dosegajo večjo težo pri različnih odločitvah o alokaciji kapitala in ostalih razvojnih vprašanjih. Da bi zmanjšali ta razkorak z drugimi slovenskimi regijami, smo se v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter v Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko in Belo krajino odločili, da izdelamo spodbujevalni strateško razvojni program te regije, ki bo temeljil na teoriji organizacijskega razvoja. Ključno za to razvojno teorijo je, da dolgoročno in ce- • EVROPSKA RAVEN DOLENJSKE? — V Društvu ekonomistov Dolenjske ugotavljajo, daje v regiji veliko apatije, da pada reševanje težav vse bolj na pleča vse manjšega števila ljudi (direktorjev), da je stroka nemočna, da se odločitve sprejemajo brez kalkulacij, da sposobnosti in pripravljenost za angažiranje preko 500 ekonomistov (in drugih kadrov) niso izkoriščene itd. Resno pa so se odločili nekaj prispevati k boljšim gospodarskim rezultatom v regiji s konkretno organizirano akcijo. Pripravili so že koncept programa, kako dane možnosti čim bolje izkoristiti, kako Dolenjsko in Belo krajino postaviti na evropsko raven. Omenjajo neizkoriščenost zidanic, ki jih je, da jih je težko prešteti; omenjajo revitalizacijo gimnazije, zdravstva, snovanje obkolpske in obkrške riviere itd. Skratka, iz vsega, kar je, naj bi iztisnili čimveč, v iskanje idej in rešitev za to pa pritegnili čimveč glav. Območna gospodarska zbornica je projekt Društva ekonomistov, razumljivo, z zanimanjem pregledala in podprla. lostno pristopa k problematiki. Zavedamo se, da ta postopek ne bo lahek. Toda v omenjenem društvu smo se trdno odločili, da navedeno nalogo izpeljemo, saj brez nič ni nič. Čutimo namreč svojo strokovno dolžnost, da pomagamo s svojimi profesionalnimi potenciali deželama pod Gorjanci in onstran Gorjancev, kjer so se stoletja borili in delovali naši dedje in babice. V teh prelomnih časih za Evropo in svet želimo, da bi se v nove razvojne tokove vključili s čim manjšo zamudo in zaostankom. Naše razmišljanje gre v smeri, da bo Slovenija toliko močna, kot bodo močne njene regije in njeni ljudje. Preidimo k stvari. Kaj predlagamo in kako naj bi nalogo uspešnega prilagajanja in sodelovanja z Evropo izpeljali? Načrtujemo, da bi imel naš program prilagajanja in sodelovanja z Evropo tri stopnje, in sicer: 1. izdelava idejnega programa do konca leta 1990, 2. izdelava glavnega programa do konca leta 1991, 3. izvedba od 1992 do leta 2000. Kdo je ustvarjalec tega širokega podjetja in projekta? Ena izmed osnovnih značilnosti tega programa je, da so njegovi nosilci Dolenjci in Belokranjci. S to pobudo oziroma povabilom se obračamo prav na vsakega Dolenjca in Belokranjca, da sodeluje v tej, po našem mnenju pomembni akciji. V skladu s teorijo organizacijskega razvoja mora pri pomembnih programih, ki se tičejo ključnih vprašanj neke združbe, sodelovati čimveč njenih članov. Razumljivo je, da bo intenzivnost tega sodelovanja od posameznika do posameznika različna. Bistveno pa je, daje s svojim razmišljanjem in delovanjem, pa četudi je to majhno, vključena velika večina Belokranjcev in Dolenjcev. Vsak prebivalec le regije je namreč enkratno bitje, ki lahko s svojim razmišljanjem in delovanjem pomembno vpliva na svojo okolico. Vsak član teh dveh naših dežel je dobrodošel sodelavec pri snovanju tega »našega programa«. Vsako mnenje, misel in predlog bomo obravnavali kot dragocen prispevek naših ljudi, ki naj naredi naš jutri boljši in naš pristop k Evropi manj boleč in lažji. Kakšen je predlog za ime našega programa prehoda v Evropo? V Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko in Belo krajino smo dolgo razmišljali, kakšno ime bi predlagali za ta celoviti dolgoročni razvojni program. Zavedali smo se, naj bo ime kratko, da pa bi kljub temu vsebovalo bistvene usmeritve, cilje in želje, ki naj bi jih s programom dosegli. Po dolgih razpravah smo se odločili za delovni predlog »Dolenjeka in Bclakrajineka«. Naj na hitro razložimo, kaj to pomeni. Prvi del teh dveh skrajše-vank pomeni, razumljivo, Dolenjsko in Belo krajino. Eka pa je po eni strani vezana na Arhimedov vzlik »Hevr-eka«, iznašel sem. Po drugi strani pa je eka vezana tudi na Evropski program »Eureka«, s katerim hoče Evropa doseči in preseči Ameriko in Japonsko. S samim imenom programa je torej določen naš ključni cilj, da se čimprej povežemo z evropskimi tokovi. To pa naj dosežemo z ustvarjalnostjo naših ljudi, ki so že mnogokrat dokazali svojo moč duha, vse prevečkrat pa jo s svojo preveliko skromnostjo tudi zatajevali in celo omejevali. »Dolenjeka in Belakrajinka« predstavlja izziv vsem našim parebivalcem, da sprostijo svoje ustvarjalne moči in zamisli. V tem smislu je to spodbujevalni in motivacijski dokument, ki nam daje vizijo prihodnosti, istočasno pa nakazuje tudi pota in načine, da to ustvarimo. Program naj bi ne bil last Društva ekonomistov Dolenj- Tako se sprevračajo merila V radiu in televiziji ni bilo mesta za ljudsko pesem, ga je pa dovolj za slaboumno narečno popevko 6. oktobra je bilo na Vačah pri Litiji republiško srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se ga je udeležilo 11 skupin oz. posameznikov. Sodelovali so: mala mestna godba iz Maribora, mešana pevska skupina iz Riharjevca pri Šmartnem pri Litiji, pevke iz Zabovca pri Ptuju, fantje z Gore pri Vačah in harmonikar Gregor Pivec z Vač. pevke iz Tinj, Terezija in Jože Mansuti iz Gorice pri Slivnici, mešana skupina in fantje iz Brezovega dola pri Zagradcu, iz Bele krajine pa godca Tonček Plut in Franc Pečaver iz Semiča, ki sta zaigrala koračnico Banovec in valček Stajeriš in pevke s Taljčjega vrha, ki so zapele Kresno pesem in Marija z Ogrskega gre. Vsakoletno republiško srečanje ljudskih pevcev in godcev spada med redke prireditve v Sloveniji, ki je resnično namenjeno ljudskemu petju in igranju in naj bi tako prispevalo k ohranjanju našega ljudskega izročila. Tu ne nastopajo pevski zbori in šolani glasbeniki, ampak ljudje, ki radi pojejo in nosijo v sebi ljubezen do starih napevov. Zato smo lahko še vedno zadovoljni, da so med ljudmi še prisotne mnoge pesmi in da naše izročilo še ni mrtvo. O tem je tekla beseda tudi na dopoldanskem seminarju za folkloriste, kije bil posvečen zvočni podobi Dolenjske in gaje vodil prof. Julijan Strajnar iz Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani, sicer dolenjski rojak. Kakor vedno, je bilo tudi to srečanje pestro, zanimivo in prisrčno; za vse, ki cenijo ljudsko pesem, izjemno doživetje. Marsikje v Evropi bi bili veseli, če bi lahko še pripravili kaj takega. Mi pa — oh, nas to prav nič ne gane! In je moralo zato to srečanje miniti čisto tiho in neopazno tam nekje v zasavskih hribih. Brez radia, brez televizije, brez tiska. So baje rekli pri radiu, ki je doslej vedno lepo skrbel za snemanje, da nimajo sredstev. Jih pa ima zato televizija na pretek, pa ne za ljudsko pesem, ampak celo za neposreden prenos nekih slabo- umnih narečnih popevk, o čemer je škoda vsakih besed. Tako se sprevračajo naša merila, kljub priseganju na svoje korenine. Včasih smo se pridušali, da naša folklora ne sme biti le okrasek raznih prireditev, a vse kaže, da še to ne bo več. Očitno jo bomo dokončno zatrli. Ja, kaj bi z njo, s to staro šaro! Tako nekako me spominjajo razmere na nekdanje čase, ko seje mislilo, daje folklora nekaj, kar je treba čimprej odvreči. Je res možno, da se nmn kaj takega lahko zgodi tudi danes? Žal bo razlika velikanska. Zdaj bo ljudsko izročilo pač dokončno mrtvo. KSENIJA KHALIL ske in Bele krajine ali Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino, temveč naj bi bil »naš program«, ki ga skupaj snujemo, skupaj gradimo. Dokaj znano je reklo, da vsaka akcija ne prinese uspeha, toda ni uspeha brez akcije. Evropa s svojo blestečo ekonomsko uspešnostjo in visoko civilizacijo ne bo prišla k nam. Mi moramo k njej, zato pa je potrebno poleg trdega dela tudi razmišljanje in še enkrat razmišljanje. Usoda je predvsem v naših glavah in šele potem v naših rokah! Bela krajina in Dolenjska sta bili že do sedaj znani po svoji lepi in blagi pokrajini. S svojimi mehko zaobljenimi grički, gozdovi, Krko, Kolpo, vinogradi, cerkvami, gradovi, predvsem pa s svojimi pridnimi ljudmi, predstavljata obe pokrajini bogastvo, ki ga naj bi oplemenitili z novimi razsežnostmi. Po drugi svetovni vojni se je v tem delu Slovenije močno razvila tudi industrijska dejavnost, ki pa jo moramo na novo definirati in postaviti v okvire evropskih standardov in normativov. Čaka nas veliko dela, predvsem pa razmišljanja, kot smo že dejali. Razmislimo predvsem, kaj bi svojstvenega ponudili Evropi pa tudi drugam! Tujina nam ne bo prijazna, če se ji bomo približevali samo s posnemanjem. S svojimi izkušnjami, tradicijo pa tudi z dokaj velikim znanjem ji lahko ponudimo tudi kaj izvirnega. To se bo ekonomsko najbolj izplačalo. Sicer pa imamo tudi svoje zgodovinske spomenike, svojo kulturo in drugo naravno bogastvo. Predvsem pa imamo v naših dveh pokrajinah 102.000 prebivalcev, 102.000 Belokranjcev in Dolenjcev, 102.000 glav, in to je naše največje in neprecenljivo bogastvo. Ideja »Dolenjeka in Belakrajineka« se je torej rodila. Čeprav imamo že nekaj konkretnih idej in zasnov, ki jih bomo prikazali v idejnem programu ob koncu letošnjega leta, ni še nič dokončnega. Čakamo na vaše predloge, kijih bomo vključili v ta program in tako skupno pripravili pot v novo tisočletje. Naj še enkrat poudarimo, da je program »Dolenjeka in Belakrajineka« predvsem spodbujevalni program, ki nakazuje in omogoča nove vidike izboljšanja in oplemenitenja obstoječega in v tem smislu nikakor ne nadomešča ali izničuje obstoječih programov. Pravijo, da se v življenju posameznika, organizacije ali družbe pojavi razdobje, ko so le-ti sposobni narediti neverjetno velike stvari. Ali ni to pravšnji izziv Dolenjski in Beli krajini ter njenim ljudem? Vaše cenjene predloge pošljite Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Kandijska 5, 61000 Novo mesto, kjer bomo vaše ideje in predloge zbirali v »Rastoči knjigi«' Dolenjeke-Belakrajineke«. Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele Krajine ter Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko SPOROČILO ZA JAVNOST Sestali so se predstavniki Sindikata novinarjev Slovenije in Sindikata papirne, grafične, časopisno — informativne, založniške in novinarske dejavnosti. Dogovorili so se, da skupno zastopajo novinarje v pogajanjih o kolektivni pogodbi za novinarsko dejavnost; kot predstavnika delodajalcev vidijo sekcijo za tisk pri Gospodarski zbornici Slovenije, pri pogajanjih pa naj bi sodeloval tudi republiški sekretariat za informiranje. V naslednjih dneh bodo podrobneje uskladili svoja pogajalska izhodišča. Soglašali so, da v novi slovenski ustavi ni sprejemljivo nikakršno omejevanje sindikalne svobode in aktivnosti razen v primerih, ki jih določajo mednarodne konvencije. Sindikat papirne dejavnosti je podprl stališče SNS do predlaganih sprememb zakona o RTV. VENČESLAV JAPELJ, predsednik SNS • Vsaka generacija si piše zgodovino na novo. (Ranice) Stanarine za proračun? Vaš in naš cilj je socialni mir. Smo za razumne cene stanarin, ne pa za oderuštvo, so zapisali krški občinski svobodni sindikati v dopisu občinski vladi. Vzrok za to pisanje je veliko povečanje stanarin, ki bodo po mnenju sindikata povzročile odpor, celo nepredvidene reakcije. Kdo ima tu prav? Dejstvo je, da so doslej dobivali najemniki družbenih stanovanj neke vrste družbeno rento. Stanarine oz. najemnine za stanovanja so bile namreč tako nizke, da niso pokrivale potreb niti po enostavni reprodukciji, kaj šele razširjeni. Očitno je, da so se republiška vlada in za njo še občinske odločile, da to »rento« odpravijo. To je seveda hvale vredno, toda samo v primeru, ko bodo dorečene tudi druge zadeve v ekonomskem sistemu. Ne moremo namreč imeli balkanskih plač pa evropske participacije za šolanje, zdravstvo, stanarine itd. V sindikatih so izračunali, da bi se ob zadnji podražitvi stanarine od januarja letos dalje povečale za 9,46-krat, v času od septembra do decembra pa naj bi se povečale le za več kol trikrat. Glede na to, da plače ta hip mirujejo, ker Markovič še vedno meni, da so v globalu za četrtino previsoke, podjetja pa tudi nimajo denarja, je poskok stanarin res previsok. Težko je namreč verjeti, da bo mogoče z enim zamahom odpra viti vse kri vice, ki so se po vojni dogajale kmetom ali družbenim stanovanjskim fondom. Če pa gre v tem primeru za povečanje republiškega in občinskih proračunov, kot je mogoče slišati, potem za to sploh ni nobenega opravičila. Za to pa seveda možnost obstaja, ker so zdaj stanovanjska vprašanja domena vlad, medtem ko so bila doslej v domeni stanovanjskih skupnosti. J. SIMČIČ Stališča in zahteve sindikatov Dogajanja v Trendu in stališča Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je 25. oktobra 1990 razpravljal o dogodkih in eksistenčnih problemih delavcev v podjetiu TREND FORM Tovarna obutve Maribor in sprejel naslednja stališča in zahteve: 1. Obsojamo preobrazbo družbene lastnine v privatno lastnino na način, v katerem so poteptane temeljne ekonomske in socialne pravice delavcev, kot se je to zgodilo z delavci bivše tovarne LILET. 2. Način in izvedba prodaje družbene lastnine v primeru LILET seje zgodila v ■ razmerah, ko Republika Slovenija nima : pravno-varstvenih mehanizmov in ukre-; pov zoper njeno razvrednotenje, kakor : tudi ne za zaščito temeljnih pravic delavcev. 3. Zahtevamo, da se v republiških za-, konodajnih organih nemudoma oceni morebitno škodljivost sklenjene kupoprodajne pogodbe v stečajnem postopku tovarne LILET. 4. Zahtevamo, da se v primeru škodljive pogodbe le-ta razveljavi ter ugotovi kazenska in odškodninska odgovornost zoper tiste, ki so s svojim ravnanjem, nesposobnostjo ter neodgovornim odnosom povzročili prodajo LILETA pod normalno ceno. 5. Obstaja sum, da se nekatere bistvene sestavine pogodbe ne izpolnjujejo, zato zahtevamo, da se pogodba javno objavi. 6. Ugotavljamo, da se glede uveljavljanja pravic zaposlenih krši veljavni zakon o delovnih razmerjih in splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo ter mednarodne knovencije, zato zahtevamo, da se zapo- Če je jesen čas plodov in sadov, to še kako velja za KS Uršna sela. Dolga leta se je ta neznatna in obrobna krajevna skupnost borila za svoj osnovni družbeni standard. Včasih seje to zdelo kot don Kihotov boj z mlini na veter, ampak počasi so z voljo in vztrajnostjo ljudi dobrine le prihajale v zaselke, kjer vsega skupaj okrog 600 prebivalcev v štirih krajih čaka na tisto osnovno za »sodobno življenje«. V letu 1979 začeta gradnja vodovoda se je ustavila, ko je na Uršnih selih, v največjem naselju, pritekla voda. Vodovod na Laze je izpadel iz programa gradnje občinske infrastrukture. Potem je kar nekaj kmetij in gospodinjstev na Lazah imelo nemajhne skrbi z vodo. Nenehno dovažanje vode ni bilo poceni, pralni stroji so mirovali, kaplje vode so bile dragocenost, skratka, ljudje so imeli skrbi, neznane mestnim prebivalcem. Krajani so s samoprispevkom, pomočjo GG in drugih ter z lastnim delom zgradili cesto od Uršnih sel do Laz. Koliko truda in znoja krajanov je bilo vloženega v te kilometre ceste! Tu je jesen 1990. Asfaltirana je še zadnja 500-metrska razdalja, ki loči novomeško od črnomaljske občine. Morda gre tistim, ki ne poznajo takih težav, na smeh, nam na obrobju občine in zadnjim v repu gre na smeh od veselja, ko se končuje naša cesta. Prevleka na njej bo omogočala varno in udobno vožnjo, čeprav strmi klanec nad Lazami pušča dvom o varnosti vožnje pozimi. Kaj pišejo drugi slenim v TREND FORM Tovarna obutve Maribor od začetka dela dalje izplačajo osebni dohodki po kolektivni pogodbi in uresničijo druge pravice iz nje. 7. Zaradi že ogrožene eksistence delavcev podjetja TREND FORM Tovarna obutve Maribor in njihovih družin predlagamo Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da premostitveno pokrije izplačilo osebnih dohodkov tem delavcem v skladu z zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih. 8. Zahtevamo, da republiško sodišče preveri upravičenost zastoja pri izplačilu terjatev iz stečajne mase za bivše delavce LILETA. 9. Pozivamo sindikate dejavnosti, da se pridružijo zahtevam delavcev TREND FORM Tovarna obutve Maribor in odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Maribor ter da se vključijo v solidarno pomoč pri reševanju njihovih eksistenčnih problemov. DOMAČE TRNJE • Kadar levica ve, kaj dela desnica — postane nezaželena. • Namesto kulta osebnosti se zdaj uveljavlja kult političnih strank. • Zdi se, da se obračamo k mrtvim, da bi prikrili napake živih. • Ljubljanska Snaga je lepa ilustracija nesnage v politiki M. BRADAČ Naj večja dobrina, ki jo prinaša ta jesen, je za našo KS gotovo vodovod od Laz do Uršnih sel. V dokaj ugodni zimi 1989/90 je bilo veliko narejenega. Skozi Laze so krajani s pomočjo sredstev KS, to je samoprispevka, in spet s pomočjo nekaterih dobrotnikov (skoraj vedno enih in istih) položili 480 m cevi glavnega voda in opravili vsa zemeljska dela, tako da spomladi ni bilo o kakšnem razkopavanju v vasi niti sledu, čeprav je teren tu izrazito kraški in je čista zemlja na tem področju zgolj iluzija. Zdaj pa seje KS spoprijela z velikim zalogajem: odcepom vodovoda od Laz do Uršnih sel. dolgim 1 400 m. Investicija je ocenjena na 900.000 din. Da bi bil vodovod letos zgrajen, je potrebnih še precej dodatnih sredstev poleg trenutno razpoložljivih. Prebivalci KS Uršna sela upajo, da bodo enkrat naleteli na razumevanje, vaščani Laz, ki jih pesti pomanjkanje vode pa tudi dejstvo, da so na repu KS in občine ter da so številčno silno majhni, pa še bolj računajo na razumevanje občinske vlade. Zadnja leta so namreč vložili veliko osebnega truda ne samo zase. Vsakomur mora biti jasno, da cesta, ki povezuje dve občini in je po njej gost promet, ni samo v dobro KS, ampak celotne družbe. Tako upajo, da bo letošnjo jesen zanje končno tudi njihov trud rodil sadove. Če bo letos vodovod, ki bi moral biti po prvih zagotovilih že zdavnaj gotov, končno zgrajen in bodo Laze dobile vodo, bo jesen v KS Uršna sela bogata, zasluženo bogata. J. SLADIČ 10. Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpira zahteve stavkajočih delavcev TREND FORM Tovarne obutve Maribor v prepričanju, daje to del bitke za socialne in ekonomske pravice ter za položaj zaposlenih v novih gospodarskih in lastninskih pogojih. Predsednik sveta ZSSS: MIHA RAVNIK PO KOČEVSKI OBČINI VEČ LUČI — Javno razsvetljavo sta dobili naselji Seč in Polom, v mestu pa območje Mestnega loga. NOV ASFALT — Nov asfalt je dobilo območje Mestnega loga in vas Spodnji Log. Na območju Kočevske Reke je bilo z akcijo občinskega izvršnega sveta, s pomočjo Posestva Snežnik in prispevki bčanov opravljeno asfaltiranje v naseljih talcerji, Morava in Novi Lazi pa tudi v obeh Brigah in Borovcu. Še letos ali v prihodnjem letu pa je predvideno asfaltiranje na območju vasi Gorenje, Dolga vas, Polom in Seč. ČRPALNI PREIZKUS — Za vodovod Polom-Seč opravljajo črpalni preizkus. Če bo vrtina primerna, bodo dogradili vodovod. OZNAČILI KRAJA — Vasi Spodnji Log in Kočarji sta končno le dobili table, ki označujejo ime teh krajev. Tudi tako se Kočevska odpira. IZBOLJŠANO OGREVANJE Stavbo osnovne šole v Strugah so preuredili na ogrevanje s kurilnim oljem. Prej so jo ogrevali z drvmi. ODZIV NA VPRAŠANJI »Lojze s Trebelnega« je v sestavku Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« 25. oktobra letos zastavil dvoje vprašanj predsedniku Peterletu. »Lojzeta s Trebelnega« sprašujem, ali mu je padlo srce v hlače, ko postavlja vprašanja Peterletu, da se ni predstavil s polnim imenom in priimkom. Bralec s Trebelnega SPOMENIK POSEBNE VRSTE — Kaže, da si je avtor tegale tihožitja nameraval postaviti trajen spomenik. Žal se prebivalcem bloka v Mirni Peči, za katerim stoji, ne zdi preveč estetski pa tudi čedalje bo(j zaudarja. Gre za stroj, kije pri gradji jaška naletel na kanalizacijsko cev bloka in jo očitno zamašil, upravljalec stroja pa je, namesto da bi stvar saniral, enostavno izginil. To se je zgodilo pred tremi meseci, stroj stoji še vedno tam, z meteornimi vodami pomešane fekalije pa zalivajo kletne prostore dveh blokov. Morda bi o lastniku stroja in odgovornosti vedela več povedati Obrtna zadruga Metlika, kije izvajalec del. (Foto: T. Jakše) Bo ta jesen rodila sadove? O prizadevanjih za razvoj KS Uršna sela Pa še: kanibalska poezija Nikakor ne smemo spregledati še enega dosežka protibirokratske srbske revolucije. V njenih nedrih seje spočela kanibalska poezija, ki sojo prepevali ali skandirali na mitingih, kjer seje po Mi-loševičevih besedah »dogajal« narod. Evo jih nekaj za pokušnjo: »Ko natera Šestu ličku, da spašava onu pičku..« Slobodane, šalji nam salate, biče mesa, klačemo Hrvate. Vetar duva na polju je slana, bit če mesa i od muslimana.« »S lobom čemo, Slobodane, ako Bog da do Ljubljane!« »Predajte se, Hrvati, na vreme, biče zime, biče i ne vreme. Biče zima, kasno če vam biti, Kad če Slobo vaše krvi piti« Dr. Pučnik kot mali Broz stati simbol slovenske demokracije. Slovenskega volivca enostavno ni prepričal, to je dej st vo in tu ne gre za domnevni revanšizem zaradi Pučnikovih devetih let zapora. Dvom o Pučniku je v javnosti nastal šele potem, ko smo ga videli med nami in ko so sc prvotna pričakovanja sesula. Sedaj njegova stranka poka po vseh šivih in zdi se, da je vzrok že v režiranem prihodu dr. Pučnika na čelo stranke in odstavitvi sindikalista Franceta Tomšiča. Sedaj Pučnik odstavlja tudi Silvestra Plahutnika, človeka, ki je socialdemokratsko stranko postavi! na noge kol njen prvi sekretar. To dela mimo vseh strankinih statutov in pravil, le po lastni izbiri in presoji. Tako ravnanje ni slučaj, ampak že kar metoda. s tem si dr. Pučnik prilašča oblast, ki mu ne pripada. Taka avtoritarna oblast, predvsem pa osebna oblast, je bila značilna za Josipa Broza in vse male Broze preteklih 45 let... Dr. Jože Pučnik ni revanšist, ki bi se nekdanjim preganjalcem maščeval za tistih dolgih devet zaporniških let. Pri njem je zadeva globlja, je v njem samem. On je prav tak, kot so bili njegovi preganjalci, njegove metode vodenja socialdemokratske stranke pa spominjajo na metode listih, ki so ga nekoč zaprli. In zaradi tega dr. Pučnik ne predstavlja in nikoli ni predstavljal tistega upanja, ki smo ga vsi »investirali« v slovensko pomlad. (Neodvisni komentar, Kmečki glas, 24. oktobra) MLADENA. ŠVARC »Za Srbina brala stotinu Hrvata« »Slobodane, daj nam puške, Šiptari su digli njuške« »Idi napred, Slobodane, ako treba do Tirane« »Ko to kaže, ko to laže, Srbija je mala, nije mala, nije mala, tri put ratovala. I opel če ako Bog da sreče«! ...»Od Kosova do Knina sveje Srbin do Srbina... »Slobodane, srpski sine, kad češ doči do Udbine?« (Tl' 151) Gripa že grozi S pričetkom hladnega obdobja se pojavijo razne nalezljive bolezni dihalnih poti. Nekatere lahko zdravimo, spet drugih —in teh je največ — pa ne. Nalezljive bolezni dihalnih poti, proti katerim nimamo učinkovitih zdravil, povzročajo virusi. Najhujša med njimi je gripa ali influenca. Vsako leto zboli za gripo v Sloveniji več tisoč ljudi, kadar je virus posebno »strupen«, pa še mnogo več. Bolezen poteka ob visoki temperaturi, nahodu, kašlju, bolečinah v grlu, mišicah in sklepih. Dokaj pogost zaplet je pljučnica. Grip je najbolj nevarna za starejše ljudi, še posebno za kronične bolnike (kronična obolenja srca, dihal, sladkorna itd.). Bolezen se širi po zraku in s kapljicami, kijih bolniki izkašljajo. Je zelo nalezljiva bolezen. Cepljenje zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite. Poleg zdravstvenih so pomembni tudi gospodarski učinki (manjša odsotnost z dela). Cepimo z mrtvim cepivom, ki ga damo pod kožo nadlakti. Za popolno zaščito sta potrebni dve dozi cepiva, ki ju damo v razmiku enega meseca. Cepljenje je neobvezno. Cepi se lahko vsak, kije star več kot 7 let, še posebno priporočamo cepljenje starejšim osebam, bolnikom s kroničnimi boleznimi in delovnim kolektivom, zlasti tistim, ki imajo opravka s strankami. Tako kot vsako leto se lahko vsi zainteresirani cepijo bodisi na Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu, Mej vrti 5, ali v zdravstvenih domovih. Na zavodu se lahko cepite vsak dan med 8. in 10. uro. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu 21-253 ali 21-424. dr. DUŠAN HARLANDER, spec. epidemiolog Nekaj misli, izrečenih v Osilnici Z obiska predsednika vlade Lojzeta Peterleta BOG JE PRISOTEN POVSOD — Predsednik Peterle je zatrdil Osilniča-nom, da je nova oblast prisotna povsod, ne le v republiškem središču, ampak tudi v najbolj oddaljenih krajih. Zame Osilnica ni pozabljen kraj. Vsi odmaknjeni kraji bodo deležni skrbi in pozornosti. SPOŠTOVANJE MATERAM -Nekdaj so bile cenjene ženske, ki so kar največ ur presedele na sestankih. Zdaj bodo cenjene (tudi?) matere, ki doma vzgajajo otroke. Vendar nova oblast ne namerava žensk privezati na lonce in štedilnike. Odločajo naj se same po svoji volji in volji družine. ZAKAJ KRIZA ? — Ne bi bilo take krize, če bi bili moralni in če oblasti ne bi zlorabili. ODPRETI IN ZAPRETI - Lahko je bilo odpreti Kočevsko Reko, kar bo kmalu pozabljeno. Težje pa je doseči spremembe v mišljenju ljudi SPLOŠNO VESEUE - Menim, da tudi v naši občini kljub dosedanjemu strahu prihaja do veselja do življenja, do sproščanja, do Volje po ustvarjanju, podjetništvu. VEDNO ZA ZNA MO V A NI - Niste zaznamovani le zaradi medvojnih in povojnih dogodkov, ampak tudi zaradi današnjih medvedov in jelenov. Človek naj ima prednost pred divjadjo. P-c Janez Rožman Trinajstega oktobra letos je umrl Janez Rožman, eden najstarejših prebivalcev Boršta pri Podzemlju. Njegova življenjska pot seje tu začela pred 88 leti. V Borštu je preživljal otroška in fantovska leta. Na kmetiji so bile potrebne močne delavne roke, zato je Janez ostal doma in pomagal očetu kmetovati. Takrat je rad zapel s fanti na vasi in vključen je bil tudi v igralsko skupino v Podzemlju. Ko so mlajši bratje in sestre odrasli, seje napotil v predvojni industrijski Maribor in se zaposlil v Splošni stavbeni družbi, današnji Metalni. Kot zakovičar na velikih kovinskih konstrukcijah je delal tudi zunaj tovarne, po Jugoslaviji in v Grčiji. Med vojno je v eni uri izgubil vse imetje. 1941. so ga Nemci pregnali z družino v Bosno, od koder se mu je posrečilo priti v Boršt. Po vojni seje vrnil v Maribor, vendar je po upokojitvi prišel z ženo v rojstni Boršt. Dolga leta je bil član številnih društev in organizacij. Bilje ljubitelj narave, poštenosti in pravičnosti. S pretehtano besedo in preudarno mislijo je bil prijeten sogovornik. Spoštoval je ljudi, zato so se mu oddolžili, ko so se v velikem številu poslovili od njega ob odprtem grobu. Marija Kravcar Na trebanjskem pokopališču smo se poslovili od 85-letne Kravcarjeve mame iz Blešinje vasi pri Trebnjem. Izhaja iz velike kmečke družine Kresalovih iz Velike Sevnice. Za življenjskega sopotnika je spoznala Kravcarjevega Franceta iz Blešinje vasi in se tako poročila na še večjo kmetijo. Toda kmetija je bila urejena, saj je imela mlekarno. Delali so sicer ročno, vendar je Marija rekla, daje bilo takrat lepo. Marija, ki jije 1959. leta umrl možje skrbela in živela za družino. Zadnje leto jo je napadla huda bolezen. Marija je komaj pričakovala obisk svakinje iz Amerike, in želja se ji je spolnila. Kravcarjevo mamo bomo ohranili v lepem spominu. R. MAJER • Mladost je kot mošt. Ni je mogoče krotili. Mora dovreti in prekipeti. (Luther) Darovali bolnišnici Brežice Vsi prispevki za opremo znašajo 157.288,10 din V sklad za nabavo medicinske opreme za splošno bolnišnico Brežice so prispevali od julija 1989 do oktobra 1990: Kovinarska Krško 70 din; Slovenska demokratična zveza Brežice 2.000 din; Obč. konf. ZSMS Brežice 700; Videm Krško 110.000 din; Toič Lea, Pražakova II, Ljubljana, 100 din; Karl Škoberne, Brežice, 30 din; Anton Kolan, Volčje 16, Sromlje, 2 din; Zlata Butara, V. Vlahoviča 8, Brežice, 525 din; Lizika in Ivan Pečnik, Papirniška 2, Krško, 500 din; Marjan Retelj, Čevljarstvo Brežice, 100 din; Stjepan Horvat, gostilna Grdanjci, Bregana, 300 din; Gostilna Les, Čatež, 500 din; Slavko Rožman, Br. Cerjakov 5, Brežice, 500 din; Karl Zorko, Kidričeva 55, Brežice, 100 din; Ivan Vretič Tapetništvo, Brežice, 614,20 din; Steklarstvo Meke, Brežice, 300 din; Franc Peterkoč, Gaberje 3, Dobova, 500 din; Slavko Gmaz, Jesenice na Dol., 1.000 din; Drago Jakolič, Finžgarjeva 1, Brežice, 1.000 din; Milan Kreačič, V. Ma-lence 34, Krška vas, 200 din; Andrej Cer-noš. Bizeljsko, 1.000 din; Olga Bojanič, Jurčičeva, Brežice, 1.000 din; Jožipa Žagar, C. prvih borcev 16, Brežice, 3.000 din; Franc Ašič, Ob potoku 3, Krško, 100 din; Jožica Tomič, 21. maja 20, Brežice, 200 din; Emilija Fijolič, Šentlenart, Brežice, 200 din; izkupiček od prodanih vstop- nic za koncert Gasilske godbe Kapele, Glasbene šole Brežice, občinskega odbora RK Brežice 3.537,50 din; Niko Martino-vič, Brežice, 10 din; Franc Živič, Brežice, 120 din; Jože Fijolič, Brežice, 150 din. Namesto vencev so prispevali: Anica Er-kič, Brežice (za pok. Ivanko Varlec). 10 din: OOS OŠ Savo Kladnik, Sevnica (za pok. Vladimirja Štovička), 400 din; OŠ Milke Kerin, Leskovec (za opk. Vladimirja Štovička), 400 din; OOS Gozdno gospodarstvo DSSS Brežice (za pok. očeta Marice Nagode), 200 din; Stanovalci Križnikove ulice, Brežice (za pok. Barbaro Opravš), 500 din; OOS OŠ bratov Ribarjev Brežice (za pok. mamo Jožice Podgoršek), 500 din; Litostroj Ljubljana (za pok. Barbaro Opravš) 700 din; Zdravstveni center Brežice, Tozd Splošna bolnišnica Brežice (za pok. Marjana Barbiča, Milana Petrišiča, Franca Irgla. Jožeta Dirnberga, Jožeta Gramca, Ivana Preskarja, Antona Tomšeta, Miha Pcemeiča, Martina Gričarja, Angelo Vretič, Danico Perič-Vlačič, Jusufa Grobenskega) 9.600 din. Vsi prispevki znašajo 157.288,10 din, od tega je bilo v letu 1989 porabljeno za sofinanciranje nabave gastoskopa 133,973.90 din. Tako je trenutno v skladu za humanitarne namene 23.314,20 din. V sredo, 24. oktobra, je v Ljubljani po kratki bolezni umrl predvojni tekač in rekorder na srednje in dolge proge, borec in večletni sekretar RO Zveze borcev NOV in tajnik Lovske zveze Slovenije Ive Krevs. Rojenje bil v Višnji Gori 21. novembra 1912. Kot dijak srednje ekonomske šole je začel v 16. letu starosti trenirati na igrišču športnega kluba Primorje v Ljubljani, dvakrat na teden pa je treniral na dolgi progi okoli Višnje Gore. Leta 1929 je nastopil na izbirni progi za tekmovanje v jugoslovanski štafeti jugoslovanskih mest Avala — Beograd, kjer je priboril slovenski ekipi prvo mesto. Ta zmaga je bila začetek Krevsove uspešne poti do vrhunskega tekača: bil je večkratni državni prvak, rekorder na vseh srednjih in dolgih progah na 800,1500 in 3000 m z ovirami ter večkrat prvak na 5000 in 10.000 m. Leta 1932 je prvič nastopil na Balkanskih igrah v Atenah (BAI); dosegel je 3. mesto na 5000 in 10.000 m. Leta 1933 so bile BAI zopet v Atenah in na njih je Krevs dosegel prvo mesto na 10.000 m in drugo mesto na 5000 m ter 3. mesto na 1.500 m. Leta 1934 so bile BAI v Zagrebu; zmagal je na 5.000 m, na 1.500 m pa je bil tretji. Leta 1936je v Atenah zmagal na 3.000 m z ovirami, leta 1938 pa v Beogradu na 5000 m. Na vseh teh tekmah je Ive premagal najboljše in svetovno slavne grške in romunske tekače Manea, Cukalasa, Arvanitisa, Kristea, Nicasa in druge. Ive Krevs je tekmoval tudi na drugih evropskih tekmovanjih, pogosto v Avstriji, Italiji, Bolgariji, Češkoslovaški in Romuniji. Na zadnjem nastopu v Beogradu leta 1938 je doživel največjo slavo, ko je premagal tri balkanske favorite, na 5000 S tem rekordom je Ive častno sklenil svojo desetletno kariero z zlatim odličjem. Vsega je dosegel 15 pokalov in 8 zlatih medalj na najvišjih prireditvah ter številne medalje, diplome in priznanja. Zadnja leta pred drugo vojno je delal v pisarni advokata dr. Tominška v Višnji Gori. Od poletja 1941 je bil aktivist OF; kmalu je vstopil v NOV. Leta 1943 je bil odposlanec na Kočevskem zboru, po vojni pa ljudski poslanec v slovenski skupščini. Več let je vodil oddelke in komisije izvršnega sveta za finance, za stanovanjske zadeve in opravljal važne naloge v protokolu. Član in sodelavec Zbornika občine Grosuplje je bil ves čas izhajanja od 1969. leta do zadnjega in je objavil pomembne prispevke. Zato ga bomo še dolgo pogrešali! FRANCE ADAMIČ KANALIZACIJA i IN ODPADKI RIBNICA — V Ribniški Komuna'1 so število zaposlenih zmanjšali za 3. kljub temu pa preostalih 13 uspešno opravlja vsa dela. Njihovo glavno delo je poleg običajnih del usmerjeno,' 5 priključevanje kanalizacije na čistilno napravo in njeno delovanje. Kanalizacijo je namreč potrebno odključiti od stare čistilne naprave in priključiti na no- vo, kije tudi v Hrovači. Najprej bodo priključene Zgornje Lepovče, Inles, Ri-ko in del Prijateljevega trga, kasneje pa še ostali (ob upoštevanju tehničnih možnosti). Vse odpadke (smeti) vozijo na odlagališče v Malo goro. To velja tudi za območje Loškega potoka, za kar uporabljajo novo vozilo. Na odlagališču v Mali gori pa je precej nereda, ki ga povzročajo predvsem Romi. To smetišče ogroža tudi okolje, o čemer je Komunala seznanila tudi pristojne občinske organe. M. G. DEHIDRACIJA OBČINARJEV? DO pred kratkim so bili metliški Občinarji znani tudi po tem, da so imeli med delovnim časom vsaj po enega »predstavnika« v vsaki metliški gostilni Dogajalo se je, da so se posamezni uslužbenci valili po petnajsti uri v objeme svojih najdražjih že krepko okajeni Neki duhovitež je celo predlagal, da bi bilo treba tablejia Mestnem trgu zame- njati: z občine bi jo bilo treba namestiti nad vhodna vrata gostilne Mežnaršič Bartusovo tablo da bi bilo treba pribiti * nad vrata Doma počitka, tisto z Domt> počitka pa priviti na stavbo občinske skupščine. Z no vo oblastjo so za veli tudi ^ novi vetrovi. Občinskih uslužbencet ^ med sedmo in petnajsto uro ni več viden po metliških lokalih. Kako bodo to prenesli zasvojeni z alkoholom, ne ve nihče, obstaja pa strah, da bo prihajalo do občasnih dehidracij. T. 0 • Izkušnja nas uči, da se ljudje id vlade ničesar ne naučijo iz zgodo vine. (Hegel) pisma in odmevi »Zdaj smo socialdemokratski prenovitelji« c lo venska stranka ZKS-SDP se imenuje Po svojem sobotnem novogoriškem kongresu ^,ranka demokratične prenove. S tem imenom le stranka simbolično sicer pokazala svoje tež-nJe k prenovi sebe in družbe, vendar je z njim Večjemu nekako plaho priznala, da prisega nu levičarstvo socialdemokratskega in ne več komunističnega tipa. Ime Stranka demokra-„ ‘one prenove je zato najbrž samo kompromis-h na rešitev, ki bo veljala krajše ali daljše obdob->e, najverjetneje pa tako dolgo, da se bo spopad n'‘ed reformisti in konzervativci v stranki kon-.. y>l s premočjo prvih. Tak spopad se je odrazil ;• us, lo venci nismo radi vojaki, takrat, ko je treba, pa smo dobri vojaki,« je zaključil Janez Janša brežiški razgovor o tem, ali smo Slovenci vojaki ali ne. Ta lema je bila le ena izmed mnogih, ki zadevajo Slovenijo in njeno obrambo ter vojsko, na okrogli mizi ob brežiškem občinskem prazniku. Janez J. Švajncer, samostojni publicist in avtor knjige Slovenska vojska 1916-1919, na vaja, da je bila hrabrost značilna lastnost slovenskih oficirjev v avstroogrski vojski in tudi v času NOB. »Misel o Slovencih — nevojakih je čista neumnost, ki jo najbolj zanika zgodovina sama,« meni Švajncer. Trditev, da Slovenci niso dobri vojaki, namreč ni stara, saj se je poja vila šele v času, odkar smo Slovenci v skupni državi s Srbi. Že v stari Avstro-Ogrski so naši polki veljali za najbolj pogumne. Avstrijci nas morda res niso marali, a našo vojsko, njene bitke in vojskovodje so zelo radi poudarjali v svoji zgodovini. Torej po vsej verjetnosti le ne bo držalo, da je dober vojak tisti, ki se širokousti, marveč mnogo prej tisti, kije dober de lavec in ima občutek dolžnosti. Če govorimo o slovenski vojski, je potrebno poseči tja v 18. stoletje, ko so v okviru avstroogrske vojske obstajale enote slovenskih vojakov. V času razpadanja monarhije so Slovenci začeli klicati svoje polke domov, da bi postali oborožena sila nastajajočih balkanskih držav. Slovenci smo imeli od konca 1918 do junija 1919 svojo vojsko, čeprav z oblikovanjem Jugoslavije ni bila več čisto naša. Ko je Slovenija namreč opravila svoje dolžnosti na Koroškem, je Srbija ni več potrebovala Takratje, kot meni Švajncer, Srbija pokazala svoj pravi obraz in Slovencem vzela njihove polke. To je privedlo do upora, o katerem v učbenikih zgodovine ne boste našli vrstice. Ravno Slovenci smo potisnili v popolno pozabo nekaj, na kar bi morali biti ponosni. Upor zaradi ukinitve slovenske vojske je prvi osvetlil dr. Milan Ževart Maja 1919 je prišlo do popolnega konca enot slovenske vojske. Večina vojakov je odšla po svo-jih domovih, a tisti, ki so hoteli ostati, so morali najprej na albansko bojišče. Postali so del velikosrbske vojske. »Če upoštevamo takratne razmere, lahko razpad slovenske vojske razumemo, nikakor pa ni jasno, kako se je lahko vojska na enak način spet organizirala leta 1945, kot da vmes ni bilo narodnoosvobodilnega boja Ne razumem, kako so lahko ponovno zbrisali slovensko vojsko, ki je nastala c uporu proti okupatorjem. Vedeti moramo, da so bili ukazi res od drugod, a izpolnjevali so jih naši voditelji,« razmišlja Švajncer. To, da Slovenci nimamo voditeljev in vojskovodij, je verjetno usodnega pomena Šele takrat, ko bomo imeli take voditelje, ki ne bodo poslušali niti Dunaja niti Beograda, se bomo lahko pogovarjali o samostojnosti Obeletnici, 19l9in I945,stahu-da šola za naš narod in opomin za vse nas, predvsem pa za našo oblast, ki napak iz zgodovine ne bi smela ponoviti. Kakorkoli že danes gledamo na vojno od 1941 do 1945, moramo priznati, da se je v odporu proti okupatorjem spet formirala slovenska vojska Ni prav, da politiki sodijo o tem, kdo ji je pripadal in kdo ne, saj imamo za to stroko. Ta bo morala zadeve pojasniti in dokončno opredeliti, kaj in od kdaj je bila državljanska vojna, ob tem pa bo boj proti tujim silam spet morala postaviti na pravo mesto. Če do tega ne bo prišlo i> kratkem, bomo Slovenci verjetno spet edini narod na svetu, ki se sramuje svojega odpora proti okupaciji in se zara- di notranjih razprtij opravičuje tujcem, ki na našem ozemlju niso imeli kaj iskati Povojne čistke so bile tudi v državah, ki jih imamo za bisere demokracije, pa jim zato ni padla samozavest niti se ne morijo z bremenom samokritičnosti. Krivice so se dogajale in se dogajajo tudi danes. Še posebej tistim, ki so bili žrtve napadalca in tistim, ki so se mu bolj ali manj uspešno uprli Kot meni prof. Marjan Gregorič, lahko y štajerskem delu Slovenije govorimo samo o narodnoosvobodilnem boju. Štajerci povečini ne poznajo različnih slovenskih vojsk in razprtij med njimi. Morda tudi zato ne, ker je bil velik del prebivalstva izseljen, nemška oblast pa izredno močna. Celo partizani, tamkajšnji uporniki proti okupaciji, niso imeli pravih možnosti za delovanje. Brežice so tudi letos proslavljale občinski praznik na dan, koje bila formirana teritorialna enota, imenovana Brežiška četa. Nastala je po načrtu glavnega štaba Slovenije, ki je želel preprečiti izgon Slovencev. Načrtpo mnenju zgodovinarjev ni bil najbolj iz vedlji Člani te čete so bili mladi fantje brez visoke ideologije. Njihovo politično in vojaško vodstvo je bilo drugje. »O partizanski vojski Kozjanci niso vedeli nič. Imeli so jih za pritepence in jih ob vsaki priložnosti izdali Nemcem. Take vojske še niso bili pripra vljeni sprejeti Vzrokov za to je več, vendar je najpomembnejši med njimi prav gotovo socialni Ljudje so v času nemške vladavine bolje živeli kot y jugoslovanski skupnosti Ob tako slabo pripravljenem terenu nista uspela niti Štajerski in Dolenjski bataljon, ki naj bi prišla na pomoč Brežiški četi. Njeni člani so zato kaj kmalu tragično končali,« je o drugem poskusu oblikovanja slovenske vojske pojasnil prof. Gregorič. Dva poskusa nas torej nista izučila, zato smo lahko še toliko bolj zaskrbljeni danes, ko je pred vrati naslednji. Kako se bo oblikovala slovenska vojska v sedanjih razmerah? Dvomov in straho v je nešteto, še posebno zato, ker nas zgodovinske izkušnje učijo tudi o prelivanju krvi Tega pa si seveda najmanj želimo. Zato ne bi bilo prav nič narobe, če bi naši sedanji oblastniki temeljito pogledali v preteklost in se iz nje tudi kaj naučili B. DUŠ1Č 4 priloga dolenjskega lista mi V neobvezen premislek V bistvu so vsi Miloševiči P rodomejšim analitikom je ie nekaj časa jasno, da se Srbija med nenehnim igranjem edinega prvo vernega jugo žan-darja počasi, vendar zanesljivo levi v močno suvereno državo, ki bo, če se ne bo izšlo drugače, tudi sama sebi dovolj. Zadnji, vendar ne poslednji srbski ukrep te vrste, razumljiv tudi nejevernim Tomažem, je gromka uvedba neke vrste carine na, recimo, slovensko in hrvaško blago. In ko se Srbija tako v enem kosu kaže navzven, navznoter ni tako homogena. Vsaj kar se tiče strank ne. Tudi Srbija je pred volitvami, treba bo razrezati kolač oblasti Socialistična stranka, v kateri je Slobodan Miloševič ne posebno spretno, vendar učinkovito združil nekdanje komuniste in socialiste, snubi ljudstvo tudi s podatkom, daje p njenih vrstah že 350.000 članov. Dejanske moči socialistov se zaveda tudi opozicija, ki je včeraj bolj kot danes pretila celo s skupinskim bojkotom volitev, predvsem zato, ker po veljavnem volilnem zakonu opozicija nima dejanske možnosti, da bi nadzorovala preštevanje glasov in končni volilni izid Strah in iz njega izvirajoča napoved bojkota volitev sta še kako upravičena, srbska matematika, po kateri lahko dobi ta ali oni kandidat tudi več kot 100 odstotkov glasov, je planetarno znana. Blok srbske opozicije, ki naj bi delovala usklajeno, podobno kot svoj čas slovenski Demos, še ni vlit, vprašanje je celo, če sploh kdaj bo. Enotnosti naj bi dal okvir bojkot volitev, o slednjem pa mnenja niso več tako nedeljena. Del Miloševičevih političnih nasprotnikov je začel kvariti igro, svojim pristašem dajejo vedeti, da bodo vendarle šli na volitve. Tako je Demokratska stranka sporočila, »da bi bil odločen bojkot volitev formalno upravičen, vendar bi vseboval tudi realno možnost nevarne destabilizacije političnega reda v Srbiji Medstrankarska nasprotja bi zašla na ulico. Opozicijske stranke bi ta spor nedvomno odločile y svo- jo korist, kot seje to zgodilo v vseh državah vzhodne Evrope, vprašanje pa je, kolikšna bi bila cena, ki bi jo Srbija plačala za to zmago«. Tako stališče, ki med opozicijo ni več osamljeno, je spravilo v zagato SPO (Srp-ski pokret obnove, Slovenci prevajamo Srbsko gibanje obnovej, najvplivnejšo in najbolj množično opozicijsko stranko v deželi Njen voditelj Vuk Draško vic je skoraj vse stavil na skupni bojkot volitev, zdaj pa posamezni udje opozicije kvarijo igro, udeležiti se nameravajo volitev, s čimer bi te (kljub samo za sockomuniste ugodnemu volilnemu zakonu) dobile pečat znosne legalnosti. Tudi v mednarodnih okvirih. Draško vid je zaradi tega v stisku če bo vztrajal pri zastavljenem bojkotu, ga ne bo za mizo, kjer bodo delili oblast ter predsedt niška, ministrska in ambasadorska mesta, češe udeleži volitev, tvega, da bodo na nedavnih volitvah dobro izurjene volilne komisije ponaredile rezultate v korist vladajočih socialistov. Draško vid se zaveda, da je močan, vendar ta moč ni izmerjana. Vukovo gibanje obnove bi na volitvah kljub morebitnemu dvomljivemu preštevanju glasov tudi samo (brez opozicijskih sopotnikov) dobilo dovolj glasov, da bi bilo po volitvah še bolj upoštevanja vreden politični nasprotnik. To je nekaj, vendar ni vse. Vse je namreč, teoretično, mogoče dobiti Usklajen bojkot volitev bi oslabil že sicer ne prelestni položaj Slobodana Miloševiča in tovarišev, mednarodna javnost bi še zvišala ton, stvari, ki se morajo zgoditi, bi se zgodile hitreje. Pisatelj Vuk Draškovid, ki svojim nasprotnikom grozi tudi s sekanjem rok, bi se pridružil kolegom, ki so postali predsedniki držav. Zgodovina se ponavlja kot farsa, vendar j e Draškovid tudi politik, ki bi se, tako pravi, pogovarjal tako s Tudmanom kot z R ugo vo, carina na slo vensko blago pa bi najbrž ostala. V Srbiji namreč ni strankarskega prvaka, ki bi o Srbiji navzven, o »Srbiji proti vsem«, mislil vsaj za dva ščepca drugače kot Slobodan Miloševič. MARJAN BAUER Kdor ponoči paradira s puško, podnevi ne dela E mil Milan Pintar je predsednik slovenske vlade y senci, oblikovane s strani ZKS-SDP (od nedeljskega kongresa naprej le Stranka demokratične prenove), od spomladanskih volitev naprej opozicijske stranke. S svojim širokim znanjem in poznavanjem stvari je Pintar kar pravi člo vek za predsedniški položaj. Ni od več po vedati, da se je z natančnimi diagnozami in ostrimi kritikami slo vensko-jugoslo vanske stvarnosti ter iz tega izhajajočimi prognozami prihodnosti izpostavljal že pred leti, ko letošnja slovenska sprememba sistema še ni bila jasno na obzorju, no vi oblastniki pa več ali manj v glavnem tiho. Precej resnic je Emil Milan Pintar po vedal tudi na neda vnem zboru novomeških članov in somišljenikov ZKS-SDP. PINTAR: »Zamenjava na oblasti sama nič ne prinese, naša je prinesla večstrankarstvo in opozicijo. V opoziciji smo se organizirali in ustanovili vlado v senci, da dobimo informacije, ker smo hoteli konstruktivno reagirati na nastajajoče rešitve. V skupščini je stvari težko popra vljati. Hoteli smo, da preko nas dobi informacije tudi javnost, to pa pomeni tudi javni nadzor nad oblastjo. Bali smo se, da bo oblast nadaljevala s starimi napakami, z onemogočanjem ljudi, ki nekomu niso povšeči, s čimer bi bile lahko spet cele skupine intelektualcev potisnjene ob rob. Ocenjujemo, da je Slovenija zrela za demokracijo, vprašanje je, če si jo bo znala izboriti. Z novo oblastjo tega še ni, le možnost smo si povečali. Če se bo vlada preveč ukvarjala s preteklostjo, z delitvijo lastnine, ne pa z ustvarjanjem, bo slabo. Naš dogovor z vlado, da dobivamo vsa gradiva, teče. Seveda nismo enakopravni pravi vladi, saj smo volonterji, na nas pa je, da kažemo na čeri; nevarnosti in nekaj neumnosti Demosa smo že preprečili Pri vračanju lastnine na primer je Demos sprožil neupravičene apetite in na naše intervencije se je vlada že močno potegnila nazaj. Močno se angažiramo pri zakonu o R TV, ker gre za zelo načelno vprašanje, ali se bo stranka na oblasti polastila medijev ali bodo neodvisni. Čaka nas zakon o medijih, kjer imamo samo intelektualno in moralno moč, da sodelujemo. Pa vprašanje prometa Verjeli smo, da bomo na to odrea-girali kot razvita Evropa; v letih okrog 1970 smo jih pri tem v Jugoslaviji dobili po nosu, zato smo s cestami sedaj v 15-letni zamudi. Promet je kompleksno, tudi sociološko vprašanje. Če na primer dobi Maribor avto cesto do Zagreba, se bo še bolj oddaljil od Ljubljane, in tako je lahko s celimi regijami. Tuj kapital se na to, jasno, ne bo oziral, saj ima drugačne interese. Za lastninjenje nova vlada pripravlja zakon o privatizaciji podjetij. Najbolj restriktiven je v vseh dosedanjih verzijah ravno v delu, kako do lastnine delavcev, ki tam delajo. Ocena je, da bo največ eni tretjini podjetij uspelo izogniti se drža vnemu tutorstvu preko agencije, ki naj bi imela zelo velika pooblastila. Za del podjetij, ki so zdaj najbolj aktualna za prodajo, mi predlagamo, da bi dolgove spremenili v delniški odnos. S tem bi rešili problem podkapitalizacije slovenskega gospodarstva, kije najtežji Delavci naj bi imeli pravico do delitve do 30 odstotkov vrednosti podjetja, če zagotovijo svež kapital Osnovno je, da podjetjem zagotovimo svež kapital, delavcem pa lastnino, ki jim bo takoj prinašala dividende, čez čas pa bodo delnice lah ko tudi prodali. Vsi gorenjski direktorji so podprli ta model in od dr. Mencingerja zahtevali, da ga mora vgraditi v zakon. Hočemo doseči, da ta vlada ne bo mislila le, da je njena naloga drugačna razdelitev slovenske revščine, ampak vse nas usmeriti v razvoj, kar bo težko. Ta vlada se je usmerila v utrjevanje oblasti, ne pa v pametno razvojno filozofijo. Pozitivna je Ameriška zgodba 2 enska sedi za volanom, posluša glasbo in z vajenimi kretnjami krmari svoje vozilo v gostem prometu na atomobilski cesti. Eni avtomobili ostajajo zadaj, drugi se razvrščajo za njenim, prehitevajo in izginjajo daleč naprej. Cesta ima svoj ritem in vsi, ki so namenjeni v isto smer, so sopotniki le za nekaj kilometrov in bežnih trenutkov. Človek se giblje v množici in je hkrati zelo sam. Enoličnost, ki utruja. Toda žensko za volanom počasi prične zbujati iz te enoličnost podrobnost, ki se ji zdi čedalje bolj nenavadna. Gleda v vzvratno ogledalo in vidi, da se ji je a vtomobil zadaj čisto približal in se skoraj prilepil na njenega, možakar v njem pa strmi vanjo in ne kaže nobenega namena, da bi jo prehitel Pospeši hitrost, toda neznanec je še vedno tik za njo. Zmanjša hitrost, zasledovalec prav tako. Manever se nekajkrat ponovi in sedaj je ženska že po vsem prepričana, da je moški v avtomobilu zainteresiran prav zanjo. Kot blisk ji preletijo možgane vse mogoči scenariji iz številnih televizijskih kriminalk, v mislih primerja možakarja za volanom z nasilnimi tipi iz teh filmov in na njeno srečo se podatki ne skladajo najbolje. Kaj torej hoče neznanec, ki jo zasleduje tukaj gori ob kanadsko-ameriški meji domala že sto kilometrov? »Najbolje je, da ga spustim naprej. Če bo odvil za mano, bom pa tako ali tako kmalu zvedela, pri čem sem,« si misli ženska in krene na bencinsko črpalko. A vtomobil s skrivnostnim zasledovalcem zavije za njo. Tisoče kilometrov daleč od kraja, kjer sta se avtomobila na bencinski postaji ustavila, in slabi dve leti pozneje, ko sta voznika stopila iz vozil in si negotovo stopila nasproti, v prijetnem vzdušju gostilne pri Slavcu na Maharovcu poslušamo nada-Ijnjevanje zgodbe. Jožica Rožman, nekdaj Mavsarjeva z Malega Slatnika, je bila tista voznica. Že od svojega sedemnajstega leta, ko jo je nemirni duh gnal v veliki svet, živi vKandi. V Torontu sije ustvarila dom. Sedaj je vdova in ima dve že skoraj odrasli hčerki. Ko pripoveduje zgodbo, drži v roki nalepko »Slovenija moja dežela«. Prav tako je imela nalepljeno tudi na a vtomobilu tistega dne, ko se je nanjo tako rekoč prilepil neznani voznik. Kajti ko sta se na bencinski črpalki ustavila, je bila prav nalepka tista, na katero je neznanec najprej pokazal. »Slovenija? Ste iz Slovenije?«jo je vprašal, seveda po angleško. »Sem,« mu je odgovorila začudeno, pa hkrati tudi z olajšanjem, saj j e sedaj razumela, za kaj pravzaprav gre. On pa naprej: »Poznate Novo mesto?« »Da,« je odgovorila, »od tam sem doma.« moč pritiska demokratične političneja vnosti, kini strukturirana strankarsko, ampak v sindikatih, novih gibanjih, raznih skupinah za pritisk itd.« PINTAR: »Imamo preveliko in predrago tovrstno proizvodnjo. Rudniki so posebej zaščiteni s strani države delali po posebnih principih, zdaj se bodo morali racionalizirati. Nedopustno je, da vlada dopusti, da gredo vsi rudniki v stečaj in da nima ne analiz, ne konceptov, ne videnja njihove perspektive in da ni naredila še nič. Ubada se le z ustanavljanjem podjetij za distribucijo elektrike. Stavka je zato normalna reakcija ljudi, ki v popolni negotovosti hočejo dobiti večje plače, dokler še so, čeprav niti ne gre le za plače. Takšno stanje je po svoje nevarno tudi zato, ker se zaradi negotovosti in zaradi večjih plač lahko pozablja na varnostni vidik v rudnikih, in upam, da ne bo prišlo do kakšne katastrofe, kot na primer v Kreki« * Vtis je, da hoče vlada spra viti slo vensko gospodarstvo vfranže, nato pa začeti znova na privatni lastnini. PINTAR: »Prepričan sem, da vlada ni hotela tega, kar se je zgodilo na primer z Elanom. Pokazala je le svojo nesposobnost in naivnost, k odločanju je namreč približala ljudi, ki delajo povsem na drugih področjih. Prisoten je bil velik interes tujcev, predvsem A vstrijcev, in nekaj Slovencev kot njihove podaljšane roke, da Elan propade, saj gre za izjemno vredno blagovno znamko. Vladi je treba očitati, da ne ve, kako se stvari lotiti Prejšnja vlada je morda to vedela, pa si ni upala spustiti se v konflikt. Zdaj konflikt bo, če vlada to ho-čealine. V Evropo s sedanjimi podjetji, ssedanjim delom in produktivnostjo pa z evropskimi plačami ne bo mogoče. Marsikje odkrito povedo, da bodo lastninjenje prepustili državi oz. agenciji, ker se sami nočejo spopasti z nujnostjo odpuščanja delavcev. Lahko rečem, da je Demos dobil na volitvah, ko na to ni bil pripravljen in si tega niti ni zaslužil. To bo Slovenijo, v kateri bi morali več .vlagali' v regionalni razvoj, veliko stalo, iskanje rešitev bo za marsikoga namreč prepozno, za pre-nekatero dobro ekipo. In šele ko bo naštetih več Zdaj je bil tem bolj osupel možakar:» Tudi moji starši so od tam. Letos sem bil prvič tam čez. Čudovita dežela je to.« Tako sta se spoznala Jožica Rožman in Ed Str-bank, srečanje pa je bilo uvod v iskreno prijateljstvo, kateremu osnova je prav ljubezen do Slovenije. Jožica živi v Torontu, Ed pa v več kot tri ure avtomobilske vožnje oddaljenem tVashingtanu. Vendar sta se poslej večkrat videvala in Jožicaje v Edu dobila zvestega učenca slovenščine. Jožica je tega posla vajena, saj je v slovenski skupnosti že marsikatera otroška usteča naučila pravilno oblikovati in izgovarjati besede in stavke, ameriškemu ušesu in pojmovanju sicer nenavadne. Ed rad pokaže, da je bil dober učenec. Ko je pred dvema letoma prvič obiskal Slovenijo, je le sem ter tja pobral kakšno besedo. Sem je prišel na sinovo prigovarjanje in ni mu bilo žal. Sedaj zna Ed misli tudi po slovensko že kar dobro izraziti, res pa je, da se bo značilnega ameriškega naglasa težko znebil Ima pa že svojih štiriinšestdet let, to pa je za pričetek učenja nekega jezika kar lepa starost. Pravzaprav se ne uči čisto od začetka. Ed se namreč še dobro spominja besed iz svoje rane mladosti: »Dež pada kot hudič!« To so bile besede njego vega očeta, ki so se mu od vseh najbolj vtisnile v spomin. Edov oče se je pisal Štrbenk in je bil, prednoje skupaj z bratom krenil čez veliko lužo, doma iz Malenške vasi pri Mimi Peči Za ženo si je izbral Primorko, tako da se je v družini govorilo malo slovensko, malo italijansko, še največ pa seveda angleško. Govoriti kak drug jezik kot angleščino tiste čase y A meriki ni bilo najbolj ugledno, še zlasti zunaj v družbi ne, zato so se otroci sramovali go voriti slo vensko. Čim je Ed odšel v šole ter tako izgubil tesen stik z domom, je slo venščino pozabil Še na misel mu ni prišlo, da se je bo kdaj spet učiL Edovo srečanje z Jožico in s slovenščino pa ji pomenilo tudi neke vrste povratek v družino. Spel je na vezal stike s sorodniki, razkropljenimi po širni A meriki, in skupaj so obujali spomine na mlada leta ter se pogo varjali o stari deželi svojih staršev. Tako je prišlo do tega, da seje tokrat skupaj z Jožico in Edom odpravila na pot v domovino svojih staršev tudi Edova sestrična Sophie Luchs. Sophie ni prvič tukaj in tudi slovenščina ji teči prav v lepem dolenjskem dialektu. Je Edova vrstnica, le tri leta je starejša od njega, in mladostni prijateljica. Družini sta stanovali precej blizu sku paj in sta bili edini slovenski v okolici Sophiejii oče, Edov stric, je bil veseljak in je rad igral ne harmonike. »Oče in mati sta bila iz istega kraja, iz Malenški vasi, in sta se lepo razumela. Doma smo veliko govorili po slovensko, radi pa smo tudi skupaj zapeli Precej pesmi znam še sedaj. Tudi svoje tri hčerki sem naučila slovensko,«pripoveduje Sophie. Potem pa se zresni in njene oči postanejo otožne. »Rada se spominjam matere, ki me je s tako ljubeznijo učila svojega jezika. Vse življenje sije žele la nazaj v Malenško vas, da bi vsaj še enkrat videli svoj dom, pa seji želja ni nikoli uresničila. To njeno željo sem v srcu ohranila jaz, in ko sem prvii prišla na obisk v domovino, sem šla v Malenško vas, kjer stoji sedaj njena rojstna hiša prazna ir taka kot tedaj, ko jo je ona zapustila. Takoj sem jc spoznala, tako živo mi je pripovedovala o njej. Stopila sem v prazno izbo in dejala: — No mama, sedaj sva pa doma. Tako čudno mi je bilo pri srcu.« Z Jožico, Sophie in Edom smo se pogovarjali, ko je zlata jesen šele pokukala v deželo in so vriski v vinskih goricah naznanjali pričetek trgatve. Vriskom so se veselo odzvali in obiskali vinograde in zidanico gospodarja Slavca. Kdaj sicer, če ne jeseni, se v srcih ameriških Slovencev oglasi domača kri. Domovina je kot virus. Tiho ždi v organizmu, ne zavedaš se ga, ko pa je človek za to dovzeten, se prebudi in prične delovati Ed je vesel da seje ta virus prebudil, in žal mu je, da ni domovine svojih prednikov spoznal že prej. Vendar takrat še ni bilo znakov »Slovenija moja dežela«, ki bi tako samozavestno oznanjali pripadnost in ponos, zato prej tudi ni moglo biti te ameriške zgodbe. TONE JAKŠE Kako gledate na nedavno stavko rudarjev? tistih .direktorjev in drugih vodilnih, ki hodijo r raziskovalne institucije in k rektorju univerze, od tistih, ki hodijo k predsedniku izvršnega sveta, bo naša družba razvojno inovacijska, sicer pa le družba v krizi. Tudi za sedanje velike težave z denarjem za pokojnine je dolgoročno rešitev le povečanje družbenega proizvoda, sicer bo prišlo do nasilnega prerazdeljevanja revščine. In nikjer v krizi ljudi ne pošiljajo v predčasen pokoj kot pri nas. V vladi pripravljajo zakone zelo nestrokovno.« • Program zvezne vlade Anteja Markoviča in Markovičeva stranka; slovenska nacionalna valuta!lipa?). PINTA R: »Markovičevprogram smo v začetku v Sloveniji selektivno podprli, saj je bil pozitiven, že takrat pa smo opozorili, da bo moral čez 4 do 6 mesecev vanj vgraditi na primer spodbude za dobre gospodarje, da bo razvojen. Ta ekonomija doživlja zdaj katastrofo. Ko bi Markovič moral kanalizirati del rezerv i' dobre programe, v nova delovna mesta, je trčil ob politiko Srbije, kije trdila, da ho šlo preveč denarja na sever države, in ge zahtevala za socialne programe. Če bi Markovič sprejel to, bi denar šel na jug, razumljiv bi bil upot ' Šlovenije (in Hrvaške). In tako Markovič že vst od junija ne opravlja več funkcije premiera, zvezno vlado pa izkorišča za uvelja vite v svoje stranke. da si okrepi politično moč. V Sloveniji mislim, de $ za to stranko ni večjih šans. Nevarno za levo slo vensko usmeritev bi bilo, če bi eksperimentiralo P f Marko viča tako podprlo več vidnih slovenskih intelektualcev. Kot predsednik ZlS-a je Markovič igro izgubil, ker je njegov program nevaren, ker ni razvojen. Markovič se ni opredelil do Kosova in ji zdaj tam zaposlenih po 12 ljudi za ustrahovanji enega, ki noče delati. Ni se opredelil do Knina, kjer je jasno, da kdor ponoči paradira s puško, podnevi ne dela. V takem je jasno, da ljudje dvigajo iz bank, če kaj imajo. Peterleta va vlada je na to slabo in kasno reagirala, Narodna banka JugoS‘ la vije pa ni hotela reagirati, čeprav bi morala, ko so slovenske banke zahtevale več deviz. Zdaj slovenska vlada iz svojega denarja uvajl 'dj nadomestila za izvoznike, čeprav zveza pobcdfav, dobiček. Sami plačamo Sočana, da gre v Bruselj- ,l>n čeprav odvajamo v tovrsten Žakelj veliko denarje Beograd pobere smetano od ropotanja težkih tut-ških tovornjakov po naših cestahm, graditi pa $ W jih moramo sami. Gradimo si vzporeden sistett1 države, ker iz Beograda ne dobimo, kar nam grl-Tega ne moremo zdržati. Ni normalno, da Slovi 'n nija daje četrtino za vojaški proračun, v vojaške4 vrhu pa ima manj kot 4 ostotke kadra; da daje 2^ . odstotkov za diplomacijo, ima pa manj kot 5 odst V diplomatov in minimalen vpliv na zunanjo politi * ko; da daje več kot petino kmetijskega denarje- ir0 nazaj pa dobi 0,2 odst. iuL Zgubljamo z bančniki1 depoziti, s tiskanjem denarja, preko kliringa. vik J'«. da pa ne naredi nič. Nekateri menijo, da bi vse tl '/, rešili z nacionalno valuto, a to je zelo tvegana opi' racija. Slovenska vlada mora imeti pripravljeni tudi ta varianta za vsak primer in glede na to, da & v njej takšni strokovnjaki kot dr. Mencinger, dl Kranjec in drugi; prepričan sem, da jo tudi intl Za vsak primer!« Z. L.-D 120 priloga dolenjskega listo P m h ( ^0, 'ca oktobra je bilo v notranjosti podružnične erkve jr. Neže na Lopati kljub za ta čas prednjemu mrazu kar živahno, le da so name-? vaščanov, zbranih k molitvi, v cerkevprine-, življenje študentje, ki so pod strokovnim !fdstvom slikarja-restavratorja Ivana Bogov-iz Restavratorskega centra Slovenije :e, '5rbno odstranjevali plasti beleža in ometa, pod 'i° (!'er>ni so se skrivale srednjeveške slikarije, '.“južni stene cerkvene ladje so že izluščili na ““ blede in mestoma precej uničene podobe " IMxnega ‘n križanega Jezusa, lik nadangela >ic “ihaela pri strašnem tehtanju duš ob Poslednji rti '‘dbi, na severni steni pa svete tri kralje na ko-je rM ki v spremstvu jezdijo poklonit se božjemu je ‘Vetu. “■L Od takrat, ko je potujoči slikarski mojster 0: “fnaž iz Senja hodil po naših krajih in se a- javil tudi na Lopati terna stene vaške cerkve t° “riikal omenjene prizore iz Svetega pisma, je že več kot štiri sto let. Zob časa, vlaga in jz>da vanja so stare slikarije hudo zdelali. Del j0shkav je za zmeraj izgubljen in če se ne bi /°kovnjaki lotili njihovega reševanja, kdo ve, V “j hi od Tomaževih podob ostalo za prihodnje i; .5Se- Eno je zanesljivo: škoda bi jih bilo, kul-f h r“u dediščina na naših tleh pa bila prikrajša-ia “ za lep in zanimiv drobec. ^ ‘‘Z deli smo začeli v sodelovanju z novomeš-Zavodom za varstvo naravne in kulturne j • *-.uvuuum lu yursivu nuiuvnc in nuiiurne S“‘ščine že leta 1988, ko smo opravili prve Zritve, lani pa že tudi raziskave zunanjščine Notranjščine cerkve,« je povedal Ivan Bo-t *čič. »Raziskane in znane so nam vse raz-sta vbne faze, od romanike prek gotike in ^f°ka do danes. Lani smo odprli tudi malo t. ““otoško sondo, ki je odkrila temelje pol-S/r°žne romanske apside, ki priča, daje cerkev j?r“, zasnovana ie bila že v srednjem veku. f^neje so romansko apsido porušili in ladji, Je ohranila enak položaj kot v romaniki, pri-* današnji prezbiterij in zvonik. V 17. in 1 L stoletju so cerkev barokizirali, krožno obo-gotska okna pa so zazidali in odprti ba-okna.« Zgodovinski viri niso prav zgovorni in o rKvisv. Neže v Lopati ne povedo veliko. Kol prvi jo omenja Valvasor, ko našteva podružnice župnije Gornja Krka. Na portalu cerkve je sicer vklesana letnica 1685, vendar ne gre za letnico postavitve, marveč za letnico, povezano s stavbnimi spremembami. Od ugotovljenih letnic velja omeniti še leto 1743, ko je cerkev dobila poslikan lesen kasetiran strop v ladji in leto 1885, ko je bil izdelan glavni oltar. Gre za izdelek Šubičeve delavnice. Bolj zanimiv in dragocen od glavnega oltarja je stranski iz 17. stoletja, spada med tako imenovane zlate oltarje in kot tak zasluži vso pozornost. Največjo vrednost cerkve pa predstavljajo srednjeveške slike, s katerimi sta poslikani severna in južna stena ter s lavo ločna stena. In prav ta najdragocenejši element cerkve je najbolj ogrožen. Restavrator Bogovčič ocenjuje, da je stanje stenskih slik porazno, razlog pa je star toliko kot sama poslikava. »Omet je že v času slikanja razpokal, kar sklepam po barvi, ki smo jo našli v razpoki. Kasneje seje začel še luščiti od podlage. Zdaj ga je odluščenega kar precejšen del in visi kot pajčevina na steni. Restavratorsko delo bo zalo težavno in dolgotrajno. Osebno imam rad težavno delo, saj pred- mm M, stavlja zame zanimiv izziv. No, ta je pri slikah v cekrvi jr. Neže res močan. Tako razrahljane poslika ve še nisem imel v delu. Zdaj odkrivamo še neodkrite dele slik, hkrati pa rešujemo ogrožene dele. Kjer je poslika va močno odstopila od podlage vgrajujemo cevke za mikroinjeciranje, skoznje vbrizgujemo vezivo, ki poveže poslikan omet s podlago. Uporabljamo tudi tako imenovano obšivanje, s čimer utrjujemo obrobje slikarij. Po vseh teh posegih bodo slike rešene pred nadaljnjim propadanjem.« Vseh slik v notranjščini ne bomo nikoli vide- li. Resta vratorji ugota vljajo, da je do 40 odstotkov slikarij uničenih, nekaj zaradi prezidav oken in odpiranja novih, nekaj zaradi vlage in luščenja. Manjša uničenja se sicer da doslikati, samih slik pa restavratorji ne smejo poslikati na novo, čeprav se je včasih delalo tudi tako. Odkrivanje in konserviranje poslikave pa je le del obnovitvenih in restavratorskih del, ki potekajo na cerkvi jr. Neže na Lopati. Na obnovo čaka v notranjščini še lesen poslikan kasetiran strop, položiti bo treba tudi primeren tlak. Vaščani so sicer pred leti položili povsem nov tlak. a tako nerodno zasnovan, da je bilo z njim narejenega več slabega kot dobrega. Več sreče so imeli pri obnovi zvonika. Pri načrtovanju strehe zvonika so jim priskočili na pomoč strokovnjaki, ki so zasnovali čebulasto bakreno streho, ki zdaj pokriva zvonik. Zvonik je bil med vojno požgan, dokumenta, ki bi pričal o njegovi pravi obliki, pa ni. Zanesti se je bilo treba na spomin vaščanov. Na vrsto za obnovo čaka tudi zunanji omet ladje in prezbiterija, pri čemer bo nekaj več dela dala velika stenska slika jr Krištofa na južni steni. Odpreti pa bo treba tudi gotska okna. Del denarja za obnovo gre iz proračunskih sredstev, kijih je zagotovil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, velik delež pa imajo pri delih domačini, ki so prispevali prenekateri dinar in opravili prenekatero uro prostovoljnega dela. Zdaj so že nekoliko nestrpni, ker obnova poteka za njihov okus nekoliko prepočasi, a strokovni posegi, kot je, denimo, odkrivanje in konserviranje stenskih slik pač ne more teči z današnjim tempom zidarskih del. Premišljeno in strokovno domišljena mora biti obnova, da bo cerkev zasijala v vsej svoji lepoti in bo privabljala ne samo farane k molitvi, marveč tudi ljubitelje kulturne dediščini Vsa že opravljena kot načrtovana dela se povezujejo r zanimiv projekt obnove in prezen-tacije podružnične cerkve, ki bo morda postal vzorec za takšne posege r vsej Sloveniji. Cerkev jr Neže se tako ne bo zapisala samo kot prva cerkev v Suhi krajini, ki je bila po vojni deležna družbene pomoči pri obnovi, morda bo tudi tista, ki bo služila kot model, kako raziskati, obno viti in prezentirati podobne podružnične cerkve ter kako oblikovati strokovne in delovne ekipe za taka dela. M. MARKEU | > # Z iv spomin na pesnika »R, ad se spomnim Vinice in lepih dni, ki sem jih preživel tam,« je nekoč zapisa! v pismu iz Ljubljane teti r Vinico Oton Zupančič. Čeprav je Oton še r rosnih letih odšel iz Vinice, pa seje vedno rad vračal tja k maminim sorodnikom. Ker je bila dolenjska železnica do Novega mesta zgrajena leta 1892, r Belo krajino pa šele leta 1914, jo je kot študent marsikdaj mahanik kar peš iz Novega mesta čez Gorjance. V skoraj osmih urah je prišel do Dragatuša. še nadaljnji slabi dve uri pa je potreboval do Vinice. Viničanka Ana Mihelič se teh študentskih Župančičevih počitnic ne spominja, ker je takrat še ni bilo na svetu. Zanje ve le iz pripovedovanja, predvsem tete Fanike Lovšin, spominja pa se pesnikovih zrelih let in njegovih obiskov v rojstnem kraju. Prav te spomine pa je vedno znova oživljala tudi še potem, ko Otona ni bilo več, ■saj je bila dolga leta tudi oskrbnica, vodička in čistilka Župančičevega muzeja v njegovi rojstni hiši. To delo je opravljala izredno vestno in zavzeto, ne nazadnje prav gotovo tudi zato, ker jo je na pesnika vezala tudi sorodstvena vez, in čutila je obvezo, da to svoje poslanstvo opravi čim bolj temeljito. Leta 1951, dve leti potem, ko je pesnik umrl, so v Vinici odprli muzej o njego vem življenju in delu. In Ana, kije skupaj s teto Faniko Lovšin prebivala v Župančičevi rojstni hiši, je torej postala prva oskrbnica njegovega muzeja. Pri tem delu je vztrajala do pred nekaj leti, ko ji breme let ni več dopuščalo zanjo pretežkega vzdrževanja hiše. Toda kljub osmim križem, kisi jih je zadela na ramena letošnje poletje, je njen spomin na leta, preživela v nekdanji Župančičevi hiši, še vedno bister. »Otonova mama in moj oče sUi bila bratranec in sestrična. Prav tako je bila sestrična njegove mame teta Fanika, ki je živela r Župančičevi rojstni hiši, mene paje že desetletje ali dva, preden je pesnik umrl, vzela za sostanovalko. S teto sva imeli vinograd in vrt, tudi pospravljanja in čiščenja v veliki hiši je bilo vedno dovolj, tudi zato, ker je bilo obiskovalcev vedno veliko. Jaz pa sem odprla vrata vsakemu, kdor je potrkal nanje, ne glede na to, kdaj je prišel,« pripoveduje Miheličeva »Oton mi je še vedno pred očmi. kako nasmejan prihaja r Vinico. Rad se je srečeval s temi ljudmi, se z njimi pošalil. Ko je bil star 50 let, smo mu v Vinici pripravili veliko slavje, a se ga ni mogel udeležiti, ker je bil zadržan. Še sedaj hranimo v muzeju pismo, r katerem se opravičuje zaradi izostanka,«pripoveduje Ana ter v pripoved vpleta tudi spomine, kijih je o pesniku neštetokrat slišala iz ust Lovšinove tete. Miheličeva je težko pustila svoje sicer honorarno delo v muzeju, kamor se še vedno rada vrača. Čeprav ima r hiši dosmrtno stanovanje, ki ji ga je zapustila teta, prebiva sedaj pri nečaku. »Boli me. ker je muzej sedaj r glavnem zaprt, a kaj, ko ni denarja, da bi plačevali človeka, ki bi bil neprestano tam. Tako se marsikdo odpelje mimo hiše, jaz pa bi ga zagoto vo sprejela, če bi bila še tam.« s kančkom nostalgije pripomni Miheličeva, ki je obiskovalcem rada pripovedovala o svojem sorodniku. Njene pripo vedi so bile še toliko bogatejše, ker je bila živa vez med pesnikom in sedanjimi generacijami »Saj so mi obljubili, da mi bodo pripoved o Župančiču posneli na kaseto, ki naj bi jo potem le zavrtela obiskovalcem, a je nisem nikoli dočakala. Jaz sem namreč povedala zgolj tisto, kar sem vedela, a mnogokrat so me o pesniku spraševali ljudje, ki so več vedeli o njem kot jaz,« je skromna A na. Morda pa je tem ljudem r mozaiku Župančičeve podobe manjkal pra v kamenček, ki ga je pridala Miheličeva Ana Mihelič je bila tudi ena zadnjih stanovalk viniškega gradu. »Oče je odšel trikrat v A meriko s trebuhom za kruhom, in ko se je dokončno vrnil, je kupil viniški grad, ki je bil že precej časa prazen. Takrat mi je bilo 14 let. Kupil ga je od nekega učitelja ki — kolikor se spominjam — ni nikoli živel r gradu. Čeprav je bilo življenje r njem za tiste čase dokaj udobno, se nismo počutili prav nič grajske. In tudi sedaj me prav nič ne vleče, da bi šla nazaj. Sem raje pri nečaku, kije skupaj s svojim bratom in sestro lastnik viniškega gradu. Toda vsi ti lastniki raje živijo r sodobnih domovanjih, grad pa že več kot desetletje nima stalnih stanovalcev in ga nezadržno razjeda zob časa,«pove z nekoliko manj nostalgije, kot se spominja let v Župančičevem domu, Ana Mihelič. M. BEZEK-JAKŠE 1 Priloga dolenjskega lista m3 Na oni strani je več znancev V. se manj je ljudi, ki bi lahko z lastnimi spomini segli v prejšnje stoletje. Koželjeva Marija iz Žužemberka tega sicer ne more, lahko pa se pohvali, da še z obema nogama krepko sega y tisto dobo, saj je bila rojena na pragu tega stoletja, torej 1899. Dolgo življenje, ni kaj, pa nič posebne hvale vredno, da bi še rekli. Tako vsaj pravi Marija sama, ki se vsa la leta nazaj spominja bolj revščine in neprestanih skrbi ■ bolj kot pa česa lepega. In tudi nič preveč se ne oklepa tega življenja. Pravzaprav bi rada kar stopila tam na drugo stran in se rešila teh uteži, s katerimi je ovešeno starčevsko telo. »Bi najraje kar umrla,« glasno razmišlja starka, ko jo sprašujemo, kako je kaj z zdrav-, jem, in nadaljuje, kot bi naročala, kako skuhati juho: »Irenca, ko bom umrla, pa ne smete nič jokati, saj ste me dovolj dolgo imele.« Irenca je vnukinja, prijetno šestnajstletno dekletce, ki pridno pomaga, da vprašanja, ki jih postavljamo, pridejo preko napol gluhih ušes do star kine za vesti Le pojoči žužemberški . dialekt je dovolj dober, da prodre do tja. Sedi- mo na pritličnem balkonu stanovanjskega bloka. Ta je Mariji pravzaprav dom, saj se v stanovanje, kije bilo zaradi neurejene kanalizacije dolga leta vlažno, včasih pa tudi preplavljeno z odplakami, vrača le spat, če je vreme zunaj kolikor toliko pogodu. Tudi obutev ima, čepravso delavci že odstranili zamašak v kanalizaciji, še vedno prilagojeno tem izrednim razmeram, saj ima copate skrbno ovite v nepremočljiv polivinil. Marija pripoveduje o svoji mladosti na Kle-četu, kjer je bila rojena v Blatnikovi družini z dvanajstimi otroki Kakega izobilja seveda ni bilo, sajje bilo pri hiši le pol grunta, prej bi lahko rekli, da je trda predla, zlasti, ko so morali oče na vojsko. Vsako priložnost za to, da si kje zaslužil skorjico kruha, je bilo treba izkoristiti. Tako so se otroci naučili marsičesa, kar jim je pozneje še kako koristilo. Marija se je tako naučila nabiranja zelišč. Pozneje, ko se je poročila, je s tem nadaljevala. Vzela je Koželjevega Franca, po domače Jurčkovega iz Češnjic pri Zagradcu. Ker fant ni bil bogat, je moral na delo v daljne gozdove, da bi z oglarjenjem kaj zaslužil. Pa iz tega ni bilo kaj dosti, se spominja Marija: »Samo za žgance je zaslužil, za hlače že ne, čeprav se v gmajni vse strga. Za obleko sem morala zaslužiti jaz. Vstajala sem zgodaj zjutraj in se odpra vila v gozd. Zdaj sem nabirala gobe, zdaj zdravilna zelišča. Vračala sem se domov vsa mokra in utrujena. Zaslužila pa sem le nekaj. Kar sem nabrala, so odkupovali Skup ko vi v Zagradcu.« Za možakarja je moralo biti tiste čase kaj ponižujoče, da je ženska z zbiranjem zelišč zaslužila več kot on s trdim in neprestanim delom ob oglarski kopi. Vendar ni bilo dosti izbire. Vsakih nekaj dni se je Marija odpra vila na dolgo pot v gozd, s sabo pa vzela nekaj moke in morda še malo zabele. To je bilo vse, kar so delavci ob težkem delu v gozdu použili. Marija Koželj je že dolgo v Žužemberku. Doma sta imela z možem sicer kočico, vendar je nihče ni vzdrževal, zato se je sesula. Imela sta tri otroke, vendar sta dva sedaj že mrtva. Marija zato živi pri hčerki Kristini. Kljub visokim letom pa je starka z vsem še vedno na tekočem. Vsaj toliko, kolikor je staremu človeku moč slediti dandanašnje vratolomne spremembe. Še vedno bere časopise. Jano, Ognjišče, Družino, Dolenjski list pa že vse od njegovega začetka Ena naj zvestejših naših bralk je torej. Pravi, da sta dva brata, Franc in Jože, izginila v drugi svetovni vojni. Povprašamo jo, najbolj natanko pove, kam in kdaj sta izginila. Sta morda padla pri partizanih, pri belogardistih, izginila v koncentracijskih taboriščih ali kako drugače? Pa ženica kot presvetljena s tisočletno člo veško izkušenostjo odgovori:» Vojska ju je vzela. Sajje sedaj vseeno, kako. Nazaj ju več ne bo.« Medtem pa iz polivinilne vrečke odvije hranilno knjižico, ki se glasi na enega od njunih pogrešanih bratov: »To mi je dal. Je rekel, naj bo za otroke. Mistlite, da se bo dalo še kdaj dvigniti?« S tresočimi rokami pokaže knjižico, ki jo je s tihim upanjem verjetno odprla in pokazala že neštetokrat. Na knjižnici je zapisana kar lepa vsotica starojugoslovanskih dinarjev. Če bi jih bili otroci takrat res deležni, bi nekaj zaleglo. Sedaj je za njeno vnučko le še zgodovinski predmet. T. JAKŠE Sekira v rokah pametnega gospodarja P ozdovi še vedo šume, kot so nekdaj šumeli, le da njihova nekoč tako zdrava telesa in obličja počasi a vztrajno napada neizprosna bolezen, vsesplošno osnaževanje, zastrupljanje narave imenovana Nepoplačljiv davek lagodnosti, udobja človeštva plačujejo tudi naša nenadomestljiva zelena pljuča Varovanje, reševanje tega bogastva in krasote so z veliko mero zagnanosti in odgovornosti vzeli na svoja pleča Zeleni, torej pustimo njim, kar je njihovega. Naslednji prispevek so le razmišljanja, podkrepljena Spomenki, o novem zakonu gospodarjenja z gozdovi, ki je tik pred porodom. Vse do konca vojne je bilo tudi gospodarjenje z gozdovi, v taki, ali drugačni inačici, po Jože Ambrožič meri socializma. Lastniki gozdov so bili dokaj prizadeti, saj so bile njihove pravice, posebno pri prodaji lesa, skrajno okrnjene. Besedičenje o režimih in vladah ni kmetov kruh, zato se ne obremenjuje kaj prida s tem. Koliko bo od posejanega požel, to je njegova skrb. In kerje dohodek od gozda levji delež pri kolikor toliko mehaniziranem, posodobljenem gospodarjenju, so bili pogovori speljani pač v to strugo. Devetinpetdesetletni Jože A mbrožičje upravičeno ponosek na svojo domačijo v Žerjavinu. Lepo strnjeno posestvo, nova hiša, marljiva družina. Kaj bi želel več? »Ja, pa je bilo včasih vse drugače,« mu spomin seže nazaj. »Skoraj vse, kar smo skupaj zmantrali.je, naj tako rečem, zrastlo vhosti. Ko bi zdaj to rajni ata videli, bi jim srce počilo od žalosti. Njega dni je bila hosta svetinja. Žaga in sekira sta se oglasili poredkoma, za nujo. Za kurjavo smo pobrali suhljad, s steljo smo se oskrbeli in to je bilo v glavnem vse. Gozd je bil zadnja, železna rezerva. Čas beži, spomini ostajajo. Trpki se kar za-črvičijo v dušo. Ambrožič še ni prebolel obvezne oddaje prva leta po vojni. Vse, kar so po nalogu morali posekati, je bilo plačano po simbolični ceni. Gozdovi so se praznili, za ob-no vite v pa se ni nihče menit. Na srečo tudi slabe čase enkrat pobere. S prvimi usposobljenimi gozdarskimi kadri se je počasi, toda vztrajno začela obnova in nega gozdov. Ambrožič je trden kmet, klenega značaja, zato vedno zastavi besedo tako, da si upa priseči nanjo. »Lahko pa ni bilo gozdarjem, ki so prvi začeli z novotarijami šariti po hostah. Odpor nekaterih kmetov je bil krepak, saj so bili trdne vere, da bodo vse posajeno kasneje podržavili in sami posekali. Jaz nisem mislil tako, in nisem se uštel. V bližini naše kmetije je na štiridesetih hektarih poprej ničvrednega gozda zdaj bogat nasad zelenega bora, ki ima že tristo kubikov lesa na hektar. Mojega je tudi nekaj. Paša za oči in dušo, vam rečem!« Ob koncu je Ambrožič pove- 14Q\ Moda je muhasta tudi v sadjarstvu L etošnjo pomlad je nekatere sadovnjake prizadela pozeba, poletje je bito nenavadno sušno in za nameček je vmes svoje pobralo še toča. Pri Bogovičevih v Arnovem selu, ki so svojo kmetijo z 12 ha zemlje usmerili i> sadjarstvo, se ravno zato še vedno oklepajo več različnih vrst sadja. Na 3.5 ha površin imajo posajene jablane. Nekaj so jih posadili šele letos, tudi nekatera druga drevesa še niso r polni rodnosti, in ker je svoje terjalo še vreme, so letos obrali okrog 30 ton jabolk. Škodo zaradi toče jim je zavarovalnica ocenila na 40 odstotkov pridelka. Poleg jablanovih nasadov imajo še nasade hrušk, breskev in jagod. »Hruške že več let zapovrstjo prizadevajo izredno nizke temperature r času cvetenja. Znano je namreč, da hruške odprejo svoje,cvetove naenkrat, zato je slabo vreme zanje usodno. Zato letos vsaj pri nas je bilo tako z obiranjem nismo imeli dela. Ce je bil še lani pridelek povprečen, ko smo na 80 arih nasada obrali 30 ton hrušk, smo letos pridelali samo okrog 200 kg sadja. Glede na to, da je v sadovnjaku 1700 dreves, pride na vsako po 12 dag plodov. Pa še to so bili sadeži, ki so se razvili iz zapoznelih cvetov in so v bistvu neuporabni,« je o letošnji letinihrušk pripovedoval Jože Bogovič, ki z materjo, očetom in staro mamo živi na kmetiji. V Bogovičevem hruškovem nasadu ob normalnih letinah zorijo priljubljene viljamovke. Le toliko imajo drugih sort, kolikor je potrebno za dobro oplojevanje cvetov. Ob ugodnem vremenu imajo povprečen pridelek, a kot pravi Jože, bi nasad moral dajati več. Na Primorskem, na primer, je običajen pridelek 50 ton na hektar, zato bi v teh krajih moral biti najmanj od 30 do 40 ton. Res pa je, da si niti stroko vnjaki niso edini, zakaj ni tako dobre rodnosti, kot so pričakovali. Zaenkrat se še vprašujejo o tem, ulije vsega krivo samo izredno neugodno vreme i zadnjih nekaj letih ali pa se za vso zadevo skriva še kaj drugega. V takih dvomih so tudi sadjarji. vendar imajo sami premalo znanju, da bi lahko sodili. Bogo vice v nasad je zdaj star že 10 let, in čeprav bi po 5 letih že moral doseči svojo polno rodnost, še ni dal od sebe pričakovanega. Nič čudnega torej, da včasih razmišljajo tudi o tem, da bi ga posekali. Odločitev seveda ni enostavna, še posebej zato ne, ker pride leto, ko oberejo normalno letino, za njim pa spel sezona brez pridelka. Stroški so seveda enaki tudi ob takih letinah, kot je letošnja, saj morajo mnogo dela opraviti že pred cvetenjem. Tudi po pozebi je treba rastline negovati in poskrbeti, da ostanejo čez leto zdrave, četudi nimajo plodov in torej jeseni ne povrnejo vloženega dela in stroškov. »Če bi se odločiti, da nasad posekamo, zaenkrat še ne vemo zagotovo, kaj bi posadili. Vedno obstaja strah, da bomo zasadili drevesa, ki ne bodo dobro rodila. Do polne rodnosti je potrebno veliko dela, zato je razočaranje in škoda velika. Po drugi strani so vrste sadja in posamezne sorte stvar mode. Trenutno imajo najbolj izrazit razvoj jabolku, a kdo ve, če je realen, in tudi, kaj bo, če bo prišlo leto, ko bo letina izredno dobra. Kam bomo prodali jabolka? Težave za pridelovalce hrušk pašo vtem, dajih ljudje zelo malo pojemo. Največ pridelanih hrušk prodamo za industrijsko predelavo. Tako so sicer nekaj manj plačane, a odpadejo stroški z embalažo, manj je sortiranja in lažje je obiranje, saj lahko prodamo tudi sadje, kije zaradi mraza ali določenih bolezni delno poškodovano. Če bi se predelava hrušk nenadoma ustavila, ne bi imeli komu prodajati,« pravi Jože Bogovič. /daj že tretjo sezono njihova družina in kmetija nista več odvisni od jesenskega odkupu sadja, saj imajo lastno hladilnico. Resda i’ njej ne skladiščijo hrušk, ker zahtevajo hlajenje pri temperaturah pod nič stopinj Celzija, zalo pa jim zelo prav pride pri shranjevanju jabolk. Hladilnica še ni povsem opremljena, ko pa bodo posk rbeli tudi za to, jim bo prostor i ■ njej za -doščal za lastne potrebe. »Hudo je, ker prodajalec sadja ne nosi nobene odgovornosti, ampak samo služi. Če sadje slabo proda ali če ga neprimerno uskladišči in mu segnije, je zaradi nastale škode na škodi proiz- dal še eno, ki si jo velja zapomniti: »Sekira v rokah pametnega gospodarja je najboljši gojitelj gozda!« Tone Cimermančič s Težke vode se najbrž s svojo pojavo nikoli ne bo srečal z leti, kijih nosi. Prešeren smeh, hudomušnost in bistrost duha so mu bili položeni že v zibel. Nekaj dragocenega mu je pa še ata primaknil vanjo: neizmerno ljubezen do gozda. Spominja se, kot bi bilo včeraj. »Nekdaj so Podgorci po naših gmajnah hodili k maši v Stopiče. Smilila se mi je gmajna, pa ne zaradi tistih kmašnih dni, smilil sem se sam sebi in zmeraj bolj premleval očeto ve pobožne želje, da bi morala tod rasti hosta. Kakšnih petnajst let nazaj je Gozdna začela saditi. Bil sem presrečen. Vaščani so me pa za bedaka imeli. Bri- galo me je! Sam sem, za majhne denarje, pomagal: delal sem pripravo tal, vozil sadike in sadil, samo da bi bilo enkrat kaj videti. Pa sem dočakal. Na mojih parcelah in še daleč naokrog je zdaj 150 hektarjev zelenega morja smrečine.« Samo za trenutek se je Tonetov smeh malce priprl, potlej pa spet po svoje, brez trohice strupa nadaljeval. »Ja, brez kakšne grenke pelina nisem zmeraj prišel skozi. Kajbi prikrival, kar vsi vedo: na »črno« se je po malem od vekomaj sekalo in se bo! Takrat je logar odmeril kazen, ki je bila večja od greha. Še nekaj bom kar nara vnost po vedal: Podgorci — ne trdim, da vsi — radi brusijo jezike ob tisto, kar ni zrastlo na njihovem zeljniku. Na koncu koncev se pa zgodi, da potegnejo debelejši konec. Gozdarje so hoteli pribiti na križ, da so jim Jože Bogovič vajalec. Tudi dogovori o plačilu najpogosteje z ne držijo. Do zadnjega hipa se ne ve. kdaj in :i koga se bo obiralo sadje, čeprav to ni vseeno.z Viljamovka se lahko obira že takrat, ko so piti /e do vi še zeleni, lahko pa tudi pozneje, ko poru menijo, če so namenjeni takojšnji predelavi, /t sadjarja je razlika med enim in drugim obira It njem bistvena, saj sadeži z zorenjem pridobiva [c jo na teži,« odgo varju Jože na vprašanje o teža '£ i 'ah sadjarjev. V razvoju sadjarstva je še mnogo nedoreče n ni h stvari, tudi v strokovnih krogih, /ato sc nt' smemo prav nič čuditi, če so negotovi tudi sad e jarji. Na brežiškem koncu seje sadjarstvo spe precej razmahnilo. Prvi uspehi nekaterih po sameznikovso pritegnili vrsto kmetov. Nek a te ri med njimi so se morda pri lem, na videz lalt kem zaslužku, tudi ušteli, /daj. ko vidijo, koliko dela je treba vložiti v sodoben sadov■ ~ njak, razmišljajo drugače. j < Nuj bolj seje uveljavila pridelava jabolk, ki -dosega visoko, ponekod tudi evropsko kakovost, a nihče zares ne ve, ali je taka usmerilei Jr pra vilna. Vetiko je dilem tudi o sami izbiri soh }> pa o tem, kako dalje i’ sadjarstvu. Nekateri govarjajo italijanski tip 'visokih dreves. spciin drugi nizka, ki omogočajo lažjo oskrbo in daje- kc jo lapše plodove. Nekateri priporočajo velikesn gostoto sadik, tudi po K) tisoč na hektar, kidaj! p-, zelo izenačene plodove, kakršne zahtevo o\ evropski trg. Po tamkajšnjih kriterijih naj bi m ra preživetje zadoščalo šele 15 ha nasadov, a k dl N potrjuje tudi Jože Bogo vič, smo pri nas še daleč tli od tega. »Brežiški sadjarji se moramo, vsi po b< vrsti, za to, kar imamo, zahvalili pospeševalcu vi sadjarstva Jožetu Vovku, ki : vso dušo živi :ti njego v raz voj, se osebno angažira in marsikaj tudi žrtvuje. Na naši kmetiji trenutno popolnjtt-jemo prostor med posameznimi nasadi, tako da bomo imeli vsajen večji nasad v izmeri 4, 5 ha. * B. DUŠIČ Jože Volčjak ' P ri gmajno uničili. No, zdaj imajo pa celo Vahio posajeno in še za rep so vlak ujeli, da so jim skoraj skozi neprehoden gozd, potegnili cesto-Kar je res, je res. Vetiko se je zadnja leta dala gozdo vom in gozd le malokdaj ostane dolžnik-Da bi šlo le še naprej tako!« I emačna, težka je gozdna pol do samotni Volčjakove domačije. Dolge njive in holmaslt jase obdaja živo obzidje gozdov. Stari ata Volč' jak je le še za druščino petdesetletnemu sinit Jožetu in hčeri Tončki, ki sta ostala doma. Joži pove v brk, kar misli. »Odzemlje in vzreje kakšnega živinčela bi se preklemano težko dihalo-Stroji, gorivo, gnojila, škropiva. Vse to gol0 zmeraj več. Brez gozda bi nikakor ne šlo, kaj šele postaviti novo hišo, kije bila nujno potrebna. Slišal sem, ja, da se pripravlja nekakšen nov zakon o gozdarstvu. Da bomo imeli gospodarji končno hoste bolj v svojih rokah, segovo- j ri. Ntkakor ni bilo prav, da smo morali lespro-! dajati izključno gozdnim gospodarstvom. Da ji šel dober les za enako ceno kot slab, tudi to / v bila krivica. Konkurenca mora biti; kdor bo dobro gospodaril, bo kvalitetno blago primerno i plačal. Tako bo končno koza cela in volk sit kot pravijo.. Na uho pa mije prišlo, da bo z no- \ vim zakonom ukinjena gozdna taksa, uvedel1 pa bo spet davek na površino gozdov. Kako po i ■w bo potlej obrnil ta dinar, kje bo končal — to I je vprašanje, ki da misliti.« JANJA KASTELIC priloga dolenjskega listo H NAGRADA v KAMNIK Žreb je izmed reševalcev 40. nagrad-« križanke izbral FRANCKO HO-EVAR iz Kamnika. Za nagrado bo 'rejela najnovejšo knjigo pisatelja To-ieta Partljiča Prelesti prelesti. Nagra-lenki čestitamo! Rešite današnjo križanko in rešitev 'šljite najkasneje do 12. novembrana '»slov: Uredništvo Dolenjskega lista, davni trg 24, 68000 Novo mesto, s 'ripisom KRIŽANKA 42. tEŠITEV 40. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 40. nagradne krinke se, brano po vodoravnih vrstah, psi: KOBLA, LOK, NOVA USTAVA, LANG, LIAS, OLT, ČAKRE, OSNUTEK, IT, TEO, OTOČJE, LA-JEKS, SAVA, IRIS, TEK, ETAN, jfELEŽ, parcela, anekumena, Žad, ran, rojak, na. masla Vera v življenjsko silo slovenske-^ ’a naroda ni vprašanje samovoljne { foire, ni problem, še manj seveda ' - Usluga, temveč etična nujnost, ne-no zprosen ukaz, najglobji smisel živ-1/0 lenja vsakega človeka s te grude. r"l LOJZE UDE Narodnost je dejstvo našega živ-lenja, ki ga ni mogoče zanikati: ti mor stori to, zataji dejansko same-1 le sebe. F. VODNIK Človek je dejansko več, kakor če noremo v razvoju o njem dognati... m' njem je skrita vsa prihodnost ‘^ničnosti. E. KOVBEK i.mmmmmmmmmmmšmmmmmmmmmmsmmmmm&i M „ ':S:: I NAGRADNA KRIŽANKA 42 I 1____________________ . # ve !<> KONIČAST VRH SODOBNI FR AVANTGARD DRAMATIK [FERNANDOI VSTAJA PLESEN NA VINU PUSTO- LOVŠČINA PREČNI DROG NIZKA VODNA PREGRADA KEM SIMBOL _ZA FOSFOR PRVA ŽENSKA ST SLOV BOG, GOSPODAR VESOLJSTVA ZMLETO ŽITO KEM SIMBOL ZA NATRU KREG DEL BATNEGA STROJA AFRIŠKI VELETOK HRV PESNICA (VESNA) 0BRI PRSNI KOŠ STAR NAROD NA BALKANU JAP MISELNA IGRA TESALSKI KRALJ, ARGONAVT DEL GLAVE AVTOR J UDIR stil Črnske GLASBE ZDRAVILO ZOPER GLISTE NAJSTA-REJŠI LAT PREVOD BIBLUE AM. LETALSKA DRUŽBA HUDA NALEZUIVA BOLEZEN VRSTA POSODE IT PISATELJ (UM-BERT0, IME ROŽE) LJUBEZEN- SKO PESNIŠTVO DOLOČITEV (DAVKA) PIVO NEBESNA MODRINA STANOVSKI TOVARIŠ Časovna ENOTA 0MLACEN0 ŽITO Otroci, ki so od rojstva drugačni Zdravila za cerebralno paralizo ni, a storiti se da marsikaj — Zgodnje odkrivanje ______zelo pomembno — Vsak dan se rodi Jugoslovan s to boleznijo_ Rojstvo otroka je srečen dogodek v fužini, saj so otroci sol družinskega te j in _____ ____________________________ "življenja in njegov najglobji smisel. Od " nialega kričača v zibelki se širi svetloba . Jn toplota v srca vseh članov družine, £ k°t bi bil malček sonce, ki seje žarke Sreče okoli sebe. Nekaterim družinam Pa sonce sreče kmalu zakrije teman °blak. Doleti jih, kot čutijo, nekaj nesumljivega in globoko krivičnega. Njihov otrok ni tak in se ne razvija kot dragi otroci, drugačen je, kljub vsej ljubezni, skrbi in negi, kljub še tako zdra-yini staršem in njihovi zavestni zadržanosti v vseh stvareh, ki lahko vplivajo na zdravje potomcev. Od zdravnika Zvedo, da ima njihov otrok cerebralno Paralizo, bolezen, za katero medicina ne Pozna zdravila. Skoraj vsak teden se v Sloveniji rodi ntrok s cerebralno paralizo, v Jugoslaviji Pa skoraj vsak dan eden. Na območju “Olenjske je ta čas v register zapisanih otrok s cerebralno paralizo, vseh ta-ko prizadetih oseb pa je 106. Cerebralna paraliza ali otroška možganska paraliza pravzaprav ni bolezen v °bičajnem pomenu te besede, gre za Slične motnje, ki nastanejo zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali za-radi njihovih okvar, do katerih pride Pjed rojstvom, med porodom ali v pr-V|h mesecih otrokovega življenja. Za z8odnjo možgansko okvaro med norostjo je možnih več vzrokov: plodu nevarne virusni in bakterialne infek-ciie, žarčenja in nekatere kemične sno-Vl-s katerimi se zastrupi mati (alkohol, Syjnec). Med samim porodom lahko Pride do poškodb možganov zaradi du-ltve otroka ali možganskih krvavitev Pr> težavnih porajanjih, po rojstvu pa ahko povzročijo okvare možganov P°Porodna zlatenica, infekcije in hude Prebavne motnje. Do okvar možganov Prihaja tudi zaradi poškodb glave pri Padcih ali pri prometnih nesrečah, kate-r,n žrtve so žal tudi dojenčki. Cerebralna paraliza ni dedna in ni Jezljiva, bolezen tudi ne napreduje. žal pa je okvara osrednjega živčevja trajna in je ni mogoče z nobenim zdravilom ali postopkom ozdraviti. Posledica poškodb je telesna, umska, čustvena in največkrat tudi socialna prizadetost otroka. Najpogostejša je ohromelost spodnjih okončin, redkeje zgornjih. Bolan otrok lahko pozneje tudi shodi, vendar je njegova hoja bolj ali manj otežkočena. Otrok ima lahko tudi motnje vida, sluha in govora, epileptične • Kdor želi pomagati obolelim za cerebralno paralizo, lahko nakaže svoje prispevke na žiro račun: 52100-678-81568. • Številka modrega telefona, ki je na voljo za svetovanje in pogovore vsak torek, sredo in četrtek od 16. do 18. ure, je 061-340-667. • Naslov Dolenjskega društva za cerebralno paralizo: Željka Stoj-šin, Tovarna zdravil Krka, 68000 Novo mesto. napade, učne težave, nevrotične in vedenjske motnje, lahko je tudi umsko manj razvit. Duševne okvare imajo pri cerebralcih velik pomen, ker so otroci tudi telesno defektni in se tako zaradi obojega toliko težje vključijo v življenje. Vedeti pa je treba, da so med njimi tudi normalno inteligentne osebe ali le lažje duhovno zaostale. Zelo važno je, da se bolezen odkrije čim prej, kajti edina pomoč je lahko ne-vrofizioterapija in drugi postopki, s katerimi se poskuša usposobiti zdrave dele možganov, da prevzamejo funkcije prizadetih centrov. Usposabljanje otroka za življenje je tem uspešnejše, čim zgodnejše je. Starši so pri zgodnjem odkrivanju bolezni lahko v veliko pomoč zdravniku. Ker so ves čas z otrokom lahko opazijo nekatera znamenja možnih možganskih okvar, kot so: prekomerna ohlapnost ali napetost otrokovih mišic, nenormalni gibi, težave pri hra- Razmere nas silijo, da preverjamo gospodarske moči predvsem z metrom izvozne moči. Graf tega tedna kaže, daje Slovenija v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem kar močna izvoznica, če za merilo vzamemo ustvarjeni izvoz na prebivalca. Smo pa še daleč za velikimi izvoznimi zvermi, kot so Singapur, Hongkong, Belgija in Švica, če naštejemo samo prvih pet na svetu. Vsekakor pa je zanimivo, da so na samem vrhu te lestvice majhne države. njenju, zaostajanje v gibalnem in govornem razvoju, krči in motnje zavesti. Vsaka motnja sicer še ni znamenje cerebralne paralize, a pravočasno odkrivanje teh posebnosti in posvet z zdravnikom, ki bo ugotovil, ali gre za bolezen ali za posebnost v otrokovem razvoju, sta nadvse koristna. Poleg fizioterapevtskiih vaj in postopkov veliko otrok potrebuje še pomoč logopeda, specialnega pedagoga, delovnega terapevta, psihologa in ostalih strokovnjakov. Pomoči pa ni potreben le otrok, tudi družina, ki ima otroka s cerebralno paralizo, pogosto potrebuje najrazličnejše oblike svetovanja in pomoči pri obravnavi otroka V svetu in pri nas prevladuje načelo, da naj otrok ostane v naravnem okolju, iz katerega izhaja in v katerem naj bi živel. Izjema so le tisti otroci, ki so najhuje prizadeti in jih ni mogoče negovati in usposabljati doma, ker zaradi svojega stanja ogrožajo sorojence ali pa kar vso družino. Otrok s cerebralno paralizo torej odrašča v družini, vključuje pa se glede na umske in fizične sposobnosti v redne vrtce in šole, v šole s prilagojenim programom in zavode. Po usposabljanju mu je treba omogočiti zaposlitev in osamosvojitev v njemu prilagojenem stanovanju. Osebe s cerebralno paralizo imajo pravico do vseh pravic, kot jih imajo drugi ljudje in ki jih vsem nudi družba, vključno z zabavo, kulturo, rekreacijo in športom. MiM Satelitsko oko Raziskovalci iz vesolja spremljajo morske želve Na svetu so živele prej kot dinozavri, jih preživele in dočakale prihod človeka. Živele pa bodo morda tudi nadaljnja tisočletja, čeprav sodijo med ogrožene živali. Človek, ki je s svojimi dejavnostmi sicer velika nevarnost za mnoge živalske vrste, se zanje vse bolj zavzema. Gre za skrivnostna bitja, morske želve, ki jih znanost pozna dokaj dobro, vendar predvsem v zvezi z njihovim običajem, da prihajajo odlagat jajca na pesek. Ko to opravijo, se ponovno raz-gube v morskih širjavah, kjer stalno žive. Da bi spoznali tudi ta del njihovega življenja, so raziskovalci poklicali na pomoč vesoljsko tehnologijo. Raziskovalec John A. Keinath iz ameriškega inštituta za raziskavo morja je kot prvi na oklep nekaj morskih želv iz družine orjaških črepah namestil posebne oddajnike, potem pa s pomočjo satelita spremljal njihovo gibanje. Zal so njegove »satelitske« želve kmalu postane plen ribičev. Sladokusci nadvse cenijo meso orjaških črepah. Več sreče je raziskovalec imel kasneje, ko je oddajnike namestil na oklepe morskih želv iz družine usnjač. Teh niso polovili ribiči, marveč so svobodno zaživele. Ko so se klatile po morskih širjavah, so raziskovalci prek satelita sledili njihovim potem. Tako so zbrali veliko zanimivih podatkov, iz katerih sklepajo na način življenja morskih želv. V bistvu je zanimivo samo to, kar je avtonomno in drugačno. A. LOKAR “MINI ZANIMIVOST:- MILIJARDA NEPISMENIH Na svetuje že milijarda in sto milijonov nepismenih. Med ljudi, ki ne znajo ne brati in ne pisati, je 985 odraslih in preko 120 milijonov otrok v šolski starosti. Nepismenost je najbolj razširjena v revnih afriških državah. Puške iz draguljev Uporniški mudžahedini zalagajo svet z dragulji Že od samih začetkov civilizacije so v dolinah Hindukuša kopali drago in poldrago kamenje, rubine, akvamanine, turmaline, predvsem pa je in še slovi hindukuški lazuree. kamen čudovite modre barve, ki ga že tisočletja uporabljajo za nakit in mozaike. Arheološka izkopavanja so pokazala, da so v teh krajih kopali lazurovec že pred 4000 leti, pot pa je našel vse do starega Egipta in v sumersko državo. Od leta 1978, ko je v Afganistanu zadivjala državljanska vojna, so najbogatejša nahajališča lazurovca, ki leže v dolini Vamgan, zasedli uporni mudžahedini in jih niso nikoli izpustili iz rok. S kopanjem in prodajo lazurovca ustvarjajo dohodek, ki ga potrebujejo za svoj -boj. Odkar so pred 15 leti odkrili še bogata nahajališča smaragdov, se tudi to drago kamenje vse pogosteje pojavlja na trgu. Videti je, da bodo mudžahedini kaj kmalu ogrozili položaj trenutno vodečih proizvajalcev smaragdov: Kolumbijo, Zambijo in Brazilijo. Že letos so se povzpeli na drugo mesto svetovnih proizvajalcev, prihodnje leto pa bodo po vsej verjetnosti zasedli prvo mesto. Skoda je le, da naravno bogastvo pre-tapljajo v orožje, ki ni še nikogar ne osrečilo in ne nahranilo. Spomini pa so zmerom žalostni. Obujati jih je bilo toliko kot umirati. Zakaj nikoli ne pomenijo začetka, marveč konec: Č. SARIČ Ko res velja »Na zdravje!« Zmerno uživanje alkoholnih pijač za manj holestero-la v krvi — Poskusne podgane živele šestkrat dlje Že nekaj let zapored iz vrste študij izhajajo ugotovitve, da zelo zmerno uživanje alkoholnih pijač dobro de srcu. Ljudje, ki redno pijejo alkoholne pijače, vendar v zares zmernih količinah, se pravi steklenico piva ali kozarec vina na dan, imajo manj zdravstvenih težav s srcem kot ljudje, ki so popolni abstinenti ali ki pri uživanju alkohola nimajo prave mere. Zakaj prihaja do takega vpliva alkohola na dogajanje v ožilju človeka, znanstveno ni pojasnjeno, vendar se večina strokovnjakov na osnovi dosedanjih spoznanj ogreva za teorijo, po kateri naj bi alkohol dvigal stopnjo tako imenovanega »dobrega« holesterola v krvi, ta visoko nasičeni lipoprotein pa naj bi preprečeval »slabemu« holesterolu, da bi mašil arterije. Leslie Klevay, strokovnjak za prehrano v ameriškem ministrstvu za kmetijstvo, je prepričan, da je vmes nekaj drugega, ne alkohol. Meni, da je pomembnejša neka druga snov, ki omogoča, da organizem iz zaužite hrane učinkoviteje absorbira baker. Baker naj bi bil nujno potreben, da se holesterol ne nabira na stenah arterij. Klevay ugotavlja, daje med Američani zelo veliko srčnih obolenj, ker je njihova vsakdanja hrana revna prav na bakru. Ogroženi grebeni Edinstvena naravna mor-ska okolja odmirajo Naravovarstveniki vse pogosteje in vse glasneje opozarjajo svetovno javnost, da se, odmaknjeno od pozornosti večine človeštva, dogaja tiho odmiranje enkratnih okolij. K preplahu kličejo zaradi vse večje ogroženosti koralnih grebenov na raznih koncih sveta. Kar 65 koralnih grebenov je sicer zaščitenih kot naravni rezervat, vendar pa je zaščita ostala na papirju, ker ni mogoče nadzorovati globalnega onesnaževanja. Onesnažene oceanske vode, naplavine plastičnih in drugih odpadkov, uporaba eksploziva pri ribolovu, vse to počasi, a vztrajno uničuje koralne grebene. Ostrost zakonov so na svoji koži občutili tudi jugoslovanski pomorščaki. Naša država je morala plačati zelo visoko denarno odškodnino za nekaj polomljenih koral, kijih je nalomila in poškodovala nekajugoslovanska ladja, ko je nasedla na zaščitenem koralnem grebenu v Karibskem morju. Američani so ladjo zaplenili in so jo spustili šele potem, ko je bila visoka kazen plačana Žal ti ostri ukrepi ne zaležejo kaj dosti. saj ne rešujejo osnovnega problema. Britanska znanstvenica Susan Wells je napisala monografijo o koralnih grebenih in njihovi ogroženosti. V nji je zapisala, da prihaja do ironije usode: koralni grebeni nezadržno odmirajo po človekovi zaslugi, čeprav so stoletja ščitili človekove naselbine, da jih ni poplavljalo morje in jih niso uničevali visoki valovi. Zdaj jim človek vrača slabo za dobro. Posebno obliko nevarnosti za koralne grebene predstavlja turizem. Območja grebenov so atraktivna in pritegujejo množine turistov. Avstralija, ki ima največje koralne grebene na svetu, vsako leto zasluži s tovrstnim turizmom 90 milijonov dolarjev. Žal pa tudi s turizmom prihaja onesnaževanje, ropanje in uničevanje občutljivega ekološkega sistema. A ko bodo koralni grebeni odmrli, tudi dobička od turizma ne bo več. Znanstveniki posebej opozarjajo na pomen, ki ga imajo koralni grebeni za ves svet. Ne samo da so okolje, v katerem uspeva pestro bogastvo življenjskih oblik, so tudi dragocen vir surovin. Če odmislimo školjke z biseri, so prava dragocenost nekatere korale, ki. po najnovejših raziskavah sodeč, vsebujejo pomembne zdravilne snovi zoper najhujše bolezni človeštva, kot je, denimo, rak. Pri preverjanju svojih domnev je Klevay uporabil poskusne podgane. Krmil jih je s hrano, revno na bakru, hkrati pa je eni skupini podgan dajal piti vodo. drugi pa pivo. Rezultati poskusa so bili presenetljivi. Podgane, ki so pile pjvo, so živele šestkrat dlje kot njihove abstinenčne vrstnice. V krvi so imele manj holesterola in imela manj razširjena srca. V njihovih jetrih pa je odkril trikrat več bakra. Poskus ni odkril skrivnosti, kako pivo vpliva na očitno dobro počutje in dolgo življenje poskusnih živali. Klevay je z dodatnimi poskusi dokazal le to, da za dobre učinke ni pomemben sam alkohol. Skupina podgan, ki ji je dajal piti vodo, pomešano z ustrezno količino čistega alkohola, primerljivega s količino v pivu, se ni izkazala; živali so živele normalno dolgo. Klevay domneva, da je najbrž neka druga snov v pivu, ne alkohol, pomembna za boljšo absorpcijo bakra iz hrane. Raziskovalec nadaljuje zanimive poskuse. Lek za raka lnterleukin-2, zdravilo, ki ________veliko obeta____________ Interleukin-2 je kot številne druge biološko aktivne snovi veriga aminokislin, naredili pa so ga v laboratorijih s pomočjo genetskega inženiringa. Snov se že redno proizvaja v farmacevtski industriji. Pozornost pa zbuja predvsem zaradi tega, ker obeta postati eno od tistih zdravil, s katerimi svetovno zdravstvo namerava prej ali slej premagati svojega velikega sovražnika, rakasta obolenja. Z raziskavami interleukina-2 se še posebno veliko ukvarjajo francoski medicinski raziskovalci. Raziskave potekajo v več središčih hkrati, da bi tako kar najhitreje prišli do ustreznih osnovnih odgovorov. Eden je že znan: interleukin-2 zdravi raka ledvic. V nekaterih evropskih klinikah so ga že uvrstili med zdravila, ki se jih sme uporabljati za nadzorovana poskusna zdravljenja. Klinična poročila govore o lepih uspehih uporabe inteleukina-2. S tem zdravilom so občutno izboljšali zdravstveno stanje bolnikov, za katere ni bilo nobenega upanja več. Le petini bolnikov, pri katerih so poskusili interleukin-2, se stanje ni bistveno izboljšalo. Kislo uničenje Majevski spomeniki propadajo zaradi kislega ____________dežja_______________ Obiskovalci starodavnih gradbenih mojstrovin ob zgodovinskospomeniški transverzali La Ruta Maya, ki sojo odprli lani skozi džunglo Srednje Amerike in jo odtlej obiskuje veliko število turistov z vsega sveta, se lahko na lastne oči prepričajo, kako hitro je dandanes propadanje zgodovinskih spomenikov. Krivec številka ena propadanja veličastnih gradbenih spomenikov majevske civilizacije je »proizvod« človekovega delovanja, kisli dež, številka dva pa so mikroorganizmi. Maji so svoje zgradbe barvali z živimi barvami, predvsem z modro in rdečo. Veličastno žarenje teh barv bo prav kmalu ostalo zapisano samo še v knjigah in na filmskih trakovih. Barve namreč nezadržno izginjajo, ker jih razži-rajo alge, bakterije in drugi mikroorganizmi, ki jim godi podlaga, ustvarjena s kislimi padavinami. Za kisli dež so v glavnem kriva bližnja naftonosna polja. Svoj prispevek pa dodajajo tudi nevestni vozniki avtobusov, ki puščajo prižgane avtomobilske motorje ves čas, ko si turisti ogledujejo spomenike. Tej nemarnosti res ni mogoče reči višja sila! POTOVANJE V GEISING V Geisingu je bilo od 1941. do 1945 nacistično taborišče Straflager za internirance iz krške in brežiške občine. Po štiridesetih letih me je gnala skrivnost otroškega spomina, da bi ponovno videla kraje, kjer sem preživela rano mladost in ostala brez matere. Zaman sem poskušala dobiti uradno dovoljenje za obisk Vzhodne Nemčije, čeprav sem osebno spoznala samega generalnega konzula DDR. Končno se mi je posrečilo, da sva bila z možem povabljena k našemu gospodarskemu predstavniku v Vzhodni Berlin. Imela sem torej še priložnost videti razdeljeno Nemčijo. Potovanje do vzhodnonemške meje je bilo preprosto, a drago. Na mejnem prehodu v Hoffu so pregledovali dokumente in avto dve debeli uri. Opazovalnice, žarometi in žične ograje so me spominjale na taboriščne straže. Od tod do Berlina smo vozili po cesti, ob kateri so stale bencinske črpalke, vendar posebne za goste in druge za domače. Po prihodu v Vzhodni Berlin in nastanitvi v hotelu sva si ogledala osrednji trg, televizijski stolp, uro, ki kaže čas na vseh koncih sveta, ter številne druge spomenike. Prvi vtisi so bili ugodni. Ljudje so urejeni, precej je novih zgradb, porušene dele mesta so zapolnili s stanovanjskimi soseskami, porušene zgodovinske in kulturne znamenitosti ter staro mestno središče pa so skrbno in načrtno obnovili. Čez nekaj dni sva se odpravila v Geising na grob moje matere. Od Berlina do Dresdena sva potovala po štiripasovni avtocesti. Polja okoli so bila videti siva in peščena, vendar pa primerno obdelana. Dresden je kljub hudemu medvojnemu bombardiranju ostal industrijsko in kulturno središče Vzhodne Nemčije. Kulturno bogastvo tega mesta naju je prevzelo. Na mogočnih sajastih zgradbah so bile vidne svetle točke prenove. Nova mestna in stanovanjska jedra so nastala v predelih, ki sojih 1945. leta bombe povsem zravnale. Iz Dresdna sva se odpeljala v Geising. Obiskala sem grob svoje matere, nato pa še nekdanji lager. Od njega je ostala mračna in odljudna zgradba na robu mesta; na dveh oknih so nemarno visele odslužene zavese. Na mestu nekdanjega ribnika so uredili kopališče, nekdanjo bolnišnico pa spremenili v gostišče. Židovsko taborišče so zravnali z zemljo. Nekaj kilometrov od Geisinga sva na znanem prehodu Zihnwald opravila zadnje vzhodnonemške formalnosti. Na češki meji nas je prijazni policist pozdravil po naše, carinik pa se je nasmehnil. Iz Nemške demokratične republike sva nesla le spomine. POTA Ii\ STH? Mladenič med begom in rešetkami 28-letni Jože Božič znova pred sodniki — 2 leti zapora za 31 vlomov NOVO MESTO — Čeprav ima vsega 28 let, je Jože Božič iz Gabrja star znanec miličnikov, kriminalistov in tudi sodnikov. Večkrat je bil doslej že za rešetkami, nazadnje je iz kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mimi, kjer je prestajal kazen zaradi vlomov in tatvin, prišel 27. novembra lani. Bilje brez službe in denarja; nekaj časa je vzdržal, nato je kmalu krenil na stara pota. Ko mu je pošel denar, ki si gaje prislužil med prestajanjem kazni na Dobu in ko tudi s prosjačenjem pri vaščanih ni zbral denarja, ki ga je potreboval za čezmerno udinjanje kozarcu, je znova prišel navzkriž z zakonom. Kar 31 vlomov je zagrešil v nekaj dneh na območju Gabrja, Ještovca, Kalc, Gabrske Gore in Hrušice, jemal pa predvsem hrano in pijačo, tisto pač, kar je najbolj potreboval za vsakdanje življenje. Med letošnjim 19. majem in 2. junijem je vlomil v brunarico Antona IZGINILO ŽENSKO KOLO — Neznan storilec je v noči na 28. oktober iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Ulici Cankarjeve brigade v Trebnjem ukradel žensko kolo, vredno 1.746,00 dinarjev. Vozilce je bilo last 27-letne Sonje Gr-movšček. Predrzneža še iščejo. OB 25 LITROV BENCINA — Prejšnji teden je bil Jože Jerele iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah ob 25 litrov bencina. Možakar se je v popoldanskih urah pripeljal v službo m pustil vozilo na parkirišču, ko pa se je po končanem šihtu vrnil do avtomobila, je opazil, da mu je nekdo vlomil v rezervoar. Škode je za 6 stol Škode je za 6 stotakov. DOMOV JE MORAL PES - 15-letni Uroš P. seje 25. oktobra zvečer z motornim kolesom pripeljal do lokala Osmi-ca na Dilančevi ulici v Novem mestu. Fantje odšel v lokal, ko pa se je vrnil, vo-zilca ni bilo več. Uroš je moral domov peš, škode pa je za 5.000 dinarjev. IZGINIL AVTORADIO — Bariča Smole-Slak iz Trebnjega je 21. oktobra zvečer parkirala svoj osebni avto na prostoru pred stanovanjskim blokom. Ponoči je do vozila prišel neznanec, vanj vlomil in odnesel avtoradio, vreden 2.500 dinarjev. Storilec še ni znan. IZ VOZILA ODTRGAL RADIOKASETOFON — Neznan storilec je v noči na 25. oktober razbil steklo na osebnem avtu Martina Kirna iz Novega mesta, ki je pustil vozilo na parkirišču pred zgradbo PTT. Predrznež je iz vozila odrtr-gal radiokasetofon in ga odnesel s seboj. Škode je za 3.500 dinarjev. ODNESEL TORBICO IN DENAR NOVO MESTO — Novomeščanka Marija Potočar je 22. oktobra parkirala svoj osebni avto pred stanovanjskim blokom v Bršljinu. Vse lepo in prav, če v vozilu ne bi pustila tudi torbice z denarjem. Tako pa je nekdo ponoči vlomil v avto in se dokopal do kar lepega plena. Potočar-jeva je bila oškodovana za 2.000 dinarjev. KRADEL MED SLUŽBO ČRNOMEU — 34-letni S. T. iz Črnomlja je osumljen kraje raznih delov iz suhorskega obrata 1MV. Možakar je — tako pravi policijsko poročilo — 24. oktobra delal v popoldanski izmeni in med službo v svoj osebni avto pridno nosil različni material. S. T. ni imel sreče, saj so ga pri tovrstnem opravilu zalotili. Vrednost ukradenega materiala so ocenili na 2.467,25 din. Predmete so seveda zasegli in jih vrnili v obrat, zoper S. T. pa bodo podali kazensko ovadbo. Obsojeni na kriminal Zakaj je takih, ki se vračajo na kriva pota, vse več? NOVO MESTO — Povratnik je v pravosodnem žargonu oseba, ki ga zaporne kazni ne vrnejo na pravo pot, pač pa se tudi po bivanju za rešetkami vrača h kriminalu. Takih, obsojenih na življenje med begom in rešetkami, je vse več, število povratnikov raste tudi na Dolenjskem. Jože Božič iz Gabrja, o katerem teče beseda na drugem mestu, je le eden med njimi. 27. novembra lani je prišel iz KPD Dob, kjer je prestajal zaporno kazen, vsega nekaj mesecev zatem je znova stopil na kriva pota in v pičlih dveh tednih zakrivil kar 31 vlomov. In kdo lahko jamči, da po prestani dvoletni kazni ne bo ponovno prišel navzkriž z zakonom? Težave, s katerimi se srečujejo bivši obsojenci, so znane. Obstanejo brez zaposlitve, nekateri celo brez strehe nad glavo. Najsi nekateri še tako govorijo, kako so jim kraje, tatvine ali vlomi preprosto v krvi, da iz svoje kože ne morejo, je resnica tudi drugačna ali pa vsaj pomanjkljiva. Pred dnevi je prišel iz zapora znan dolenjski prestopnik; za rešetkami je sedel zaradi večjega števila tatvin in vlomov, predvsem v zidanice po okolici Novega mesta. Mlade- nič, ki danes šteje 27 let. je ostal seveda brez službe, tudi brez doma. spati ni imel nikjer. Brez prebite pi re v žepu za življenje se je oglasil t novomeškem Centru za socialno delo. Prosil je pomoči in tudi dobil, spalno vrečo in bloke za dnevni obrok hrane. Dovolj ali premalo? Hočeš nočeš je poslal klatež. Koliko je še korakov od takšnega statusa do tistega, ki znova vodi za rešetke? S hladnejšimi dnevi je mladenič na srečo dobil začasno streho nad glavo, toda grenko spoznanje kljub vsemu ostaja. In opozorilo, da mora tudi družba za preprečitev širjenja zla narediti več, vsaj pri tistih, ki so pripravljeni delati in se vrniti v normalno vsakdanje življenje. B. BUDJA Vlomilci obiskujejo šole V nekaj dneh dva vloma v črnomaljske šole — Skup-_______ ne škode za nad 20.000 dinarjev ČRNOMELJ — V minulih dneh so bili črnomaljski šolniki kar dvakrat oškodovani, učenci in dijaki pa nejevoljni, ker se vlomilci niso podali tudi v zbornice in ukradli redovalnic. V času med 19. in 22. oktobrom je nekdo vlomil v Osnovno šolo Milke Šobar-Nataše. Veselo je nato naprej vlamljal po objektu, največ delaje imel z železno blagajno, ki je stala v eni od pisarn. A je zmogel tudi to, vzel nekaj denarja, nato pa se spravil še nad omaro, v kateri je bil videorekorder. Naprava mu je bila všeč, zato jo je vzel, šolo pa tako skupaj oškodoval za 10.500 dinarjev. V opozorilo morebitnim kupcem ukradenega videorekordetja še nekaj podatkov o napravi. Gre za videorekorder Gorenje z oznako VB 729CTV. Nekaj dni kasneje, v noči na 27. oktober, je bilo vlomljeno v Srednjo šolo Edvarda Kardelja. Neznanec je v stavbi vse dodobra premetal in pregledal, nato pa vlomil še v blagajno. Odšel je s pičlim plenom, saj je s seboj odnesel le radio Phillips, medtem ko je skupne škode za kar 10 tisočakov. OSTAL BREZ BMX TURBA NOVO MESTO — 43-letni Izudin Krdžalič iz Novega mesta je prejšnji teden obvestil miličnike, da mu je nekdo pred dnevi v večernih urah iz bloka na Kettejevem drevoredu ukradel kolo BMX 20 turbo, vredno vsaj 3 tisočake. Kdo se veselo prevaža z vozilcem, ni znano. ŠKODA — V gozdu pod Frato, že v bližini Globodola, je kamera zabeleži- la tale gozdni »okrasek«. Osebni avto znamke Škod Pogačnika, kjer je brez uspeha iskal hrano, nato pa še v več zidanic. Igorju Boltesu je odnesel konjak in metaxo, od Ane Korasa je odšel praznih rok, Jožefi Starc je vzel 2 litra žganja, Mirku Gazvodi suh svinjski jezik, salamo in kruh, Milanu Sajevcu pa sladoled in 2 litra žganja. Janezu Umeku je Božič vlomil dvakrat, odnesel pa salamo, borovničevec in konzerve, Mato Mamut je bil ob 5 litrov vina, Janez Jagodic ob 2 steklenici piva, Marjan Klobučar ob vino in margarino, Rozi Lenarčič je odnesel cigarete in nekaj kave, Ivanu Saš-ku liter radenske, Antonu Banu in Stanislavu Bobnarju pa je vlomilec prizanesel. Serijo vlomov so možje postave prekinili in Jožeta Božiča spravili za zapahe. Ko pa je bila preiskava končana in vzrokov za pripor očitno ni bilo več, so mladeniča spustili domov. Priložnost je Božič pograbil z obema rokama, med 3. in 6. julijem je zagrešil 16 novih vlomov. Jožetu Marentiču je iz vikenda odnesel konzervo golaža in nekaj borovničevca, Vinku Rukšetu 2 litra vina. iz vikenda Iva Kuljaja je odšel praznih rok, zato pa je Slavku Gazvodi vzel 2 litra žganja. Vanj je verjetno namočil pol kilograma medu, ki gaje zmaknil v čebelnjaku Slavka Luzarja; ko pa je medice zmanjkalo, je odšel v vikend Martina Grahka na kozarček konjaka. Ivanki Kna-feljc je vzel kos slanine in ribji konzervi, Danielu Mikcu prav tako več konzerv, Ivanu Zakrajšku pol litra žganja, Stanetu Kotarju cigarete, Francu Jeniču žepno svetilko, medtem ko Jože Črnič, Samuel Murn, Anton Korasa in Peter Jordan ob inventuri vlomljenih vikendov niso ugo- tovili škode. Božiča, ki se je nekaj časa brezuspešno skrival po okoliških kozolcih, senikih in gozdovih, so naposled vnovič prijeli 6. julija. Tokrat so bili preiskovalci bolj previdni, sojenje, kije bilo pred dnevi, je Božič pričakal v priporu. Sodnikom je na obravnavi trdil, da je vlamljal pijan in v duševni stiski, mnenje sodnega izvedenca pa je bilo, da pri Božiču ne gre za nikakršnega duševnega bolnika. Ob upoštevanju njegove mladosti in priznanja ter dejstva, da gre za povratnika, ga je senat novomeškega temeljnega sodišča obsodil na 2 leti zapora. Hkrati so mu sodniki izrekli varnostni ukrep zdravljenja zavoljo alkoholizma — to željo je Božič izrazil celo sam — in mu pripor podaljšali do pravnomočnosti sodbe. V slednjo so mu všteli tudi čas, prebit v priporu. B. B. POŽAR V KUHINJI NOVO MESTO — 7. oktobra okoli 10.30 je prišlo do požara v kuhinji Novo-meščana Miloša Šuštarja. Ogenj se je pojavil na elektromotorju kuhinjske nape in poškodoval (udi nekaj kuhinjskih elementov. Z ognjem so opravili domačini sami, škode pa je bilo za 20.000 dinarjev. Otroška igra zanetila požar v lopi Po nestrokovni oceni je škode za 70.000 din DVAJSETIM PROSTOST DOB PRI MIRNI - Zakon o amnestiji, kije začel veljati 6. oktobra letos, je zajel v KPD Dob pri Mirni 149 obsojencev, od katerih so jih skladno z. zakonom 20 takoj izpustili, medtem ko so se za ostale, ki so omenjeni, kazni ustrezno znižale. V slovenskih zaporih so iz amnestije izvzeti vsi, ki so bili obsojeni zaradi umora, hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, posilstva in drugih kaznivih dejanj spolnega nasilja ter ropa in požiga. Čeprav s sedanjo amnestijo ni izrecno povezana, se nanaša na delo pravosodja tudi pobuda bivših zapornikov — zlasti političnih —, naj bi se jim delo v zaporu vštelo v pokojninsko dobo. DRUŽINSKA VAS — Minulo nedeljo, 28. oktobra, je prišlo na gospodarskem poslopju 57-letnega Jožeta Ivančiča v Družinski vasi do požara, ki je po doslej zbranih podatkih in nestrokovni oceni povzročil za okoli 70.000 dinarjev škode. Kot so pokazali rezultati opravljene preiskave, stoji gospodarsko poslopje s hlevom in lopo poleg stanovanjske hiše. V lopi je bilo spravljenega več kmetijskega orodja in tudi pridelkov, medtem ko je bilo na podstrešju seno. V nedeljo okoli 10. ure seje pri lopi z vžigalicami igrala Ivančičeva 9-letna vnukinja, njena igra pa je zanetila požar na senu. Ogenj se je bliskovito razširil na vse gospodarsko poslopje, navzlic hitremu posredovanju novomeških poklicnih gasilcev in prostovoljne enote iz Bele Cerkve, na pomoč pa so seveda priskočili tudi vaščani, je požar upepelil ostrešje, seno, neuporabni so tudi poljski pridelki, za nameček pa je bila uničena tudi traktorska kosilnica. NOVO MESTO DOBILO AVTOPRALNICO — Sobotna otvoritev nove avtopralnice v prostorih novomeškega AMD (na posnetku) je za voznike motornih vozil zagotovo težko pričakovan dogodek. Pralnica, ki bo omogočala tudi talno pranje vozil, bo odprta vsak dan med 7. in 19. uro, ob nedeljah pa med 7. in 12. uro; celotna investicija je veljala 800 tisočakov, naložbo pa je društvo pokrilo brez dinarja posojil. Člani AMD bodo imeli pri pranju 10 odstotkov popusta. (Foto: B. Budja) Za prostori še pralnica Novomeško AMD zgradilo novo avtopralnico NOVO MESTO — Tukajšnje avto-moto društvo, z njim pa tudi Novo mesto, je od minule sobote naprej bogatejše za prepotrebno avtopralnico. Nova pridobitev bo odprta vsak dan med 7. in 19. uro, ob nedeljah pa od 7. do 12.00. Po besedah sekretarja AMD Rudija Bogataja je celotna investicija veljala okoli 800.000 din, veliko bolj pomembno kot to pa je, daje bila avtopralnica zgrajena brez dinarja posojil, zgolj z. lastnimi sredstvi AMD. Ne le ta novost, pač pa še marsikaj drugega govori o tem, da novomeško društvo ostaja eno najbolje organiziranih v Sloveniji, pogoji dela v njem pa so bržkone pred vsemi. Za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil imajo danes na voljo kar 9 osebnih avtomobilov R-5, 5 golfov in 10 stoenk scala, poprečna starost naštetih avJ tomobilov pa je manjša od enega leta. V društvu pravijo celo, da bodo njihovo življenjsko starost v naslednjih mesecih še zmanjšali. Čakalnih rokov za tečaje v novomeškem AMD ni, društvo je celo pripravilo več tečajev na terenu in tako okoliškim krajanom prihranilo nemalo časa in predvsem denarja. Takšni tečaji so bili doslej v Šentjerneju, Žužemberku, Kostanjevici, Škocjanu in Hinjah, ta čas poteka tečaj v Dolenjskih Toplicah, že kratkem pa * bosta začela še Mirni Peči in Šmarjeti. Takrat pač, ko bo prijavljeno dovolj kandidatov. Dosedanje izkušnje kažejo, da novomeško AMD izšola letno poprečno 1250 voznikov motornih brov ga d ner »G vseg novi da p tiv v zma repu najb letni vens uvrs ga v SRI vseg R je na nes dins za v »Pra mog I Aloj Post vi. vozil kategorije A in B; ne glede na konkurenco, kije prej ni bilo, je že na dlani, da bo ta številka dosežena tudi letos. V devetih letošnjih mesecih je namreč izpit za B kategorijo opravilo 1069 kandidatov, za A kategorijo 41, organiziranih pa je bilo skupaj 29 tečajev za spoznavanje ?vez Po\ ešnje 'a, k nom 'ne n Jože Prosinečki, predsednik AMD Novo mesto, pod čigar vodstvom je društvo v zadnjih letih ogromno pridobilo, od novih prostorov do avtopralnice. cestno-prometnih predpisov. Ne- f! mara ni ob tem odveč še nekaj podatkov. V prvem poizkusu opravi izpit kar okoli 70 odstotkov kandi- , datov, za pridobitev vozniškega e dovoljenja po potrebujejo v poprečju 30 ur vožnje. Ta številka je daleč pod republiškim poprečjem, na kar so v AMD še posebej ponosni. Po svoje namreč dovolj zgovorno govori o strokovnosti in primernosti njihovega dela. B. B. V eni noči je šestkrat vlomil »Kokošarja« prijeli, ko je skušal sesti na vlak za Zagreb — Dve leti zapora VLOM V MLIN HRVAŠKI BROD PRI ŠENTJ NEJU — Ljubljančan Viktor Rangu BREŽICE — Čeprav ima 26-letni Hašim Bašič, ki se po krajih potika brez stalnega prebivališča, vzdevek »Kokošar«, se njegova dejavnost, s katero seje predstavil v Posavju, prav nič ne ujema s tem nazivom. Mladenič je moral namreč pred sodnike te dni sesti zaradi vlomov in kraj manj živih stvari. Letošnjega 3. avgusta je Bašič prišel s prestajanja kar 8-letne zaporne kazni, ki jo je preživljal v KPD Zenica. Bašič je bil za rešetkami zaradi številnih tatvin, očitno pa dolgo bivanje v zaporu nanj ni kaj prida vplivalo. Preko študentske zadruge seje resda za nekaj časa zaposlil v Bosanskem Novem, toda kolje povedal sam, je bilo delo zanj pretežko in plačilo premajhno za njegove potrebe. Posel je opustil in se pričel klatiti iz kraja v kraj. V začetku septembra je pripotoval v Brežice, in to ne zgolj na vljudnostni obisk. V noči na 13. september je najprej vlomil v prostore brežiške Agra-rie v ulici Pod obzidjem 32. Čez skladiščno streho je priplezal do priprtega okna, toda trud si je lahko poplačal s le tremi najdenimi izvijači. Več sreče je imel nekaj minut kasneje, ko je na Cesti prvih borcev 31 v mesnici Agrarie našel 1.600 din in jih odnesel, vendar tudi s tem plenom še ni bil zadovoljen. Isto noč je na tej cesti obiskal še bife Mona- ko, last Božice Avgustinčič, odnesel pa 3 stotake, iz butika Palma, last Petra Uzelca, pa je vzel kavbojke, srajco in jakno izjeansa, ženski komplet, vetrovko in 13 srajc, vse skupaj vredno vsaj 5 tisočakov. Za nameček je na Cesti prvih borcev stopil v prodajalno pohištva Posavje in iz blagajne vzel 200 din, iz blagajne v bližnji prodajalni živil brežiškega Posavja pa še 1.100 din. Kakih 4.30 je bila ura, ko je fant s plenom in v novih oblačilih krenil proti železniški postaji, hoteč kar najhitreje ujeti vlak za Zagreb. Na njegovo nesrečo so ga prehiteli možje postave; pri njem so našli tudi 3.990,50 din gotovine. Preiskovalcem je Bašič, imenovan »Kokošar«, vlome priznal, vendar je na obravnavi te dni pred senatom novomeškega temeljnega sodišča zagovor odklonil. Ne glede na to, je bilo dokazov toliko, senat ni imel pretežkega dela. Bašiča je obsodil na 2 leti zapora, pri tem pa ni mogel mimo številnih obte-žilnih okoliščin, kot so te, daje bil zaradi takih dejanj že zaprt, da ga kazni torej niso spametovale, ne nazadnje je očitno tudi, da mu pošteno delo ne diši kaj preveč. Sodba še ni pravnomočna. B. B. v Hrvaškem Brodu pri Šentjerneju stl šo hišo, v kateri je mlin. Nekega oktobru je do hiše prišel neznanec,' vlomil in iz mlina odnesel zračno pb štiri ribiške palice, moške hlače in suki Rangus je oškodovan za vsaj 5 tisočal ' Neznanega vlomilca še iščejo. NA VAGONU »SKUBIl AVTOMOBILE NESREČA DELAVCEV VIDMA KRŠKO — Minuli petek nekaj po 21. uri seje iz Beograda, kjer so na tam- kajšnjem mednarodnem knjižnem sej- Škoda je bil sem zapeljan popolnoma cel, le brez registrskih tablic. Poškodbe na prvem in zadnjem vetrobranskem steklu so nastale pozneje, ko so nepridipravi skušali ngjti še kaj uporabnega v notranjosti avtomobila. Težko sije predstavljati, da je voznik sam takole pustil avtomobil. Zgodbo o lastništvu bi se dalo veijet-no ugotoviti po serijski številki motorja in šasije, račun pa bi moral biti za tako parkiranje bolj zasoljen kot pa na novomeškem Glavnem trgu. Pa naj bo škode res škoda. (Foto: T. Jakše) mu predstavljali nove vrste papirjev, I jih bodo poslej izdelovali, proti domu vračala skupina delavcev krške tovarne Videm. Na avtomobilski cesti med Okočani in Novo Gradiško pa je avtomobilu, za krmilom katerega je sedel Enes Čolagič, zaprl pot tovornjak, ki je z odstavnega pasu nenadoma zapeljal na prehitevalni pas. Prišlo je do trčenja. katerem so bili poškodovani voznik potniki Črt Čargo, Milan olagič ter sopotniki ( •terk, Magda Bajc, Jože Raušl in Zoran Dular. Prvo pomoč so jim nudili v tamkajšnjem zdravstvenem centru, nato pa sojih prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer sta na zdravljenju ostala hudo ranjena Dular in Raušl. • Poznal sem človeka, ki je umrl pokončno. Obesili so ga. (Tuwim) • Ne odlagaj na jutri tistega, kar lahko popiješ danes. (Ruski pregovor) PO DOLENJSKI DEŽELI • Nekdo je 23. oktobra zvečer pešačil po cesti in se namenil na most čez Krko v Lokah. Očitno pa ni vedel, kako naprej, zmedli so ga številni prometni znaki, postavljeni zavoljo obnove tamkajšnjega lesenega mostu. In ker pač ni znal ali mogel prilagoditi hitrosti predpisani, se je v sveti jezi spravil nad znake. Delo je opravil temeljito, cestarje je oškodoval za 2.500 dinarjev. • Novoteksova Julija na novomeškem Glavnem trguje zagotovo ena najbolje obiskanih prodajaln konfekcije. Toda gneče niso veseli le prodajalci, prejšnji teden je nekdo — oseba je bila veijetno ženskega spola — iz mladinskega oddelka odnesel žensko bluzo. Tat(ica) se na kvaliteto dokaj dobro spozna, bluza je bila vredna precej več od tisočaka. • V noči na 27. oktober je nekdo vlomil v kiosk ljubljanskega Tobaka na Šmihelski cesti v Novem mestu. Storilec seje uštel, Dolenjskega lista na prodajnih policah ni bilo več, zato seje moral zadovoljiti z nekaj škatlami cigaret in gotovine v skupni vrednosti 1.800 dinarjev. MLADOLETNIK VLAMLJAL KOČEVJE — 24. oktobra ob 22.21 se je sprožil alarmni signal v kočevski Nami. Miličniki so ugotovili, daje nekdo vlomil skozi prodajalno diskonta in pobegnil. 25. oktobra ob 1.25 pa sta miličnika med redno kontrolo opazila v lomilca v trgovini v Stari Cerkvi. Ugotovila sta, daje vlomilec 14-letni F. D. iz Ribnice, kije v Ribnici ukradel motor, miličnikom pa je nato priznal, daje nameraval v Nami ukrasti čelado za vožnjo z motorjem, ker pa je ni dobil, je skušal v Stari Čerkvi ukrasti denar, da bi kupil čelado. Malo kasneje je priznal, daje bil on tisti, kije v noči od 15. na 16. oktober vlomil v prodajalno Državne založbe v Kočevju, in povedal, daje takrat ukradel 700 din. NOVO MESTO — V noči na j oktober je na novomeško železniško! stajo prispela vlakovna kompozicija izj ___ loga, na kateri so bili naloženi avtom* j, f Renault Espace. Nekomu so bili očitn* .3 lo všeč, povzpel seje na vagon in z avtf Jj* bilov odvil šest okrasnih kap ter jih o( ™c sel neznano kam. Na škodi so železnič fia i kape so bile vredne 2.400 dinarjev. ^Boi lite, *nu VREME NI POKVARlC* RALLYJA L >4 NOVO MESTO — AMD Novo < stoje minulo soboto ob otvoritvi nove to pralnice pripravilo tudi avtomobi' rally, ki se ga je udeležilo precej čl»j društva. Udeleženci so pokazali do društva. Udeleženci so pokazali do i znanje tako v teoretičnem kot praktik delu. Zmagal je Toni Urbančič iz. ž*T''~ vasi, drugi je bil Matjaž Petrič z. Df^Gtl tretji pa Dušan Lukič iz Rumanje vas' )a ČEZ MOST PO LEV t — 21 -letni Jože Novak iz Golobinjeka seje 23. oktobra ob 5.30 peljal z osebnim avtom od doma proti Mirni Peči. Na most čez Temenico je zapeljal kar po levi strani in pri tem zbil 51 -letnega pešca Jožeta Smrketa iz Globodola. Slednji je bil laže ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na pločevini je za tisočaka. vu£lla in usptiu piavi uu uauivut. • pešca, da gaje vrglo na pokrov motorj’ 'S, je skupaj z vozilom zdrsnil po nasn ^ il Vranešič je bil hudo ranjen in so ga pr* Ijali na zdravljenje v novomeško bolni* M co. Škoda na avtomobilu ni bila vre*1 >n ^ omembe. , lH|| |G, KRAJA NA GRADBIŠČ1 ^ PRI KOČEv| ,V PEŠCA VRGLO NA POKROV MOTORJA— 28. oktobra ob 14.50 seje 37- letni Stanislav Vranešič iz Vrhovcev peljal z osebnim avtom Z-128 po cesti od Čr- STARA CERKEV cm Med vikendom od 16. do 19. okt*! i db S je neznan storilec ukradel z osnovne šole v Sari Cerkvi več ra nomlja proti Adlešičem. Ko je pripeljal v vas, je tod hotel prečkati cesto 54-letni Nikolaj Hušič iz. Adleščev. Vranešiču zaradi prevelike hitrosti navzlic zaviranju materiala (ventile, pokrove sirai«--. ■ strani školjk, vodovodne cevi in drug drobn' stalacijski material). Vse skupaj je vrff ^ okoli 10.000 din. En trener za tri ekipe Alojz Radelj, še včeraj igralec, danes trener RK ______Trebnje —Cilj je vstop v I. SRL TREBNJE A loj/a Radija rokometni javnosti ni potrebno posebej predstavljati: še včeraj je bil eden stebrov v ekipi trebanjskega republiškega drugoligaša, danes je uspešen trener ki ne skriva visokih želja. »Čeprav je rokomet v Trebnjem star vsega 7 let- klub je bil namreč ustanovljen leta 1983 — ne manjka dosti, da postanemo najboljši športni kolektiv v občini. Od leta 1983, ko smo se z zmago na kvalifikacijah uvrstili v II. republiško ligo, smo letos nemara najbližje temu, da uresničimo dolgoletni cilj urstitev med najboljše slovenske ligaše.« Najboljša dosedanja uvrstitev trebanjskih rokometašev sega v minulo sezono, ko so bili v II. SRE tretji, medtem ko je mladincem vsega za točko ušla uvrstitev v I. SRL. Radelj, sicer profesor telesne vzgoje na trebanjski osnovni šoli, skrbi danes tako za člansko kot tudi za mladinsko in pionirsko ekipo. Nad pogoji za vadbo in delo ne tarna in pravi: "Prav nobenih ovir ni, da letos ne bi mogli poseči v boj za prvo mesto, še I l Alojz Radelj: »Letos bomo skušali Poseči v boj za I. mesto in se uvrstiti v I. SRL.« posebej, če se bodo te dni uspešno končali pogovori med klubsko upravo in bodočim pokroviteljem. Kaj takega bi nam dalo le dodatno injekcijo, čeprav je treba priznati, daje letos še nekaj ekip s podobnimi apetiti. Naj omenim Črnomelj, Sevnico, nemara tudi Zagorje.« In kdo so tisti, ki bodo skupaj z Radijem skušali trebanjskemu športu prinesti enega največjih uspehov doslej? Ilnikar, Papež, Straj-nar, Šavrič, Žarabec, Kužnik, Pangerc, Klančar, Povhe, Višček, Kojič in Hren so imena, o katerih bo slovenski rokomet še slišal. Temu na rob naj dodamo, daje mladinska vrsta Trebnjega že ta čas na Dolenjskem brez konkurence in ena najobetavnejših v Sloveniji. »Biti najboljši na Dolenjskem pomeni malo, kajti moški rokomet v naši regiji je na psu. Krivdo gre v veliki meri pripisati Novemu mestu, kjer zanj nimajo prav nobenega posluha. In če vzora ni v centru neke panoge, • Alojz Radelj je bil dolga leta med najboljšimi igralci trebanjskega li-gaša, bil pa je tudi med ustanovitelji kluba pred sedmimi leti. potem ni čudno, ako je moški rokomet izredno slabo organiziran, brez pravih tekmovanj, pionirskih lig ni, z najmlajšimi se dela le pri nas. Velika nagrada in spodbuda nam bo, če se nam bo ob vsem tem uspelo dvigniti iz sive dolenjske poprečnosti in dokazati, kako lahko tudi takšen kraj, kot je Trebnje, uspe sam, s svojim načinom in modelom dela. Nemara bomo s tem še koga potegnili za seboj.« B. B. Turnir Pionirju dragocena šola Novomeški polfinalni odbojkarski turnir minil brez presenečenj — Mladost prva _______— Pomembne izkušnje pred nadaljevanjem prvenstva NOVO MESTO — Polfinalni odbojkarski pokalni turnir, kije bil od petka do nedelje v novomeški športni dvorani pod Marofom, ni prinesel le kvalitetne in razburljive odbojke, pač pa predvsem gostiteljem, ekipi Pioniija, nekaj dragocenih spoznanj. V prvi vrsti to, da imajo nedvomno kvalitetno ekipo, ki pa ji do končnega letošnjega cilja, uvrstitve v L A odbojkarsko ligo, vendarle še veliko manjka. Nobeden od štirih polfinalnih turnirjev ni prinesel nikakršnega presenečenja, tudi novomeški ne. Po pričakovanjih je zmagala ekipa zagrebške Mladosti Monterja, srečen splet okoliščin je šel Novomešča-nom na roke, da so bili na koncu drugi, skupaj s Spartakom in Bihačem. Pionir-jevci so v petek brez večjih težav premagali Bihač, ekipo, ki sodi po napovedih v gornji dom moštev v A 2 zvezni ligi, kjer igrata tudi Pionir in Spartak. Prav zategadelj so apetiti Novomeščanom po tej tekmi porastli; ne le da so računali z zanesljivo sobotno zmago proti Subotičanom, pač pa so po tihem računali celo na presenečenje v nedeljski tekmi z Zagrebčani. Slednjemu so bili celo bliže kot uspehu proti Spartaku. Nerazumljivo" slabo so igrali pionirjevci s Subotičani; trener Les-zek nikakor ni našel prave postave, dvoboj je bil končan v vsega treh nizih, s tem pa je šlo po vodi tudi upanje na morebiten podvig in uvrstitev na finalni turnir štirih najboljših jugoslovanskih ekip. Prav srečanje s Spartakom, tačas verjetno najboljšo ekipo A 2 lige in torej neposrednim tekmecem Novomeščanov za vrh, naj bi bil Dolenjcem dobra šola pred nadaljevanjem prvenstva. Nedelja je bila zgolj formalnost. Resda so Bihačani poskrbeli za največje presenečenje na turnirju, saj so premagali Spartaka s 3:1, pionirjevci pa so se v drugi tekmi več kot dostojno upirali Zagrebčanom in srečanje tesno izgubili z 2:3. Mladost je torej dobila novomeški turnir, v Osijeku je bil prvi Partizan, v Tr-steniku Vojvodina in v Titogradu Crvena I nekaj dneh dvakrat praznih rok Ja o- ih la že la e- i° a -lo je e- > vi bevska Oprema izgubila naprej z MTČ, nato v soboto še doma s Trešnjevko ____________Zmagi Inlesa in Dobove — Krško ostaja pri dnu * minulih sedmih dneh sta bili odigrani kar dve koli prvenstva v zahodni skupini *vezne ženske lige. Igralke kočevske Opreme so med tednom izgubile tekmo z Po MTČ, v soboto pa so ostale praznih rok tudi na domačem igrišču v srečanju s ešnjevko. Bolj ali manj je že na dlani, da se bodo slovenske ekipe z izjemo Mlino-,a< ki se bori celo za vrh, otepale z mesti na dnu lestvice. precej boljši izid, toda napak v njihovi igri je bilo preveč tudi za kolikor toliko znosen poraz. Tako ostajajo po štirih kolih pri eni sami zmagi, ki sojo izbojevale v tekmi s Kranjem; nemara bodo kaj več iztržile v soboto, ko potujejo v goste ekipi varaždinskega VIS-a. Slednja je na papirju favorit, toda Kočevke so že nekajkrat dokazale, da so sposobne tudi za takšna presenečenja. Le vseh 60 minut je potrebno igrati brez, večjih nihanj. očevske rokometašice so bile med .n°m v srečanju z MTČ vsaj enakov-nc nasprotnice. Vodile so že s 5:2, po-, Pa je sledilo obdobje nerazumljivo 'gre gostij, kar je tudi odločilo kon-1 zmagovalko. Povsem drugače je bilo 'moto v dvorani kočevskega športnega ti ntra. Gostiteljice so se očitno ustrašile bivših prvoligašic, od katerih pa je no kaj malo, s porazom so sc sprijazni-* pred tekmo. Razvoj dogodkov pa je ?*;.■ - čl- m NOVOMEŠČANI NISO PRESENETILI — Polfinalni odbojkarski turnir v novomeški športni dvorani pod Marofom med petkom in soboto je minil brez presenečenj. Novomeščani (posnetek je iz petkove tekme proti Bihaču, v skoku pa Brulec med uspešno blokado) so zaigrali v okviru svojih zmožnosti, preseneča le njihov gladek poraz v soboto proti Spartaku, s čimer je bil zmagovalec turnirja tako rekoč odločen. Nedeljski obračun med Pionirjem in Mladostjo Monter ni tako odločal domala o ničemer. (Foto: B. Budja) BESEDO IMAJO ŠTEVILKE RAVBARJU DIRKA NA ŠTJAK SEŽANA — Novoustanovljeno kolesarsko društvo Sežana je minulo nedeljo, 28. oktobra, pripravilo svojo prvo dirko na 10,5 kilometra dolgi progi na Štjak. Te naporne preizkušnje seje udeležilo 80 kolesarjev v vseh konkurencah iz Jugoslavije in Italije, prvi pa je privozil na cilj Novo-meščan Bogdan Ravbar z naskokom 30 sekund pred svojima klubskima tovarišema Bogdanom Finkom in Srečkom Gli-varjem; Valter Bonča je bil četrti, Sandi Papež pa peti. Ravbarje za nagrado prejel pony kolo. t Strojna in Mundus pretežka nasprotnika Pričakovati je bilo, da bo imenitna serija novomeških namiznoteniških igralcev v II. zvezni ligi naposled prekinjena. Ne zato, ker je bilo prvenstvo kar precej časa prekinjeno, pač pa iz preprostega razloga, ker sta vrsto Novotehne čakali težki gostovanji pri doslej še neporaženi Strojni Maribor in zelo dobri ekipi Mundus F. Bobiča. Oba dvoboja so Novomeščani izgubili z 2:5, razplet pa bi lahko bil tudi ugodnejši za Novotehno, če tokrat v Mariboru ne bi odpovedal doslej najboljši igralec Jamšek. Gladko je namreč izgubil oba dvoboja, obe točki Novomeščanom je priigral tokrat izredno razpoloženi in vse boljši Janko Oeri. Škoda, kajti ob običajnem Jam-škovem izkupičku bi Oerijevi zmagi kaj lahko napovedovali tudi prvovrstno presenečenje. Ne glede na to so Novomeščani z dosedanjim izkupičkom štirih zmag lahko več kot zadovoljni: daleč so zaenkrat od ekip, ki se bodo borile za obstanek v ligi, z malo več sreče bi lahko bili celo tik pod vrhom. Koliko v resnici veljajo in koliko ter kako je nanje vplival že omenjeni premor v prvenstvu, bodo lahko pokazali v soboto v športni dvorani pod Marofom, ko jim pride v goste ekipa Radnika, kije doslej zabeležila vsega dva poraza in je na tretjem mestu. odbojka POLFINALNI POKALNI TURNIR, 1. kolo: Mladost Monter— Spartka 3:1 (16, 8,-11, 5), Pionir— Bihač 3:0 (7, 13, 6) 2. kolo: Spartak Pionir 3:0 (11, 9, 10), Mladost Monter- Bihač 3:0 (10, 1,8) 3. kolo: Bihač—Spartak 3:1 (7,12, —14, 9), Mladost Monter—Pionir 3:2 (-10, 9, 14, -9, 9). Končni vrstni red: 1. Mladost Monter, 2. Pionir 2,3. Spartak 2,4. Bihač 2. Pionir: Jovič, Povšič, Berger, Smrke, Gotenc, Mestnik, Petkovič, Brulec, Gavrilovič, Goleš, Marič. II. zvezna liga — zahod, ženske, 4. KOLO: LIK Kočevje-Pulj 1:3 (že odigrano) LESTVICA: L Pulj 8 ... 5. LIK Kočevje 4 itd. Pari prihodnjega kola: Igman—LIK Kočevje, Pulj—Poreč itd. L SOL, ženske, 4. KOLO: MEŽICA—PIONIR 3:0 (7, 5, 9) Pionir: Brulec, Ostroveršnik, Koncilja, Podolski, Kučera, Poreber, Fabjan, Hočevar. LESTVICA: 1. Koper Cimos 8 ... 7. Pionir 4, 8. Mislinja 4, 9. Paloma Branik II 2, itd. Pari prihodnjega kola: Pionir—Koper Cimos itd. namizni tenis II. ZVEZNA LIGA, 6. KOLO: Mundus F. Bobič—Novotehna 5:2 7. KOLO: Strojna Maribor Novotehna 5:2 (Hribar—Jamšek 2:0, Grbič—Jakobčič 2:0, Horvat—Oeri 1:2, Grbič Jamšek 2:0, Hribar— Oeri 1:2, Horvat—Jakobčič 2:0 in Grbič—Oeri 2:1). LESTVICA: 1. Strojna Maribor 14, 2. Bosna 12, 3. Radnik 12, 4. Mundus F. Bobič 10,5. Dobojpromet 10,6. Novotehna 8,7. Jajce 4,8. Ilirija 2,9. Vitez Vitkom 0 in 10. Merkur V naslednjem kolu igrajo Novomeščani doma z Radnikom. mar, Pavlin, Milanovič, Juršič, V. Primc, Plevnik, Kobe, Kostrevc. LESTVIC A: 1. Slovan 19 točk... 7. Domžalke 11,8. Elan 11,9. Nafta 9, 10. Rudar (T) 9,11. Steklar 8,12. Jadran Lama 8. 13. Mura 8, 14. Vozila 8, 15. Medvode 7 in 16. Partizan Hmezad 6. Pari prihodnjega kola: Mura—Elan, Rudar (T)—Medvode, Jadran Lama—Partizan Hmezad itd. rokomet II. ZVEZNA LIGA, ženske, 4. KOLO: OPREMA—TREŠNJEVK A 16:24(8:12) Oprema: Štefanišin, Klarič 2, Lindič, Gutšin 3, V uk, Jerič 7, Bejtovič 1, Klančar, Dragičevič 1, Kersmč, Petek 1. LESTVICA: 1. Zamet 6... 10. Burja 2, 11. Oprema 2, 12. Ferrotehna Branik 2, 12. Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: VIS—Oprema Kočevje, Kranj—INA itd. SRL, moški, 4. KOLO: ORMOŽ— INLES RIKO 18:23(13:12) Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, Šilc, Marolt 1, Mihelič 2, Lesar 6, Abram, Mate 6, Fajdiga 3, Jurič 4, Goleš, Skaner FERROTEHNA—KRŠKO 27:25 (13:14) Krško: Imperl, Kekič 8, Keše 4, Vr-tpvšek, Iskra 6, Voglar 3, Martinčič, Žagar, Novak 1, Urbanc 3, Božič. DOBOVA—DOL 26:18 (15:9) Dobova: J urkas, Žibert 1, G laser 9, 1. Deržič 7, S. Deržič 3, B. Levec 3, Rožman, Radanovič 1, Blažinič, Ve-čerič 2, R. Levec. LESTVICA: l .STT Rudar 8 ... 5. Inles Riko 5,9. Dobova 4, 12. Krško 1 itd. Pari prihodnjega kola: Inles Riko— Šešir, Krško Grosuplje, Preddvor— Dobova itd. košarka nogomet SNL, IL KOLO: ELAN—STEKLAR 3:2 (2:2) Strelca za Elan: Plevnik v 24. ter Kostrevc v 41. in 58. minuti. Elan: Črv, A. Primc, Hadžič. Kra- II. SKL, center, 4. KOLO: PODBOČJE—UNITEHNA 97-57 (48:29) streljanje II. REPUBLIŠKA LIGA, 2. kolo: Iskra Semič—Mrož (Velenje) 1428:1438. Čez 14 dni gostujejo Semičani v Celju. m# ZMAGA KRANJSKIH PARAPLEGIKOV — V soboto je bil v novomeški športni dvorani pod Marofom košarkarski turnir paraplegikov v počastitev občinskega praznika. Žal, vsa srečanja zavoljo prezasedenosti športne dvorane niso bila odigrana, po prikazanih igrah pa so bili Kranjčani razred zase. Poglejmo rezultate: Kranj—Novo mesto 62t41 (40:26), Ljubljana—Celje 26:24 (22:12), Maribor— Novo mesto 38:36 (18:20) in Kranj—Celje 55:32 (26:12). (Foto: B. B.) & ,-------------------------—------------------------------------------------------------------ II « % TELEVIZIJSKI SPORED I PETEK, 2. XI. SLOVENIJA 1 SOBOTA, 3. XI. SLOVENIJA I 8.35 11.45 in 14.40 0.55 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 DELFIN FL1PPER. 12. del 9.25 SLOVENIJA: PF.TI LETNI ČAS, zadnji del dok. oddaje 9.50 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, 1/5 10.40 PODMORNICA, nemška nadalj., 11.35 VIDEOSTRANI 14.55 VIDEOSTRAN 15.05 SLOVENIJA: PETI LETNI ČAS, ponovitev zadnjega dela 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.05 GRADOVI: KDO JE ŽIVEL NA GRADOVIH, ponovitev 18.40 HOV!, angl. naniz., 6/11 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 NEBU NAPROTI,amer. dok. serija, 6/12 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 25/42 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: STVOR, amer. film 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Maribor: Tele M —19.00 Ansambel Loj- zeta Slaka Jponovitev) — 19.30 Dnevnik Žarišče — 20.30 Oči kritike r 20.00 21.10 Koncert z Dunaja ob vseh svetih (ponovitev) — 23.00 Skupščinska kronika — 23.30 Satelitski programi 8.05 1.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA ALLES GUTE, 19. lekcija 9.00 MUZZY, angleščina za najmlajše (6/20) 9.15 RADOVEDNI TAČF.K 9.30 LONČEK, KUHAJ 9.45 Z B I S: LEVI DEVŽEJ 10.00 ČEBELICA MAJA 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE. 31. oddaja 10.50 VEČERNI GOST: POGOVOR Z VLADIMIRJEM OVCO 11.35 OČI KRITIKE 12.15 OMIZJE: NOB ALI DRŽAVLJANSKA VOJNA NA SLOVENSKEM 14.15 KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV: PTUJ, ponovitev 14.50 CIKLUS FILMOV WALTA DIS-NEYA: OPIČJI STRIC, amer. mlad. film 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 F.P VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 ŠPORTNI DOGODEK 18.30 EP VIDEO STRANI 18.35 LONDONSKI DOKI,dok. oddaja 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3 x 3 20.35 KRIŽKRAŽ 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT. VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 9/25 MAX HEADROOM, amer. naniz., 9/14 PREBEG SIMASA KUDIRKE, amer. film 0.50 VIDEO STRANI prihajajo — 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2 20.15 Zabavna oddaja 20.45 Johnny Belinda (amer. film) — 22.30 Dnevnik 22.45 Športna sobota 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Program plus — 1.20 Poročila 1.25 Ekstra program plus: Zaliv morskih psov (amer. film) 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne 16.05 Tuji z.nanstvenopopularni film 17.00 Igrani film- 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 Dnevnik 2 20.00 Donator (dramska serija I VU) 21 .(X) Zabavna glasba 21.30 Dnevnik 3 21.50 Športni pregled 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Program plus 0.35 Poročila TOREK, 6. XI. SLOVENIJA 1 PONEDELJEK, 5. XI. SLOVENIJA 1 NEDELJA, 4. XI. SLOVENIJA 1 HTV 1 SLOVENIJA 2 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. naniz.) — 10.00 Šolski program - 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program 13.50 Video strani 14.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti 14.35 Poročila — 14.40 Program plus (ponovitev) — 16.50 Poročili' 16.55 Izobraževalna oddaja — 18.25 Številke in črke — 18.45 Taksi (amer. humor, naniz.) — 20.55 Zabavno-lasbena oddaja — 21.40 Dnevnik — 2.00 Oddaja o kulturi — 23.00 Poročila v angleščini — 23.05 Program plus 1.15 Poročila 1.20 Ekstra program plus 16.00 Satelitski programi 18.30 Danes skupaj — 19.00 Alo, alo (angl. naniz.) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Zandyjeva nevesta (amer. film) — 21.45 Zabavnoglasbena oddaja — 22.15 Satelitski programi 8.00 —0.15 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV HOV!, angl. naniz., 6/11 9.45 GRADOVI: KDO JE ŽIVEL NA GRADOVIH, 8/13 10.15 ZGODBA O HOLLYWOODU, angl. dok serija, 4/10 11.00 ALLO, ALLO, angl. naniz., ponovitev 11.30 V1DEOMEH, 37. oddaja 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 2/10 12.50 VIDEOSTRANI 13.05 ONA 4- ON, ponovitev 14.35 ALTERNATIVE 4, poljska nadalj., 1/9 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 GOSPODIČNA ,MARY, argentinski film 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 MOJ PREMALOSLAVNISTRIC, drama TVS 21.10 ZDRAVO 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA: DR. DOOGIE HOWSER, amer. naniz., 10/13 MAX HEADROOM, amer. naniz., 10/14 0.05 VIDEO STRANI 8.35 11.25 in 15.10 —0.30 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV, 7/13 MAČKON IN NJEGOV TROP DA NE BI BOLELO RENU BASSI V PLESIH IZ INDIJE UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK 11.15 VIDEOSTRANI 15.25 VIDEOSTRANI 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.30 RADOVEDNI TAČEK 18.45 ČEBELICA MAJA 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 D. Jovanovič: ZID — JEZERO, predstava SNG Ljubljana 21.45 OSMI DAN 22.35 DNEVNIK 3, VREME 22.55 SOVA: ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, amer. naniz., 10/16 MAX HEADROOM, amer. naniz., 11/14 0.10 VIDEO STRANI 8.35 - 12.10 in 14.10 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.30 ŠOLSKA TV 10.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. po-Ijudnoznan. serija 10.25 NEMŠČINA — ALLES GUTE, 21. lekcija 10.55 SEDMA STEZA 11.15 OSMI DAN 12.00 VIDEO STRANI 14.25 VIDEOSTRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev NEMŠČINA — ALLES GUTE, 21. lekcija 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 NEKOČ V L1SBONU, portugalska naniz., 1/4 21.00 LOVE ME TENDER TRIBUTE TO ELVIS PRESLEY, 1. del 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA: DEKAMERON, slovenska naniz., 10/14 MAX HEADROOM, amer. naniz., 12/14 23.35 VIDEO STRANI 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA OBRAZ PROTI OBRAZU, ski film 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 ROCK KOMPAS 23.10 SOVA: ALF, amer. naniz., 10/24 MAX HEADROOM, amer niz., 13/14 ZGODBA O HOLLYWO( ‘ amer. dok. serija, 6/10 1.15 VIDEO STRANI '0 SLOVENIJA 2 Opomba: 20.55 nogomet Glasgow gers:CZ 16.00 Satelitski programi - 17.401* venska kuhinja z Ansamblom brato' * senik (ponovitev) — 18.00 Po brezJJ nosti sveta (potopisna reportaža, I / 18.30 Mostovi — 19.00 Studio Ma 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna: VI — 22.00 Svet poroča ČETRTEK, 8. XI. SLOVENIJA 1 8.35— 12.10 in 14.50 — TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev st »le .1 i 11.15 ZAKON V LOS ANGELESl del SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.25 Karavana zapravljivčkov: Rogaška Slatina (zabavnoglasbena oddaja) — 21.45 Ekološka bela krizantema (dok. oddaja, I /3) — 22.30 Satelitski programi 16.00 Satelitski programi — 16.40 Svet športa — 17.30 Študio 2 Koper — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče —20.30 Žrebanje lota — 20.35 Gradovi na Slovenskem, 9/13 —21.05 Umetniški večer: Ingmar Bergman (švedski dok. film) 12.00 VIDEOSTRANI 15.05 VIDEO STRANI 15.15 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACI. 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV, f" vitev 18.10 SPORED ZA OTROKI W sel av SREDA, 7. XI. SLOVENIJA 1 Opomba: 13.55 Svetovno prvenstvo v HTV 1 športni gimnastiki 10.00 Oi HTV 1 9.25 TV koledar — 9.35 Čebelica Maja — 10.00 Izbor iz šolskega programa — 11.35 Poročila — 11.40 Lov na srečo (kanadska nadalj., 13/14)— 12.30 Prezrli ste, poglejte —14.30 Ciklus filmov o Lassie: Izziv za Lassie (amer. film) — 15.55 Operne zgodbe (angl. serija) — 17.00 Poročila — 17.05 Sedmi čut — 17.15 Ciklus dram TV Sarajevo: Neveste ______ oddaja za JLA in igrani film — 13.00 Športno popoldne —19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik — 20.00 Veselje do lepe oblike (nemška izobraž. od- daja, 1/4) — 20.45 Atlantik (angl. po-21.50 Športni ljudnoznan. serija, 1/3) pregled HTV 1 9.30 Poročila — 9.35 Otroški program — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba 13.00 Serijski film za otroke 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar - 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.20 Satelitski programi — 13.45 Video strani — 13.55 Oddaja za otroke— 14.30 Poročila — 14.35 Program plus (ponovitev) — 16.45 Dnevnik 1 — 16.55 Šolski program — 18.25 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19|15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama —21.00 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Poročila v angleščini — 22.00 Nočni program — 0.00 Poročila 8.35 — 11.55 in 14.40 — 1.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ŽIV ŽAV 9^50 MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, drama TVS 10.50 NEKOČ V LISBONI, pon. nadalj., 1/4 11.45 VIDEO STRANI 14.55 ŽARIŠČE, ponovitev 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev 17.05 ATLANTIK, angl. poljudnoznan. serija, 1/3 17.55 PO SLEDEH NAPREDKA 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE MLADE TELESKI 90: PRIPRAVIM^® NA SMUČANJE ALF, amer. naniz., 2/24 19.10 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 PODMORNICA, nemška n 5/6 21.00 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, MAX HEADROOM, ant niz., 14/14 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi 17.30! Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.“ rišče — 20.30 Divji svet živali (an[ ljudnoznan. serija, 1/14) - 21.00 koncert — 21.15 Pogum za tveganj' nirji sodobne kirurgije (angl. polji nan. serija, 2/5) — 22.15 Svet na zt — 22.45 Goli z evropskih nogoti igrišč — 23.15 Komedija na slovel odru — J. Giradoux: Amfitrion 38 ^Y Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZIGE ? C24. ndn det NA RUŠEVINAH ZAKLETEGA GRADU Grad Rožek sredi gozda, kakor iz .pravljice o davnem prekletstvu vzet, je videl boljše čase pred mnogimi stoletji. Nastal je kot utrdbena zgradba na stari prometnici iz doline Krke proti Beli krajini Verjetno je bilo takrat, ko je bilo pobočje še golo, iz doline zelo dobro videti obrambni stolp, ki je kot kragulj ždel nad dolino in naganjal strah v kosti nepoklicanim gostom. Najbrž je prav po njem dobila ime naselbina pod njim, Podturn, pa tudi grad sam je moral biti v tistih časih kaj pomemben, saj je v starih arhivih novomeškega kapitlja za sedaj tako znane Dolenjske Toplice moč zaslediti ime Toplice pri Rožku. Najstarejši znani zgodovinski viri, ki omenjajo grad Rožek so iz leta 1249, kot lastniki pa so omenjeni plemeniti Ro-secki. Valvazor omenja za leto 1274 lastnika Ulrika, za stoletje kasneje pa Manjharda. Naslednje znane lastnike srečamo spet v šestnajstem stoletju in sicer Jurija Strasserja. Za njim je grad podedovala njegova hči Eva, v drugi polovici 17. stoletju pa je gospostvo pripadlo Juriju in Volfu Jankovič. Potem je grad hitro zamenjal še več lastnikov, dokler ga ni Ib. aprila 1793 za 56 tisoč goldinarjev kupil knez Viljem Auersperg. Poslej je bil v lasti še nekaj rodov Auerspergov, kdaj pa je bil dokončno opuščen, ni znano. ruševinah in poskušava ugotoviti, kako velik jhe bil pravzaprav grad. Z gospodarskimi poslopji vred zavzemajo sedanji ostanki kar spoštljivo velike površine in vse skupaj daje slutiti, da je na tem bregu svoje dni kčaljeval kar slikovit grad. ustrezno ne pripravijo. Narava ni samo lepa, lahko je tudi zelo kruta. Tako sva raje krenila kar po naznačeni poti in mehkem listju naprej. SOVRAŽNIKI IN PRIJATELJI GOZDA HLADNE SAPE IZ KOLISEVKE Prosojna luč skozi jesensko obarvane krošnje. Je gozd kdaj še lepši? KAKŠNO VINO SO PILI PREDNIKI Človek, ki ob teh ruševinah strmi v mogočne krošnje dreves, zrasle na njih, Gozd si hitro prilasti nazaj prostor, ki ga je nekoč izgubil. Korenine razjedajo zidove brišejo človekove sledi. si težko predstavlja, da sta bila grajsko dvorišče in stavba nekoč polna življenja, da okoii gradu ni rasel gozd, temveč urejeni sadovnjaki in vinogradi. Celo ostanki mogočno obokane vinske kleti ne dajejo več tega vtisa. Pa vendar je še stari dobri Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske hvalilgrajskovinskoklet kot res veliko in hladno. Stari ljudje se še spominjajo, da so v gozdu okoli ruševin naleteli na kakšno staro trto. Kakšna škoda, da se nihče ni domislil, da bi jo presadil in vzgojil. Ko bi rodila in bi iz njenega sadu iztisnili mošt, bi končno le enkrat imeli priložnost poskusiti, kakšno vino se je pred stoletji pilo na Dolenjskem. Zloglasna trtna uš, ki je neusmiljeno pustošila po slovenskih vinogradih pred sto leti, je za vedno pregnala z naših vinorodnih pobočij stare dolenjske trtne sorte. Kaže, da v gozdno goščavo nad Podturnom le ni zašla. Tolikanj opevano dolenjsko vino, znano tudi po slovitih evropskih dvorih, je izginilo iz spomina in nihče ne ve sedaj povedati, ali je bilo kaj podobno sedanjemu dolenjskemu cvičku ali ne. Tako razmišljava, ko hodiva ob grajskih Zob časa sedaj gloda grajsko zidovje, koreninje in vlaga se zajedata vanj in težko kamenje, ki ga sestavlja, se od tega delovanja ruši z njega na gozdno pobočje proti Podturnu, na drugo stran pa globoko v drugo znamenitost tega kraja, v udorno jamo koliševko. Ta je tik za gradom in je sicer skoraj ni opaziti. Včasih je gotovo učinkovito varovala utrdbo pred napadom z vrha pobočja, danes pa požira njene ostanke in kamen, ki se kotali po strmem bregu proti njenemu dnu, se vrača po tej poti v svoj prastari dom. .lama, ki je globoka pertintrideset metrov, je nastala v pradavnini, ko se je udrl strop velike podzemne kraške votline. Skalni bloki na dnu jame še danes spominjajo na strop podzemne katedrale. Tudi tu, na lem mračnem in hladnem prostoru življenje zmaguje. V rožeški koliševki so našle svoj dom smreke, ki so svojevrstna naravna znamenitost. Rastejo na nadmorski višini 225 do 235 metrov, to pa je eno najnižje ležečih nahajališč naravnega smrekovega gozda v srednji Evropi. V koliševki se snežna odeja zadrži dolgo v toplo pomlad. Tja do srede maja je na njenem dnu še belo. Poleg tega pa iz jame veje hladen zrak. Razmere so takšne, da nobena druga rastlinska drevesna vrsta ne more pognati korenin, le te smreke, za katere bi lahko rekli, da so posebna ekološka vrsta, so se tukaj ukoreninile in lahko rečemo, da so naravni spomenik. Prav zato so jamo in okolico gradu proglasili za naravni rezervat. Mikalo naju je, da bi se po skalnatih stenah spustila na dno te znamenitosti, da bi, kot trdijo gozdarji, sama čutila, kako med mogočnimi narušenimi skalami, ostanki nekdanjega stropa podzemne dvorane, stalno vlečejo hladne sape. A za spusf na dno bi potrebovala vsaj minimalno plezalno opremo. Zadnje čase smo priča, kako se prijeten izlet v naše podzemlje lahko konča tudi tragično, zlasti za tiste, ki se na iak podvig Nad nama so se bočile krošnje dreves, značilnih za dinarski gozd jelke in bukve s srobotjo. Ta se razprostira po Kočevskem Rogu in prav tukaj pri gozdni poti se spušča najnižje. Kvaliteten sestoj tega gozda se je ohranil v krajih, oddaljenih od človeških bivališč in v težko dostopnih legah. Bližje naselij pa je človek že od nekdaj pridno posegal v gozd in ta dejavnost gozdu ni bila ravno v prid, saj se je njegova kvaliteta pogosto slabšala. Človek je med jelko in bukev prinesel smreko in domači kostanj, tam, kjer je gospodaril še bolj vneto, pa sta povsem prevladala hrast in beli gaber. Ko sva hodila po poti naprej, sva videla, kako gozdarji opozarjajo na naravne sovražnike gozda. Med tistimi, ki je v preteklih letih naredil v slovenskih gozdovih največ škode, je vsekakor smrekov lubadar. Proti podobnim škodljivcem si drugod dandanes pomagajo predvsem z raznimi strupenimi snovmi. Tega naši gozdarji ne počno, saj se zavedajo, kako nevarno bi bilo kemične strupe vnašati v tako naravno okolje, kot je gozd. Gozd je namreč največji . hranilnik in cedilnik vode in če bi ga obremenjevali s strupenimi snovmi, ki pa se v naravi še težko razgrajujejo, bi sicer začasno rešili gozd pred škodljivci, trajno pa bi poškodovali okolje in konec koncev sami sebi zastrupili vodo. Ne gre pozabiti tudi na to, da s kemičnim zatiranjem enega škodljivca zatremo celo vrsto drugih živih organizmov, ki v gozdu vzdržujejo biološko ravnotežje. Gozdarji se zato raje poslužujejo mehaničnih načinov zatiranja škodljivcev. Uporabljajo posebne pasti, v katere namamijo škodljivce tako, da kot vabo uporabijo naravne vonje, s katerimi se te žuželke vabijo k ploditvi in razmnoževanju. V boju proti škodljivcem uporabljajo tudi njihove naravrte sovražnike, to pa so predvsem ptice, tako značilni in priljubljeni prebivalci gozda. Drugi naravni škodljivec, ki pa sc ga ponavadi ne zavedamo dovolj, je divjad, predvsem jelenjad. Ta, če je preveč na-množena, se pri iskanju hrane loteva tudi mladih drevesc in tako povzroča veliko gospodarsko škodo. V naravnem okolju je stalež divjadi tak, da ne ogl gozda, za kar skrbe naravni sovraži Po roških gozdovih sta za ta red vfi skrbela volk in ris. Ko sta se pred čil kom umaknila, je moral za ravnotf poskrbeti človek sam, kar pa mu vedno najbolje od rok. Za to pri nasl be lovske organizacije z rednim in if tovanim odstrelom in nego divjadi teresi lovcev in interesi gozdarjevi žal, niso vedno najbolje usklajeni! uporabljajo različna merila, zato s,v4 '■ "oveni prostoru tako zadovoljni, kot so s Petrolom, kajti za vsako škodo, ki povzročijo, naredijo takoj korekten zapisnik, da so vsi zadovoljni. Na sliki: b<*nja plinovoda na boštanjskem polju. (Foto: P. P.) igricami za 7.615,00 din (oliko je nepovratnega denarja? mer 'O' Poročali smo že, da je bilo na sejah ■omaljske občinske skupščine več Pomb glede razdeljevanja nepovrat-1 sredstev iz republiškega sklada za ervcncije v kmetijstvu. Na oktobrski 1 so delegati zahtevali predvsem sez-(f" tistih, ki so denar prejeli, saj je bilo lah več pripomb, da ga dobijo le Kneži. Vendar so v zadrugi povedali, da je ■omaljska občina med tistimi v Slo- 3W '.41 ato' rezi I/ Ma Metlika bo dobila fJLTURNO-PROSVETNI CENTER tna: METLIKA — Sekretariat za gospostvo, splošne zadeve in družbene dednosti pri metliški občinski skupščini ■tnel po novem šest organizacijskih "• Novost pri tem je predvsem enota, 10 jo poimenovali kulturno-prosvetni l(er. V začetku naj bi ta center oprav-zlasti vsa strokovna in tehnično-ninistrativna dela matične knjižnice Metliki, skrbel za organizacijo kultur-in drugih prireditev v kulturnem iu, za predvajanje kino predstav v :>liki, redno vzdrževanje objektov v 'avljanju občinske uprave. V njegovi stojnosti bi bila tudi skrb za nemote-delovanje glasbenega in drugega iz-'aževanja mladine in odraslih ter še *? drugih del po pogodbah in dogo-V, | r,h i izvršnim svetom in drugimi or-hzacijami. Ko bo prišel zakon o za-KE "h, naj bi ta center postal zavod, •Jdar pa bo imel že kot center vse zna-IM1 'osti samostojne ekonomske enote, ie bo morala sama preživljati s svojo avnostjo. ESI m veniji, ki pošlje na republiko največ programov za dodelitev nepovratnih sredstev glede na število kmetov, zato je pripomba o tem, da so med tistimi, ki jim napišejo programe, zgolj srečneži, neutemeljena. Sicer pa prejemajo nepovratni denar iz republiškega sklada šele od leta 1988, ko je prejelo takratnih 79.095.000 din 12 kmetov kooperantov, in sicer za gradnjo hlevov za 138 krav in 238 glav mladega pitanega goveda ter za gradnjo silosov s skupno prostornino 1.985 prost, metrov. Lani je dobilo nepovratni republiški denar 15 črnomaljskih kmetov, in sicer za gradnjo hlevov, v katerih bo prostora za 178 krav in 314 glav mladega pitanega goveda, pa za silose s prostornino 3.730 prost, metrov ter za sušilnico sena na sončno energijo, in sicer za 600 prost, metrov sena. Vsi skupaj so to leto prejeli 581.240.000 taktratnih dinarjev. Do letošnjega’septembra pa je prejelo v črnomaljski občini denar 44 prosilcev, in sicer skupno 1.839.101 konvertibilnih dinarjev. Tokrat je bilo manj prošenj za gradnje hlevov, saj bodo z nepovratnim denarjem zgradili 72 stojišč za krave ter 105 stojišč za mlado pitano govedo, poleg tega pa še silose s prostornino 5.233 prost, metrov. Sicer pa so bila na republiki odobrena sredstva za 4 programe za kmečki turizem z 38 ležišči, za en plastenjak — rastlinjak, za proizvodnjo lesene galanterije, dve polnilnici vina, za dve sušilnici sena na sončno energijo ter za program stekleničenja hrušk viljamovk. Na zadrugi imajo tudi interno komisijo — v njej so tudi kmetje — ki ugotavlja, kako kmetje koristijo dodeljeni denar, po dveh letih pa napišejo tudi ^[ARKIRIŠČE« NA LOKVAH — Eno največjih .»parkirišč« v črnomaljski 'Čini je v romskem naselju na Lokvah. Gre za prvi avtomobilski odpad. Ne-— dno je le to, da je moč take »odpadne« in neregistrirane avtomobile včasih fcti tudi na cesti. (Foto: A. B.) 7 AžSTAVA NAJLEPŠIH — Mednarodna razstava psov nemških ovčaijev je bila „, novembra v Kočevju kot zadnja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. I n' • ^ prijavljenih je na njej sodelovalo 115 psov iz Slovenije in drugih jugoslovan-k o li rePubl'k Italije, Avstrije in Madžarske. Glavni sodnik in ocenjevalec psov je i /Martin Herman, predsednik svetovne zveze nemških ovčaijev, kije tokrat prvič II ji j!eloval na razstavi v Jugoslaviji. Za to pa ima zasluge tudi Ludvik Kos iz Grčaric, (|i J* lani pri njem opravil izpit za mednarodnega sodnika za nemške ovčaije. Po | p, 0$ameznih kategorijah je bila podeljena vrsta pokalov in priznanj. Za najlepšo psi-■ „ “ razstave je bila proglašena Dorle di časa Tondelli lastnika Giorgia Boffa iz Trevi- l j v Italiji. V tekmovanju za najlepšega psa je zbral največ točk Uran Račko-t gi "nostorski rejca Ivice Iviča-Pnjte iz Bačkega Monoštra v Srbiji, ki ve|ja za ' vi ,n.listega najlepšega psa na svetu. Pokal za nelepšega psa slovenske vzreje pa si tjl priboril Lex Saotin rejke Ivanke Vršaj iz Črnič. Na razstavi je sodelovalo tudi 8 ’ iz Dolenjske. Na tretje mesto v skupini psov, starih od 6 do 9 mesecev, se je pes Mol rejca Antona Blažiča iz Mačkovca pri Novem mestu, na četrto mesto * 'htil pes ivioi rejca Aniona mazica iz iviacaovca pn rvovem mesu 1 . " Pes Panter rejca Željka Srečkoviča iz Brežic. (Foto: J. Primc) 1— 'Hi,. _______INVESTITORJEM — Plinovod v Posavju lepo napreduje, z izvajalcem del v zadnjem času precej nagaja deževno vreme. Zaradi na-1 Save bodo prečkali Savo s plinovodom pri Gornjem Brezovem oz. v bliži-•poljce, in to predvidoma v prvi polovici novembra. V krajevni skupnosti ] so povedali, da doslej še nikoli niso bili s katerimkoli investitoijem v poročilo o tem, ali je naložba zaključena. Od 12 hlevov, za katerih gradnjo so kmetje dobili denar pred dvema letoma, vsi razen enega že služijo svojemu namenu. Sicer pa so inšpektorji nadzorovali, kako KZ dodeljuje denar kmetom, in je bilo vse v redu. Res pa je, da inšpektorji še niso preverjali tudi pri kmetih, če denar zares porabljajo za naložbe, za katere jim je bil odobren. Sicer pa je zanimanje za nepovratna sredstva v črnomaljski občini izredno, saj je na republiki še vedno 67 programov iz njihove občine, ki čakajo na obravnavo. Skupaj so torej v kmetijski zadrugi Črnomelj letos napisali kar 111 • Kot je na naše uredništvo pisal eden izmed kmetov, se med njimi veliko govori o razdeljevanju nepovratnih republiških sredstev, zato v imenu kmetov in resnice prosi, naj seznam objavimo. »Čeprav pravijo, da je seznam dostopen, ga še nismo videli, slišati pa je, da so na njem tudi imena tistih, ki do tega republiškega denarja niso upravičeni,« je med drugim zapisal kmet, ki mu moramo žal odgovoriti, da tudi mi seznama še nismo dobili. programov, to pa je po njihovem mnenju daleč od trditev, da lahko za ta denar kandidirajo le srečneži. M. BEZEK-JAKŠE PRIPRAVE NA SREČANJE Z MINISTROM KOČEVJE — Gospodarske razmere so v občini Kočevje izredno slabe. To je tudi posledica medvojnih in povojnih ^dogajanj ter poizkusov s Kočevsko, kar je krivda tudi republike (zaprto območje). Zato Kočevska pri reševanju iz težav upravičeno pričakuje tudi pomoč republike. Kočevski izvršni svet je sklical minuli petek sestanek gospodarstvenikov, na katerem so se dogovorili o predstavitvi zagat in predlogov za rešitev pristojnim republiškim organom. Ugotovili so, da bodo v tem poročilu prikazali predvsem, kaj potrebuje občina Kočevje za preživetje; pomoč Eto potrebna tudi pri reševanju infrastrukturnih zadev, saj je to druga največja občina in hkrati najredkeje naseljena, prav urejena infrastruktura pa je osnova za napredek. Predstavili pa bodo tudi svoje zamisli, kako bodo iz republiških virov pridobljena sredstva oplemenitili. Poseben poudarek bodo dali tudi turizmu. NOVE ZAPOSLITVE V UPRAVI NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je pred kratkim imenoval Danijela Brezovarja, predmetnega učitelja iz Osnovne šole Grm, za svojega svetovalca za področje družbenih dejavnosti. Občinsko upravo namerava v kratkem okrepiti še s samostojnim svetovalcem za stanovanjsko gospodarstvo ter z vodjo službe sklada stavbnih zemljišč v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje okolja. Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje pa naj bi pridobil diplomiranega arhitekta. RICHARD DEACON V MALI GALERJI LJUBLJANA — Moderna galerija nadaljuje s predstavljanjem ciklusa britanskega kiparstva. V torek, 16. oktobra, je v Mali galeriji odprla razstavo del Richarda Deacona, ki prav tako kot prva dva raz-stavljalca v tem ciklu, Bill Woodrow in Alison Wilding, sodita v tako imenovano novo generacijo kiparskih umetnikov na britanskem otoku. Otvoritve seje udeležil tudi avtor. Obiskovacem pa je bil na voljo katalog, ki gaje izdala Moderna galerija in v katerem je prvič objavljen tekst britanskega filozofa Michaela Nevvmana o Dea-conovem delu. JI vi/TttcUu^fcvO' USPEŠNO DRUŠTVO Kulturno-umetniško društvo Poldke Jurančič v Šmarjeti deluje uspešno že od vsega začetka, tj. od leta 1956, ko so preuredili stavbo gasilskega doma za svoje potrebe. Lani smo sodelovali v proslavi ob 8. februarju in otvoritvi na ndvo dograjene šole. Letos smo sodelovali pri slovesnosti ob 24. oktobru, dnevu OZN. Načrt za nadaljnje delo je precej bogat. S proslavo bomo zaključili tudi šolsko leto. SIMONA RANGUS, 8. b OŠ 29. oktober Šmaijeta ŠPORTNI DAN Komaj smo pričakali lep jesenski dan, da smo lahko izvedli športni dan. Organizirali smo orientacijski pohod v gozdu pri Škrjančah. Spekli smo tudi kostanjevo poslastico. Naužiti svežega zraka smo se zadovoljni vrnili domov. MARKO PETAN in TOMAŽ ŽAGAR lit.-novin. kr. OS Milke Šobar-Nataše, Novo mesto »NAŠ AVTO« Že v začetku oktobra smo peto- in še-stošolci popestrili našo kulturno dejavnost z ogledom filma Naš avto na velikem platnu v Domu kulture v Novem mestu. Ta film je komedija, ki pripoveduje, kako so si takoj po vojni težko kupili avtomobil. Spoznali smo enega izmed slovenskih filmov, ki sodi v zakladnico slovenske kulture. TOMAŽ ŽAGAR lit.-novin. kr. OŠ Milke Šobar-Nataše Novo mesto DVA UMETNIKA NA ISTI ŠOLI V kratkem bo na brestaniškem gradu, ki gaje prenovil dr. Anton Ferenc, likovna razstava, ki nekako zadeva tudi našo šolo. Med razstavljavci sta namreč tudi gospod Alojz Konc in gospodična Janja FJisek. Alojz Konc je mladostna leta preživel v Šmarju pri Sevnici. Naslov akademskega likovnega umetnika je pridobil v Ljubljani. Največ upodablja utrinke iz narave in tihožitja ter portretira. Rad tudi kipari in dela grafike. Svojo prvo nagrado je kot likovnik dobil že kot dijak, ko je sodeloval na skupinski razstavi v Avli v Mariboru. Zdaj pa je njegov razstavni opus že zelo širok in bogat. Gospodična Janja Flisek je mlada leta preživela v Sevnici. Akademsko izobraževanje je zaključila v Mariboru. Njena motivika izhaja iz narave. Motivi so domišljijsko preoblikovani, izvirni in izjemno bogati. Prvo razstavo je imela leta 1985 v Mariboru. Najbrž ni veliko šol, kjer bi imeli take ljudi, kot sta gospod Konec in gospodična Flisek, ob učitelja na naši šoli. Ponosni smo nanju in želimo jima veliko uspehov in idej pri delu. NINA ŽIČKAR in MJLANKA JAZBEC, 7. r. novin. kr., OŠ Sava Kladnika, Sevnica NA KOMNI IN OB KRNSKIH JEZERIH Jesen. Kakšna jesen neki! Indijansko poletje. Torej gremo v hribe, in to na Komno in h Krnskim jezerom. Najprej smo si ogledali Savico, potem ovinki, ovinki in še ovinki. Komna nas je pozdravila v pisani jesenski obleki. Prespali smo pod Bogatinom v prijazni koči Instalacij iz Ljubljane. Bolj prav bi bilo, če bi rekli predremali. Lahko si mislite, kako je, če spi 28 planincev na skupnih ležiščih. Zjutraj smo dobre volje kot račke racali za racmanom-vodnikom Hinkom. Pri Krnskem jezeru nas je presenetil šofer Zdravko. Mlajši planinci so bili razočarani, ker ni imel s seboj avtobusa. Planinskemu društvu Bohor Senovo, posebno še tov. Albinci Mahovne, hvala za prelepa dneva, ki smo ju preživeli v Julijcih. Planinci iz. OŠ XIV. divizije Senovo ALAN, d.o.o., NOVO MESTO CESTA KOMANDANTA STANETA 34/1. nadstropje Telefon in telefaks: (068) 21-058 Trgovina je odprta od 15. do 19/ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Dobavimo lahko: telefonske centrale od 3.980, din' dalje, telefonske aparate od 1.298.00 din' dalje, faxselect za 3.500,00 din', telefakse od 12.500.00 din' dalje, zaščite za telefakse, modeme in ostale telekomunikacijske naprave računalnikeNIBBLE DATA SYSTEMS(PC AT 16MHz, 1 Mb RAM, 40Mb trdi disk za 19.290,00 din), tiskalnike STAR,EPSON, NEC in FUJITSU, pribor za računalnike in tiskalnike trgovske blagajne od 11.900,00 din' dalje, fotokopirne stroje MITA od 22.171,00 din' dalje, fotokopirni in telefaks papir, frankiralni stroji POSTALIA * CENE OZNAČENE Z ' SO BREZ PROMETNEGA DAVKA Na zalogi imamo: SPECTRUM 128+ s kasetofonom, joystickom, pištolo in 6 igricami za 5.220,00 din REKREATIVNI NAMIZNI TENIS NOVO MESTO — V torek, 13. novembra, se bo v novomeški športni dvorani začela namiznoteniška sezona za rekreativce. Za namiznoteniško rekreacijo bo mala dvorana na voljo vsak torek in četrtek od 20. do 21.30, igralnina za celo sezono, ki traja do srede pomladi, pa znaša 300 dinaijev. Organizator, Namiznoteniški klub Novo mesto, obljublja, da bo poslej tudi na rekreacijskem igranju več reda, miru in pravega namiznoteniškega vzdušja. SMERDELU OKTOBRSKA ZMAGA SEVNICA — Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice je Bojan Smerdel, kije med desetimi šahisti zbral 9 točk, sledijo pa: Lazič 7, Povše 7, Mesojedec 6 itd. V skupnem seštevku desetih letošnjih turnirjev vodi Povše s 75 točkami pred Lazičem (59), Smerdelom (57), Kranjcem (56) itd. J. B. KOBE VODI STARI TRG — Uroš Kobe je dobil redni mesečni hitropotezni šahovski turnir v Starem trgu, na katerem je nastopilo 17 igralcev. Kobe vodi tudi v skupnem seštevku, za njim mt so uvrščeni V. Kobe, Dražumerič, M. Sterbenc, V. Šterbenc itd. V drugi skupini si prvo mesto delita Vuke-ličeva in T. Kobe. Šahovskemu raportu iz Starega trga dodajmo še, da so Starotržani v 2. kolu mladinske kvarnersko-istrske lige gostovali na Reki in premagali ekipi SK Rade Končar. — ob POKAL GOSTITELJEM NOVO MESTO — Občinska balinarska zveza je pred dnevi pripravila v počastitev novomeškega občinskega praznika tradicionalni turnir, na katerem so nastopile ekipe Mirne, Krmelja, Krškega in tri selekcije Novega mesta. V finalnem obračunu je ekipa Novega mesta 1 (Juvan, More, Srovin) z 12:11 premagala Svobodo iz Krmelja in si tako priborila prehodni pokal v trajno last. V tekmi za 3. mesto je ekipa novomeških veteranov premagala favorizirano selekcijo Mirne s 13:7. Dodajmo še, da je bil ob koncu prvenstva proglašen tudi vrstni red letošnjega prvenstva dolenjske regije. Zmagala je Mirna, 2. je bila Svoboda, 3. Krško, 4. Krka in 5. IMV. MALI NOGOMET POD MAROFOM NOVO MESTO — Športno društvo Križe in nogometni klub Mladost iz Novega mesta organizirata turnir v malem nogometu »Dolenjska 90«, ki bo 17. in 18. novembra v športni dvorani pod Marofom. Prijavnina znaša 1.500 dinarjev in jo je potrebno nakazati na žiro račun NK Mladost, številka 52100-620-10705-1977113-291 81. Zadnji rok prijave je 16. november, ko bo ob 18. uri na stadionu v Portovaldu tudi žrebanje. Dodatne informacije je moč dobiti na telefonih 23-311 (int. 589), 28-249 in 27-919. Nagradni sklad bo znašal polovico prijavnine, 10 odstotkov prihodka pa bodo organizatorji namenili bolnišnici za nakup dragih instrumentov. SPET PO POTEH BREŽIŠKE ČETE SROMLJE — Sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so v Brežicah zaključili s tradicionalnim pohodom po poteh Brežiške čete. Letošnji, ki se je odvijal preteklo nedeljo, je bil že 14. po vrsti. Organizatorja, Zveza telesnokultur-nih organizacij in Planinsko društvo, sta prireditev razdelila v dva dela. V prvem so se tričlanske ekipe vseh starosti pomerile v orientacijskem tekmovanju, drugi del pa je bil namenjen vsem ostalim udeležencem, ki se raje podajo na množični pohod. POULIČNI TEK OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE — Minuli petek sta Atletski klub in Zveza telesnokultumih organizacij kljub neugodnemu vremenu izpeljala 12. poulični tek »Brežiški oktober« in tako po svoje počastila občinski praznik. V tekmovalnem delu so moči pomerile tričlanske štafete (3-krat 800 m) v kategorijah od mlajših pionirjev do mladincev. Proga je potekala okoli starega mestnega jedra, enako smer pa je imela tudi proga za množični tek s skupinskim štartom, ki je bil namenjen tudi članom in veteranom. GIMNASTIKA DVA TISOČ TREBNJE — V telovadnici tukajšnje stare osnovne šole organizirajo vsak ponedeljek od 17. do 19. ure družinsko športno rekreacijo, ki jo vodi Marinka Sila. Sredi tega meseca se bo tu začel tečaj množičnega rekreacijskega programa iz projekta Gimnastika 2.000, prvi petek v decembru pa bo stekel tudi v teh prostorih 10-urni tečaj aerobike, ki ga bo vodila dr. Mirjana Bravničar z ljubljanske Fakultete za telesno kulturo. Podrobnejše informacije o vseh omenjenih akcijah posreduje ZTKO Trebnje, Kidričeva 2, telefon 44-102. V NEDELJO TURNIR KOČEVJE — pod pokroviteljstvom kočevskega Lika bo v nedeljo, 4. novembra, v hotelu Pugled šahovski turnir za mesec november. Organizator sprejema prijave med 8. in 8.45. uro. IS. Ifaluufe Trgovsko podjetje, p. o., Kranj, Poštna ul. 1 Telefon (064) 23-070, telex 34575 Kokra YU Telefax (064) 24-656 ŽELITE POSTATI SOVLAGATELJ? Mi damo prostor v Metliki, od vas pa pričakujemo veliko idej z malo kapitala. Ponudbe pošljite pod šifro »Družbeno trgovsko podjetje«. Počitniški dom Banjole, Indije 1, p.p. 202, 52000 Pula Telefoni: 052/73-144, 73-124, telefaks 73-575 VABI V BANJOLE od sobote do sobote V BANJOLAH NUDIMO: dvoposteljne sobe TWC, zdravniške usluge; restavracijo, aperitiv bar, plesne večere, degustacijo morske hrane, bazen z ogrevano morsko vodo (30 stopinj), trim kabinet, biljard, tenis, balinišče, namizni tenis in nogometni stadion, masažo, butik, frizerski salon. Prevoz LJUBLJANA—BANJOLE—LJUBLJANA in organiziran izlet na Brione CENA: 7-dnevnega polnega penziona s prevozom LJUBLJANA— BANJOLE—LJUBLJANA ter izletom na Brione 1.550,00 din POZOR: upokojenci 1.300,00 din, borci, člani ZZB NOV, 1.200,00 din PUPUSTI: otroci do 10 let 815,00 din PRIJAVE: Prijavnico z vplačano akontacijo 500 din na ž.r. 50101-678-49035 MESTNI ODBOR ZZB NOV LJUBLJANA, Počitniški dom Banjole, pošljite na naslov: Počitniški dom Banjole, Indije 1, 52000 Pula, ali po telefaksu 052/73-575! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Recepcija Počitniškega doma, telefon 052/73-144 in 73-124, ali Turistične agencije Slovenijaturist, SAP i Dalmacijaturist. Republika Slovenija prebivalcem moje dežele Republika Slovenija razpisuje obveznice v apoenih po: 100 DEM, 500 DEM, 1.000 DEM, 5.000 DEM, 10.000 DEM, plačljive v dinarjih. Obrestujejo se po 8% obrestni meri letno na konformni način, od vključno 1. julija 1990 naprej. Obveznice lahko kupite v enotah Ljubljanske banke. Obveznica Republike Slovenije nudi: • Najbolj varno naložbo, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija. • Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli. • Naložbo dinarjev, izraženo v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije. Obveznice se glasijo na prinosnika. Obresti, obračunane od vključno , 1. julija 1990 do vključno 30. junija 1993, se pripišejo nominalnemu znesku, na katerega se glasi obveznica. Pravice iz obveznic se izplačujejo v dinarjih v desetih polletnih obrokih po srednjem tečaju na dan dospelosti. Prvi obrok dospe v plačilo 30. junija 1993. • Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno devizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila. • Možnost, da obveznico lahko prodate, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite. • Oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. S tem se vrednost vaše naložbe še poveča. In ne nazadnje: z nakupom obveznic boste veliko prispevali k večji gospodarski samostojnosti in uspešnosti Slovenije. Ta mora na svoji poti v Evropo in svet preurediti gospodarstvo in svojim prebivalcem zagotoviti produktivna delovna mesta. Zdaj res lahko vsakdo naredi nekaj za svojo deželo, zase, za svoje otroke in vnuke. Pooblaščena banka: LJUBLJANSKA BANKA Obveznica Republike Slovenije -zame in za mojo deželo «1 STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA D.D. ♦ Urnem... EXPORT - IMPORT Takoj zaposlimo diplomiranega ekonomista ali komercialista ter trgovskega potnika. Razpis velja do zasedbe mest. VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, Črnomelj Telefon: 068/52-073, 52-555 OBVESTILO Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, d.d. odpira nove račune za vse dosedanje varčevalce Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana, d.d. v stečaju. Račune lahko odprejo varčevalci v dosedanjih matičnih enotah Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana in si s tem omogočijo neomejeno poslovanje s svojimi hranilnimi vlogami, tekočimi in deviznimi računi v vsej poslovni mreži te banke in Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Do odprtja novih računov pri Stanovanjsko-komunalni banki pa priporočamo varčevalcem, ki poslujejo s tekočimi računi in s hranilnimi knjižicami Komercialne in hipotekarne banke, da začasno poslujejo le preko matičnih enot. SODELUJTE Z NAMI STANOVANJSKO - KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA, D.D. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA • AGENCIJE: Lendava, Ormož, Radovljica, Škofja Loka, Brežice, Kostanjevica, Sevnica, Metlika, Trebnje, Mirna peč, Mozirje, Ljubljana - Šiška, Ljubljana - Tabor, Črnuče, Ribnica, Grosuplje, Zalogi Zagorje. • EKSPOZITURE: Celje, Ljubljana-Titova 38, Litija, Nova Gorica, Kranj, Gornja Radgona, Krško, Novo mesto, Žalec, Bar, Titograd. OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE SENOVO Popravek Dne 25. 10. 1990 je bil v Dolenjskem listu objavljen razpis za ravnatelja Osnovne šole XIV. divizije Senovo. V zadnjem stavku je napaka. Pravilen zaključek razpisa je naslednji: O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Trgovsko podjetje OMEGA COMMERCE honorarno zaposli trgovskega potnika za prodajo igrač, šolskih potrebščin, učil ter drugih artiklov, in sicer po trgovinah, šolah in vrtcih na širšem območju Dolenjske. Ponudbe s krajšim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: Omega Commerce, Videm 45 a, 61312 Dobrepolje. ♦ r LITERATURA------------- ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije vsak delovnik od 10. do 15. ure po tel. 061/571-125. AVTO-MOTO DRUŠTVO BELA KRAJINA ČRNOMELJ, KOLODVORSKA 56/a objavlja JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev ZASTAVA JUGO SKALA 55, 45.000 din ZASTAVA JUGO SKALA 55, 45.000 din letnik 1989, izklicna cena letnik 1989, izklicna cena Ogled bo možen na dan licitacije od 15. do 16. ure. Licitacija po načinu videno-kupljeno bo dne 6. 11. ob 16. uri pred Avto-moto društvom. Vplačila 10-odst. varščine bomo sprejemali pred pričetkom licitacije. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. knjige knjige knjige 1. ČRNE BUKVE (Cena 180 din. Edini originalni ponatis iz leta 1944) 2. V ZNAMENJU OF (Cena 100 din. Kaj je Kardelj v resnici napisal?) 3. Franc LUZAR: SPOMINI SKRIVAČA MARKA (Cena 100 din. Dolenjski bestseller. Spomini zadnjega slovenskega zapornika po členu 133) 4. Vlado PAVEO: RESNICA O IVANU KRAMBERGERJU (Cena 100 din. Neverjetne zgodbe o človeku, ki ga je volila petina Slovencev) 5. Filip RADULOVIČ: LJUBEZNI JOSIPA BROZA (Cena 280 din. 17 ljubezenskih lekcij od leta 1912 do 80) —— >§ Knjigo št.: .......... bom plačal po povzetju Ime, priimek.................................... Naslov ........................... Naročilnico pošljite na naslov: Magnolija, Riharjeva 2, Ljubljana. Lepšega novoletnega ali božičnega darila na Slovenskem še ni bilo. Ga tudi sc ni moslo biti. Le,a 1990 s,°veniia priš,a b|ižJe sv°j' popolni o samostojnosti in neodvisnosti kot kdaj koli poprej. Usodne dogodke tega leta v sliki in besedi prikazuje knjiga Naročilnico pošljite na naslov: Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, Prešernova 5. DOLENJSKI UST : NAROČILNICA Podpisani...... DOLENJSKI LIST Stanujoč reg. št. os. izkaznice nepreklicno naročam knjigo Slovenija 1990 po ceni 490,00 dinarjev. Podpis:.......................................................... S številnimi ilustracijami in dragocenimi dokumenti časa obogatena nepristranska besedna kronika, živahno napisana, da se bere kot razburljivo pričevanje, kar res tudi je. Neponovljiva zgodba celega naroda na prelomnici. Kajpak se je vse to začelo že prej. Zato so v knjigi opisani in v slikah prikazani tudi dogodki iz let poprej, ki so privedli do preloma v letu 1990. In ker je boj za slovensko samostojnost star tisoč let in več, so v posebnih kratkih poljudnih prikazih opisani vsi prelomni dogodki iz slovenske zgodovine. Ta del besedila ponazoruje 26 barvnih zemljevidov, med njimi štirje velikega formata 45x27 cm. Na koncu so knjigi dodani avtentični teksti vseh pomembnih dokumentov iz zadnjih let, do (predloga) nove ustave Republike Slovenije. Da je ta enkratna kronika slovenskega prelomnega leta 1990 popolna, poskrbijo naposled kratke izjave poglavitnih akterjev usodnih dogodkov v tem letu in v letih pred njim, ki opisujejo, kako so sami doživeli te čase, ko se je Slovenija dokončno napotila k samostojnosti. ^ Veliki format 24x28 cm ^ 147 fotografij, med njimi veliko barvnih, tudi v velikosti 45x27 cm 9 25 zemljevidov in zemljevidnih skic Kajpak vam ne moremo izročiti knjige, v kateri so opisani in fotografirani vsi dogodki leta 1990, pred iztekom tega leta; tudi zadnji dan leta še mora najti svoj prostor v njej. Zato bomo vsebino zadnje pole knjige pripravili in polo tiskali takoj po novoletnih praznikih. Knjigo vam bomo dobavili na zaželeni naslov na dom oziroma vas bo čakala v vaši knjigarni v januarju 1991. Knjiga, ki jo boste kot dragocenost hranili ne le zase, ki ste bili priča teh dogodkov, temveč tudi za svoje otroke in vnuke. Knjiga za vsako slovensko hišo. lf TFM TFIHUII IIAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I cm I CUfiU VHO CHNIIVIA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Petek, 2. novembra — Dušanka Sobota, 3. novembra — Just Nedelja, 4, novembra — Karel Ponedeljek, 5. novembra — Sabina Torek, 6. novembra — Lenart Sreda, 7. novembra — Okt. soc. rev. LUNINE MENE 2. novembra ob 22.48 kino BREŽICE: 2. in 3. 11. (ob 20. uri) ameriška akcijska drama Gorile v megli. 4. (ob 18. in 20. uri) in 5.1L (ob 20. uri) ameriški Film Dick Tracy. 6. in 7. 11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Izsiljevanje. CR TRNOMELJ: 2. 11. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Izven zakona. 4.1 L (ob 20. uri) in 6. 1 L (ob 19. uri) ameriška komedija Policijska akademija VI. KRMELJ: 3. 1 L hongkonški avan- f»!«¥Sm¥»S»5SSSS kmetijski stroji TRAKTOR Zetor (25 KM) prodam za 5000 DEM. Jože Matjašič, Pot na Veselico 15, Metlika. 3158 TRAKTOR TORPEDO tip TD 4806 C, letnik 1985, 800 delovnih ur, prodam. ® (068)85-332. 3162 KOSILNICO BCS 127, bencin—petrolej, dobro ohranjeno, ugodno prodam. « (064)42-751. 3168 TRAKTOR IMT 542 prodam * 57-713, Kralj. 3175 KOSILNICO, bočno, za traktor Ur-sus, in vibracijski stroj za izdelavo betonskih zidakov prodam. Jurečič, Ostrog, « 42-157. 3177 TRAKTOR Ursus 335, letnik 1989, prodam.-® 76-444. 3189 TRAKTOR IMT 560, star tri leta, prodam. Anton Gorenc, Zalog 11, Škocjan, ® 73-228. 3233 PUHALNIK Tajfun, samonakladalno prikolico Pionir 17, obračalnik in trosilnik za umetni gnoj, vse malo rabljeno, prodam. ® (0608)69-222 ali (0608)69-220. 3245 kupim RAZGLEDNICE in pisma do leta 1945, fotoaparat LEICA, starinski radio, kupim. « (0608)61-084. 3243 motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 1981, zelo dobro ohranjeno, ter nove gume za zastavo 750 (4 komade) in gume za traktor 550, 16— eolske, prodam. Vinko Mirtek, Mačkovec 15, Novo mesto. 3165 MOPED APN 6, kot nov, ugodno prodam. W 85-164. 3167 MERCEDES 200 D in golf diesel, starejša letnika, brezhibna, prodam. ® (0608)60-031. 3170 GOLF JXD, letnik 1985, ohranjen, prodam. Palčič, Rumanja vas 16, Straža, popoldne. 3172 R 4 TL, letnik 1976, registriran do junija 1991, ugodno prodam. Alojz Jurak, Dol. Kamence 33, Novo mesto. 3173 Z 750 S, letnik 1978, prodam. « 86-202. 3181 126 P, star 20 mesecev, registriran do marca 1991, prodam. Gačnik, Sela pri Ratežu, ® 85-937. 3182 JUGO 45, letnik junij 1987, ugodno prodam. ® 24-173. 3186 KADETT 1,3, letnik 1985, in snopo-vezalko za BCS prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 3190 126 P, letnik 1988, prodam. Janez Dolinar, Šmarje 25 A, Šentjernej. 3191 R 4 TL, letnik 1980, karamboliran, poceni prodam. Miha Markovič, Gor. Polje 3, Straža, ® 65-396. 3193 R 4, letnik 1986, prodam. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto. 3194 JUGO 45) Koral, letnik 1990, prodam. ® 85-173. 3195 Z 101. letnik 1986, prodam. Maznik, Grbe 1, Šentjernej. 3201 JUGO 45 A, december 1986, prodam. ® 76-437. 3202 126 P, letnik 1984, prodam. Slavko jvica 19, Šentji Luzar, Dol. Brezovica 19, Šentjernej. 3203 Z 101, letnik 1981, dodatno opremljeno, rezervne dele za diano in tomos avto- turistični film Obračun v Hong Kongu - 1. del. NOVO MESTO DOM KULTURE: 2. 11. (ob 17.30 in 20. uri)ameriški akcijski vojni film Lov na rdeči oktober. 3. in 4. 11. (ob 18. in 20. uri) fantazijska akcijska komedija Vrnitev v prihodnost 3. 5. in 6. 11 . (ob 19.30) gostuje SNG drama. 7. in 8. 11. (ob 17.30 in 20. uri) ameriška melodrama Čedna žena. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 2. do 4. 11. (ob 19. uri) ameriški film Nevarna razmerja. 5. in 6. 11. (ob 19. uri) ameriško-kanadski film Park je moj. 7. 11. (ob 19. uri) ameriški film Več od strasti. SEVNICA: L in 2. 11. hongkonški avanturistični film Obarčun v Hong Kongu. 3. in 4. 11. ameriški kriminalni film Bestseller. 5. in 6. 11. ameriški tril-ler Morje ljubezni. KRŠKO: 2. (ob 20. uri) in 4. 1 L (ob 18. uri) ameriški protivojni film Rojen 4. julija. 6.1L (ob 20. uri) ameriški film Harlem v noči. matik, letnik 1988, prodam. ® (0608)67-048. 3204 NISAN SUNY 1,6 SLX, letnik 1988, kovinsko zelene barve, prodam. ® 76-327. 3205 Z 101, letnik 1986 in Z 126, letnik 1982, prodam. « 27-751. 3207 126 P, letnik 1981, prodam. ® 26-393 3208 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 73-397. 3211 Z 128, prva registracija februar 1987, in jugo Koral, letnik 1988, prodam. « 85-406. 3213 JUGO 45, letnik 1982, za 2000 DEM, in črno—bel televizor Gorenje, ekran 56 cm, prodam. « (068)27-282. 3214 Z 101, letnik 1989, prevoženih 17.000 km, zelo ugodno prodam. Prepis moj. ® 22-149. 3216 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. Andrej Divjak, Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica. 3221 126 P, letnik 1981, prodam. « (0608)61-846. 3224 GOLF JXD karamboliran, star 10 mesecev, prodam. Tadija Šimič, Mala Cikava 21, Novo mesto. 3229 Z 101, letnik 1980, prva registracija 1981, ugodno prodam. « 49-577, popoldne po 15. uri. 3230 JUGO 45 Koral, letnik 1989, prodam. ® 26-847. 3232 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. Jakša, Cesarjeva 37, Novo mesto. 3234 GOLF JXD, letnik 1990, prodam ali zamenjam za starejši letnik. ® 27-445. * 3239 FIAT 126 P, letnik 1983, v voznem stanju, neregistriran, prodam. ® (068)45-377 7večer 3740 VW 1200, letnik 1964, registriran, vozen, poceni prodam. « 24-297. 3242 obvestila SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov na domu. ® (061)444-147 od 7,30. do 12. ure. 2981 M M Podjetje za marketing m posredovanje. Novo mesto, Mestne njive 12 OBRTNIKI. PODJETNIKI' Po konkurenčnih cenah vam ob bližajočem se novem letu ponujamo: • priročne žepne koledarčke z imenskim koledarskim delom in označenimi luninimi menami, dimenzije 21 x 6,5 cm, tiskane na barvnem papirju • velike stenske koledarje s čudovitimi barvnimi posnetki gozdnih živali in ptic na dvanajstih straneh in z barvno naslovnico • drobna poslovna darila, kot npr.: vžigalnike, svinčnike, računalnike, poslovne kovčke, športne kape itd. Za vse ostale informacije smo vam na voljo na tel. st. (068) 28-694 ali 27-341. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ; D/C, tozd Dolenjski list, Novo mesto. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda). Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer [urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič, Anton Jakie, Zdenka Undii-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto it.: 52100-603-30624. Devizni račun St.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB —- Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 13 din, naročnina za 4, trimesečje 140 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150 din, na prvi ali zadnji strani 300 din; za razpise, licitacije ipd. 170 din. Mali oglasi do deset besed 120 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ODVAŽAM gnojevko, gnojnico, stanovanjske odpadne vode in drugo. Kralj, Vojna vas 15, Črnomelj. 3164 posest NJIVO na Mihovem pri Šentjerneju prodam za 2.000 din za m2. Marija Galuf, Svetinova 20, Jesenice na Gorenjskem. 3154 V CENTRU Trebnjega prodam novejšo stanovanjsko hišo. Informacije na «(068)44-286. 3156 ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri približno 40 arov ter njivo in gozd prodam. Štepec, « 44-040, interna 51, do 15. ure. 3178 HIŠO v gradnji v novem naselju na Otočcu, prodam. « (068)22-437. 3180 PARCELO (5 arov vinograda in 8 arov starine) v Straški gori prodam. Dostop z avtomobilom. Alojz Počrvina, Jurka vas 24, Straža. 3185 HIŠO z dvoriščno zgradbo, takoj vseljivo, v centru Metlike, ugodno prodam. «(047)71-842. 3187 MLAD VINOGRAD na Vinjem vrhu, sončna lega, lep dostop na parcelo, prodam. ® 76-328. 3200 MANJŠE POSESTVO, 7 km od Sevnice (Jelovec), prodam. «(041)155-205. 3220 VINOGRAD — SADOVNJAK približno 1900 m2, v Dolnjem Vrhpolju pri Šentjerneju prodam. ® (061)302-432. 3241 prodam ŠTEDILNIK Gorenje, na drva (levi), službo dobi Informacije na c 24-834, po 19. uri. Zaslužek je zelo dober. 3209 RAČUNOVODJA dobi honorarno zaposlitev, e 24-183. 3225 razno V TREBNJEM inštruirava matematiko, fiziko in kemijo za obrtne in srednje šole ter računalništvo. Piševa diplomske naloge in druge dopise, t 45-304, popoldne. ODDAM V NAJEM tri prostore: 60,40 in 22 m2, primerno za obrt ali trgovino. Vsak prostor ima svoj vhod. Bršljin 21, Novo mesto. 3179 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor. ® 21-120. 3197 INŠTRUIRAM angleški jezik za osnovne in srednje šole. Mateja, ® 27-534, od 16. ure dalje. 3210 ODDAM v najem 140 m2 prodajnega in 200 m2 skladiščnega prostora na Jugor-ju. Primerno za trgovsko oziroma proizvodnjo dejavnost. Informacije na ® (041)229-480 ali gostilna Badovinec. KUPIM KNJIGO P.T.de Chardin »Pojav človeka«, izšla 1978 pri.Mohorjevi družbi v Celju. Ponudbe na « (068)28-192. 3236 stanovanja STANOVANJE ali hišo, na relaciji Brežice—Krško, vzame v najem mlada družina. ® (0608)79-774. 3198 ženitne ponudbe KUHINJSKO MIZO in šest stolov, dobro ohranjeno prodam. Informacije po « 23-127, popoldne. 3155 JEDILNI KOT, malo rabljen, in omaro — masiven macesen (gorenjski stil) prodam.« 21-141, popoldne. 3157 DVE KOZI ugodno prodam. Ivan Blažič, Dečno selo 50, 68253 Artiče. 3160 ŽENSKA, lahko delavka, ki si želi imeti dom na deželi in bi bila sopotnica mirne- mu fantu (44/184), nealkoholiku, naj se javi pod šifro: »ZVESTOBA«. 3244 irenje prodam. Julij Skubic , Cegelnica 56, No- PR VI SLOVENSKI ŽENITBENI OGLAS vo mesto. 3163 INDUSTRIJSKE šivalne stroje prodam. «(069)78-010, ali v službi (069)25-399. 3166 ODLIČEN ENOFAZNI cirkular in 8 m3 suhih smrekovih plohov debeline 8 cm prodam. Vprašajte v gostilni Kos, Kostanjevica, ® (0608)60-031. 3169 PRODAM zamrzovalno omaro, radiator (650—1400), dimnik—16 zračnikov, etažni štedilnik za centralno. Gorišek, Cesta 4. julija 50, Krško. 3171 KRAVO, dobro, prodam. Kobe, Dol. Sušice, ® 65-130. 3174 JAKNO številka 40, nutrija, malo rabljeno, poceni prodam. « 25-626. 3176 MINI KUHINJO, novo, z bojlerjem in hladilnikom, skupaj ali posamezno prodam. Informacije na « 24-765. 3183 DVA JOGIJA (80 x 190) prodam. Ogled v četrtek, petek, soboto. Leskovec 21, Krško. 3184 TELICO in kravo, obe breji, prodam. Stane Gazvoda, Dol. Grčevje 4, Otočec. 3188 ELEKTRONSKO klaviaturo, 49 normalnih tipk, 16 ritmov. 25 glasov, pedala za hi-fi, stojalo, prodam. Berdon, Prečna pot 10, Dobova, « (0608)67-562. 3192 TERMOAKUMULACIJSKO peč 4,5 KW, nerabljeno, prodam. ® 21-455, do 14.30. 3196 OTROŠKO posteljo in voziček, fotelj kot ležišče ter glasbeni stolp (2 x 25 W), prodam. « (0608)82-639. 3199 % BASNO HARMONIKO Melodi ja, prodam. * 27-523. 3212 BETONSKI MEŠALEC Sigmat Brestanica, rabljen in obnovljen, prodam. « 25-227. 3215 SMREKOV LES, suh, žagan (22 m3), prodam. Cena po dogovoru. Ogled popoldne. Ločna 25, Novo mesto. 3217 PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 35.000 kalorij, novo, ugodno prodam. « 27-586. 3218 SMREKOVE PLOHE, suhe, debeline 5 in 7 cm, prodam. Božič, Dule 21 (Dol. Straža). 3222 INDUSTRIJSKI šivalni stroj, eno-igelni Union special, ugodno prodam. Marjan Radkovič, Dol. Suhor 8, Suhor. 3223 PLETILNA STROJA enoredni Singer solo in dvoredni Mio Standard, kot nova, prodam. ® (068)51-621, popoldne. 3226 LES za ostrešje po zelo ugodni ceni prodam. «(0608)79-652. 3227 POD-SKEDENJ prodam. Cena po dogovoru. « (068)87-384. 3228 ČRNO-BELI televizor, malo rabljen, peč na drva Kueperbusch in R 4, letnik 1987, prodam. Zofija Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. 3231 BUKOVA DRVA, smrekove in hrastove plohe ter kozla prodam. « 65-434. 3237 SALONITNE plošče, rabljene, prodam. « 27-653. 3238 PRODAM krompir za ozimnoco vrste IGOR (2.000 kg). Murgel Franc, Daljni vrh 13. Leta 1872je izšel v Slovenskem narodu ienitbeni inserat, ki je najstarejši inserat te vrste v slovenskem tisku. Glasi se takole: ŽENITNA PONUDBA. Trgovec v moških letih v nekem mičnem mestu na Spodnjem Štajerskem, se zavoljo pomanjkljivega poznanstva z deklico 18 do 27 let staro, katera je dobra, po domače odgojena in omikana in s premoženjem kakih 3.000 do 4.000 gld, želi takoj oženiti. Ponudbe s priloženo sliko ('fotografijo) naj se administraciji Slovenskega Naroda pod črkama F. F. »Srce in duh« najdalje do 10. februarja pošljejo. Naj večja za-molčljivost se zagotavlja. Poizvedba V mesecu juniju 1942. leta sem služil kot primorski Slovenec v I. artilerijskem polku italijanske vojske v Grosupljem. Nekega dne sem se znašel na grosupeljski železniški postaji in prav tisti trenutek so partizani napadli vlak, ki je vozil na progi Novo mesto—Grosuplje—Ljubljana. Ob napadu se je vlak ustavil na postaji in takoj so me mobilizirali Italijani, čeravno nisem pripadal tej enoti, naj pomagam reševati mrtve in ranjene. Italijansko poveljstvo mi je ukazalo, da moram reševati izključno italijanske vojake. Ogledal sem si zadnja vagona, v katerih sem videl polno ranjencev in mrtvih. V vagonih so bili poleg italijanskih vojakov tudi civilisti. Ko sem stopil v zadnji vagon, sem dobil vtis, da sem v klavnici. Na enem sedežu sta ležali dekleti. Kljub italijanski prepovedi sem poiskal še tri vojake, da smo ranjeni dekleti odnesli na reševalno postajo Rdečega križa, kije bila pod šotori v bližini železniške postaje. Dekle, ki sem jo nesel, je bila ranjena v ledja. Vprašala meje, če sem Slovenec. Pritrdil sem ji, da sem primorski Slovenec. Nato je povedala, da se vozi vsak dan iz Dolenjske v Ljubljano na študij. Obe študentki sta sc mi lepo zahvalili za pomoč. Zato prosim, da se mi oglasita obe dekleti, če sta preživeli vojno, na moj naslov: Miroslav Stres, 4. prekomorske 55, 65270 Ajdovščina. M Mercator — Kmetijska zadruga Trebnje p o po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PLANERJA — ANALITIKA Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — zaželjeno je, da ima kandidat ustrezne delovne izkušnje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati, pošljite prijave na naslov: M — Kmetijska zadruga Trebnje, 68210 Trebnje, Baragov trg 3. Rok za prijave je 15 dni po objavi v časopisu. I KOMUNALA I NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 2 OBVESTILO Občane novomeške občine obveščamo, da bomo od 5.11.1990 do 9.11.1990 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev pod naslednjimi pogoji: 1. Odvoz kosovnih odpadkov se bo izvajal le iz naselij oziroma gospodinjstev, iz katerih že odvažamo komunalne odpadke. 2. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih na določen dan odvoza do šeste ure zjutraj odložiti ob poti, kjer običajno pobiramo odpadke. Krajani KS Center morajo kosovne odpadke pripraviti za odvoz, dan pred rednim odvozom komunalnih odpadkov, to je v ponedeljek, 5. 11.1990. 3. Kosovne odpadke iz gospodinjstev predstavljajo: — pohištvo, — gospodinjski aparati, — sanitarni elementi in — drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 4. Odpadke, ki predstavljajo sekunarne surovine, kot so papir, staro železo in steklo, bo zbirala DO DINOS po istem dnevnem razporedu. Tudi odpadne sekundarne surovine morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki. PETEK, 9.11. 1990 Brezovica, Dobruška vas, šmarjeta, Bela Cerkev, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Družinska vas, Dol. Kronovo, Zbure, Gorenja vas, Obrh, Hrastulje, Sela pri Šmarjeških Toplicah, Draga, Hrib, Vinji Vrh, Gradenje PONEDELJEK, 5.11.1990 Novo mesto: Pod Trško goro, Ločna, Bršljin, Cegelnica, Cesta herojev, Cankarjeva, Lamutova, Kolodvorska, Prisojna pot, Kurirska pot, Kettejev drevodred, Bršljin, Slakova, Foesterjeva, Mestne njive, Ljubljanska cesta, Koštialova, Slavka Gruma, Lebanova, Šmihel-ska, Mirana Jarca, Drska, Partizanska, Šegova, Nad mlini, Cesarjeva, Volčičeva, Kristanova Lešnica, Mačkovec, Irča vas, Brod, Košenice, Sevno, Lutrško selo, Otočec, D. Straža, Mirna Peč, Muhaber, Ratež, Podgora, V. Brusnice, Prečna TOREK, 6. 11.1990 Novo mesto: Ivana Roba, Gotna vas, Danila Bučarja, Vandotova, Ul. Stare pravde, Brezov log, Cesta brigad, Na Loko, Mej vrti, Kastelčeva, Kidričev trg, Vrhovčeva, Dilančeva, Strojarska pot, Streliška, Pot na žago, Detelova, Germova, Jenkova, Seidlova, Jerebova, Šolska, Strma pot, Društveni trg, Citalniška, Defranceskijeva, Dalmatinova, Novi trg, Ulica Talcev, Glavni trg, Sokolska, Prešernov trg, Muzejska, Breg, Komandanta Staneta, Hladnikova, Trubarjeva, Kratka ulica, K sodišču, Kosova, Cvelbarjeva, Pugljeva, Zagrebška, Majde Šilc, Regerča vas, Šukljetova, Ob Težki vodi, Ul. XII. udarne brig., Milke Sobar, K Roku, Šmihel Rumanja vas, Srebrniče, Jurka vas, Vavta vas, Potok, Stopiče, Čr-mošnjice, D. Težka voda, Jedinščica, G. Težka voda SREDA, 7. 11. 1990 Novo mesto: Drejčetova pot, Na Lazu, Pot na Gorjance, Žabja vas, Na Tratah, Lobetova, Ragovo, Trdinova, Ragovska, like Vaštetove, Maistrova, Jurčičeva, Skalickijeva, Gubčeva, Valantičeva, V Ragov log, Milana Majcna, Resljeva, Slančeva, Tavčarjeva, Stritarjeva, Kotarjeva, Kandijska, Karlovška, Marjana Kozine, Adamičeva; Gor. Polje, Gabrje, Loška vas, Podhosta, Soteska, Žužemberk, D. Polje, Dvor, V. Cikava, M. Slatnik, M. Cikava, Smolenja vas, D. Kamence, V. Bučna vas, G. Straža ČETRTEK, 8.11.1990 Podturn, D. Gradišče, G. Gradišče, Dol. Toplice, Meniška vas, Suhor, Obrh, Kočevske Poljane, Občice, Stare Žage; D. Šušice, G. Sušice, Dobindol KOMUNALA Novo mesto DO DINOS Novo mesto KV KUHARICO, lahko tudi brez. prakse, takoj zaposlim. Informacije po « (068)44-121. 3136 UGODEN ZASLUŽEK nudimo s (0608)88-840, po 18. uri. 3159 NARODNOZABAVNI ABSAMBEL išče klaviaturista vokalista— prvi tenor. Anton Ivančič, Vrti 16, Žužemberk. 3206 PRODAJAMO posteljnino na terenu. Če imaš lasten prevoz, se lahko pridružiš. -1 Ovene roža, svetli križ ostane, na svetu mine vse, ostane duša, otroci, le mnogokrat molite zame, ko grob preraste že zelena ruša (K. Meško) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, sestre, tete, sestrične in svakinje ANE VRHOVSEK roj. Metelko iz Gornje Brezovice 11 pri Šentjerneju se iskreno zah valjujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, pokojni mami darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na poti k večnemu počitku. Pose- na zahvala delavcem in sodelavcem IMV ADRIA Novo mesto, IMV Podgorje Šentjernej in upravnih organov občine Novo mesto. Iskrena hvala vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom Zdravstvene postaje Šentjernej, osebju nevrološkega oddelka Bolnišnice Novo mesto, posebej pa še pevcem cerkvenega zbora za petje pri maši in zapete žalostinke ob odprtem grobu. Iskrena hvala govorniku za ganljive besede slovesa in g. kaplanu Janezu Mihelčiču ter gospodu dekanu Božidarju Metelku za svečan cerkveni obred. Žalujoči: sin Jože, hčerke Pepca, Ančka in Martina z družinami v imenu vsega sorodstva A v I OBVESTILO DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO še vpisuje v tečaje: — angleškega, nemškega in slovenskega jezika, — kletarjenja in stekleničenja vin, — usposabljanja iz osnov strežbe in poznavanja pijač za bodoče gostinske delavce — točaje, — za voznike viličarjev in varstva pri delu, — šivanja in krojenja — CPP in za voznike motornih vozil »B« kategorije, — za voznike motornih čolnov. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki Delavske univerze in knjižnice Krško (0608-31 -152) vsak dan od 7. do 15. ure. i ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA CEMICA iz Cilja 15 pri Raki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, vence in izraženo sožalje, kolektivu hotela SREMIČ Krško, duhovnikoma, pevcem cerkvenega pevskega zbora in delavcem Zdravstvenega doma Krško za pomoč v času bolezni. Hvala vsem, ki ste našega dobrega očeta spoštovali in ga imeli radi! Njegovi: žena, sinovi Ivan, Franci in Lado z družinami Kje si, naš ljubi očka, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki bi delale za nas? ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati in stari ata ALOJZ MIKLIČ Mačji Dol 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju iz internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, Ljubljane in Trebnjega, ŽTP Ljubljana, gasilskim društvom, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V soboto smo v 74. letu starosti pokopali našo mamo, staro mamo, sestro in teto ANO PETAN roj. ŠMAJDEK iz Jurke vasi 27 Za vsestransko pomoč iskrena hvala Jakšetovim, Glavanovim in Počr-vinovim, sestri Erni in dr. Koklju. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, kolektivom GG Vrtnarija, Gorjanci in Novoles TSP za podarjeno cvetje in denarno pomoč, vaščanom za venec, ZB Straža za venec in prapor, enako tudi Straškim upokojencem, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku in pogrebni službi za lepo opravljen obred. Ohranili te bomo v trajnem spominu. Njeni otroci, vnuki, sestra in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage 67-letne PAVLE ŠMALC se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, sorodnikom, prijateljem in krajanom Gor. Sušic, Domu starejših občanov za požrtvovalno delo in skrb. Posebna zahvala zborovodkinji Sonji Pirc in pevcem upokojenskega zbora Novo mesto za ganljive pesmi, gospodu proštu Lapu pa za opravljen obred in čudovite poslovilne besede. Brat, sestre in nečaki Kmetijska zadruga Krka, n.sub.o. Novo mesto TOZD BRAZDA — DE Agroservis Pot na Gorjance 8 objavlja prosto delovno mesto pripravnika ključavničarja v mehanični delavnici. Interesenti naj pisne vloge z dokazilom o končani šolski izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči V domovih naših je praznina, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN ALOJZU CVETANU iz Češnjic pri Trebelnem 2. novembra mineva žalostno leto, odkar je v našem domu ostala praznina, žalost in neminljiva bolečina. Le grob tvoj so še naša srečanja s teboj. Neutolažljivi tvoji ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustila MARIJA MIKLIČ z Uršnih sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Kumpovim, Povšetovi Tončki, Jožetu Fonu za poslovilne besede ter župnikoma iz Stopič in Dolenjskih Toplic za lepo opravljen obred. Zahvala tudi gospodu Romanu in sestri Jelki za dolgoletno obiskovanje pokojne na domu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi STANKO ROŽMAN iz Artič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Prisrčna hvala sosedom za nesebično pomoč, še posebej dr. Sunčiču za zdravniško pomoč, artiškim pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, draga mamica, bilo je tvoje življenje. Ostali smo v nemi bolečini, objemajo nas le spomini. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame, žene, tašče in stare mame DANIJELE RADEJ * iz Stranj nad Blanco se z žalostjo in hvaležnostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, poklonili vence in svetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti v kraj večnega počitka. Posebna zahvala LD Brestanica, Domu upokojencev Sevnica in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Martina z družino, sin Ivan z družino, hčerka Jožica z družino in hčerka Branka z Jankom ZAHVALA Ob bridki izgubi moža, očeta, starega očeta in dedka STANETA ZUPANČIČA st iz Cegelnice 26, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, Dragici in Vidi za takojšnjo pomoč, vsem gasilcem, ŽTP Novo mesto, govornikoma Kondi in Simončiču, pevcem iz Šmihela ter Ivanu Berusu za odigrano zadnjo melodijo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta m pradeda PAVI A MAJERLETA iz Predgrada 74 se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, podarili cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kočevje, LD Pred-grad, GD Predgrad, gospodu župniku in pevkam. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric MARTIN STARINA iz Roženberka 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Jerebu, gospodu župniku za lepi govor ter opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, pokojnikovim ožjim sodelavcem, godbenikom in ostalim udeležencem pogreba. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih dragih boš ostal ZAHVALA Nepričakovano in tragično nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec JANEZ ROŽMAN s Sel pri Dragatušu Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala OOS Belsad, sodelavcem, šofeijem HP Kolinske in prijateljem iz mehanične delavnice KZ Črnomelj za podarjene vence. Posebna zahvala GD Dragatuš za organizacijo pogreba, govornikoma za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Vsi njegovi Povila štiri si hčere, ljubila njih si, zemljo in naravo, naj Bog ti dober bo plačnik, saj vanj si verovala, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila ljuba žena, mama AMALIJA PAPEŽ iz Hinj pri Šentjanžu Vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali, darovali pokojni cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti — iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni 5 N * s s s s 1 % S * L Andrej Sever mm doma iz Škofje Loke, natančneje iz Puštala onkraj Sore. Iz kmačke družine, za sedanje razmere kar številne, saj je bilo pri hiši sedem otrok. Potem pride seveda tisto neizbežno vprašanje, ki ga novinar mora zastaviti duhovniku. Kako se človek odloči za duhovniški poklic? Vpliva na odločitev družina, okolje, tradicija? »Ni nujno, saj se za to odločajo tudi taki, ki prihajajo iz nevernih družin. Se najbolj vpliva na to zgled kakega župnika, kot je bilo to pri meni. Če pa je družina ver- na, je to v močno podporo pri odločitvi, pa tudi pozneje,« pravi župnik Andrej Sever. Vsa povojna leta do letošnjega junija je bila župnija Ajdovec brez lastne župnijske cerkve. Župnik Pot do lastnega župnišča v Ajdovcu je bila od trenutka odločit- je maševal v podružnični cerkvi na Selih ali v kapeli v Ajdovcu. To je bil svojevrsten fenomen, za katerega pa je vsakdo vedel, da je le začasen. Sredi Ajdovca je zevala praznina, prav tako tudi v zavesti tamkajšnjih ljudi, saj so se čutili prikrajšane in prizadete. Potem pa je prišel človek, kije to prazni- no zapolnil To je bil mladi župnik Andrej Sever. Sele šest let je živel v Ajdovcu, pa je podobo kraja temeljito spremenil Tam, kjer je prej zevala praznina, je zrasel k nebu zvonik in Ajdovec je postal spet podoben številnim drugim slovenskim vasem, katerih strehe se prijazno zgrinjajo okoli svojega visokega vodnika. Župnika, ki mu je v današnjih časih uspel podvig, da je zgradil novo župno cerkev in župnišče, bi si človek pravzaprav predstavljal čisto drugače. Močnega, energičnega, pronicljivega, zahtevnega Tem predstavam župnik Andrej Sever vsaj na prvi pogled ne us- ve za ta poklic še dolga malo semenišče v Vipavi in matura, vojaščina pet let študija in posvetitev, še eno leto študija vmes pa nedeljsko kaplanovanje v Dobrniča Prvi stik s Suho krajino, ki jo je poznal le iz zemljepisja Sledi pet let kaplanovanja v Črnučah in tri leta v Trnovem. Dovolj izkušenj za usodni skok v Suho krajino, na odmaknjeno in odrinjeno ajdovsko planoto. Sok za mestnega utripa vajenega človeka? »Ne. Župnik se mora prilagoditi okolju, se vživeti v ljudi Ti pa so povsoid enaki Tukaj so veliko pretrpeli Pozna se specifična usoda Su treza. Daje videz mirnega, skromnega, potrpežljivega človeka. Ti- sti, ki pozna njegov podvig, bi dodal še vztrajnega. Zmotil sem ga, ko je iz učilnice pod novo cerkvijo od verouka ravno odčebljala skupina učencev in se je on, s knjigo v roki poglabljal v priprave za sprejem nove skupine, ki naj bi prišla z avtobusom od dopoldanskega pouka v Žužemberku Pogovor je stekel brez velikih besed, skoraj v neko-likanj napetem vzdušju saj bi moral avtobus vsak čas priti Da je .Gorenejc, je povedal Suhe krajine. Skoraj popolnoma manjka ena generacija moških. Življenje tukaj bi lahko bilo drugačno. Več bi bilo ljudi, večje bi bile vasi bolj bogate. Odmaknjenost sicer malo utesnjuje. Pogrešam telefon,« je konkreten mladi župnik, ki je že dodobra spoznal zgodovino svoje župnije in o njej tudi že pisaL Kakšen občutek pa ima župnik, kije postavil svoj božji hram? »To je veliko zadovoljstvo in sprostitev po velikem fizičnem in psihičnem naporu Ne pa samozadovoljstvo, kajti cerkev in župnišče sta za ljudi, sta njihova, zgrajeno je bilo z njihovo pomočjo in po njihovi želji ter z veliko finančne in moralne podpore s strani škofije,« pravi župnik An- drej Sever. Na vprašanje, ali mora rke\ sedaj, ko je cerkev zgrajena, župnik, ki jo je zgradil naprej k podobnim nalogam, kratko odgovori »Ni nujno.« T. JAKŠE Kopitarna se je predstavila v Rogaški Slatini Okrogla miza o skrbi za osebe s cerebralno paralizo na Dolenjskem razgrnil] številne probleme — Zelo dejavna Zveza in posamezna društva Promocija obutve in kopit za sezono 1991 V pogojih v sevniški M- ROGAŠKA SLATINA trde tržne konkurence se Kopitarni navkljub neugodnim gospodarskim razmeram zavedajo, da se morajo z novimi prijemi boriti za stare in nove kupce svojih izdelkov. Tudi zato so so pretekli teden odločili za predstavitev programa obutve in kopit za sezono I99I, in sicer v kristalni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Direktorica M-Kopitarne, najstarejšega tovrstnega podjetja v Jugoslaviji Marinka Pucelj — Arandjelovič, je v uvodnem nagovoru kakim sto poslovnim prijateljem povedala, da v podjetju program kopit iz leta v leto zmanjšujejo, pojavljajo pa se novi izdelki. Tako so v Kopitarni razvili obutev za prosti čas in za ljudi z raznimi tegobami nog. Letos so temu dodali še program napenjačev in razteza-čev, ki pomenijo nekakšen barometer dosežene kulturne, civilizacijske ravni. Po modni reviji s prikazom obutve za prosti čas, ortopedske obutve in obutve za masažo nog je zbranim obširno spregovoril vodilni tehnolog za obutveno industrijo pri nas, Jože Gros. Poudaril je, da je potrebno pri oblikovanju obutve paziti na njeno sposobnost prilagajanja. Čevljar, ki dela obutev po meri, naj bi sicer upošteval modne zahteve stranke, ne sme pa zanemariti zdravstvenih vidikov. Če bi kupec vedel, kakšne posledice za zdravje pušča napačna izbira obutve, ne bi nikdar odločala lepota, je menil Gros. P. PERC DOLENJSKE TOPLICE - Oktobra je po vsej Sloveniji potekala vrsta akcij, s katerimi je Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije želela javnost opozoriti na sam pojav in na težave, ki spremljajo prizadevanja za celovito skrb in integracijo oseb s cerebralno paralizo v družbo. Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo, ki je eno od enajstih v Zvezi in deluje na območju štirih občin dolenjske regije in krške občine, je v soboto, 27. oktobra, pripravilo okroglo mizo o tej problematiki. Pogovor je razgrnil številne probleme, ki spremljajo obravnavanje oseb s cerebralno paralizo v zdravstvenih organizacijah, vrtcih in šolah, predvsem pa težave, s katerimi se vsakodnevno spopadajo družine s prizadetim otrokom. Več kot polovica vseh otrok s cerebralno paralizo namreč živi v družini. MUZEJ O SOŠKI FRONTI KOBARID — Tu so konec minulega tedna odprli (v Mašerovi hiši) muzej, posvečen soški fronti v prvi svetovni vojni. Na tej 90 km dolgi fronti, kije tekla nekako po narodnostni meji med Slovenci, Furlani in Italijani od Rombona do molja, je v 29 mesecih izkrvavelo več kot milijon vojakov in drugih žrtev, pripadnikov desetih narodov, med njimi mnogo Slovencev. Muzej, ki so ga odprli v spomin in opomin, bo s svojo dejavnostjo tržno naravnan v prostor Alpe — Jadran. ki tako prevzema nase veliko breme, pri lem pa se pogosto znajde nemočna, brez prave družbene podpore pri reševanju številnih problemov in težav. Nasprotje med deklarativnostjo in dejanskim stanjem, sploh značilno za našo družbo, se potrjuje tudi tu. Sedanja kriza se kaže kot dodatna otežujoča okoliščina, saj družba nima na voljo dovolj sredstev za zagotavljanje vseh pravic, ki jih je velikodušno sprejela. Težko je zdravim, kaj šele bolnim! V uvodnem delu pogovora, kije imel strokoven in predstavitveni značaj, je predsednica Zveze Zora Tomič obširno predstavila to naj mlajšo invalidsko organizacijo, njena prizadevanja ter načine delovanja, uspehe, težave in načrte. Dr. Milena Goršič je govorila o bolezni sami in kritično ugotavljala velik kadrovski primanjkljaj na Dolenjskem, ki ga spremlja, kot je dodal dr. Tone Starc, še huda prostorska stiska. Frane Smerduje opozoril na problem zaposlovanja invalidnih oseb, Vika Avsec pa je pozvala k združevanju sil vseh invalidskih organizacij za skupne cilje. Oglasili so se še številni drugi govorniki, najbolj čustveno in prizadeto pa starši in njihovi otroci, ki so spregovorili o konkretnih težavah. vim sistemskim in konkretnim r vanjem. Voditeljica okrogle mize Renata čer je strnila triurno okroglo mizo v n] kaj zaključkov z ugotovitvijo, daje bi vrednost tokratnega pogovora pr« vsem v tem, da se je zaslišal glas: »1 • »Smo na obrobju družbe. Ne zm nijo se za nas. Imamo zapisane prat ce, a uveljaviti jih, to je nekaj drug ga. Birokracija zaduši malega čl< veka, ker se ne znajde med paragrafi so besede enega od staršev. Izraža grenki del resnice, ki jo okušajo poznajo samo tisti, ki iz dneva v da žive z otrokom, ki je drugačen, nji gove drugačnosti pa tej družbi uspe vpeti vase. El Ig smo!« Posamezne probleme, ki so odprli, pa bo še treba obravnavati loč no na bodočih podobnih delovni srečanjih. M. MARKEL V DISKOTEKI SPET »ŽIVO« Predstavniki oblasti so zatrdili, daje poglavitni problem v kratkih stikih med oblastjo in potrebami ljudi, kar je mogoče premagati z načrtnim in usklajenim definiranjem problemov in ojiho- OTOČEC — Običajen diskotečni sp< red bo ta konec tedna v otoški diskote spet dopolnilo »živo« pevsko-plesno d< gajanje; drevi in jutri zvečer bo namrt nastopala skupina Dancing Go-go sho Vojna napoved bakterijam LJUBITELJI ROČNEGA DELA NA PLAN! Krka je predstavila nov antibiotik Penactam, ki rešuje problem odpornosti bakterij na antibiotike USPESNA MODNA REVIJA — Poslovni partneiji M-Kopitarne, tudi iz Avstrije in Danske, so bili z modno revijo obutve Kopitarne, ki jo je v Rogaški Slatini lepo predstavila manekenska skupina iz Maribora v oblačilih Korsa, Topra in drugih kon-fekcionarjev oz. butikov (na posnetku), zvečine zadovoljni. (Foto: P. Perc) Halo, tukaj bralec »Dolenjca« Četrtkov dežurni telefon se ni ohladil niti za minuto — Telefonija, poboji, neoli-kanost, avtobusno postajališče brez avtobusov, premajhno pokopališče Dvoje tem je prevladovalo v pogovorih bralcev Dolenjskega lista z novinarjem na dežurnem telefonu: telefonija in raziskovanje povojnih pobojev, slišali pa smo še kritiko čez bolniško osebje v trebanjskem zdravstvenem domu, o težavah z razširitvijo pokopališča pri sv. Roku, o avtobusni postaji na Cikavi pri Novem mestu, ojav-ni razsvetljavi na Kristanovi in na koncu tudi nekaj besed pohvale. Vsi sogovorniki so povedali svoja imena, vendar pa imen tistih, ki so to želeli, ne omenjamo. Dolenjca iz trebanjske občine je zanimalo, kaj počno komisije za odkrivanje povojnih pobojev, ker se še nihče ni oglasil v okolici Velikega Gabra, kjer so, kot vedo domačini, takoj po vojni likvidirali več ljudi in jih zakopali na območju sedanjega obrata Kemija-Impex. Fanika iz K rškega je bila stara 14 let, ko je v Logu pri Sevnici, kjer je takrat bivala z družino, videla, kako so maja 1945. leta _ pobili več kot sto ustašev. »Mlade fante so nagnali v kamnolom in jih tam postrelili, pokopali pa v tri jame nedaleč proč. Zdaj večkrat berem o podobnih pobojih v časopisih, a nisem še nič prebrala o poboju, ki sem ga videla na lastne oči,« je povedala. t Kaj odgovoriti? Vsem, ki kaj vedo o takih dejanjih, ki vedo za morebitna grobišča ali so bili sami priče pobojem, svetujemo, da se osebno ali pisno obrnejo na odbore za raziskavo povojnih množičnih pobojev, grobišč, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. »Občan« iz Trebnjega seje pritožil čez otroško zdravnico in bolniško sestro iz zdravstvenega doma Trebnje, ki se ne obnašata kulturno in v skladu s plemenitim poklicem, ki ga opravljata. Starši tožijo, da sta nevljudni. Prostaške in grobe besede so pogoste. Zadeva je resna, občanu pa lahko svetu-, jemo le, da pokliče zdravniško društvo, ki bdi nad spoštovanjem zdravniškega kodeksa, kjer je zapisano, kakšen odnos naj ima zdravnik do bolnika. »Belokranjec«, ki se je oglasil v imenu devetih krajanov, je potarnal, da ne morejo razširiti pokopališča pri sv. Roku blizu Semiča, češ da je krajevna skupnost gluha - za te potrebe. Pokopališče je polno, prosilcev za nove grobove pa je kar 23. Kdaj bo razšitjeno? Zvone Tkalec, vodja odbora za pokopališče sv. Rok, je takole pojasnil zadevo: »To pokopališče je namenjeno 6 vasem Vaščani so že zbrali denar za mrliško vežico, ki so jo letos uradno odprli, s sredstvi in prostovoljnim delom krajanov so speljali vodovod, elektriko in uredili pokopališče. Razširitve pa krajani ne morejo opraviti sami. Dali so vse od sebe. Svet krajevne skupnosti pa noče prisluhniti prošnjam za pomoč.« Ivica Mihalič z Velike Cikave pri Novem mestu seje pritožila v svojem, moževem in še katerem imenu, ker kljub urejenemu avtobusnem postajališču na Cikavi avtobusi nočejo ustavljati na tem mestu, marveč raje ustavljajo na Malem Slatniku, kjer postajališče sploh ni urejeno. To se dogaja že dve leti. Največ kritik, vprašanj in pravzaprav obupa je bila deležna telefonija. Tu vlada prava polomija. Na PTT Novo mesto, kjer so odgovorni za razvoj telefonije, nismo nič spraševali. Kaj tudi bi, saj je vendar jasno, da gordijskega vozla telefonije na Dolenjskem ne znajo razrešiti. Navajamo pa vse, kar so nam ljudje povedali. sti, kot je bil tudi do prejšnje. Rad ga bere in všeč mu je. Kaj naj rečemo? Jože, hvala! MiM OTOČEC - Preko 200 domačih in tujih strokovnjakov, predvsem zdravnikov specialistov različnih strok in farmacevtov, se je v petek, 26. oktobra, na Otočcu udeležilo posvetovanja »Nova rešitev problema bakterijske rezistence«, ki gaje pripravila novomeška tovarna zdravil Krka. Predstavili so nov antibiotik Penactam, ki gaje Krka izdelala v sodelovanju z ameriško farmacevtsko družbo Pfizer, pomeni pa rešitev problema, ki ga je doslej predstavljala bakterijska rezistenca oz. odpornost na vrsto najpogosteje uporabljanih antibiotikov. Novo Krkino zdravilo je vsekakor razveseljiv dosežek, saj je odpornost bakterij proti celi vrsti antibiotikov po njihovi dolgoletni uporabi resen problem vsakdanje zdravniške prakse. Pri Penactamu gre za kombinacijo antibiotika ampicilina s sulbaktamom. Sulbak-tam je suicidni inhibitor (samomorilski zaviralec oz. razgrajevalec) številnih beta-laktamaz, ki so jih mikroorganizmi sposobni proizvajati, da razgradijo antibiotik, predno pride do mesta svojega optimalnega delovanja, in s tem seveda onemogočijo njegovo učinkovitost. Sulbaktam v Penactamu ima visoko sposobnost vezanja beta-laktamaz bakterij, tako da te niso več sposobne preprečiti prodora antibiotika v bakterijo in njegovega zdravilnega delovanja. Novi antibiotik Penactam ima zelo širok antibakterjski spekter delovanja. Učinkovit je v nižjih dozah, kar je posebno razveseljivo za občutljivejše bol- nike. Ni več potrebno kombinirati ve-čih antibiotikov, zato je zdravljenje preprostejše. Izkušnje kažejo, da je učinkovit pri zdravljenju infekcij dihal, sečil, trebušne votline, kože, kosti in sklepov, infekcij v ginekologiji in strep-tokoknih infekcij, zelo uporaben pa je tudi za preprečevanje po operativnih infekcij ali sepse pri trebušnih in ginekoloških operacijah. Po dosedanjih izkušnjah bolniki Penactam dobro prenašajo, stranski pojavi niso pogosti in nič večji od tistih pri uporabi ampicilina. Ga pa vsaj zaenkrat lahko uporabljajo le v zdravstvenih ustanovah, saj je na voljo le v obliki injekcij. SEMIČ — Semiška podružnica dru tva vinogradnikov Bele krajine vabi vi ki so pripravljeni prikazati svoja ročna d -A la, da jih lahko razstavijo na razstavi, ki t med martinovanjem odprta v semiške hotelu Smuk. Prijave sprejema Irena Pl' v Seiniški železnini. PETA AVENIJA V ČRNOMLJU *a , >lav ;ialc žišk J Sl Po uspešnem koncertu v Novomeš cm športni dvorani seje skupina Peta aveni odločila v soboto, 3. novembra, ponovi )j, veliki met še v črnomaljski diskotel j, Grad. ISO nsl 'olj J(m. -fnž • Lastna nemoč je bolj nevarri kot tuje nasilje. (Lee) sre avj' Resnico lahko prekriješ s čl ,H) Z. L.-D. sopisom ali ekranom. jo, turistično vodsnj« In ivstovsnl« S m. Ale Alenka Klemen Laško, telefon in fax na številko (063) 732-640 vas vabi na konkurenčne izlete v novembru, po sezonskih cenah: 8. 11.90. — Bavarski dvorci, 3 dni — 1.350,00 din, 8. 11. 90. — Poljska, 4 dni — 1.250,00 din, 15. 11. 90. — Biseri Toskane (Firence — Piša — Siena) 3 dni - 1.590,00 din, 22. 11. 90. — Ažurna obala — MONACO, 4 dni - 1.550,00 din, 28. 11. 90. — RIM 5 dni — 1.990.00 din, Prijave in informacije na gornji naslov oz. trgovina LIPA (28-860) Birčna vas, Birčna vas 8A, Novo mesto. Pavle Kuplenik iz Dolnjega Kartelje-vega je potarnal, da so krajani kupili kabel za napeljavo novega telefonskega voda, s katerim bi povečali število telefonskih številk, zdaj pa kabel leži že skoraj leto dni pod milim nebom, prepuščen vremenu in poštenosti. Obljubljeno je bilo, da bodo poštni delavci položili kabel septembra, v ta namen so krajani zbrali denar že pred dvema letoma, pa nič. Lestvica narodnozabavne glasbe ^studio ^ Studia D in Dolenjskega lista r MJ««'-’ NOVE OBLEKE ZA GASILCE — Gasilci iz Novega mesta in Maribora so minuli četrtek izvedli pri Rudniškem jezeru v Kočevju demonstracijsko vajo v posebnih gasilskih oblekah iz tkanine porotex, ki jo izdeluje kočevska Oprema po lastni recepturi. Predstavitve so se udeležili mnogi predstavniki gasilstva in drugi. Ta tkanina omogoča telesu dihanje in ga hkrati varuje pred vlago in vetrom. Eden od novomeških gasilcev, kije sodeloval na omenjeni vaji, je razliko med gasilsko obleko iz porotexa in klasično predstavil tako: »Obleka iz poro-texaje za 12 kg lažja. V njej lažje in dalj časa delaš. Za vodo nepropustna je tudi sedanja obleka, vendar je porotexova boljša zato, ker telo v njej lahko diha. Predvsem pa je manj okorna.« (Foto: J. Primc) Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice ALOJZU \VOGRINCU iz Brežic. Čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšna: 1 (3) Čas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA 2 (1) Za rojstni dan in god — ANSAMBEL F. MIHELIČA 3(1) Trgatev — DOLENJSKI FANTJE 4 (7) Srce, ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC 5 (4) Mama, danes praznuješ — ANSAMBEL I. PUGLJA 6 (6) Moje dvorišče — VESELI ZASAVCI 7 (5) Klic domovine — AVSENIK 8 (—) Merkaj se ljubica — ANSAMBEL L. SLAKA 9 (10) Pozabljene poti — FRANC KORBAR 10 (—) Praznik muzikantov — ANSAMBEL LIPA Predlog za prihodnji teden: Očetova navadica — HENČEK 5^ h o SE ani •Šk; ati. bo f* 14 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Iz Adlešičev se je oglasil krajan, ki je potožil, da imajo v tem koncu Bele krajine telefonsko omrežje zgrajeno do vsake hiše. Obljubljeno jim je bilo, da bo telefonija stekla hitro, a se od konca leta 1986 ni nič naredilo. Telefon je pošta priključila le približno tretjini naročnikov. Delali in plačevali pa so vsi. Zdaj je zamera med ljudmi,« je povedal jezni krajan. Tudfglas iz krajevne skupnosti Podgrad je bil zelo jezen. »Za telefon sem plačal pred več leti. Delali smo od zore do mraka, da smo napeljali telefon do vsake hiše, a zdaj nismo priključeni vsi. Telefon zvoni samo pri nekaterih,« seje hudoval. Krajanom je bilo za sveto obljubljeno, da bodo imeli telefone priključene že letos, in to vsi. Jeze je zdaj več kot preveč. Za konec pa navedimo nekaj besed pohvale, ki nam jo je po telefonu izrekel Jože Novak iz okolice Žužemberka. Meni. da Dolenjski list ostaja kritičen do nove obla- kozerija TO VEUA ZA STARO JUGOSLAVIJO !z sobice, kjer se navadno uči Mali, sem slišal: ... Jugoslavija je propadla zaradi podkupovanja, neurejenega kmečkega vprašanja, nerešenega nacionalnega vprašanju.. — Kdo vas uči takšne traparije? — Tršica! — Je mar znorela ali kaj? — V šolo jo pojdi vprašat. — Prijavil jo bom, pa naj jo zaprejo. — Ale, pomiri se. — Ne morem se pomiriti. Koliko žrtev... Kar je bilo, je bilo. — Smrka vec, da te ne slišim več govoriti česa podobnega! — Saj nisem rekel nič takšnega, ate. Mali. — Seveda si. Kar naenkrat bi radi izničili vse, kar je bilo priborjenega v štirih letih. — Mislim, da so živeli ljudje tudi pred lemi leti. — Ne bodi prepameten, Kaj pa povojna graditev? — Misliš na to, da imamo šole, vrtce, asfalt, elektriko, vodo, telefon? Natanko na to sem mislil, da. — Pa da hodimo na morje? — Tudi na to. — Pa da lahko govorimo v svojem jeziku? — Ne norčuj se! — Pa da se izmišljujemo, kaj bomo zajtrkovali? — Sprenevedate se, da. — Popolnoma si popenil, ate! — Saj sem lahko. Ob takšnih oslarijah, kot jih slišim. — A misliš na Jugoslavijo, ki je propadla zaradi podkupovanja, neurejenega kmečkega vprašanja, nerešenega nacionalnega vprašanja...? — Zadetek v črno. — Toda, ate, mi se učimo o stari, gnili Jugoslaviji, o Jugoslaviji, ki je nastala 1918. leta! TONI GAŠPERIČ