Uprovništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljano,
...	rUwnlv ,	Muu>iu..u. mam	| » * j. i Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno 18 celo-
Knafljevo ul it 5 II nadstrop. telefoni od 3122 do 312« lZll*l 13 VSsIM C^tftfiK ,etn0 di"i ZQ inozemstvo razen Amerike, četrtletno 12. Račun postne hranilnice oodrui » liubliani it 10.711	J	oolletno 24 celoletno 48 din - Ameriko letno 1 dolar
Vesel božič vsem bralcem in bralkam »Domovine"! |
□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[□onnaGciD
Našim naročnikom In naročnicam
Kakor smo že naznanili, smo se spričo velike draginje po dolgem odlašanju naposled le morali odločiti za neznatno povišanje naročnine. Kakor so se podražili živež, obleka in druge reči, so znatno dražji tudi papir, tiskarsko črnilo in druge tiskarske potrebščine. Če bi se dosledno ravnali po draginji tiskarskih potrebščin, bi bil povišek naročnine mnogo večji, toda »Domovina« je povišala naročnino le za nekaj dinarjev, to je za toliko, da bo lahko izhajala v istem obsegu kakor doslej. Povišanje naročnine bo veljalo od novega leta dalje.
Po novem letu bo znašala celoletna naročnina 44 dinarjev (doslej 36), polletna 2 dinarjev (doslej 18) in četrtletna 11 dinarjev (doslej 9). Za inozemstvo pa bo stala »Domovina« celoletno 60 din.
To ni mnogo, kar mora vsakdo priznati in noben resnični prijatelj »Domovine« nam ne sme zameriti, saj smo morali to storiti v stiski, ki so nam jo zakrivili usodni časi. Vsakdo, ki malo pomisli, se bo le čudil, da pri tako naraščajoči splošni draginji nismo že prej povišali naročnine, posebno še, ker je naročnina za »Domovino« bila že tako zmerom izredno nizka.
Prijatelji in prijateljice »Domovine«, prepričani smo, da nam boste ostali zvesti kakor doslej in nam v redu plačevali naročnino, od katere list izhaja. Kdor je še kaj dolžan, naj nemudno stori svojo dolžnost nasproti listu, s katerim je bil gotovo zmer«-i zadovoljen. »Domovina« se je zmerom prizadevala prav obveščati svoje bralce o dogodkih doma in na tujem, in jim dajati smernice, ki vodijo samo k dobremu. Tudi proti zabavnemu štivu »Domovine« se ne pritožujete, kar sklepamo iz številnih pisem, ki jih dobivamo od zvestih naročnikov in naročnic.
Zdaj ob božičnih praznikih pričakujemo od svojih prijateljev in prijateljic, da nam bodo pomagali povečati število naročnikov in naročnic. Dajte »Domovino« brati prijateljem, znancem in sosedom, ki še niso naročeni nanjo, in jim recite dobro besedo za naš list. Povišek naročnine za komaj osem dinarjev na leto gotovo ne more biti ovira za razširjenje lista. Vse je dražje, pa tudi »Domovina« ne more biti ceneiša. »Domovina« za naročnike, naročnik za »Domovino« naj ostane tudi za naprH treslo.
Kri smo ene krvi
»Beogradski Lloyd« objavlja uvodnik z naslovom »Mi in Balkan« V njem pravi, da se mora naša državna skupnost naslanjati na enodušno obrambno voljo vseh Srbov Hrvatov in Slovencev. Nato pa nadaljuje:
»Storiti moramo vse, da čim prej izkoreninimo vse pojave medsebojne mržnje in nezaupanja. Občutek, da so skupne državne koristi nadreiene vsem drugim mora nre-
žeti slehernega našega človeka. Ako se doslej še ni večina našega naroda oklenila misli narodnega edinstva, nam še ni treba obu-pavati. V današnjih hudih preizkušnjah in v skupnem trpljenju bodo odpadli mnogi predsodki, ki še vladajo med nami. V urah borbe na življenje in smrt moramo spoznati vsi, da smo kljub vsemu le kost ene kosti ■n kri ene krvi «
Odločno ugovarjamo
»Slovenski Narod« prinaša pod gornim naslovom dopis, iz katerega povzemamo:
»Te dni je »Slovenski dom« objavil član-čič. ki naj bi imel namen počastiti spomin velikega borca za svobodno in narodno dr-Slovana dr. Antona Korošca, toda njegova vsebina je grda oskrunitev tega spomina. Članek je strasten izpad proti sokolski misli in zaušnica vsem, ki so s to mislijo tesno povezani. Članek premišljeno žali veliko slovensko, jugoslovenska, češko in poljsko so-kolsko družino, ki ie iz plotv-ii™ or-^ne pot;e~ be pokazala, kako iskreno spoštuje spomin voelikega borca za svobodno in narodno državo Jugoslovenov. Zdi se, kakor bi bil članek pisan v zahvalo za vse izraze iskrenega spoštovanja do pokoinega dr Korošca s strani sokolske javnosti. Na tak način se spomin velikega državnika ne slavi razen če se mu hoče na vsak način dati značaj ozkega
strankarskega politika, od česar pa je bil dr. Korošec kot človek in politik daleč oddaljen.
Na vsak način bo po dr. Korošcu imenovan v Ljubljani dostojen trg ali cesta, kakor terja v svojem člančiču »Slovenski dom« Kongresni trg naj bi se prekrstil v Aleksandrov trg, zdajšna Aleksandrova cesta pa naj dobi ime dr. Korošca. Lepih rešitev je še več. Nikakor pa ne smemo dr. Korošca za večne čase počastiti z blatenjem in omalovaževanjem velikih sokolskih imen in borcev. To ne smemo storiti zlasti v dneh, ko preživlja slovanstvo hude dni. Ime Tyrša je milijonom duš sveto in v to svetost nima danes nihče pravice dregati Tudi stotisočem Slovencev in Jugoslovenov je to ime sveto. »Slovenski dom pravi, da stadion v Ljubljani ob Tyrševi cesti »s!mbolizira zdravi načelni in zunanji odpor vsega slovenskega naroda proti Tyrševemu duhu, ki nima pri nas
ničesar več iskati.« Tyršev duh je bil nedvomno tudi velik slovanski duh! Tyrš ni nepomemben tujec, temveč prispodoba slovanske sokolske misli, prispodoba zdravja, moči in napredka. Zato ima Tyršev slovanski in sokolski duh tudi pri nas svojo svobodno domovino!
Nas je sram, ko moramo biti priča, kako nizko zna zdrkniti zaslepljena strankarska strast, ki se niti v takih žalostnih dneh ne zna brzdati. Take počastitve velikih slovanskih mož moramo najodločneje odklanjati! Najresneje svarimo pred blatenjem imen velikih Slovanov, ki so tudi za našo svobodo pripravljali potreben notranii preporod svojih narodov. Tyrševe sokolske legije so krvavele tudi za našo svobodo! Ali v velikih zgodovinskih dneh ne bi bilo koristnejše, če bi se vsi vrnili k tisti narodni gorečnosti, v kateri je gorel ustanovitelj sokolstva nesmrtni Tyrš? Zgodovina presoja in bo tudi znala soditi!«
Božično voščilo naši
vojski
»Vojni list« objavlja naslednjo naredbo ministra za vojsko in mornarico armadnega generala Petra Pešiča:
»Vojaki! Zaradi prilik, ki vladajo po svetu, sta kralj in domovina zahtevala od vas v teku tega leta velike napore, ki ste prenašali možato in dostojno. V izvajanju svoje vojaške dolžnosti so bili in to mnogi izmed vas, ločeni od svojih družin in od svojih rednilv poslov ter bodo nekateri tudi prihajajoče praznike prebili v tej svoji odgovorni službi. Prepričan sem, da boste kakor doslej tudi v bodoče stali čvrsto na braniku domovine, kakor so stali v preteklosti vaši predniki, katerih svetle zglede imejte zmerom pred očmi. Izražam vam pri tej priliki zaslužena priznanje. Vsem oficirjem vojaškim uradnikom, podoficirjem, kaplarjem in redovom želim prijetne praznike. Srečen vab božič!
Prav tako želim vsem oficirjem, vojaškim uradnikom, podoficirjem. kaplarjem in redovom mohamedanske veroizpovedi prijeten praznik kurbam-bajrama.«
Rusija se zmlma za Balkan
Nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung« obiavlja dopis svoiega moskovskega peroče-valca, ki najprej pravi, da je malo znakov, po katerih je mogoče zadne tedne soditi o stališču sovjetske vlade do raznih perečih mednarodnih vprašanj. Od sklenitve pogodbe med Nemčiio. Italijo in Japonsko še ni imela ruska javnost priložnost či^ati v sovjetskih listih kak zunanjepolitični članek. Prav tako pogreša ruska javnost sicer v ruskih listih običajno zavzemanje stališča do gotovih mednarodnih vprašanj. Da bi vsaj malo potolažili radovednost javnosti, so pričeli moskovsk' listi objavliati zunanjepolitične preglede, ki pa so samo zbirka poročil o dejanskem stanju raznih mednarodnih vprašani. V teh pregledih pa ni sledu o kakem ruskem stališču do posameznih vprašanj. Sovjetska zveza se je odela zadne tedne v globok molk in zbuia videz neprizadetega nevtralnega opazovalca, ki ima o vsem svoje, nikomur znano mnenje.
»V teh dneh,« nadaljuje nemški list, »st
je spet enkrat pokazalo, kako zanesljivo ima sovjetska vlada v svojih rokah ves ruski tisk. Zadne čase posvečajo namreč sovjetski listi pozornost Balkanu in vsem mogočim balkanskim vprašanjem. Svoje dni so zašli v sovjetske liste le redki odmevi iz jugoslo-venskega in bolgarskega tiska, niti ne ne-
V Sibiriji je zavladal hud mraz. V Irkutsku so imeli okoli 40 stopinj pod ničlo, na meji Sibirije in Kitajske je padlo živo srebro na 42 stopinj pod ničlo, v Bodaibu pa celo na 50 stopinj. Posledice tega mraza, ki prihaja čez Madžarsko, občutimo tudi pri nas. Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo poročila, da se mraz stopnjuje in je ponekod že presegel 20 stopinj pod ničlo.
Mraz ne prizanaša celo naši Dalmaciji. Ze nekaj dni kaže živo srebro v Dalmaciji od 5 do 8 stopinj pod ničlo in je zaradi tega morje v Kaštelanskem zalivu zamrznilo. Burja, ki divja v naših obmorskih krajih, zelo ovira promet na morju in na kopnem.
Tudi v vzhodnih kraiih naše države je za ta čas nenavadno mrzlo. Vlaki imajo zaradi mraza velikanske zamude.
O strašni z;mi in snažnih metežih poro-
V Španiji vlada
Nemško narodnosocialistično glasilo »Vol-kischer Beobachter« opisuje razmere v Špani ji in jih označuje za zelo težavne. Med drugim piše list tole:
politični. Zdaj imajo dogodki na Balkanu v Moskvi večji odmev. Tako je posvetil moskovski »Trud« prvemu decembru kot prazniku narodnega zedinjenja Jugoslovenov kar poseben članek in tudi »Pravda« je letos prvič poročala o praznovanju narodnega praznika v Jugoslaviji.«
čajo tudi iz južnih krajev naše države. Tej neprijetnosti se je pridružila še nadloga volkov. Iz Bosanskega Petrovca poročajo, da so pastirji gnali čredo ovc in koz s planine. Spremljali so jih trije pastirski psi. Med potjo so jih napadli volkovi. Starejši pastirji, ki so že vajeni takih napadov so se brž postavili pred čredo in z vpitjem in gorjača-mi skušali pregnati volkove. Pregnali pa jih niso, zato so pastirji v strahu za svoje življenje zbežali. Volkovi so napadli čredo, v bran pa so se jim postavili pastirski psi. Vendar je bilo razmerje med njimi in tolpo volkov preveliko, da bi obvarovali čredo. Ko so se pastirji vrnili z orožjem, so našli poleg 20 zadavljenih živali tudi svoje pse mrtve
Huda zima je terjala tudi že Hoveške žrtve. Kaže torej, da bo letošna zima bržkone prav tako huda kakor je bila lanska.
strašna beda
»Dan za dnem stoje ob 6. zjutraj cele vrste otrok in žen pred trgovinami, mlekarnami, pekarnami in mesnicami. Za živila so izdane sicer karte, vendar je razpoložljiva količina tako majhna, da jih dobi le, kdor prej
pride. Žene in otroci hudo prezebajo, ker manjka zimske obleke. Dve tretjini Spancev hodita še zmerom v letnih oblekah, čeprav je padla toplina v Madridu in Kastiliji nekajkrat že pod ničlo. Ljudje v čakajočih procesijah živahno razpravljajo o dnevnih vprašanjih, cepetajo z nogami in opletajo z rokami, da se ogrejejo. Vsi so srečni, če po nekaj urah čakanja dobe svoj skromno odmerjeni del olja, mesa, kruha ali mleka, ker se le prečesto zgodi, da jim zapre mesar ali pek pred nosom trgovino in naznani, da je svojo zalogo za dotični dan že razprodal.
Na trgu je dovolj samo krompirja, ker je bila letina letos prilično dobra. Od časa do časa je mogoče kupiti tudi fižol in lečo. Rib je še dovolj na razpolago, manjka pa masti. Najhuje občutijo Španci pomanjkanje kruha. Spanci so znani prijatelji kruha in ga poje vsak Španec v rednih časih povprečno po pol kilograma na dan. Zdaj je določeno na glavo 150 gramov kruha. So pa dnevi, ko niti teh 150 gramov ni mogoče kupiti. Vlada poskuša pomagati s turščičnim kruhom, katerega pa se Španci ne morejo navaditi. Belo pecivo in španski beli kruh, ki sta tako slovela. sta danes neznan pojem. Letošnja žetev pšenice je bila v Španiji izredno slaba. Na tisoče kmetov je, ki so pridelali pšenice komaj za seme.«
Garje so razširjene I»o deželi
V	zadnem času se po nekaterih naših krajih zelo širi nerodna bolezen, ki ji pravimo garje. Spočetka se zdi ta bolezen čisto nedolžna in se bolnik nerad odloči za zdravniško pomoč. Ko pa se srbež razširi na vse telo, postane bolezen več kakor neprijetna. Cim bolj pa se bolnik praska, tem bolj srbi.
V	splošni bolnišnici v Ljubljani se je zadnje dni dnevno prijavilo zaradi garij po 20 in več oseb obojega spola. V bolnišnici bolnika, ki ima garje, namažejo z mazilom nato pa ga okopi jejo v neki tekočini. Odrasel bolnik gre lahko že čez dve uri iz bolnišnice, otroci pa se zdravijo kake tri dni.
Zaradi prenapolnjenosti otroške bolnišnice se zgodi, da otroka z garjami odklonijo in mu naroče, naj se zglasi čez nekaj dni. Medtem seveda otrok raznaša garje naprej.
Kakor pravijo, se z zdravljenjem garij ne bavijo menda v nobeni drugi bolnišnici na Slovenskem razen v ljubljanski. To je vsekakor čudno. Zdravstvena oblastva naj ukrenejo potrebno, da bo ta možnost dana vsem bolnišnicam. S tem bi se bolnišnica v Ljubljani močno razbremenila. Razen tega pa bi bilo tudi ustreženo bolnikom iz oddaljenih krajev, da bi jim ne bilo treba hoditi tako daleč.
X Hrček je vzor dobrega gospodarja. Tudi živali se preskrbujejo za zimo. Tako si hrček pripravi znatne količine žitnega zrnja v svojem podzemskem ležišču. Poleti je v tem pogledu izredno marljiv, a kmetje mu te marljivosti seveda ne štejejo v dobro. Neka miš, ki živi zlasti v Sibiriji, nabira ▼ poletnem času neutrudno vsakovrstne koreninice, ki jih skrbno spravlja pod zemljo. Ste-pna podgana na Madžarskem prenaša v svoj dom klase. Ljudje stičejo za njenimi skritimi zalogami, da bi si jih prisvojili, kakor odnašajo tudi prej omenjeni miši skladišča koreninic. Med našimi pticami si pripravljajo brglezi in druge vrste žoln zimske zaloge, in sicer v drevesnih duplinah ali pod strehami. Nabirajo pred vsem orehe in želod. Prav tako skrbe za zimo razne vrste mravelj v južnejših krajih. V severnejših krajih mravlje prezimujejo v otrplem spanju.
X Žarnica s hlapovi živega srebra uničuje bolezenske klice. Iz Zedinjenih držav poročajo, da so začeli prodajati tako zvane živosrebrne žarnice. To so žarnice, ki so napolnjene s hlapovi živega srebra. Poskusi so pokazali, da takšna žarnica uniči v 30 sekundah v oddaljenosti enega metra vse bakterije. Nove žarnice že dalje časa uporabljajo v hladilnicah in bolniških sobah, kjer so se povsod dobro izkazale. Zadnje čase so s takšnimi žarnicami začeli obsevati gnojne rane z velikim uspehom.
Hripa je postala
spet nevarnejša
Pred dnevi so prihajala iz Kalifornije poročila o velikem navalu hripe. Ker se je skoro ob istem času tudi pri nas pojavila ta neprijetna bolezen, jo imenujejo nekateri kar kalifornijska hripa, kakor smo ji ob koncu svetovne vojne rekli španska bolezen, ker se je razširila menda iz Španije. Posebno v Beogradu in južnih krajih države se je zadnje dni hripa tako razširila, da so prenapolnjene vse bolnišnice. Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Beogradu se je število obolelih povzpelo od 50 na 150 do 180 dnevno. To seveda terja od zdravnikov velikanskega napora.
Značilen znak letošne hripe je visoka vročina 39 do 40 stopinj, ki traja dva do tri dni kljub raznim pomirjevalnim sredstvom. Bolnik se počuti splošno slabo, ima močan gla-
vobol, kaši j a in kiha. Pri nepazljivosti se tudi vnamejo pljuča, ali pa tudi nosna in čelna votlina. Tako imenovana kalifornijska hripa je terjala že precej smrtnih primerov, kar se pri hripah zadnjih let ni dogajalo.
Zaščitna sredstva proti tej bolezni so poleg drugim ta: izpiranje grla in nosu z raztopino hipermangana in z drugimi razkuževal-nimi sredstvi, umivanje rok, opuščenje druženja z bolnimi osebami in opustitev zahaja-nja v prostore, kamor pride mnogo, ljudi. Tu di bolniki lahko prispevajo svoje k temu, da se bolezen ne bo širila, in sicer naj pri kašljanju in kihanju drže na ustih in nosu robec. Tja, kjer se zbira več ljudi, kakor v kinematografih, gledališčih, kavarnah, avtobusih in tramvajih, naj bolniki ne zahajajo.
Kako je s hmeljsko
kupčijo v Nemčiji
Predsednik nemškega državnega odbora za hmeljsko gospodarstvo dr. Stiegler je v strokovnem listu »Landware« objavil članek o letošnji hmeljski letini. Nemško hmeljarstvo je bilo letos postavljeno pred odločitev, da se prilagodi spremenjenim potrebam. Zato je bilo določeno, da se 15 odstotkov hmelj-skih nasadov letos ne izkoristi. Letošnja letina je dala v stari Nemčiji 200.000 starih stotov. V sudetih se ceni pridelek na 90.000, v protektoratu pa na 45.000, skupaj torej v 135.000 starih stotov, medtem ko je 1. 1938. znašal pridelek 203.000 starih stotov. Pridelek češkega (žateškega) hmelja, ki odpade delno na Sudete delno pa na protektorat, je torej bolj občutno nazadoval. S priključitvijo Alzacije je Nemčija dobila nov hmeljski okoliš, ki je letos dal 25.000 starih stotov.
Kupčija s hmeljem se je do srede oktobra zelo živahno razvijala, potem pa je popu-
stila. Okoliša Spalt in Tettnang sta bila v kratkem razprodana. Zdaj je pri hmeljarjih v stari Nemčiji še kakih 10 odstotkov letošnjega pridelka, v sudetski pokrajini pa se ceni neprodani ostanek na 15 odstotkov. Poročilo pravi, da se izvoz hmelja razvija zadovoljivo.
Iz Prage poročajo, da so dobile pivovarne v Češko-moravskem protektoratu naročilo, da morajo do konca januarja prihodnjega leta svoje zaloge hmelja dopolniti s hmeljem s hmeljskih področij protektorata tako, da bodo dosegle na dan 31. januarja količino, ki ustreza porabi za poldrugo leto. Hmeljski trgovci pa bodo morali svoje zaloge dopolniti tako, da bodo 15. februarja prihodnjega leta imeli vsaj 50 odstotkov zalog, ki so jih imeli 1. decembra letos. Zmanjšanje zalog trgovcev pod to količino bo v bodoče možno le na podlagi izvoza.
Zdajšni hudi mraz
prihaja iz Sibirije
Polltlžnl pregled
Iz Vichyja poročajo razni listi:
Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da je na seji francoske vlade te dni poslednjih 30 minut prisostvoval posvetovanjem tudi bivši francoski zunanji minister LavaL O seji ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti. Po seji je maršal Petain na čast nemškemu veleposlaniku v Parizu Abetzu, ki je bil po neki vesti prišel v Vichy zaradi posredovanja za Lavala, priredil svečano pojedino. Pred njo je prišel v obednico tudi Laval in se pozdravil z raznimi francoskimi osebnostmi. Po pozdravu je Laval večerjal zasebno med predstavniki nemškega tiska v neki drugi obednici v pritličju istega hotela, kjer je bila svečana pojedina.
Kakor je bilo mogoče izvedeti, je bil minister Laval izpuščen iz preiskovalnega zapora že dan poprej in je bila tudi sodna preiskava proti njemu takoj ustavljena. Dejstvo da je bil Laval izpuščen iz zapora neposredno po sestanku med nemškim veleposlanikom Abetzom in maršalom Petainom, spravljajo v neposredno zvezo in naglašajo, da je veleposlanik Abetz v imenu nemške vlade pri Petainu zelo odločno posredoval za takojšno izpustitev Lavala.
Dr. Planinski je objavil te dni v sofijskem »Miru« članek
o »ovem položaju na Balkanu,
iz katerega posnemamo nekaj misli: »Kar se tiče Madžarske, dokazuje njen pravkar sklenjeni prijateljski dogovor z Beogradom, da je prežeta z duhom sprave, ki ji ga narekuje zdajšni meonaroclni položaj. Vendar še ni gotovo, ali se je odpovedala s tem tudi svojim zahtevam po popravku mej. Nobenega dvoma pa ni, da bo imel dogodek, ki se je odigral pred nekaj dnevi v jugoslovenski prestolnici in ki izraža največjo daljnovidnost, svoj vpliv ne le na madžarsko-jugoslovenske odnošaje, temveč tudi na ves položaj na evropskem jugovzhodu. Zato bo le naravno, ako bodo beograjskemu obisku sledili še drugi obiski, ki bodo tako Jugoslaviji kakor Madžarski, a tudi drugim državam v tem delu Evrope nudili priložnost, da rešijo medsebojna nesoglasja in postavijo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj.
Poveljstvo angleške vojske na Bližnem .vzhodu je te dni javilo: Medtem ko angleško topništvo vznemirja sovražne čete, ki branijo Bardio, čisti angleška vojska, ki še nadalje prejema ojačenja, ozemlje severno-zapadno in zapadno od Bardie. Zajeto je bilo spet 900 italijanskih vojakov in zaplenjeni so bili štirje topovi. Ob sudanski meji se angleške prednje čete še nadalje udejstvuje-jo v napadih. Na kenijskem bojišču ni nobene spremembe. Kakor se zatrjuje,
bo angleška vojska odločilno napadla Bardio šele potem, ko bo poveljstvo ugotovilo, da tak napad ne bo zahteval preveč žrtev.
Italijansko topništvo iz Bardie od časa do časa obstreljuje Solum z namenom, da prepreči angleški vojni mornarici dostop v tam-kajšno iuko. Iz Kaira javljajo, da so angleški motorizirani oddelki obkolili in nato takoj zavzeli zelenico Džarabub v Italijanski Somaliji
Po vesteh iz Aten
grška ofenziva še zmerom traja. Hujši boji so na južnem delu albanskega bojišča, kjer so poskušale italijanske tankov-ske enote zavzeti grške postojanke. Grki so se uprli in prisili Italijane k umiku. Grške čete še vedno niso vkorakale v Tepelini in Klisuro, ker sta ti mesti še vedno pod ognjem italijanskega topništva. V Atenah so sprejeli z velikim veseljem uradno poročilo,- da je angleška vojna mornarica bombardirala Va-lono. Prirejene so bile velike manifestacije za Angleže. V Atenah tudi trdijo, da je treba v kratkem pričakovati važnih novic z Dodekaneza, ki se bo zaradi pomanjkanja živeža vdal.
Po poročilih raznih ameriških radijskih postaj
je baje okoli 50.000 nemških vojakov zbrano v Napoliju in Bariju.
z velikimi količinami vojnega materiala. Vojaki so bili prepeljani iz Nemčije v Italijo zadnje dni. Prav tako poročajo z nemško-italijanske meje pri Trbižu, da so zadnje dni videli tam velike skupine nemških bombnikov, ki so leteli v Italijo. Ni znano ali mislijo te nemške vojne sile uporabiti v Libiji ali v Albaniji. Tudi ni znano, ali bodo te čete prevažali z ladjami ali z letali.
Reuter navaja
podrobnosti o padcu Soluma in treh trdnjavic ob egiptsko-libijski meji. Tako poroča, da so prvi angleški oddelki prispeli pred Solum že takoj drugi dan pri-četka ofenzive. Angleške oklopne edinice so preko Bukbuka prišla neposredno pred Solum, niso pa izvedle napadov na italijansko postojanko, temveč so samo preprečile, da bi dobili Italijani ojačenja. Na poti med Buk-bukom in Solumom je bila zajeta skoro cela italijanska divizija, ki je bila na poti na pomoč v Sidi Barani. Angleži so zajeli tudi skoro ves vojni material te divizije. Končni napad na Solum je potem izvedla šele teden pozneje angleška pehota. Tudi trdnjavice Musaid, Sidi Omar in Seferzen so najprej obkolili angleški oklopni oddelki, nato pa jih je zasedla pehota. Solum sam ni važno mesto.
Angleško pomorsko poveljstvo sporoča: Lahke in težke enote angleškega sredozemskega brodovja so zaplule v Jadransko morje, da bi vznemirjale sovražnikove prometne zveez med Italijo in Albanijo.
V noči med 18. in 19. t. m. je skupina angleških bojnih enot, setavljena iz križark in ru-šilcev, priplula v Jadransko morje na črti med Barijem in DraČem. Srečala ni nobene sovražnikove ladje. Isto noč je neka skupina vojnih ladij pod poveljstvom vrhovnega poveljnika brodovja plula skozi Otrantsko ožino in hudo bombardirala Valono, glavno središče za oskrbo Italijanov v Albaniji. Bromov je je oddalo na mesto skoro 100 granat. Ves čas teh operacij niso angleške enote trčile na nikak sovražnikov odpor.
Moskovski radio je očrtal vojaški položaj v Albaniji in pravi,
da so Italijani zadnje dni nekoliko okrepili svoje položaje, zlasti v osrednjem delu bojišča ob reki Osu-mu in na severu. S pomočjo letal dovažajo Italijani na bojišče znatna ojačenja, pobuda pa je še zmerom na grški strani. Klisura, Tepeleni in Himara so izpostavljeni znatnemu grškemu pritisku. Na severu se bori na italijanski strani deveta armada. Ta brani važne postojanke, ki varujejo dostop v dolino reke Skumbija s cesto proti Elbasanu. Tam so v teku ostre borbe in so Italijani s protinapadi izenačili nekaj grških uspehov. Italijani se v tem delu bojišča poslužujejo tudi hitrih smučarskih oddelkov. Na jugoza-padu stoji 11. italijanska rmada.
Grki sicer počasi, toda vztrajno napredujejo proti Tepeleniju, Klisuri in Hi-mari.
Grška vojska je celo že dospela 10 km sever-nozapadno od Tepelenija do neke vasi na cesti v Valono, tako, da je cestna zveza med Tepelenijem in Valono prekinjena. Prav tako so Grki na neki točki napredovali na severu od Himare in je tudi cesta Himara— Valona prekinjena. Obema tema uspehoma pa za enkrat pripisujejo samo krajevni pomen, ker Grki še niso zasedli ne Tepelenija in ne Himare. V Albanijo prihajajo zdaj znatna ojačenja italijanske vojske, ki jih prevažajo letala in ladje.
Letalska vojna med Anglijo in Nemčijo se nadaljuje. Tako so
angleška letala v zadnjem času bombardirala Mannheim, Gelsenkirchen, Duisburg, Koln in Miinchen ln povzročila po angleških v^teh veliko škodo in večje požare.
V noči na 19. t m. so angleška letala spet bombardirala nemško mesto Mana heim.
Reuter poroča, da so bombe metali na pristanišče ob Renu in tvornice, kjer so povzročili večjo škodo in več požarov. Mesto je na mnogih krajih gorelo še od silnih napadov, ki so jih Angleži izvedli na Mannheim v noči na torek. Napadi na Mannheim so bih doslej najstrahovitejši, kar jih je Nemčija doživela v zdajšnji vojni. Po ameriških poročilih se ti napadi dajo primerjati z najhujšimi napadi Nemcev na nekatera angleška mesta.
Po treh dneh miru je bil v noči na 20. t. m. nemški napad na Anglijo posebno hud nad Londonom.
Trajal je več ur. Hud napad je bil tudi na neko mesto ob reki Mersevju. Bombe so povzročile na nekaterih krajih velika razdejanja. Nekaj nemških letal je bombardiralo mesta v srednji Angliji.
Ameriški zunanji minister Hull je te dni izjavil pred nacionalnim obrambnim svetom Zedinjenih držav,
da bo Anglija v prvi polovici leta 1941 zašla v resno stisko v svoji obrambi, ako Zedinjene države ne bodo dosegle, da se kar najbolj pospešijo dobave vojnega materiala angleški vladi. Zunanji minister Hull je ob tej priliki na-glasil, da smatra za svojo dolžnost opozoriti člane obrambnega sveta na to resno vprašanje, od katerega je v veliki meri odvisna tudi varnost Zedinjenih držav. Zavedati se moramo zmerom osnov, na katerih temelji varnost Zedinjenih držav, in med te osnove, je naglasil Hull, ne spada v zadnji vrsti vprašanje zagotovitve obrambe Anglije.
Na tiskovnem posvetu v Washingtonu je izjavil predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, da bo ob otvoritvi prvega zasedanja kongresa 3. januarja predložil v razpravo osnutek zakona o pomoči Angliji, ki bo, ako bo sprejet, omogočil Angliji nadaljnje nabave vojnega materiala v Zedinjenih državah. Osnutek še ni dovršen. Osnovna njegova podlaga bo,
da bi Zedinjene države Angliji stavile na razpolago vojni material iz svojih zalog, ki ga bo Anglija vrnila, kadar bo to mogla storiti.
V Washingtonu sodijo, da pomeni ta Roose-veltova izjava njegovo jamstvo, da se bo skrajno nujno vprašanje ameriške pomoči Angliji dokončno uredilo že v prvih tednih prihodnjega leta.
V nemškem zunanjem ministrstvu v BŠr-linu so bili po vestih iz New Yorka te dni sprejeti tuji novinarji in jim je zastopnik zunanjega ministrstva
podal dokaj ostro nemško izjavo proti pomoči, ki jo nudijo Zedinjene države Angliji.
Zastopnik zunanjega ministrstva je dejal, da nemška vlada zelo resno gleda na pomoč, ki jo Zedmjene države nudijo Angliji. Zedinjene države kažejo na eni strani prijateljstvo nasproti vojujoči se Angliji, nasproti Nemčiji pa poznajo le obtožbe. Tak položaj postaja nevzdržen. Posebej je izrazil zastopnik zunanjega ministrstva svarilo na račun Zedinjenih držav zaradi novih Roosevelto-vih predlogov o pomoči Angliji in zaradi govoric, da bodo Zedinjene države odstopile Angliji vse trgovinske ladje od nemške vojske zasedenih držav, ki so v ameriških lu-kah. Ameriški novinarji ugotavljajo, da je imela oblika, v kateri ie bila podana ta izjava, zelo resen značaj. Smatrajo, da si Nemčija prizadeva preprečiti Rooseveltov načrt za posoditev ameriškega vojnega materiala Angliji.
United Press javlja, da je japonska vojaška komisija v Francoski Indokini sporočila francoskim oblastem,
da bo morala Japonska zahtevati v Indokini nova oporišča za svoje letalstvo
in vojno mornarico, in sicer ob južni obali Indokine. Japonci izjavljajo, da potrebujejo nova oporišča za zaščito pomorske poti med Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo. Smatrajo, da bodo Japonci dobili oporišča na enem izmed francoskih otokov -ob obalah
DOMOVINA 3t SI
mfnfrrrTT~ffirirrriT-"n^ ~	JI
južne Indokine. Zdaj imajo Japonci na For-mozi, Hainanu in v Indokini okoli 70.000 vojakov.
Siamsko vojno poročilo javlja,
da so siamska letala v povračilo za napade francoskih letal bombardirala sedem mest v Francoski Indokini. Radio v Bangkoku pristavlja k temu poročilu, da so bila ob tej priliki tri mesta v francoski Kambodži čisto izravnana z zemljo.
Angleški listi napovedujejo,
da bo zdajšnji zunanji minister lord Halifax imenovan za novega angleškega veleposlanika v Washingtonu. Nekateri listi omenjajo tudi še letalskega ministra Sinclaira kot možnega kandidata. Obenem s Halifaxovim imenovanjem naj bi bila izvedena preosnova angleške vlade. »Times« napoveduje, da bo zdajšnji minister za vojsko Eden ob tej priliki prevzel zunanje ministrstvo. V vlado naj bi stopil po nekaterih poročilih tudi Lloyd George.
Francoska vlada je imenovala
za stalnega francoskega predstavnika v Parizu De Brugnona. Doslej je bil De Brugnon osebni Lavalov zastopnik v Parizu. Ob svojem prihodu v Pariz je Laval, ki je bil izpuščen iz zapora, podal novinarjem izjavo, v kateri izraža prepričanje, da bosta Nemčija in Italija zmagali v vojni. Laval tudi pravi, da se še ne namerava umakniti iz političnega življenja. Glede akcije bivšega podpredsednika vlade Lavala so razširjene razne domneve. Po njegovih akcijah se lahko sklepa, da Lavalova politika ni bila v skladu s politiko maršala Petaina, toda na drugi strani je težavno ugotoviti, ali je bilo to Lavalovo nesoglasje s Petainom bolj načelne narave, ali je bila razlika samo glede kakega vpraašnja. Nekateri trdijo, da Laval še sodeluje s Petainom, ne navajajo pa, kakšne narave je to sodelovanje. Po neki vesti je bil Laval izpuščen iz zapora na posredovanje nemškega veleposlanika v Parizu Abetza, ki je nalašč zaradi tega prišel v Vichy.
Gospodarstvo
Sejmi
30.	decembra: Mirna peč;
31.	decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah dne 20. t. m. (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Nemška klirinška marka je bila po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 455.50 do 456 din.
Drobne vesti
= Jugoslovensko bolgarska gospodarska pogajanja. V Beogradu se mudi glavni tajnik Bolgarske narodne banke in vladni poverjenik v bolgarski uvozni centrali dr. Nedelj-čev. Stopil je v zvezo s pristojnimi činitelji in se začel neobvezno pogajati glede raznih vprašanj, ki zanimaj® oba novčanična zavoda Jugoslavije in Bolgarije. Dr. Nedeljčev je tudi obiskal Prizad, kjer se je začel pogajati glede izmenjave blaga med Bolgarijo in Jugoslavijo.
—	Naša država bo kupovala petrolej v Rumuniji. Te dni je bil podpisan sporazum o ureditvi trgovine med Jugoslavijo in Rumu-nijo, in sicer z veljavnostjo do konca marca. Po tem sporazumu bo naša država izvažala v Rumunijo kovine, izvažala pa petrolej. Obračunavali bodo v švicarskih frankih.
= Pridelovalci zadržujejo turščico, da bi jo pozneje prodali dražje. Ze pred uveljav-ljenjem uredbe o prodaji turščice je kazalo, da bodo pridelovalci zadrževali turščico, ker jim je ni treba prodajati, saj so dobro prodali pšenico in druge kmetijske pridelke. Zdaj lahko čakajo na boljše cene turščice. Turščica bo znatno dražja, ko bo osušena in tedaj je bo nedvomno mnogo več naprodaj. Trgovina s turščico je zadnje čase skoro povsem zastala. Ustanove, ki lahko kupujejo turščico, kakor Prizad, a nimajo potrebne trgovinske spretnosti, si zdaj zelo težko preskrbe blago. Zaradi tega doslej Prizad še ni nakupil mnogo turščice.
—	Pred povišanjem posrednih davkov. Iz Beograda poročajo, da je zaradi splošnega dviga cen država primarana povečati svoje izdatke. Za to povečanje izdatkov pa je treba najti sredstva v večjih dajatvah državi. Ze po izjavah, ki so jih dali v zadnjih dveh mesecih odločujoči činitelji, je bilo pričakovati, da bo prišlo do povečanja davkov. Po ve-
steh, ki jih objavlja »Jugoslovanski kurir«, bo povišanje nekaterih davkov izvršeno že 1 januarja. Predvsem bo povišan davek na poslovni promet. Istočasno bo povišan luksuzni davek. Po isti vesti bo izvršeno tudi povišanje trošarinskih stopinj. Naposled bo-« do povišane nekatere takse po zakonu o tak* sah. Zlasti bosta povečani taksa za prenos nepremičnin in taksa za prošnje in vloge. Carinski ažijo bo 1. januarja povišan od 14 na 15 din.
*= Izvoz svinj v Nemčijo. Med zastopniki ravnateljstva za trgovino s tujino in nemškega urada za prehrano se vodijo v Beogradu pogajanja o cenah svinj, ki bi prišli v poštev, za izvoz v Nemčijo. Pričakujejo, da bodo pogajanja kmalu uspešno končana.
STANOVANJE JE ISKAL
Jaka: »Koliko stane stanovanje?«
Gospodar: »Tisoč dinarjev.«
Jaka: »A kje je hlev?«
Gospodar: »Kakšen hlev?«
Jaka: »Hlev za osla, ki bi vam toliko plačal!«
VIDEL JE
Stari oče: »Kaj praviš, Mihec, koliko pljučnih delov ima človek?«
Mihec: »Dva.«
Stari oče: »Dobro. A kako veš to?«
Mihec: »Ko se je naša Katrica umivala, sem ju videl...«
F. Gobey:
24
Umor na ple$y
»Da bo prišla k vam. Morda vas je že iskala doma.«
»Moj bog, jaz sem se pa tako bala!«
»Ali mi dovolite, da vas spremim domov?«
»Zakaj ne, toda najprej bi rada sama govorila z njo.«
»Razumem vas, gospodična. Pohitel bom k stricu, naj vas odreši tega preganjanja. Vrnite se domov. Morda vas gospa Cambry-jeva že čaka. Jaz pojdem potem tudi k njej.«
»Ubogala vas bom.«
Ponudila mu je roko, ki jo je pokril z vročimi poljubi.
Ko je Berta prišla pred hišo, kjer je stanovala, je videla, da je redar, ki jo je spremljal, krenil dalje in se ustavil šele pred neko vinamo v bližini.
Vratar je povedal Berti, da je tisti dan, ko so jo zaprli, prišla neka zelo lepa gospa v bogatem vozu in vprašala za njo. Berta je takoj vedela, da je morala biti to gospa Cam-bryjeva, in je vratarju naročila, naj jo takoj spuste k njej, če spet pride.
Ko je Berta stopila v svojo sobo, je zajokala od veselja in žalosti. Vse je bilo tako zapuščeno. Cvetje je ovenelo in klavir je bil še odprt, kakor ga je bila pustila tisti dan, ko so jo prijeli. Iznenada pa je nekdo pozvonil in Berta je pohitela k vratom. Gospa Cambryjeva ji je padla v objem. Gospodična Berta je bila do solz ganjena in lepa vdova prav tako.
»Srečna sem, da vas vidim, draga Berta! Zmerom sem mislila na vas.«
»Vem, gospa, da se moram vam za vse zahvaliti.«
»Nič se mi ni treba zahvaliti. Nedolžni ste. vem. Branila sem vas in in zdaj ste pač zmagali.«
»Bojim se, gospa, da mi ne bi svobode spet vzeli. To je bila le milost.«
»Ne bojte se! Dokazali bomo, da ste res nedolžni.«
»Ali sme pravica udariti nedolžnega, če ne najde zločinca? To bi bilp strašno. Vi se boste že opravičili in dokazali...«
»Ko je pa toliko navideznih dokazov proti meni!«
»Te dokaze bomo že podrli, drugega za drugim. Saj še sami ne veste, kateremu srečnemu naključju se morate zahvaliti, da ste danes prosti «
»Res ne vem.«
»Dobro, povedala vam bom to. Toda najprej mi obljubite, da boste do mene odkriti. Saj veste, da sem vaša najboljša prijateljica. Povejte mi vse!«
»Saj sem že povedala ... kar sem mogla.«
»Preiskovalnemu sodniku, da ... Toda jaz nisem preiskovalni sodnik, ampak ženska. Razumem vse slabosti in jih skušam opravičiti.«
»Nimam slabosti, ki bi si jih lahko očitala.«
»To verjamem. Nisem se dobro izrazila.«
»Dolže vas umora, ker je bilo orožje, ki je zakrivilo smrt neke ženske, vaše.«
»Tega ne tajim.«
»Toda tajite, da bi bih na plesu v operi. Pa ste vendar bili! Ne bojte se, ne mislim vas izdati preiskovalnemu sodniku.«
»Kolnem se vam, da na to niti malo na mislim.«
»Dobro torej! Priznajte mi resnico. Najprej pa naj vam povem, kako je mogoče, da ste zdaj prosti. Menda vam je znano, da so našli na cesti vaš domino in krinko.« ,
»Da, videla sem žensko, ki mi je oboje prodala. Spoznala me je pred sodnikom.«
»Stražnik, ki je oboje našel, se je potem spomnil, da je bilo to pred tretjo uro zjutraj. Ugotovljeno pa je, da je bila tista ženska umorjena ob treh zjutraj. Gospod Darcy je tedaj začel verjeti v vašo nedolžnost. Toda da vas bo lahko nehal zasledovati, mora za vsako ceno zvedeti, kje ste bili tisto noč od polnoči do štirih zjutraj. Berta, zaupajte mi to in prisežem vam, da bom prepričala gospoda Darcyja, ne da bi izdala vašo skrivnost.«
»Prisezite mi, da ne bo nihče na svetu zvedel tega, kar vam bom zdajle povedala!«
»Prisegam vam!« Gospodična Lesterelova je začela počasi:
»Rada bi govorila, toda nimam toliko moči.. « '
Gospa Cambryjeva jo je prijela za roko in ji nežno rekla:
»Ali naj vam jaz zadajam vprašanja?«
»Bolje bo tako,« je zajecljala Berta.
»Torej: tista ženska vam je pisala, kajne? Dobili so košček njenega pisma.«
»Res, pisala mi je.«
»To je bilo v torek pred plesom.«
»Da.«
»Po pošti?«
»Ne, pismo mi je poslala po svoji sobarici.«
vice
*	Seja sreske organizacije Jugoslovenske nacionalno stranke za mesto Ljubljano. Te
dni je bila v dvorani Kazine zelo lepo ob-iska»a redna seja širšega odbora sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Ljubljano. Sejo je vodil poslevo-deči podpredsednik g. Rudolf Žitnik, ki se je najprej spominjal prerano umrlega nacionalista in človekoljuba zdravnika dr. Jamarja. Sporočil je potem vsem navzočim iskrene pozdrave zaradi bolezni zadržanega predsednika sreske organizacije dr. Alberta Kra-merja. Zbrani odborniki so podpisali pozdravno pismo, v katerem žele g. dr. Kramarju čim prejšnjega okrevanja.
K« je g. Žitnik opozoril na nekatere nove dogodke v naši domači politiki, je urednik dr. Branko Vrčon v zanimivem poročilu orisal splošni mednarodni in še posebej naš zunanjepolitični položaj. Pojasnil je tudi akcijo mladine za čim tesnejšo povezanost vseh naprednih sil v Sloveniji Poslušalci so sledili obema poročiloma z zanimanjem in ju nagradili z živahnim odobravanjem.
*	Smrt vodilnejšega moža Samostojne demokratske stranke. V Pakracu na Hrvatskem so pokopali znanega prvaka Samostojne demokratske stranke in zaslužnega javnega delavca proto g. Podunavca. Na njegov pogreb sta prišla iz Zagreba glavni tajnik stranke senator g Sava Kosanovič in kot zastopnik dr. Mačka poslanec g. Ljudevit To-mašič Ob krsti so se od pokojnika poslovili prota g. Stanojevič, profesor Tomašič, senator g. Kosanovič in g Ignjat Teribaj. Dr. Maček je poslal lep venec, ki so ga položili na Podunačev grob.
*	Madžarski zunanji minister na ribolovu v S!ov«*niji. Madžarski zunanji minister grof Csakj, čigar obisk v Beogradu je pred dnevi zbudil tolikSno pozornost v svetovni javnosti, je pred svojim povratkom v domovino obiskal tudi slovenske kraje. V nedeljo je prišel v spremstvu na Savo med Hotičem in Litijo lovit sulce. Z njim so bili njegova soproga. madžarski poslanik v Beogradu s so-
Erogo, pomočnik našega maršala dvora Ba-ič-Gjalski, g Plemelj, ki je lastnik lovišča in industrijec g Rado Hribar Pod vodstvom dveh preizkušenih čolnarjev Zupančiča iz Hotiča in Kresa iz Zgornjega Loga je odlični gost s svoiim spremstvom v dv»h Solnih
neguj svoje zobe!
S tako važno stvarjo kot je nega in čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen In prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom.
SARO'u
kco jfUtie&m- ekcmorruom !
ribaril od Hotiča do Podšentjurja in Strmo-la, kjer so izstopili in prešteli plen. Zimski dan je bil izredno krasen, prav tako pa jim je bila lovska sreča naklonjena. Ujeli so 14 krasnih sulcev. Zanimivo je, da v Savo pri Litiji radi prihajajo ribarit odlični gostje iz Madžarske Te dni je v istem lovišču poiskal srečo nečak bivšega predsednika madžarske
vlade grofa Tisze, ki je ujel 16 kg težkega sulca. Po končanem lovu je grof Csaky s svojim spremstvom obiskal znano gostilno pri Mlakarju, kjer so jih čakali šoferji z avtomobili, ter se odpeljali na postajo.
* Prebivalstvo Jugoslavije po poklicih. Splošna državna statistika v Beogradu je izdala četrto kniigo z izidi popisa prebivalstva
»Vi ste rekli tej sobarici, da boste prišli?«
»Res je.«
»Njena posrsodprica vam ie napovedala sestanek ob r>ol treh zjutraj. Tako je bilo v tistem pismu.«
»Da. toda ..«
»Slo je za pisma, ki vam jih je tista ženska hotela izročiti.«
»Kdo vam je to rekel? je preplašeno vpra-Sala Berta.
»Sarao sem se tega domislila. Toda vi ste bili samo posredovalka, kajti oseba, ki so ji bila ta pisma namenjena, ni mogla priti sama ponie. Ne bom vas izpraševala, kdo je ta oseba Prosim vas samo, da mi priznate, ali srte šli v opero.«
Gospodična Lesterelova je prikimala.
»Ko ste odšli iz moje hiše?«
»Da«
»Okoli polnoči torej. Toda takrat še niste bili oblečeni za ples.«
»Domino in krinko sem imela v vozu. ki 6em se z njim pripeljala. Voz me je čakal pred vrati vaše palače.«
»Potem ste se torej med potjo oblekli. Ali ste šli tnkoj v opero?«
»Da. Toda v poslednjem trenutku se je zgodilo nekaj, kar me je prisililo, da sem morala noč potem prebiti v neki oddaljeni mestni četrti. Morala sem rešiti čast, da, celo življenje neke osebe.«
»Tiste, ki je pisala tudi pisma?«
»Da, tiste.«
»lorej ženske, ki je prišla po vas...« » Ta ženska mi je samo sporočila, da preti tisti osobi smrtna nevarnost in da t>e ne smem prav nič obotavljati.«
»Dobro. Toda to še ne razjasnjuje tega.
»Vse vam bom pojasnila, draga gospa. Nesreča je pretila na vseh straneh. Hotela sem najprej dobiti pisma, ker je gospodična Orcivalova grozila, da jih bo izročila ...«
»Nekemu sovražniku... prijateljice, ki ste jo vi hoteli rešiti.«
»Morala sem pohiteti tudi na neko drugo stran, kjer je bila moja prisotnost nujno potrebna in kjer bi morala ostati nekaj ur. Zato sem šla naprej v opero in tedaj...«
»Ob kateri uri ste bili v operi?«
»Menda razumete namen mojih vprašanj, neje ob pol ene.«
»In ste šli naravnost v Orcivalkino ložo? Ali je bila sama?«
»Da.«
»Ali vas je kaj oštela, ker ste prezgodaj prišli?«
»Da, -najprej me je. Pozneje se je pomirila. Vrnila mi je pisma in me prosila, naj grem, ker je še nekoga pričakovala.«
»Imena tiste osebe, ki jo je pričakovala, vam ni povedala?«
»Ne,« je začudeno odvrnila Berta.
»Menda razumet enamen mojih vprašanj. Ce se dokaže, da je za vami prišla v ložo še kakšna ženska, bi bilo jasno, da je ta ženska izvršila umor. Ali je niste srečali, ko ste zapuščali ložo?«
»Nikogar nisem opazila. Silno se mi je mudilo. Odhitela sem po stopnicah in se potem odpeljala dalje...«
»V neko oddaljeno pariško četrt. Med potjo ste odvrgli domino in krinko. To je bila srečna misel, kakor je bilo tudi sreča, da so oboje našli pred tretjo uro zjutraj. Potem se seveda niste več vrnili v opero.«
»Ne. Le po kaj? Saj sem pisma imela!«
»Ta pisma ste potem med štirimi očmi se-
»Da.«	,
žgali?«
»Hvala vam, Berta, da ste mi toliko zaupali. Zdaj vam lahko jamčim, da ste rešeni.«
»Obljubili ste mi, da preiskovalnemu sodniku ne boste ničesar rekli!« je vzkliknila Berta.
»To se razume, da bom molčala. Glavno je, da mu lahko prisežem, da ste nedolžni. On mi bo to moral verjeti Toda še nekaj važnega je, kar bi bilo treba na vsak način razčistiti.«
»Kaj pa?«
»Kako je s tistim bodalom. Ali je bilo res
vaše?«
»To sem takoj tudi sodniku priznala. Prinesel mi ga je svak z Japonskega.«
»Tisti večer ste ga imeli v moji hiši.«
»Da. Tudi gospodu Gastonu Darcyju sem ga pokazala.«
»Ali ste ga imeli tudi na plesu v operi?«
»Zal. Nisem mogla slutiti...«
»Ali ste ga pozabili v loži?«
»Ne. Neprestano sem ga imela v rokah. Opazila ga je tudi gospodična Orcivalova. Pogledala ga je in mi rekla, da bi vendar zaslužila nekakšno nagrado za uslugo, ki jo je izkazala moji prijateljici.«
»In rekla vam je, da bi ji to bodalo podarili?«
»Tako je bilo. Jaz ji te želje nisem mogla odbiti. Preveč srečna sem bila, da sem tako poceni prišla do pisem.«
»Nesrečno nakliučie! Sama je prosila za orožie, ki jo je potem usmrtilo.«
»Moj bog!« ji je segla Berta v besedo. Spominjam se, kako mi je Julija rekla, da bo morda imela tisto noč še buren pogovor z neko osebo, ki bi jo utegnila napasti in da
1. 1931. Po tem popisu je v naši državi 6 milijonov 368.000 prebivalcev, ki se preživljajo s svojim delom, in 7,251.000 prebivalcev, ki jih vzdržujejo drugi. V kmetijstvu in živinoreji je zaposleno 10,670.000 ljudi, industrija, obrt m trgovina pa iih preživ^ajo 1.233.000. Kmečkega prebivalstva je torej 76.58 odst., v industriji in obrti je zaposleno 11 odst., v trgovini in prometu 4.85 odst., v javnih službah in svobodnih poklicih 4.8 odst. in v drugih poklicih 3.49 odst. ljudi.
•	Izjava dr. Frana Kulovca. Ze v zadnji Številki smo poročali, da se je zavoljo smrti dr. Antona Korošca sestal širši banovinski odbor Jugoslovenske radikalske zajednice za Slovenijo in izvolil senatorja dr. Frana Kulovca za svojega novega predsednika in za političnega naslednika dr. Korošca. »Slovenec« objavlja daljši izvleček iz govora, ki ga je predsednik dr. Kulovec imel po svoji izvolitvi. V njem je med drugim izjavil: »Z vsemi silami bom zmerom delal za smoter, za katere se je boril pokojnik, za zmago krščanskih načel v javnem življenju in za slovensko samoupravo. Slovenska samouprava je veliki ideal, za katerega se bom zmerom boril z vašo pomočjo. Zahteva po njej je v popolnem skladu z državno zamislijo naše ljubljene Jugoslavije. Mi ljubimo to državo in samo v njej si zamišljamo življenje naše samouprave. Imamo na čelu svoj domači vladarski dom Karadjordjevičev, ki naj ga Bog poživi!«
•	Drugi plavž na Jesenicah je uagorel. Po 40 letih, odkar je bil pogašen zadni plavž, je podjetnost Kranjske industrijske družbe spravila v obrat nov plavž, ki je zagorel septembra L 1937. Ta plavž dela še danes Odtlej se je močno razvila železarska industrija na Jesenicah, da je danes v teh obratih zaposleno 5000 uslužbencev. Te dni pa je zagorel še drugi plavž. Ob tej priliki je priredilo podjetje majhno domačo slovesnost.
•	501etnico je praznovala te dni v Sp Hu-dinji pri Celju posestnica ga. Elza A d a m-V o h o v a. Dolgo vrsto let je že zvesta naročnica in vneta čitateljica »Domovine«, ki jo ob večernih urah rada prebira. Svetovna vojna ji je vzela skrbnega moža in je sama z veliko skrbjo vzgojila svoja dva sinova, izmed katerih je eden orožniški narednik, drugi pa krojač. Jubilantka se je rada udejstvovala v raznih dobrodelnih in podpornih društvih. Tako je bila v Dravogradu predsednica Invalidskega združenja in je mnogo pripomogla k lepemu razvoju društva Leta 1936 je prišla v Celje in kljub
ji bo pahljača z bodalom prav prišla. Grozno je to!«
»Grozno!« je ponovila gospa Cambryjeva. »Če bi bili to takoj povedali preiskovalnemu sodniku, bi bila šla preiskava v čisto drugo smer. Toda razumem vas. Niste mogli drugače govoriti, če niste hoteli izdati svoje prijateljice. Toda dovolite mi. da vas vprašam, komu so bila namen jena tista pisma.«
Berta je zardela.
»Gospa, to ni več moja skrivnost. Pozabiti hočem ime tistega moškega.«
»Ali ga poznate?«
»Videla sem ga in pokazali so mi ga, toda *ama nisem nikoli z njim govorila.«
»čudno, a zakaj se on skriva?«
»Mrtev je že.«
Toliko da gospa Cambryjeva ni kriknila. Potem je rekla:
»Zdaj so mi padle luskine z oči. Lahko si mislim, kako so ta pisma prišla v roke gospodične Orcivalove. Listi so objavili, da se je nekaj dni pred tistim plesom obesil neki tujec v njeni hiši. Ta pisma so bila torej .«
»Ne imenujte mi njegovega imeia, če ga poznate, gospa. Tisto ime...«
»Pomirite se, draga Berta. Se nekaj bi vas rada vprašala.«
»Recite mi, kdaj se je začelo razmerje tistega človeka z vašo prijateljico.«
»Pred dobrim letom. Končalo se je pred nekaj meseci.«
»Zdaj pa nekaj drugega, draga Berta. Govoriva o vaši bodočnosti!«
»O moji bodočnosti? Jaz se mjo že zaigrala.«
»Zakaj? Vzeli boste Gastona Darcyja, jaz pa njegovega strica.«
temu, da je fiele nekaj let tu, uživa pri sosedih in znancih in prijateljih spoštovanje, ki si ga je pridobila z svojo ustrežljivostjo in prijaznostjo. Jubilantki želimo ob njeni pol-stoletnici da bi živela v krogu svojih najdražjih še mnogo, mnogo let!
*	Nagrajeni delavci na Jesenicah. Tudi letos je Kranjska industrijska družba priredila v Kazini na Jesenicah časten večer zaslužnim delavcem, ki so letos pri podjetju dopolnili 40 let nepretrganega službovanja. Podjetje je priredilo doslej že štiri častne večere, pri katerih je dobilo lepe priznalne listine okoli 140 sodelavcev. Letos je prišel na vrsto »peti poziv«: Dernič Janez, Iskra Jakob, Koder Nikolaj, Lazar Simen, Ravnik Lovro, Slamnik Matevž, Smolej Janez, Tičar Janez in Zvab Anton. Večera so se udeležili člana upravnega sveta glavni ravnatelj g. Karol Noot in ravnatelj g. Josip Pfeiffer, tehnični ravnatelj dr. inž. Herman Klinar, šef inšpekcije dela inž. Srečko Petrovčič in glavni tajnik dr. Maks Obersnel. Navzočni so bili tudi nekateri obratovodje in uradniki. Po skupnem fotografiranju in po izdatni večerji je imel zelo lep nagovor šef inšpekcije dela inž Petrovčič. Nato je vsakemu jubilantu izročil lepo spominsko listino in denarno nagrado. Zahvalil se je najstarejši jubilant g. Jakob Iskra. Ravnatelj g. Josip Pfeiffer je poudaril, da bo upravni svet imel zmerom razumevanje za potrebe uslužbencev.
*	Uvedba krušnih kart v hrvatskih mestih. Te dni je bil v Zagrebu posvet zastopnikov Zveze hrvatskih mest, banske oblasti in Po-goda (nedavno ustanovljenega hrvatskega Prizada). Na posvetu so sklenili, da se v vseh hrvatskih mestih uvedejo nakaznice za najvažnejše življenjske potrebščine zlasti za kruh. Zadevna uredba bo izšla v najkrajšem času.
*	Smrt staroste slovenskih frančiškanov.
V frančiškanskem samostanu v Nazaretu v Savinjski dolini je umrl zlatomašnik in starosta slovenskih frančiškanov pater Emilij an Dovgan Rajnki je bil po rodu iz Kamnika in je v mladih letih misionaril tudi med izseljenci Blag mu spomin!
*	Nove znamke v korist protijetične lige. Ob koncu tega meseca bodo prišle v promet posebne poštne znamke v korist protijetične lige. Uporabljene bodo pretiskane letalske znamke, ki so bile izdane leta 1937 po 5, 10, 20 in 30 din.
*	Pozdrav rojakom v Nemčiji. Zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi v Essen-Stop-penbergu kakor vsem roiakom v Dortmund-
»Ne morem biti žena gospoda Gastona.«
»Zakaj ne? Ljubite ga in on ljubi vas. Da, vi ga ljubite, ne motim se.«
Berta je zajokala in rekla:
»Saj si niti misliti ne morete, koliko jaz trpim.«
»Vendar se ne boste brigali za gobezdanje ljudi. Prezirajte ljudi kakor jih gospod Gaston prezira. Samo norci bi mu mogli zameriti, če bi vzel vas. Ljubite ga in kaj vas vse drugo briga!«
»Prav zato, ker ga ljubim, moram njegovo ponudbo odkloniti. Njegova preteklost je neomadeževana in zato ni potrebno, da bi si bodočnost mazal z menoj « - *
»Berta, vi se ozirate na to, kar on prezira. Poročite se z njim in vaša ljubezen vam bo najboljši pomočnik. Ljubezen je vse, vse ostalo pa je dim. Ce bi bila jaz namesto vas, se ne bi niti za trenutek pomišljala.«
»Pozabljate, da me utegnejo že jutri od-vleči nazaj v zapor, odkoder morda ne bom prišla prej kakor takrat, ko me bodo sodili in obsodili. Kako bi torej sploh smela misliti na gospoda Gastona?«
»Počakajte samo toliko, da se gospod Dar-cy prepr.ča o vaši nedolžnosti in vas neha zasledovati. Ne bojte se zlobnih jezikov! Trije bomo nastopih proti njim: vaš mož, moj mož in jaz. Jutri vam bom privedla Gastona. Prihajala bom k vam vsak dan, in prosim vas, da razpolagate z menoj v vsakem oziru.«
Gospodični Lesterelovi se je zjasnil obraz in vprašala je:
»Ali bi vi, gospa, pristali...«
»Na vse, kar želite. Samo da vam pomagam.«
»Imam sestro, ki jo nad vse ljubim ...«
Mengediju in Liinen - Brambauerju želi vesele božične praznike in zadovoljno novo leto Rebernak Jakob iz Nakla pri Kranju.
*	Prva pomoč ponesrečenim živalim je naziv knjige dr. Ferda Kerna, ki ne sme manjkati v nobeni kmečki hiši. Danes je živina draga in škoda, ki jo povzroči nesreča, še bolj občutna. Zato ne štedite na nepravem mestu, temveč naročite takoj prepotrebno knjigo, ker vam bo prihranila mnogo skrbi in stroškov. Cena mehko vezani knjigi je 23 din, po pošti 25 din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
*	Varujte se nalezljivih bolezni. Zato naročite knjigo dr. Josipa Tičarja: »Boj nalezljivim boleznim« z navodilom za nego bolnikov in s slikami. Knjiga velja s poštnino vred samo 16 din ter se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
*	Morje ob Dalmaciji je zmrznilo. Kakor piše časopisje, je zaradi silnega mraza zmrznilo morje v kaštelanskem zalivu pri Splitu. Po državi je mraz terjal že mnogo žrtev, ki so zmrznile.
*	Važno navodilo za naglušne. Da bi naglušni mogli spet čuti, je bil pred nekoliko leti še čudež. Zdaj to lahko dosežete z najmanjšim aparatom na svetu s srebrnim vi-brafonom, ki je velik kakor lešnik, brez ži-ce, brez baterije, brez toka in praktično neviden. Vseučiliške klinike so preiskale delovanje vibrafona, o katerem so objavljene tudi številne znanstvene knjige. Aparat se pred nakupom dobi na poskušnjo. Tvrdka Vibrafon (Nep. 18. I.), Zagreb, Tomislavov, trg 17, nudi našim bralcem edinstveno priložnost, da se glede naglušnosti kakor tudi glede vifrafona natančneje poučijo, ker
vsakemu zanimancu pošlje brezplačno in čisto neobvezno »Zlato knjižico sluha« in zdravniška potrdila.
*	Smrten padec s stavbe novega bogoslovja. Na stavbi novega bogoslovja pod Kalva-rijo v Mariboru se vršijo zdaj med drugim tudi kleparska dela. Tam je bil zaposlen 54-letni kleparski pomočnik Mihael Jodl z Ruške ceste. Po nesrečnem naključju je omahnil v globino in obležal s smrtnimi poškodbami po vsem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je umrl. Bil je dober delavec. Družina je izgubila z njim skrbnega poglavarja. Žalujočim svojcem sožalje!
*	Mrtvo sta našla. Mesar in posestnik Janko Ino iz Zagorja se je v nedeljo popoldne s hčerko popeljal na sankah proti Mlinšam. Namenien ie bil obiskati ROletno posestnico
»In ki je niste videli, kar so vas prijeli?«
»Ona niti ne ve, da sem spet v svobodi« Jaz pa tudi ne vem. ali ona sploh še živi. Bila je hudo bolna, pa nisem dobila vesti od nje.«
»Ne bojte se Nič se ji ni primerilo. Gospod Roger Darcy mi je rekel, da je zaslišal njo in njenega moža. Njen mož je menda pri mornarici.«
»Da, častnik pri trgovski mornarici. Dober človek je. a zelo siten Morda bi me on nagnal, če bi prišla v njegov dom Utegnil bi prepovedati moji sestri Matildi, da bi me sprejela, ona pa bi se temu uprla, in potem ...«
»Ali želite, da bi šli skupaj? Povedala mu bom, kdo sem jaz, rekla bom. da ste nedolžni in on mi bo verjel.«
»Gospa, če bi to storili in me spravili z njim, bi rešili mene in mojo sestro... ker vi ne veste... ne morete vedeti...«
»Lahko si vse mislim,« ji je segla gospa Cambryjeva v besedo. »Spodaj čaka moj voz. Kje pa stanuje vaša sestra?«
»V ulici Caumartin.«
»To je blizu. Spravila vaju bom in potem vas bom pustila tam, da se o vsem pogovorite.«
»Samo nekaj vas rotim, gospa! Pred nje-/lm možem ne omenite ne pisem, ne sestanka v operi.«
»Ne bojte se, draga Berta! Samo vratarju naročite prej, da ste šli k svoji sestri. Utegnil bi priti gospod Gaston.«
»Prav imate. Tako bom storila.«
Na ulici ni bilo več detektiva.
Ko sta pozvonili pri Crozonovih, jima je odprla služkinja, ki je povedala:
Potratovščico blizu Dolgega Brda. Ko sta priSa s hčerko do hiše, sta zaslišala žalostno mukanje živine v hlevu. Klical je gospodinjo, toda ai bilo odgovora. Meneč, da je odšla v cerkev, je kar sam nametal živini krme v jasli. Čez čas je šel spet trkat na hišna vrata. Odgovora ni bilo, pač pa je z lahkoto odprl vežna vrata. S hčerko sta stopila v sobo m sta našla staro ženico mrtvo na postelji. Zenica je samotarila v hiši in je umrla zaradi starosti.
*	(Upepeljeni domačiji. Antonu in Tereziji Simoničevima v Račah je ogenj upepelil domačijo. Vzrok požara je bil slab dimnik Posestniku Antonu Krajncu je pogorela v Mali Zimici pri Dupleku domačija. Vzrok ognja še ni dognan.
*	Dva požara. Nedavni zvečer se je vnel cvetličnjak na posestvu ge. Janičeve na Bab-nem pri Celju. Na kraj požara so hitro pri-speH gasilci z Babnega in preprečili da se ni požar razširil. Cvetličnjak je zgorel do tal. Kaže, da je bil požar podtaknjen. V kleti šefa katastrske uprave v Celju inšpektorja g. Didka na Miklavžkem hribu so Sse po nesreči vnela drva. Ogenj so kmalu omejili.
*	Po nesrečnem naključju se je ustrelil. Te dni je poslal Matija Rak, posestnik v Ro-gačiei, svojega 121etnega sina Ivana v hlev, da odveže živino in jo žene napajat. Fanta pa precej časa ni bilo iz hleva Očetu se je to videlo sumljivo, pa je stopil v hlev, kjer je zagledal sina vsega v krvi ležati v kotu. Takoj je skočil k njemu, da bi. mu pomagal, a je bil ves trud zaman. Sinko je bil že izkrvavel. Nedaleč od njega je ležal starinski samokres. -Fant se je pač igral s samokresom, ki se mu je nenadno sprožil in mu uničil mlado življenje. Kje je dobil samokres, je vprašanje Starši izjavljajo, da ga pri hiši niso imeli in tudi niso nikdar videli, da bi ga. otrok imel.
*	Smrt na tračnicah. Pri premikanju tovornega vlaka se je na postaji Sv. Lovrencu na Pohorju zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal zavirač državnih železnic Ivan Pliberšek, doma iz Rtedvanja pri Mariboru Mož je po nesreči padel pod kolesa, ki so ga do smrti povozila. Pokojnik je bil vesten uslužbenec in dober tovariš. Naj v miru počival
*	Obsodba predrznega vlomilca. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je zagovarjal 311etni samski delavec Pavel Malovrh iz Ljubljane, pristojen v Črni vrh. Obtožnica ga je dolžila, da je leta 1938 zagrešil več vlomov, naiprei dva pri Antonu Ovnu
v Dobrovi pri Ljubljani, nato prav tam v mes nico Antona. Vamplja. Pri Ovnu si je nabral večje količine usnja, nekaj parov čevljev in raznih čevljarskih potrebščin, pri Vamplju pa cel kup razne mesnine. Ko je bil oskrbljen z obutvijo in jedjo, ši je potem v koči Borisa Krevlja na Golem brdu nabral še nekaj obleke, perila in odej. Dalje je vlomil še pri Ivanu Stanovniku v Kozarjah. Sodniki so ga kot starega grešnika obsodili na štiri leta robije.
*	Brca vzrok smrti. Petletnega delavčevega sina Antona Javnika iz Kurje vasi pri Sv. Lovrencu na Pohorju je nekdo tako močno brcnil, da je deček umrl Odrejeno je bilo raztelesenie trupla, da se doženejo podrobne okoliščine dečkove smrti,-
*	Nevaren tat prijet. Policija je zaplenila
v	nekem stanovanju v Cemetovi ulici v Liubljani večjo količino sumljivega blaga. Zdaj so ugotovili, da je skril predmete, in sicer tri kovčege, v katerih je bilo mnogo raznega perila, oblek čevliev in podobnega, neki France Velkavrh iz Korene nad Hor-iulom Vse to blago izvira bržkone iz raznih tatvin, kajti 231etni Velkavrh ki je po oo-klicu šofer, je že znan nepridiprav. Velkavrh je spravil blago že pred časom v Cerne-tovi ulici, kier se je naselil pod tujim imenom Prijavil se je kot Ivan Purkart, da bi imel mir pred policijo Imel pa je vendarle smok> Aretirali so ga namreč že 13. t. m., ko je šel do Bleiweisovi cesti, namenjen nekam na V'č Zanimivo ie, da je bilo stanovanje za Purkarta plačano že po Velkavrho-
vi	aretaeiii. Ker sam tega ni mogel storiti, je verjetno, da ima pomočnika, s katerim sta skupaj vlamljala ter kradla po mestu in okolici
*	Vino so kradli. Od Sv. Križa pišejo: Lastniki naših zidanic so že dalje časa opazovali, da' jim neznanci iz zidanic odnašajo vino Zdai je bila razkrinkana vsa vlomilska družba. Nedavno sta zgoreli Repnikova in Božičeva zidanica v Gobjeku Preiskava orož nikov ie kmalu dovedla do uspeha. Prijeli so tri fante. Fantje so imeli v neki kmečki hiši svoje zatočišče, kjer so popivali in se dobro imeli. Vino so hodili krast v morav-ške zidanice. Poslednji čas'so večkrat obiskali Repnikovo zidanico, oglasili pa so se tudi v zidanici prejšnjega župana Božiča. Ko je ta opazil, da mu hodijo krast vino, je več noči bedel v zidanici in čakal vlomilcev. A tiste noči, kadar je bila straža, ni bilo nikogar Nedavno noč so fantje šli spet na tatinski pohod Eden izmed njih je po tatvini
potisnil v Repnikovo zidanico otep slame in zažgal. Preden so pritekli sosedje na pomoč, je stavba zgorela do tal. Iskre so preskočile tudi na Božičevo zidanico in so jo prav tako upepelile. Vsi trije potepini so zdaj v sodnih zaporih Nepridipravi zaslužijo ostro kazen.
*	Zagoneten umor v Zagrebu. V Zagrebu so nedavno našli zadavljeno in obešeno ženo narednika Gjura Weissa. Na podlagi raznih sumljivih okoliščin sp aretirali Gjura Weis-sa, ki pa taji vsako krivdo. Predvsem ga sumijo umora zaradi neke Mariborčanke, češ da se je nameraval z njo oženiti. Mariborčanko so zavoljo tega privedli v Zagreb, kjer je bila na policiji soočena z Weisom. Soočenje je poteklo burno in je zelo omajalo verodostojnost V/eissovih izjav v preiskavi. Saj je med drugim tudi izjavil, svoji prijateljici, da mu je umrla mati, ko je prišel na postanek z njo z žalnim trakom na rokavu. Sedaj je tudi jasno, da ni bil vzoren soprog, za kakršnega se je izdajal, saj je svoji prijateljici ponovno zatrjeval ljubezen' in obžalovanje, da si ne moreta postaviti skupen dom. Zaradi tega pa ga je tudi pozdravila pri soočenju z besedami: »On je potepuh, ničesar več mu ne verjamem.« Brez vsakega dvoma je ugotovljeno, da Mariborčanko ne zadene na umoru nikaka krivda in da je zapletena v preiskavo le kot žrtev Weissovih neresničnih navedb
*	Tat, ki se ne more spomniti vseh svojih tatvin. Na Jezici je bil aretiran vlomilec in tat Vinko Zevnik iz Mavčič, ko se je peljal proti mestu z ukradenim kolesom, ki si ga je bil prilastil malo prej pred neko gostilno. Zevnika so na policiji natančneje zaslišali, potem pa izročili sodišču. Zevnik je priznal celo vrsto vlomov in tatvin koles, vendar se vsega ni mogel spomniti.
*	Po strelih v zrak krvav poboj. Pred nekaj dnevi je prišlo do fantovskega obračunavanja v Drnovem in je 181etni Jože Vodo-pivec obležal na tleh s počeno lobanjo. Zdaj je fantovsko obračunavanje terjalo novo žrtev, 351etnega Franca Ziberta iz Bregov pri Leskovču, ki je dobil več hudih ran. Zibert je lovski paznik v lovišču Vrbini, ki je last g. Inekoviča iz Zagreba. V nedeljo se je vračal iz službe in se je ustavil v gostilni v Vihrah, kjer ie bila zbrana dražba fantov. Naenkrat je Zibert vstal, šel iz gostilne in sprožil v zrak dva strela. To je bilo fantom bojna napoved. Takoj so se vsuli iz gostilne in se je pred vrati vnel pretep. Hitro je obležal Zibert nezavesten na tleh. Bil je pre-
»Gospod in gospa sta za mizo Vesela bosta. ke bosta videla gospodično.«
Služkinja je v nekaj besedah opozorila Berto na veliko izpremembo Gospod Crozon se je z gospo Matildo pobotal in spet sta priiatelja.«
Ko je gospa Crozonova slišala, da se nekdo pogovarja v veži, je pi*la. da bi videla, kdo je prišel. Ko je zagledala Berto, jo je objela, za gospo Cambryjevo se pa niti zmenila ni Berta se je sestri komaj iztrgala, da ji je predstavila svojo zaščitnico. Potem je prišel še kapitan in ko je zvedel, da je Berta prišla, je odvedel vse tri v obednico
»Vedel sem, da je nedolžna,« je rekel in udaril s pestjo po mizi. Torej imamo zdaj Berto spet nazaj. Gospa, hvala vam, da ste se teko zavzeli zanjo.«
»Meni se ni treba nič zahvaljevati, ampak gospodu Darcyju, ki bo sploh ustavil postopek proti gospodični Berti, čim se čisto prepriča o njeni nedolžnosti.«
»No, potem me pa nič več ne skrbi,« je vzkliknil Crozon, »glavno je, da je Berta prosta. Kako se je mogel zmotiti tako dober sodnik!«
»Zavedli so ga razni krivi sledovi.«
»Vem, tisto vražje japonsko bodalo! Toda lahko bi si bil mislil, da ga je izgubila.«
Berta je prebledela. Gospa Cambryjeva je dodala:
»Da, izgubila ga je, ko je odšla iz moje hiše. Našla ga je ženska, ki ga je potem uporabila za umor v operi.«
»AH so to žensko odkrili?«
»Še ne. Toda dognali so, da Berta ne more biti kriva. Postala je žrtev nagnusne spletke.«
»Jaz bom že vse to odkril. Na sledu sem
lopovu, ki bi me bil skoraj zapletel v dvaboj z mojim starim prijateljem stotnikom Nointe lom, o katerem je trdil, da je ljUbček moje žene. Toda z Nointelom sva to podlost razkrila in Nointel je danes moj najboljši prijatelj.«
»Gospoda Nointela so mi včeraj predstavili«, je dejala gospa Cambrvjeva. »On je tudi dober prijatelj gospoda Gastona Cam-bryja, mojega bodočega nečaka.«
Berta je pogledala sestro. Obe sta ves čas mislili nato, kar se je zgodilo, odkar je bila Berta v zaporu. Berti je burno udarilo srce in sama pri sebi je pomislila:
»Vse to je Gaston napravil zaradi mene..«
»Upam, da vas bom še kaj videla«, je dejala lepa vdova Crozonu. In želela bi tudi, da me vaša gospa soproga kdaj obišče na mojem domu.«
»Prav rada bova prišla«, je navdušeno pritrdil kapitan. »Ce bi vedeli, gospa, kako sva zdaj srečna! Zdaj mi je dom raj, prej mi je bil pa pekel. Zločinec, ki mi je bil pisal tista anonimna pisma, me je hotel prepričati, da je moja žena na skrivaj rodila. Iskal sem otroka, da bi ga ubil. Zdaj prosim Matildo in Berto, da mi odpustita. Toda pustimo to! Kdaj so vas izpustili, Berta?«
»Davi, in komaj sem prišla domov, že me je obiskala gospa Cambryjeva. Ona me je navdala s tolikšnim pogumom, da sem se upala priti k vam.«
»Ne zamerite mi. Sumničil sem vas. Jezil sem se na vas, ker ste rekli sodniku, da je vaša sestra poslala po vas.«
»Gospod«, mu je segla gospa Cambryjeva v besedo, »Berto so preslepili, samo da bi jo spravili na ples v opero.«
»Najbrž je imel tudi tisti pisec anonimnih
pisem svoje prste vmes«, je vzkliknil Crozon. »Če bi ga dobil v roke, bi ga takoj zadavil.«
Tedaj je spet pozvonil zvonec na stanovanjskih vp-atfh.
»Če ni morda Nointel!« je vesel vzkliknil kapitan.	!
Med tem so se iz veže začuli glasovi dveh žensk, ki sta se prepirali.
»Ni Nointel«, ie hitro rekel Crozon. »Neka ženska mora biti.«
Tedaj pa je že stopila v obednico služkinja in rekla s prestrašenim glasom:
»Neka ženska išče gospodično Berto!«
»Ženska?« se je pres!rašila Berta.
»Da, kakor kakšna dojilja je in otroka nosi s seboj.«
Strašen trenutek! Kapitan ie skočil kvišku, kakor bi ga bila kača pičila. Berta je prebledela. njena sestra pa je izgubila zavest.
»Dete? Dojilja? Kaj pa išče?« je besno vzkliknil Crozon.
»Ženska hoče' na vsak način govoriti z gospodično Berto«, je odvrnila služkinja.
»Takoj bom prišla«, je rekla Berta in hitro vstala.
Vstal pa je tudi kapitan.
»Prepoveduiem vam, da bi se premaknili«, je besno zakričal.
Gospa Cambryjeva je hotela oditi.
»Ostanite, gospa, prosim vas«, ji je rekel mornar.
Crozon je odprl vrata, odrinil služkinjo, planil v predsob je in se takoj vrnil. S seboj je privlekel za roko debelušasto žensko, ki ji ie vo naročju spal otrok.
Ženska je bila v prvem trenutku tako prestrašena, da se ni znašla.
(Dalje) ,
peljan v krško bolnišnico. Ima dvakrat počeno lobanjo in hudo rano od noža na hrbtu. Prav tako ima hudo poškodovano levo nogo, katere sploh ne more pregibati in bo najbrž ostala mrtvoudna. Poškodbe na glavi pa so od močnega udarca s stolom. Zibert trdi, da ga je udaril neki Jože iz Mrtvic. NadaJj-na preiskava bo šele pokazala, če so njegove trditve resnične.
*	Nevaren vlomilski par pod ključem. Te dni sta prišla v trgovino celjske zlatarke ge. Salmičeve v Narodnem domu 221etni brezposelni knjigovez Franc iz Ljubljane in 24-leini brezposelni delavec Albin iz Vojnika ter ponudila zlato verižico v nakup. Ga. Sal-mičeva pa je takoj obvestila polotijo, ki je oba moža aretirala. Ugotovili so, da so prijeli dva nevarna vlomilca, ki sta izvršila v zadnem času v Celju in Savinjski dolini več vlomov, tatvin in sleparstev. V gozdu blizu« Petrička v L>scah so našli zlato uro, ki sta jo bila tam skrila. Priznala sta, da sta izvršila tudi vlom v Strugah na Dolenjskem in vlom v župnišče v St. Petru v Savinjski dolini. Izročili so ju sodišču.
*	Nož je uničil človeško življenje. Pred tričlanskim senatom v Celju sta se zagovarjala 2Glelni posestnikov sin Franc Jakob s Hud:nie pri Vitanju in 251etni posestnikov sin Stanislav Skok iz Brezna pri Vitanju zaradi uboja in telesne poškodbe. Obdolženca sta sedela 1. septembra v Puklovi gostilni v Loški gori pri Zrečah. Gostje so se mirno pogovarjali. V gostilno je stopil hlapec Janez Benedejčič ter dejal, da se lahko ste-peio. Jakop in Skok sta nato pograbila vsak svoj stol Nastalo je prerivanje, v katerem ie Skok udaril Leopolda Razborška s stolom po desnem nadlaktu in ga lahko poškodoval. Benedejčič pa je dobil dva vboda z nožem v trebuh. Ko je stopil Henrik Winter proti Ja-kopu, ga je ta z nožem vrezal v levo roko in tako poškodoval, da so morali pozneje Win-terju odrezati sredinec. Benedejčiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je za posledicami vnetja trebušne mrene umrl. Oba obdolženca sta zanikala krivdo na Benedej-čičevi smrti. Sodišče se je postavilo na stališče. da gre za prekoračenje silobrana in za težko in lahko telesno poškodbo. Franc Jakop je bil obsojen na 14 mesecev, Stanislav Skok pa na sedem mesecev strogega zapora, poleg tega pa še vsak na plačilo povpreč-nine v znesku 250 din.
*	Zaradi vožnje po polju je ubil soseda. V vasi Trstenem pri Varaždinu se je zgodil obžalovanja vreden zločin Kmet Rudolf Va-lašič je na saneh vozil drva iz gozda. Da bi skrajšal pot. ie krenil po bližnjici čez zemljišče soseda Skrbca. Po nesrečnem naključju se je srečal s Skrbcem in sta se sprla. Naposled je Skrbeč z nožem nekajkrat zabodel Valašiča v prsi in trebuh. Po nekaj minutah je Valašič umrl. Skrbca so odgnali orožniki
PopotnIKouo tono
Brezsrčno trpinčenje živali
Trebnje, decembra.
Ne mine dan, da ne bi imeli priložnosti opazovati, kako neusmiljeno pretepava jo gonjači živino, ki se izmučena od dolge poti in sestradana komaj še premika. Ponoven primer neusmiljenega ravnanja z živino se je pripetil te dni na banovinski cesti na Račjem selu pri Trebnjem. Gonjači so ta dan gonili s sejma konje. Izmučena živina je pešala, gonjači pa so tako neusmiljeno tolkli z gorjačami po živalih, da so se mimoidoči zgražali. Zavoljo udarcev se je na cesti zgrudil konj in si pri padcu nalomil hrbtenico. Gonjači pa niso poklicali živinozdravnika, ki bi bil prav gotovo odredil, da se ponesrečena žival pokonča in ne trpinči dalje temveč so ubogo žival prevalili v obcestni jarek, z ostalimi konji pa so šli naprej, da ob-veste gospodarja, ki naj bi poskrbel, da bi
Erišel ponesrečenega konja gledat mesar iz jubljane. Sele ko bi prišel mesar in bi bila kupčija potrjena, naj bi se živinče pokončalo in odpeljalo v mesnico.
Tako je ostal ubogi konjiček v obcestnem jarku ves dan, čez noč in še naslednji dan. V silnih bolečinah je tolkel s kopiti okrog sebe. Ljudje so mu nanosili nekaj mrve, ki jo je sestradana žival sproti požrla. Bolečine so postajale vse večje in so bile hude zlasti ponoči, ko so ubogo žival potepuški psi ali pa sestradane lisice napadle in z živega trgale meso v kosih.
Naslednjega dne je bil tako objeden konj še živ, vendar pa ni imel niti tedaj nihče poguma, da bi ga pokončal, saj bi se moglo zgoditi, da bi lastnik terjal povračilo škode. Sele, ko po celodnevnem čakanju ni bilo od n'koder gospodarja, so naposled poklicali živinozdravnika iz Trebnjega, ki je takoj pri-hitel na mesto in žival nadaljnjega trpljenja rešil.
Lastnik konja je bil prijavljen sodišču, kjer bo, upajmo, predel zasluženo plačilo. Mislimo, da je za tako trpinčenje živine ro-leg gonjačev odgovoren tudi gospodar sam. Zverskemu mučenju živine po naših cestah nai napravijo oblastva s potrebnimi ukrepi konec.
Strahoten zločin v družini slaboumne!®?
Podlehnik, decembra. Kakor smo že poročali, je bil pred tedni ponoči izvršen v Spodnji Stanošini pri Pod-lehniku v Halozah zločin, ki je razburil vso okobco Posestnik Janez Drobnič je bil ubit, njegov brat Andrej pa tako hudo poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Ptuju. Kot priča zločina je nastopil 131et-ni pastirček Viktor Verlič, ki je služil Dri Drobničevih, pa je usodno noč pobegnil domov k svoji materi in ji povedal, da sta '.drla pozno ponoči v hišo dva moška visoka in močne postave. Oba da sta imela v rokah električni svetilki, čepici pa potegnjeni na oči in sta v hrvatskem jez*ku zahtevala denar. Janez Drobnič, ki je spal na klopi poleg peči, da se jima je postavil po robu. Tudi Andrei. ki je soal na peči poleg pastirja, da se je pridružil bratu, toda razbojniki so oba brata obvladali. Pastirček se je med borbo izmuznil iz hiše in pobegnil.
Tako se je glasila izpoved pastirja, na podlagi katere so potem orožniki priieli tri bosanske koniarje. ki so v sosedni vasi sorav-ljali s svoiimi koniiči drva iz gozdov Te tri konjarje so videli liudie dan poprei v Soodni Stanošini, kamor so prišli no svoje koriiiče, ki so se bili ponoči odtr^lj in zbežali na sta-nošinske njive na pa"o Koniarji na so vztrai-no zatrievali svo^o nedolžnost. Ker jim irso moeli ničesar dokazati, so vh morah lznust*-H Tako se je zdelo, da bo tudi stenošinski zločin os+al nepoiasnien ko ie nenadno nastal preobrat in se ie Dokazalo, da ne gre za roparski umor, temveč za strašen obračun med obema bratoma.
Na Drobničevem domu sta živela brata Janez in Andrei. Janez ni rad delal. Andrei pa je bil slaboumen, vendar ne toliko, da ne bi bril znal gospodariti. B!1 ie zelo skop. Dniž-bo jima je delal 13Mni pastirček Viktor Verlič, ki je tud' nekoliko omeien. Vsi triie so sestavljali neko čud?fko družino, ki je živela sama za sebe brez st;kov s sosedi. Ker so bili ljudie prepričani, da so Drobniči bogati, se je zdelo povsem verjetno da je bil nanje izvršen roparski napad.
Skrivnost zločina pa je naposled razkril pastirček.
Njegova mati je te dni silila sinka, naj gre spet k Drobničevim. da bo vsaj oskrboval živino, ker je eden izmed bratov mrtev, drugi pa v bolnišnici. Pastirček pa se je ves stresel od strahu pri materinih besedah. Ko je mati silila vani, naj ji pove, zakaj se boii, ji je rekel, da ga je strah pred Andrejem, ki mu je zagrozil, da ga bo ubil. Mater je seveda še bolj zanimalo, zakaj bi mu Andrej zagrozil. Naposled je deček le povedal, da n5so ubili Janeza Drobniča razbojniki, temveč njegov brat Andrej. Po storjenem dejanju pa je Andrej pastirju zapretil, da mora ljudem govoriti o razbojniškem napadu, sicer bo tudi njega ubil. Po pastirievem nrinn vedo vanju se je zločin zgodil takole:
Brata Janez in Andrej Drobnič sta se že dolgo prepirala, ker se je Janez hotel ože-
niti Andrej se je namreč bal, da ne bi potem moral zapustiti dom. Tudi sosedje so vedeli, da bi se bil Janez že zdavnaj oženil, če se ne bi bil bal brata. Janez je bil zmerom brez denarja in odvisen od brata, ki je kot skop varčevalec imel nekaj gotovine Ih bratu od časa do časa dal manjše zneske. Dne 13. novembra zvečer sta brata ribala zePe. Pri tem poslu sta se napila vina. Janez je ob tej priložnosti spet omenil, da se bo oženil. Andrej je ugovarjal in nastal je med njima prepir. Oba sta se spoprijela. Andrej je b'l močnejši in je prizadejal bratu smrtne poškodbe. Pa tudi sam je dobil hude ro5kodbe. Ko je brat omagal, ga je Andrej položil v posteljo in ga rokrO, češ da bo že prišel k sebi. Ko pa je videl, da je mrtev, ga je kar pustil. Pastirček, ki ie bil priča bratomora, je na Andrejeve grožnje molčal, dokler ga ni stran, da nc bo moral nazaj k Drobničevim, orivedil do tega, da je vse izdal. Andrej, ki je v ptuiski bolnišnici, bo moral iz botniMV.ee v zapor. Liudje pravijo, da je noral biti zločin izvršen v strphotnih okoliščinah, ker je morilcc manj vreden človek. Sploh je mani/rednos .. združena z bebavostjo, r.eredek ps'av med našim ljudstvom po vojni. Ni dvoma, da je to dedna obremenjenost. Alkohol žanie svo e uspehe, in če mu ne bomo postavili mej, bomo v desetletjih narod, ki bo moi al z luč/o pri belem dnevu iskati duševno in telesno čisto zdrave ljudi.
Iz Prekmurja
Ogenj v Murski Soboti. V gospodarskem poslopiu Lutaričeve gostilne, ki stoji ob cesti med Mursko Soboto in Tšino je nastal ogenj. Prvi ga je opazil domači hlapec in opozoril ostale, ki so najprej rešili živ no iz hleva in svinje iz svinjaka. Gospodarsko poslopje je bilo še čisto novo. Prihiteli so gasiti iz Gradišča, Murske Sobote, Murskh Črncev, Sata-hovcev in Tišine ter udušili ogeni, da ni užgal še gostilne. Kako je požar nastal, še ni znano.
Razbojništvo na cesti. Posestnikov s n Štefan Mataj iz Kroga se je peljal od Pečarov-cev proti Murski Soboti. Pri prvem mostu sta mu prišla nasproti dva pešca. Eden ja naglo z žepno svetilko posvetil M-taju v oči, da je ta izgubil ravnotežje in padel v obcestni jarek. Eden izmed neznancev 'e vzel kolo, naložil drugega predse in oba sta s? odpeljala po cesti naprej. Ukradeno kolo je znamke »Reichsrad« s tovarniško številko 795.453 in evidenčno številko 145.023.
fes! 3ffl
Iz življenja nsšlh ameriških rojakov
Cleveland. decembra.
Uprava o.uvcnskega narodnega doma v Clevelandu je priredila od 9. do 17. novembra spominsko razstavo slik pokornega Pe-ruška v korist njegove vdove ir. hč^re
V	New Yorku je umrl Matija Rantaša, star 74 let. Po poklicu je bil vrtnar. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici ima brata
V	Clevelandu je umrl Franc Globokar, star 60 let, doma iz Fužin pri Zas*radcu. Zapustil je ženo, dve hčeri in sina V istem kraiu je umrl 481etni Ivan Jeglič, doma iz Begunj na Gorenjskem. V domačem kraju je zapustil brata Franceta in sestro Marijo. V Ameriki je živel 27 let. Po dolgi bolezni ie umrla Neža Pižmova rojena Kumljeva, v starosti 67 let. Doma je bila iz Podgrada pri Žužemberku. V Clevelandu je živela 43 let. V domačem kraju je zapustila tri sestre ▼ Ameriki pa moža, dva sina in hčer.
V	Hibbingu je umrla Marija Ivančičeva, stara 38 let. Rodila se je v Ameriki. Zapustila je moža, sina in dve hčeri.
V	Veroni je umrla Marija Srebotova, rojena Slavčeva, v starosti 44 let. Doma je bila iz Knežaka na Notranjskem.
V	Imperialu je umrl Janez Potočnik, star 53 let, doma iz Lučne v Poljanski dolini. V Ameriki je živel 33 let. Zapustil je ženo, dva sina in pet hčera.
V	Elyju je urarm Ivanka Markunova, rojena Vranešičeva, stara 52 let. Doma je bila iz Tribuča Dri Črnomlju. V Ameriki je živela 28 let Zapušča štiri sinove in dve hčeri.
V	Sheboyanu je umrl Jožef Zore, star 56 let, rojen v Trebelinem. V Ameriki je zapustil brata, v domačem kraju pa dva otroka in ženo
V	mestu Gardineru je umrl Jakob Gornik, star 73 let, doma iz okolice Ribnice.
V	Nillesu se je nedavno ponesrečil Janez Černe. Stel je 51 let in doma je bil iz Sp. Kašlja. V Ameriki ie živel 35 let in zapušča brata in sestro v Clevelandu.
V	Darraghu je nedavno umrl v starosti 52 let Ivan Bahor iz Kvasice pri Črnomlju.
V	Harmarvillu se je ponesrečil pri avtomobilski vožnji Ivan Ferjan. Stel je bil 59 let. Doma je bil iz Luže na Gorenjskem
V	Hallu se je v premogovniku ponesrečil Ivan Skarja, šele 26 let star Rodil se je v Ameriki.
V	Alixu je umrl Jurij Kokalj, star 70 let. Doma je bil iz okolice Kranja.
Argentinski časopis o Jožetu Kastelicu.
Športni časopis »E1 Grafico«, ki izhaja v Buenos Airesu, je posvetil celo stran slovenskemu duhovniku g. Jožefu Kastelicu, ki se je bil ponesrečil v Kordiljerskih gorah. Časopis prinaša kratek Kastelčev življenjepis in pri tem prav lepo opisuje Slovenijo ki jo imenuje Jugoslovensko Švico in pravi, da je Slovenija odlična dežela za planinstvo. Med drugim ima zelo lep opis Julijskih Alp in Triglava, ki mu dodaje sliko Triglava in prizor z Julijskih Alp. O Kastelcu pravi, da je bil odličen duhovnik.
Božična voščila
Vesele božične praznike želijo sorodnikom, prijateljem
in znancem:
Aleksandrovo na Krku. Orožniški podnarednik Štefan Tanšek (Tratna pri Grobel-nem)
Fcograd: Slovenski vojaki kr. garde na Dediniu: P->;sar J-^kob (Podlipa pri Vrhniki). Ambrožič .T^n^z (B^eznica nad Škofio Loko), Peterneli Rudolf (Javorje nad Škofjo Loko), Košak L^orold (Kostanjevica pri Krki), Vrečko M"ks (Gornia Polskava), Hostar Jože (Raka Dri Krškimi Samotorčan Jože (Mala Ligoina p-' Vrhniki), Ažbe Rudolf (pri Škofii Lok;l Rupar Anton (Bukov vrh nad Skof;o Le kol.
^eogrod. S'ovenski fantje v orožniškem polku: oroi*n:?ki narednik Fabijan Adolf (Se-nič), Gro^o'?ok Franio (Št. Lambert pri Litiji), nare^n:k Podrgas Viktor (Voin:k pri Celju), podnarednik Zaviršek Ignac (Krka), kaplar M»e Janez (Primostek). Prista-vec Franč;š®k 'Preserje pri Ljubljani) in Mv helič Franc (R;bnica)
Beograd. Redov Ocvirk Jože. Beograd. Ivan Mašera (Konjice). Beoerad. N^ka Glad (Banja Loka). Beograd. S'ovenski fantje orožniki na službi v beogra-skem orožniškem polku: orožniški naredn:k Triglav Ivan (Sv Andrej pri Slov»«;er*> 0-*d<-u), orožnišk-' nodnared-
nik Kralj Viktor (Homec pri Kamniku), orožniški kaplarji Slemenšek Alojz in Male (Dole pri Vojniku), Jošt Ivan (Šešče pri Celju), Slabe Avguštin (Kožarje pri Dobrovi) in Zakrajšek Alojz (Runarsko pri Logatcu)
Beograd. Slovenski fantje orožniki: Mlakar Silvester, Srajnar Anton, Debeli ak Fran, Ban Franc, Jančič Ernest, Cvetko Janez. Poznajelšek Rudi, Krajnc Gustav, Kraševec Ignac in Borštnar Stanko, orožniški podoficirji.
Beograd. Slovenski fantje vojaki, služeči pri pehoti kraljeve garde: Andrej Sik (2e-rovnica), Viktor Kovše (Skomarje), Adolf Kotnik (Suhi potok), Jože Mehle (Plešivica), Franc Štrubel (Zdenska vas). Karlo Miklov-žin (Šentilj), Martin Sengačnik (Ilovca), Ivan Zavec (Kamnica), Alojz Vidmar (Loče), Jože Skaza {Maribor), Janez Purkat (Prhajeva), Drago in Slavko Jurak (Oplotnica). Ivan Jo-van (Slovenj Gradec), Jože Kosmač (Luče), Anton Fink (Dolenjsko). Karlo Medvešček (Rajhenburg), Franc Brezn;k (Slov Bistrica), Avgust Kovač (Lešie), Martin Špes (Liubeča) Avgust Blerinšek (Brezovica), Jože Kranjc (Mislinje), Janez Kern (Zagreb), Franc Pavlič (Vel. Brusnice), Franc Zupan (Mošnji), rovrenc Gabrovec (Blagovica). Aloiz M:klič
(Struge), Franc Ledinšek (Grobelno), Matija Zarjan (Šalovci). Franc Turnšek (Braslov-če), Franc Burger (Cerklje), Franc Korošec (Sv. Gregor), Jože Lapornik (Luče), Alojz Miklič (Tržič), Vinko Štrubil (Paradišče), Joža Ahlin (Šmarje), Jože Mustar (Kompolje), Jože Grebene (Rašica) in Andrej Ule (Žirovnica).
Beograd. Konjeniški podnarednik kraljeve garde Cof Jožko (Ljutomer) in starokadrovea Stanič Jožko (Kapele pri Brežicah).
Beograd. Orožniški kaplarji: Karel Kova-čič in Erna (Dobrova), Janez Bele (Kapela), Konrad Dolšek (Sp. Poljčane)..
Beograd. Flušič Vinko v imenu več tukajšnjih slovenskih fantov in deklet.
Beograd. Orožn!ški narednik Dominik Ko-derman (Hotič pri Litiji)
Brinje — Lika. Orožniški narednik Roman Rot s soprogo Josipino in smukom Milan-čkom (Studenec - Beheta na Blokah).
Delsgožde - S*rusra. Orožnišk-' podnarednik! K" v* France (Motnik)
Debrica. Slovenski orožniki: naredniki Prah Ignac s sonrogo Frančiško. naredn:\ Zaje Janez s soprogo Katarino in nar^drvk Hac'n Alojzij s soprogo Angelo in hčerko Stanislavo.
Goran^ko. Orožniški narednik Punčuh Fr, s soprogo Angelco (Sv. Križ pri Kostanievi-jf ci) in orožniški kanlar Znidar J-->kob (Bohinjska Bistrica).
Gornja Sušica na Bizeljskem. Orožn;ški na-^ rednik Kmetec Franc (Gru?kovje), soproga Cilka (Sevnica) in otroka Marica in Zl~t5ca.
Jurklošter. Orožniški podnarednik Gola Anton in žena Pavla iz Zagorice pri Trebnjem
Kamendin pri Pašičevu. Balek Aleksander (Neradnovci). Loveniak Vendel (Neradnovei),; Časar Kalman in Gomboc Fnrliia (Zenavl;e), Cigler Josip (F;k*inci). Slamič Marija (Sv. Barbara pri Mariboru). Zrim Ludvik (K"Z-S mov). Rogan Ignac (Matiaševci), Šušlec Jožef (Dolini Tešanovci), Celeč Mariia (Go^ii Slaveči). Toth Štefan (Pinca) in Hrovat Je-no (Lendava).
Koranac. Šile Rudolf (Bločice pri Cerknici), Bavdek Janez (Marinčki pri Laščah), Janez Čampa (Dolnia Straža) Pureber Slavko (Zabia vas pri Novem mestu). Mavsar ■T"'-nez (Veliki Slatn:k pri Novem m°stu). Novak Jože (Žužemberk). Prešeren Aloiz (Smolenia vas), Plesničar Franc (Dobec nri Cerknici), Bohinc Matevž (Jesenice), Mišmaš Jo*e (Kal pri Žužemberku), Kepic Ivan (Dragomeli), Turk Frane 'Stmge p»-i Ribnic1'). Oornk An-
MorHz UUe:
Blodnje življenja
Povest iz preteklih časov
i.
Po prasni cesti, ki je držala od samostanskih razvalin proti prijaznemu kopališču II-menau, te rdral nekoliko neokreten potniški voz. v katerega sta bila vprežena dva velika rjavca.
Kljub vročini so bila okna voza zaprta, predvsem zaradi prahu, ki so ga kolesa dvigala v gostih belih oblakih. Na obeh koncih prednjega sedeža sta sedela starejši gospod in nekoliko mlajša dama. Oba sta dremala. Nasproti jima pa je sedela mlada deklica Imela je lepo, vitko postavo, kar se ji je videlo tudi, čeprav je sedela. V lepi ročici je držala knjigo, vendar ni brala, temveč so njene velike, modre oči v belem obrazu sanjavo strmele preko knjige v pokrajino, potopljeno v sončni žar.
Krepek sunek voza je zbudil oba spalca. Nejevolien ie stari gospod vzdignil glavo in pogledal skozi okno, kakor bi bil hotel ugotoviti, k »d se že vozijo.
»Hvaia bogu, da bo kmalu konec!« je rekel in se spet naslonil nazaj. »Čez pol ure bomo na cilju,«
»Ali še poznaš te kraje, očka?« je vprašala deklica.
»Se	in odgovoril vprašani, »čeprav
je preteklo že kakih štirideset let, odkar nem kot študent med počita-fami prepotoval Ti-
ringijo in napravil tudi to pot, po kateri se zdaj vozimo.«
»Takrat pač nisi spal v vozu, kakor danes?« je z nekoliko šegavim glasom vprašala mladenka.
»V vozu? Kaj pa misliš! Kot študent sem si del na hrbet nahrbtnik, vzel krepko palico v roke ter jo z malo denarja, a z mnogo dobre volje mahnil čez gore peš. Dandanes seveda potujejo mladi gospodje kakor baroni s polnimi žepi denarja, v drugem razredu in z velikim kovčegom, kakor bi hoteli potovati okoli sveta.«"
»Ti si bil gotovo živahen študent?« je menila Helena.
Stari gospod se je smehljal. »Zapečnik seveda nisem bil in lakastih čevljev tudi nisem nosil«, je odvrnil.
»Zato tudi z Robertom ne smeš biti prestrog, očka«, je prosila deklica in položila svojo ročico na očetovo ramo. »Sam si bil študent in si okusil studentovsko življenje, zato ne smeš biti proti mojemu bratu tako neizprosen!«
Stari mož je zamahnil z roko in temen oblak mu je legel na široko in visoko čelo.
»Mladi mož ne zasluži več obzirnosti. Vsi opomini niso pri njem ničesar zalegli. Več me ne posluša in moje prošnje so zanj veter. Naj torej nosi posledice. Ne govoriva več o tem.«
Glas starega gospoda je zvenel raskavo ;n hlastno, ko je govoril te besede. Imena svojega sina očitno nalašč ni hotel izgovoriti, da se ne bi bilo to smatralo kot prvi korak nrinravljenosti za spravo.
Starejša dama, ki je spala, se je zavo!:oi glasnih besed soproga zbudila. Začudena jed posedala moža. nato pa hčerko in ugan;lai o čem sta se pogovarjala Nada^ievanje razi govoia bi bilo slabo voljo njenega moža še povečalo, zato se ie molče obrn:la prot: okru.
»Smo že tukaj«, je vzkliknila, ko je voz krenil na stransko pot. Oče in hči sta pogledala skozi okno.
Široka dolina, obdana od gozdnatih hribov. se je pokazala pred njimi. Kakor čreda belih ovčic na zeleni livadi okoli svojega rar''*-'a so stale priietne h;še ori:aznega kopališča razvrščene okoli cerkvenega stolpa. Okoli in okoli pa so se razprostirali temi.o-zeleni igličasti gozdovi, med katerimi se je tu in tam videla kakšna čedna vila kakor jagnje, ki je zaostalo za čredo. Počasi se je peljal voz navzdol in je kmalu po lepo tlakovani cesti prispel v Ilmenau. Hišni lastniki so prišli sami po kopališke goste, s katerimi so se bili že pismeno dogovorili glede stanovanj.
Pred neko hišo v bližini je sedela skupina gospodov in dam različnih starosti, ki je novi prirastek gostov pozorno motrila. Le neki starejši gospod je bil tako zatopljen v branje časopisa, da se ni brigal za prišle-ce. Sedel je naslonjen v vrtnem stolu in z vnemo bral.
»Dve dami in njun zaščitnik, najbrž soprog in oče«, je rekla soseda čitajočega sta-
ton (Zapuže pri Št. Jerneju), Car Anton (Gora pri Sodražici), Bojane Josip (Plemberk pri Stopičah), Sašek Martin (Orehek pri Stopi-čah), Klančar Milan (Zakraj pri Blokah), Re-pič Alojz (Sp. Velovlek pri Ptuju), Vidovič Franc (Sv. Andraž v Halozah), Potisk Jože (Poljčane), Namestnik Franc (Bresternica), Pavalec Maks (Drvanja Dri Sv. Benediktu), Filipič Franc (Sv. Tomaž pri Ormožu), Janez Čresnjik (Borovci pri Ptuju), Muršič Janez (Tormin pri Sv. Marjeti). Kumrič Josip (Ruše), Koren Gregor (SI. B strica). Jovše-njak Karlo (Konjice).
Kavadar. Orožniški narednik Pečan Lovrenc (Polhov Gradec) in orožni ški kaplar Vinko Lovšin (Ribnica na Dolenjskem).
Kopoonik. Kozele Justika, Anton, Frančiška, Slavko in Nada (Rajhenburg), Strnad Alojz in Jožefina (Pilštajn), Ozo Franc (Zagorje ob Savi), Šrbec Ivan (Videml. in Terezija Sikošek (Koprivnica pri Rajhenburgu).
Knjaževac. Orožni ški narednik Franc Do-brovoljc in žena Amalija.
Kostolac. Franc in Angela Kovač, Kari Kovač (Sevnica), Jakob in Marija Pušnik, Jožef Jorgl (Št. Lenart), Ivan in Jožefa Pav-lič, Ivan, Rudolf. Olga, Pepca in Rozi Pav-lič (Pilštanj pri Kozjem), Anton in Antonija Planine (Kozje), Franc in Marija Punter (Krško), Jenko Franc, Novak Franc, Hrle Fran, Aloiz in Stanislav, Ignac in Ivana Urankar (Zagorje), Ciril Obul, Mavc Franc, Mravlek Franc (Velenje), Dominik in Cilka Mrazek (št. Rupert pri Mokronogu). , Kovačica. Orožniški podnarednik Franc Počervina.
Krnševac. Angelina. Mihael in Branko Ur-lep (Sp. Polskava), Mici Lončarič (Sp. Gorica), Katarina Lončarič (Sp. Gorica), Anica Jemenšek (Poljčane), družina Drame (Šmarje pri Jelšah), Mici šrot (Rogaška Slatina), Ožbalt Doinik (Kapla), Jože Šiško (Ljutomer) KovačSč Franc (Logatec), Volgruber Lazar (Sv. Lovrenc na Pohorju), Kunst Albin (Poljčane), Leopold Uršič fLaporje). Mordej Franc (Rogaška Slatina). Šimek Vincenc (Celje), Franc Bruz (Hotederščica).
Ljubljana. Redovi vojaki na zdravljenju v stalni vojaški bolnišnici: Sodja Tone (Bohinj) Polik Stane (Ljubljana), Hren Tine (Zadob-je), Šajnovič Ivan (Grabrovnik).
Ljubljana. Slovenski fantje vojaki: Kodila Ludvik (Moravci), Trojber Štefan (Kobilje). Vida Elemčr (Cikečka vas), Hajba Jošef (Motvarjevci), Gerenčar Ludvik in Perdec Stanko (Petešovci), Miholič Franc (Dokležov-je), Fartek Franc (Matjaševci), Grah Jožef in
Močel Jožef (Bakovci), Opec Leopold (Raki-čan), Kerčmar Ludvik (Kuštanovci), Ternar Anton (Gor. Bistrica), Hozjan Anton (Vel. Polana), Skerlak Ludvik (Šalamonci), Kija-nec Emest in Štefan Bošnjak (Selo).
Novi Vrbas. Orožniški narednik Letič Ignac (Sv. Vid pri Ptuju) in orožniški podnarednik Moškon Franc (Veternik pri Kozjem).
Novi Vrbas. Slovenski fantje vojaki: šab-jan Adolf (Kobilje), Pfajfer Slavko (Studenci pri Mariboru), Lipovec Jan' z (Babno polje pri Ložu), Jalšovec Ivan (Sv. Tomaž pri Ormožu), Janežič Jože (Volčji potok pri Kamniku).
Podbrezje n<» Gorenjskem. OrožniJki podnarednik MedvešČek Ludvik s svojo ženo Karolino.
Petrinja. Orožniški narednik Zvonko La-goja, soproga Marija in otroci Ernest, Vilko in Hilda.
Petrovgrad. Slovenski fantje orožniki — gojenci XXII. in XXIII. tečaja orožniške šole: Šoštarič Jožko (Veržej pri Ljutomeru», Dobriha Leopold (Sv. Pavel pri Preboldu), Pesjak Franc (Vošče pri R=>dovlvci). Baraga Janez (Kozaršče pri Logatcu), Cepin Franjo (Les;čno pri Kozjem) in Mazi Alojz (Iška pr Liubliani).
Podgoriea v Črni gori. Slovenski fantje pri brdski artileriii: Brenko Anton (Kladje). Božič Martin (Poklek). DerUač Anton (Zabu-kovje), Zvar Aloiz (Reštanj). Gorjup Avgust (Mrčna sela), P°ruci Ivan (Dobrava), Dru-škovič Stanko (šedem), Prah Alojzij (Sv Duh). Zveglič Jože (SevnicaV Kežman Franc (Brežice) in Jurše Anton (Polžansk^ gorcal
Pozarevac. Orožniška podnarednika Pete-linšek Dominik (Vojnik pri Celiu) in Jezov-šek Jožko (Št. Vid pri Grobelnem).
Radin - Zivinicc. Jost Josip (Sv. Štefan) Rudolf Plavštajner (Zusem). Švab Anton (Zabovk), Romih Janez, Anton in Alojz (Poklek), Šajn Ivan (Ljubljana). Podbrežnik Jakob, Guček Karel. Jelen Franc. Gmajner Blaž in Starovršnik Ivan (vsi iz Liboj pri Celju).
Rudnik Radin - Zivinice. Obrez Josip (Sv. Rupert nad Laškim), Obrez Ivanka (Blanca), Obrez Ivan, Videč Ivan, Ana, Karlo in Rezika, Rom Ivan, Leopoldina, Jožko in Maks. Podbrežnik Jakob, Guček Karel in Gmajnar Blaž (vsi Liboje), Poteko Jožko (Porance). Jelen Franc (Zabukovca), Starovašnik Ivan (Pirešica), Ren'h Anton, Anica, Alojz in Janez (Blanca), upravnik Ambrož Karlo in Anka (Sv. Jurij ob Taboru). Potrpin Edvin (Trbovlje). Šmerc Ivan (Sv. Rupert nad Laškimi.
Medvešek Jože (Sv. Lenart - Zabukapje), Škoberne Anton (Senovo pri Rajhenburgu), Hišperger Jernej (Migojnice), Teržan Stanislav (Trbovlje), Klančar Anton (Planina pri Rakeku), Plavštajner Rudolf (Loka pri Zus-mu), Lubše Jožko (Pilštanj), Vrdev Martin (Žalec) in Pangert Andrej (Šmarjeta pri Celju).
Rakek. Družina Tacerja Antona, podpre-glednika finančne kontrole.
Rankovci. Orožniški kaplar Franc Jazbec (Bizeljska vas).
Rogatica. Marijanca Ručmanova, rojena Frtunova (Sp. Gorje pri Bledu).
Rostuša. Graničar Jaka šolinc (Sv. Jurij pri Celju).
Rtanj. Ivan in Ivanka Gračner s sinom Ivanom in Alojzom ter hčerko Anico. Sellč s sinom Henrikom, Jakob in Marica Pintar 8 sinom Francetom.
Rtanj. Jože in Rozalija Zibret s sinom Pe-pijem (Trojane), Anton Šmid. Ivan Robida, Hubert Robida in Peter Metelko (Sevnica).
Rtanj. Lenika in Karlo Bukovšek s hčerkama (Konjice), Anica in Albin Klančišar s sinovoma Ivanom in	(rTbovlje),
Kristina in Loize Kralj s hčerko Jakobino (Zagorje), Rozika in Joško Iršič s sinkom Dragotinom in hčerko Jeleno (Koniice), Katica in Emil Martinšek s hčerko Pavlico (Loče pri Poličanah).
Sarajevo. Malka Hrastovec (Križevd pri Ljutomeru) in Frančiška Žižek (Iljaževei pri Ljutomeru).
Sisovac. Anton Srzelak z ženo Ankico, Oblak Avgust z ženo Anko, Jan Alojz in Zajo Ignac.
Split Slovenci orožniki: naredniki: Drganc Franc, Baumgartner Anton. Sintič Martin, Vruhh Friderik, Mežnarič Štefan in Debe-ljak Jožef; podnarednika-šoferja: Rodajč Anton in Kocbek Friderik; podnarednki: Jaki Anton, Maze Maksimilijan in Tancek Jožef.
Sremska Kamenica. Orožniki go;°nci orož-niške podoficirske šole: Arzen.^ek Franc (Podgrad), Zupan Martin (Sp. Sušica-Bizelj-sko), Cintauer Jurij (Devina - SI. B!strica), Pavčič Anton (Runarsko - Nova v-s\ Vog-rin Frančišek (Sv. Rupert pri MarboruJ. Vr-&inc Aloiz (Pijava gorica), Mohar Janez (Mali log - Loški potok). Zupančič Alo'z (Ljubljana), Lorger Jožef (Št. Vid pri Grobelnem), Lenart Aloizij (Gradiške Laze pri Litiji), Kotnjak Josip (Pobrežje pri Mar boruV, Zi-herl Alojzij (Hosta pri Škofji Loki), Frelih Janez (Sorica nad Škof jo Loko). Levček Leopold	pri Vel. Laščah). Štrukelj Karel
rega gospoda razočarano. »Dam in starih gospodov je že dovolj v Ilmenau!«
Obraz govorilke bi se moral oceniti za lep, če bi ga v tem trenutku ne bila spačila poteza ošabnosti okoli ustnic. Z lahnim vzdihom je obrnila pogled od novih gostov in nejevoljno začela preobračati liste v albumu slik, ležečem pred njo.
»Čudna si, Malvina!« je menila mlada gospa, katere odkriti in prijazni obraz je bil v velikem nasprotstvu z obrazom prve. »Da tukaj ni viharnih zabav, si vedela že prej, vendar si zmeraj spet nejevoljna, če ugotoviš, da ne bo priložnosti za velemestno zabavo.«
»Vse laže prenašam kakor dolgočasnost!« je vzkliknila Malvina in jezno zaprla album. »Kdor pride kakor jaz iz pestrega gledališkega življenja, ki je polno razburljivega dela, spletk in tudi zmagoslavja, nenadno v to malomeščansko samoto, mora čutiti v svoji notranjosti praznoto, ki je ne moreš premostiti s prav nikakšnimi prirodnimi lepotami.
»Draga gospodična, saj je prav vaše razburljivo delo, o katerem ste pravkar govorili, vzrok, da ste zdaj tu«, je menil mlad mož, soprog prijazne mlade dame. »Zdravilne kopeli, divni zrak, marljivo gibanje na prostem naj vam okrepijo slabe živce. Tako nam je svetoval vaš zdravnik in prav je imel.«
»Živce bi si lahko krepila tudi drugje«, je trmasto ugovarjala Malvina. »Vi in Gertru-da sta skromna in ne terjata mnogo od življenja.«
»Kaj pa je, kaj, otroci?« se je vmešal v pogovor stari gospod, ki je bil odložil časo-
pis in pritisnil naočnike močneje na oči. Nehote je zdaj njegov pogled ošinil skupinico novih gostov, katere prtljago so pravkar devali z voza. Pri tem se je staremu gospodu čudno spremenil obraz. Vsa barva mu je izginila z obraza in na njeno mesto je stopila mrliška bledica. Njegove oči so zastrmele v tujce, nato je prijel Malvino za roko in ji pokazal prišlece. Njegove ustnice so se krčevito gibale, ne da bi bile mogle spregovoriti besedo. Začudena sta ga gledala Gertruda in njen mož, gimnazijski ravnatelj doktor Bothner.
»Tam, tam! To je sodni svetnik Stern! Oglej si ga Malvina!« je naposled spregovoril stari mož.
Malvina si je zaman prizadevala oprostiti si roko, ki jo je krepko držal starec. Ko je zaslišala ime Stern, se je tudi nje lotil nemir, čeprav se je kot gledališka igralka znala bolje obvladati.
»Bolan si, oče«, je rekla, »pojdiva v sobo, da se odpočiješ. Oprostite, gospod doktor, in tudi ti, Gertruda, da morava oditi.«
Ravnatelj se je priklonil in njegova žena je podala prijateljici roko. »Upam, da bo nanad kmalu minil«, je rekla odhajajočima.
Oče in hči sta odšla in kmalu izginila v hiši.
»Čudno je to«, je menil doktor. »Ali si videla nenadno spremembo v Tautenbergo-vem obrazu?«
»Gotovo«, je odvrnila mlada žena. »Kaj ga je neki tako razburilo?«
»Najbrž zelo neljubi spomini, ki so v zvezi s sodnim svetnikom Sternom«, je menil ravnatelj doktor Bothner. »Ne bo težavno,
seznaniti se z gospodom svetnikom. Morda nam bo povedal kaj podrobnejšega •
Ravnatelj je ponudil svoji mladi ženi roko in šla sta v drevored, kjer je bilo zdaj, ko se je dan že nagibal, prijetno hladno.
2.
Blizu Ilmenaua stoji Gickethahn gosto zarasla gora. Široka, udobna cesta drži na vrh, kjer je postavljen vitek razgledni stolp, v katerega bližini ie Goethejeva hišica, majhna, lesena zgradba, kjer je Goethe spesnil eno svojih znanih pesmi. Prvotne hišice sicer ni več in tudi na istem mestu zgrajeno poletno zavetiSče je 1. 1874. uničil ogenj. Toda gozdna uprava je zgradila v Goethejev spomin novo hišico na istem mestu.
Preden dospes do vrha Gickelhahna, greš m mo gozdne hiše Gabelbacha, kjer se dobi pivo in druga okrepčila. Tudi tu je bil pesnik Goethe in ie napis nad vrati niegov.
V leseni verandi, nekaj korakov oddaljeni od te htse, so dan po prihodu v Ilmenau sedeli sodni svetnik Stern, njegova žena in niegova hči pri kozarcih mleka. Doktor Bothner in njegova soproga sta se bila med potjo z n imi seznanila in zdaj na Gobel-bachu vzela prostor pri isti mizi.
»Kako dolgo nameravate ostati tu. gospod sodni svetnik?« je vprašal doktor Bothner, ko sta se bila že pogovorila o razmerah v kopališču.
»Skoraj do konca sodnih počitnic*, je odvrnil Stern.
»Tedaj boste odpotovali skoraj t istem času, ko bova morala tudi midva m'sliti na povratek domov. Začetek novega šolskega leta me bo spet poklical v učno sobo.«
(Rašica pri Vel. Laščah), Sitar Anton (Radovljica), Zagorc Franc (Trebnje), Vrhovnik Anton (Store), Crešnik Franc (Sv. Andraž v Halozah) in Cernivec Marko (Sv. Trojica v Slov. goricah).
Srcmska Rača. Komandir orožniške postaje Rudolf Topolovec s soprogo Evico in oro-žniški podnarednik Anton Jerenko.
Subotica. Slovenski fantje vojaki: Franc Korun (Sv. Pavel pri Preboldu), Molan Tone (Artiče), Pocajt Viktor (Šoštanj), Palovič Anton (Dobova), Bratanič Franc (Sromle), Držič Franc (Dobova), Pa j k Franc (Šoštanj), Čmak Leopold (Polzela), Kisovar Alojz, Pod-vršnik Karel, Vrehmajer Franc in Goropev-žek Anton (Sv. Pavel pri Preboldu), Kos Izidor (Sv. Jurij ob Taboru), Veder Alojzij (Žalec), PeSec Maks (Petrovče), Gregar Ivan (Ljubljana), Rozman Franc (Sv. Peter).
Varaždin. Slovenski fantje aktivni podofi-cirji: Franci Temnik (Vitanje pri Celju), Spi-ler Alojz (Krško), Bratušek Štefan (Ptuj) in Belič Ivan (Prelog).
Vrdnik. Strniša Stanislav (Hrastnik) in Terezija (Bučka), Cepin Maks (Rajhenburg).
Zagreb. Slovenski fantje vojaki: Ogorelc Anton (Dobova), Zaje Avgust (Vel. Mraževo), Bregar Jakob (Tremerje pri Celju), Zupančič Anton (Ljubljana), Novak Anton (Sneberje pri Ljubliani), Cirimer Viktor (Hoče), Babič Jure (Laporje), Bratovžek Alojz (Celje), Lončarek Dragotin (Maribor).
Zabalj. Orožniški podnarednik Osredkar Franjo.
•
Berlin (Nemčija). Stanko Jamnik (Kočno nad Krškim)
Geislingen-Steige (Nemčija). Kozmus Anton (Ostrešje pri Sevnici), Oceoek Pepi (Griže), Rus Anton (Loka pri Zidanem mostu), Pirnik Miha in Pantnar Rudolf (Šoštanj), Kožuh Peter in Jožef (Drožanje), Kranj c Jože (Metni vrh).
Geislingen - Steige (Nemčija). Franc in Jože Novak, Jože in Nežika Androjna (vsi iz Boštanja ob Savi), Viljem Cvelbar, Anton Zavoršnik (St Janž na Dolenjskem).
Hechendorf (Nemčija). Radovičevič Ivan (Pristava — Novo mesto).
Kropelin (Nemčija). Štefan Vrečič (Zen-kovci), Olga Sinko, Ana Kos in Evgen Skra-ban (Skokovci).
Miincben (Nemčija). Kovačič Ivan (Velika Loka), Lavrič Franc (Loški potok), Oreškovič Ivan (Stražni vrh pri Črnomlju), Korče Angelo (Cerknica), Grubič Ivan (Drenovec pri ViniciV Mokič Jurii (Drežnik nri VrtidV An-
dolšek Jože (Pluska pri Trebnem), Kosel Josip (Stari log - Kočevje), Pešel Pavel (Stari trg ob Kolpi), Rus Rudolf in Alojz (Mala gora - Kočevje), Mukavec Jože, Maričič Pavel in Kapš Ivan (Stari trg ob Kolpi), Muren Alojz (Luža pri Trebnjem), Omerzel Franc (Rajhenburg), Celič Anton (Koroška vas -Novo mesto), Lojk Josip (Dole - Suhor pri Metliki), Jeršin Ignac (Račje selo pri Trebnjem), Pugelj Jože (Nemška vas pri Trebnjem), Ruparčič Janez (Loški potok), Rogelj Tomaž in Malči (Pekel pri Trebnjem), Vukšinič Jože (Sveržaki pri Metliki), Kuž-
nik Viktor (Podlisec pri Dobrniču), Plut Jož® (Grm - Podzemelj), Tajčman Anton (Gor. Suhor pri Metliki).
Zeli am See (Nemčija). Viktor Horvat (Kot pri Vinici), Anton Saje in Anton JugoviČ (Bereča vas pri Suhorju), Janez Savoren (Hrast pri Suhorju), Zupane Ivan (Šmarje pri Jelšah), Franc Veber (Kranjska gora), družina Klančnikova (Maribor), Matulin Vinko (Medmurje).
Cleveland (Zedinjene države). Ančka Hočevar in Anica Cebulj (Sv. Jakob ob Savi).
Zgodba o materi
Mesto je že nekaj tednov oklepal močan obroč sovražnikov, okovanih v železo. Čez noč so kurili ognje in plameni so gledali iz črne teme na mestna obzidja kakor kopica rdečih oči; zlovestno so plamtele te oči in njih preteče svetlikanje je zbujalo v obleganem mestu mračne misli.
Z zidov so videli, kako se čedalje bolj stiska sovražnikova zanka, kako se sence sovražnikov premikajo ob ognjih; slišalo se je hrzanje sestradanih konj, razlegala se je vesela pesem ljudi, ki so bili prepričani, da bodo zmagali. In kaj je huje poslušati kakor smeh in pesem sovražnikov?
Vse potoke, ki so mesto zalagali z vodo. so sovražniki zamašili z mrliči; zgoreli so vinogradi okoli zidov, poteptane so bile njive, vrtovi posekani. Mesto je bilo odprto od vseh strani in skoraj vsak dan so ga sovražnikovi topovi in puške obsipavali s svincem.
Po ozkih ulicah so mračno korakale čete vojakov, izmozganih od bojev in gladu. Skozi okna se je razlegalo ječanje ranjencev, kriki blaznosti, molitve žena in otroški jok. Ljudje so se pogovarjali šepetaje, sredi besed so časih utihnili in prisluškovali, ali morda sovražnik že ne napada.
Zlasti neprijetno je bilo življenje zvečer, ko sta v tišini ječanje in jok postala še glasnejša, ko so se začele izza skal bližati rdečkasto modre sence in se tihotapiti proti mestnemu obzidju, ki je bilo že na pol razrušeno, in ko se je nad rdečim zobovjem gora dvignil mesec in priplaval po nebu kakor izgubljen ščit, poln brazgotin, ki so mu jih prizadeli udarci težkih mečev.
Ljudje, ki niso več od nikoder pričakovali pomoči, izčrpani od utrujenosti in gladu, so
»Če vam je prav, postanemo lahko dobri prijatelji. Nimamo nikogar tu, ki bi ga poznali in se mu pridružili. Je pa gotovo neprijetno, če je človek tako brez znancev.*
Doktor je dal roko staremu gospodu. »Velja!« je vzkliknil. Med tem so si tudi ženske med seboj obljubile prijateljstvo.
»Sicer pa sta bila že včeraj tu dva vaša znanca«, je menil Bothner nasproti Sternu. »Morda bi vaše srečanje z njimi bilo precej zanimivo.«
Sodni svetnik je prisluhnil. »Včeraj?« je vprašal. »Kaj danes ni mogoče obnoviti to znanje?«
»Zal ne!« je odvrnil Bothner. »Oba sta rano zjutraj odpotovala, ne da bi se bila od naju poslovila. Včeraj naju nista o tem niti obvestila, čeprav sta stanovala v isti hiši kakor midva z ženo in čeprav je moja žena prijateljica mlade Malvine Tautenbergove.
»Ali se tako pišeta?« je vprašal Stern.
»Da, Tautenberg. oče in hči. Hči je znana gledališka pevka.«
»To je gotovo pomota. Ne poznam človeka ki bi se tako pisal.«
»Stari Tautenberg vas je videl včeraj, ko ste prišli in vas je spoznal, saj je imenoval vaše ime in vaš poklic. Morda se spomnete nanj, če vam povem, da ga je dejstvo, ko vas je zagledal, skrajno razburilo. Po mojem mnenju sta tudi samo zaradi vas odpotovala, saj prej nista nikdar niti omenila, da nameravata tako hitro od tod «
»Tako skrivno odpotovanje brez poslovi-tve od vaju, ki sta bila vendar z njima v prijateljskih stikih, je vsekakor nekoliko nedostojno«, je pripomnila gospa Sternova
»No, čisto brez poslovitve nista odšla. Mal-
vina mi je po služkinji poslala listek s poslovilnim pozdravom in obvestilom, da je prejela brzojav. ki ju nujno kliče domov«, je povedala gospa Bothnerjeva.
»Res je zagonetno to«, je zamišljeno rekel stari gospod »Kakor tudi pritiskam na spomin, se tega imena ne morem spomniti.«
»Ali ni Tautenberg morda le prevzeto ime?« se je obrnil ravnatelj na ženo.
»V dekliškem zavodu, v katerem sva bili nekoč z Malvino, se je ta pisala Tautenber-gova. Saj tam je vendar morala pokazati svoj krstni list.«
»Tega vprašanja torej ne bomo razvozlali«, je odločil naposled sodni svetnik. »Rešitev moramo prepustiti bodočnosti. Čudno je vsekakor, da je bil naš prihod vzrok takojšnjega odpotovanja Tautenbergovih. Ali nas hočeta spremljati na to kratko pot do vrha?« se je obrnil svetnik na Bothnerja in njegovo ženo.
Oba sta se izjavila za pripravljena. Družba je vstala in začela korakati navkreber po mehki z igličevjem potreseni gozdni poti.
Oba moža sta s starejšo damo korakala naprej. Sledili sta jim mlajši dami. Heleni je bila mlada ravnateljeva soproga všeč in se je zato prav prijetno počutila v družbi z njo. Tudi Gertrudi je ugajala mlada deklica. Roko v roki sta korakali veselo kramljaje pod temnim baldahinom jelovih vej. Njun pogovor je bil odkrit in zaupljiv. Gertruda je povedala svoji novi prijateljici svoj preprost ljubezenski roman, ki se je končal pred oltarjem. Helena jo je pazljivo poslušala in je bila nasproti Gertrudi enako odkritosrčna
»Ali ste vi edini otrok v vaši rodbini?« je vprašala Gertruda Heleno.
s strahom opazovali ta mesec, ostre gorske bove, črne čeljusti skal in bučno taborišče sovražnikov: vse to jih je spominjalo smrti in nobena tolažilna zvezda ni nikjer sijala.
Bali so se prižigati luči po hišah; gosta tema je zastirala ulice; po tej temi pa je kakor riba v vodnih globinah blodila ženska, zavita čez glavo v črn plašč.
Kadar so jo ljudje videli, so drug drugega izpraševali:
»Ali je to ona?«
»Da, ona.«
Potem so se skrili v vdolbine vrat ali pa so s sklonjenim glavami bežali mimo nje. In voditelji straž so jo surovo opominjali:
»Spet ste na ulici. Marijana? Pazite, ubiti vas utegne kdo in nihče ne bo iskal krivca'«
Ona pa je samo mirno čakala, straža je šla dalje in ni dvignila orožja. Oboroženi ljudje so hodili mimo nje, kakor bi bila mrlič, ona pa se je skrivala v temi in potem spet šla tiho dalje, sama, kakor izgubljena. Zavila je v kakšno skrito ulico, nema in črna. kakor živa nesreča mesta. Žalostni glasovi, ki jih je slišala povsod, so jo gnali dalje in dalje, bolelo jo je stokanje, jok, molitve in mračne besede vojakov, ki so izgubili upanje na zmago.
Ona, meščanka ln mati, je mislila na sina in na domovino. Na čelu ljudi, ki so uničevali mesto, ie bil njen sin, vesel in neusmiljen lepotec. Se nedavno je gledala nanj s ponosom, kakor na svoj dragocen dar domovini, kakor na dobro silo, ki jo je rodila in hranila, da pomaga ljudem iz mesta, gnezda, ki se je v njem tudi sama rodila. Sto nezdrobljivih vezi je priklepalo to srce na mogočno kamenje, na katerem so njeni predniki sezidali domove in postavili mestno obzidie. na zem-
»Imam še brata,« je menila Helena, a njeni spremljevalki ni ušel lahen vzdih, ki se je dekletu prikradel iz ust pri teh besedah.
»Kaj smatrate to za nesrečo?« je poizvedovala v šali Gertruda in je pozorno pogledala Heleno.
»Ne, ne.« je odvrnila mladenka, »nasprotno, Roberta zelo ljubim, Toda ... to je žalostna zgodba.«
Začudenje in radovednost sta se pojavila v potezah spremljevalke, ki pa vendar ni silila vanjo, da bi se natančneje izrazila. Če ji bo hotela povedati svojo skrivnost, jo bo povedala brez poziva, je pravilno sodila Gertruda.
»Moj brat študira. To se pravi, vsaj študirati bi moral,« je nadaljevala hči sodnega svetnika čez nekaj časa. »Goreča očetova želja je bila, da bi se posvetil pravu. Robert ga je ubogal, čeprav nerad. Upal je, da se bo počasi sprijaznil s temi suhoparnimi pravnimi nauki, da se bo začel zanimati zanje, toda motil se je. Nepremagljivo nagnjenie do gledališča ovira njegovo studi-ranje. Pozna samo en smoter: gledališče.«
»Vaš oče pa se temu protivi?«
»Z vso odločnostjo, čeprav Robert že skoro leto dni pisari ganljiva pisma, da bi dobil od očeta dovoljenje za nameravani ko« rak. Ze več mesecev oče več ne odgovarja na ta pisma. V svojem zadnem pismu je zagrozil Robertu, da ga več ne pozna, če ne opusti svoje namere. Robert pa kljub temu vztraja. Ljubezen do umetnosti je v njem močnejša kakor otroška ubogljivost.«
»Ali čuti v sebi nadarjenost za poklic gledališkega igralca?«
STRAN 12
ms^-^i^siszsmmmmtmmKaBmmaemmsmmBmMm
ljo, v kateri so ležale kosti njenih sorodnikov, na pravljice, upe in pesmi ljudi, ki so ji bili blizu. In zdaj je to srce izgubilo najdražjega človeka in jokalo. Bilo je kakor mestni tlak, prav tako težko kakor ta tlak.
Tako je stopala po nočnih ulicah. Mnogi, ki je niso poznali, so se je bali, saj je bila kakor živa smrt, ki je iznenada prišla v bližino. In ko so jo spoznali, so molče šli stran od izdaj alčeve matere.
Nekoč je v skritem kotičku za mestnim obzidjem zagledala dru^o žensko. Klečala je poleg mrliča, negibno, kakor kos prsti in z dvignjenim obrazom strmela k zvezdam. Na zidu sta se nad njeno glavo pogovarjala dva stražnika in njuno orožje je žvenketalo na kamnu.
Izdajalčeva mati je vprašala:
»Ali je tvoj mož?«
»Ne.«
»Brat?«
»Ne, ampak sin. Moža so mi ubili že pred trinajstimi dnevi, sina pa danes.«
In mati ubitega je vstala in pomirjeno rekla:
»Mati božja vidi vse in zato se ji zahvaljujem.«
»Zakaj?«
V odgorvor je dobila:
»Zdaj, ko je častno padel v boju za dom, lahko priznam to, kar me je pogosto plašilo: bil je lahkomiseln, preveč rad je imel veselo življenje in bala sem se zaradi tega, da ne bi izdal rodnega mesta, kakor ga je Marij anin sin, sovražnik boga in ljudi, voditelj naših sovražnikov — naj bo preklet on in telo, ki ga je rodilo!«
Marijana je skrila obraz v dlaneh in šla dalje.
Zjutraj pa je prišla k branilcem mesta in jim rekla:
»Ali me ubijte, ker je moj sin postal vaš sovražnik, ali pa mi odprite, da pojdem k njemu.«
Odgovorili so ji:
»Tudi ti si človek in domovina ti mora biti sveta. Tvoj sin ti je sovražnik prav tako kakor nam vsem.«
»Mati njegova sem in rada ga imam. In mislim, da sem jaz kriva, če je postal takšen, kakršen je zdaj.«
Tedaj so se začeli posvetovati, kaj naj store, in odločili so se:
»Res je, ne morem te ubiti zaradi sinovega greha. Vemo, da ga v ta greh nisi zapeljala, in slutimo, koliko moraš trpeti. Toda našemu mestu nisi potrebna za talko — tvoj sin ne mara zate — sodimo, da je pozabil na tebe, satan — in ta tvoja pot do njega bo kazen, ki si jo zaslužila, Ta pot se nam zdi strašnejša od smrti.«
»Da,« je dejala. »Strašnejša od smrti je ta pot.«
Odprli so velika vrata, spustili so jo ven, in dolgo so gledali, kako stopa po rodovitnih tleh, prepojenih s krvjo, ki jo je prelil njen noge od tal, sklanjala se je truplom mestnih sin. Šla je počasi, s težavo so se trgale njene branilcev in z grozo odrivala v stran polomljeno orožje. Matere sovražijo orožje napadalcev in priznavajo samo tisto, ki se z njim brani življenje.
Kakor bi bila nosila pod plaščem poln kozarec in se bala, da ga ne bi razlila. Ko se je oddaljevala, je postajala čedalje manjša, in tistim, ki so jo gledali z zidov, se je zdlo, kakor bi hkrati z njo odhajal od njih obup.
Videli so, kako se je na poti ustavila, in ko je vrgla ogrinjalo z glave, je dolgo gledala na mesto. Tudi v sovražnikovem taborišču so jo zagledali sredi polja, samo, in sence, črne kakor ona, so se ji začele bližati, obzirno, počasi.
Prišli so k njej in jo vprašali, kdo je in kam je namenjena.
»Vaš vodja je moj sin,« je rekla in niti eden izmed vojakov ni o tem dvomil.
Šli so z njo in hvalili njenega sina Kako je pameten in hraber. Poslušala jih je ponosno z vzdignjeno glavo in ni se čudila: njen sin tudi mora biti tak!
Nazadnje je stala pred človekom, ki ga je poznala že devet mesecev pred rojstvom, pred človekom, ki ga je zmerom čutila v svojem srcu. Zdaj je bil ves v svili in škrlatu, njegovo orožje je bilo posuto z dragimi kamni. Vse je bilo tako, kakor je moralo biti.
Dostikrat je sanjala, da bo njen sin takšen, bogat, slaven, ljubljen.
»Mati!« ji je rekel in ji poljubil roko. »Prišla si k meni. To pomeni, da si me razumela. Jutri bom zavzel to prekleto mesto!«
»Ki si se v njem rodil,« je pripomnila ona.
Ves pijan od svojih uspehov, brezumeri v hrepenenju za še večjo slavo, ji je govoril z drznim žarom mladosti.
»Rodil sem se v svetu in za svet, da ga presenetim s svojo veličino! Mestu sem prizanašal samo zaradi tebe. — Kakor trn v nogi mi je in moti me, da ne morem tako naglo ■pohiteti k slavi kakor bi rad. Toda zdaj — že jutri bom razdrl to mesto upornikov!«
»Kjer te vsak kamen pozna in se te še spominja kot otroka!« je rekla ona.
»Kamen je nem, če ga človek ne prisili, da govori. Naj gore govore o meni, — to hočem!«
»A ljudje?« je vprašala ona.
»O, da; tudi nanje mislim, mati. Potrebni so mi ker so junaki nesmrtni samo v spominu ljudi.«
Rekla je:
»Junak je samo tisti, ki vzlic smrti ustvarja življenje, ki premaga smrt.«
»Ne!« je odvrnil on. »Tisti, ki podira mesta je prav tako slaven kakor tisti, ki jih zida. Glej — ne vemo, ali je zgradil Rim Enej ali Romul, toda dobro nam je znano ime Ala-rika in drugih junakov, ki so mesto podirali.«
»Pa je vendar to mesto preživelo njihova imena,« je dodala mati.
Tako se je pogovorjal z njo do sončnega zahoda. Čedalje redkeje mu je segala v brezumne besede in čedalje globlje se je sklanjala njena ponosna glava.
Mati — ustvarja; ona — brani; govoriti pred njo o podiranju, pomeni govoriti proti njej; on pa tega ni vedel.
Ni vedel niti tega. da je mati prav tako pametna in neusmiljena, kakor je neustrašna, kadar gre za življenje, ki ga ona ustvarja in brani.
Sedela je s sklonjeno glavo in skozi odgr-njeno platno bogatega šotora vojskovodje je videla mesto, kjer je prvič občutila sladko drhtenje spočetja in mučne krče rojstva otroka, ki hoče zdaj podirati.
Rožnati žarki solnca so s krvjo oblivali grajske zidove in trdnjave; zlovestno so se lesketala akna; vse mesto je bilo kakor ranjeno in skozi stotine ran je odtekal rdeči sok življenja.
Čas je mineval in mesto je začelo temneti kakor mrlič, nad njim pa so se zasvetile zvezde kakor pogrebne sveče.
Polnoč je že davno minila in vsi ljudje v tem delu mesta so že spali. Tiho je bilo, le prvi pomladni vetrič je zateglo žvižgal. Ob bregu reke so stali v dolgih vrstah vrtovi in skrivali za seboj gosposke hiše.
V eno teh vil sta stopila gospod in gospa Pipčeva, upokojena trgovca z moko, če se sme tako reči. Vračala sta se s prijetnega družabnega večera pri svojih znancih. Tam so pili kuhano vino in metali karte. Mirno sta legla in že je začel gospod Pipec enakomerno smrčati, tedaj pa ga je njegova boljša polovica zagrabila za roko. Zaspano je po-mežiknil in v soju slabotne svetilke pogledal smrtno bledi obraz svoje soproge.
»Pod posteljo je nekdo«, je šepnila.
Začula sta čuden, pridušen šum. ki se je neprestano ponavljal, kakor bi se bila dva krožnika zadevala drug ob drugega. Očitno je ta šum prihajal izpod postelje. »Z zobmi šklepeta«, je dejala preplašena trgovka.
Pipec ni zapravljal besed. Iztegnil je roko in segel v nočno omarico po svojo starinsko pištolo.
Gospa Pipčeva se ga je oklenila.
»Adolf, nikari ne... za božjo voljo!«
Toda gospod Pipec je bil hraber mož. Nekoč, preden si je z občudovanja vredno spretnostjo prilastil gospo Pipčevo in nieno špecerijsko trgovino, je bil podoficir pri dra-I goncih in se še hudiča ni bal.
Tam, v tistih mračnih domovih, kjer so se ljudje bali prižgati luč, da ne bi zbudili sovražnikove pazljivosti — na Ulicah, polnih teme in mrliškega smradu, polnih pridušenega šepetanja ljudi, ki so pričakovali smrti, je videla in poznala vse in vsakogar, in njen sin je stal poleg nje, čakal je njenih besed, ker je vedel, da se ona čuti tudi mater vseh ljudi tega mesta.
S črnih gorskih vrhov so se spuščali v dolino oblaki, podobni krilatim konjem, in hiteli proti mestu, ki je bilo obsojeno na smrt.
»Morda bomo še nocoj napadli mesto,« ji je govoril sin, »če bo noč dovolj temna. Nerodno je ubijati, ko sije sonce v oči in slepi blesk orožja; takrat je toliko nepravilnih udarcev!« je dodal in gledal svoj
»Pojdi, položi mi glavo na prsi, počij, spominjaj se, kako si bil kot otrok dober in vesel, kako so te vsi ljubili!«
Ubogal jo je, položil glavo na njena kolena, zaprl oči in rekel:
»Samo slavo ljubim in tebe, ker si me rodila takšnega, kakršen sem.«
»A ženske?« je vprašala in se nagnila čezenj. «
»Dosti jih je in hitro se jih človek naveliCa, kakor vsega, kar je presladko.«
Samo še to ga je vprašala:
»Ah ne bi maral imeti otrok?«
»Zakaj? Da bi jih ubili? Človek, ki bo meni podoben, jih bo nedvomno pobil, mene pa bo bolelo, ker bom že prestar in proslab, da bi jih maščeval.«
»Lep si in neploden, kakor blisk,« mu je rekla ona in zavzdihnila.
On pa se je nasmehnil in odvrnil:
»Da, kakor blisk ...«
In zadremal je na materinih pTsih kakor otrok.
Tedaj ga je pokrila s črnim pregrinjalom in mu zabodla nož v srce; zadrhtel je in izdihnil, kajti ona je bila mati i* je dobro vedela, kje bije otrokovo srce.
Potem je vrgla truplo s svojih kolen p#ed noge prestrašene straže in rekla, obrnjena proti mestu:
»Kot človek sem storila za svoj dom vse, kar sem mogla. Kot mati bom ostala s svojim sinom! Prepozno je, da bi rodila drugega, in moje življenje ni nikomur več potrebno.«
In isti nož, še topel od njegove krvi — njene krvi — si je z odločno roko zasadila v prsi.
Zadela je svoje srce — kadar srce boli, ga človek lahko zadene in ga ne zgreši.
Maksim Gorki.
»Ven, razbojnik!« je vzkliknil. »Odkrili smo te!«
Sklepetanje z zobmi je iznenada potihnilo, a odgovora ni bilo.
»Ven, sem ti rekel! Ali si slišal? Ali mar hočeš, da bom streljal?«
»Ne morem!« je odvrnil žalosten, obupan glas.
»Kaj naj pa bo to?« je besno vprašal Pipec. »Če si zlezel pod posteljo, boš tudi lahko izpod nje prilezel!«
»Ne, ne morem«, je jecljal glas. »Preveč se vas bojim ...«
»Čakaj, da ti pridem na pomoč!« je zagrozil gospod Pipec.
In Pipec je že skočil iz postelje. V eni roki je držal pištolo, z drugo pa si je natikal hlače.
»Koliko pa vas je spodaj?« je vprašal. In še je dodal. »Za vse bo dosti svinca.«
»Sem sam«, je odvrnil jokajoč glas.
Pipec se je sklonil, segel pod posteljo in izvlekel nogo. Kmalu je bil vlomilec zunaj. Za vrat ga je zgrabil in ga postavil na noge.
Bil je mlad, bled, slaboten fant. Kar omahoval je. Noge so mu drgetale.
»Nikar me ne ubijte«, je začel moledovati.
*To bomo še videli«, je odvrnil Pipec. »Kaj si pa iskal pod posteljo?«
»Odpočiti sem se hotel«, je tiho rekel sla-
Kako je tat opehari!
gospoda Pipca
botm fant. »Ko sem vas začul, sem se tako prestrašil...«
»Jezik za zobe! Lažnivec. Vlomil si, pa sem te dobil!«
»Oh, dajte stran pištolo!« ga je prestrašeno prekinil zasačeni jetnik. »Utegnila bi se sprožiti in potem bi kdo morda mislil...«
»Prav ima«, je zamrmrala gospa Pipčeva, ki je že ves čas s strahom opazovala ves prizor.
»Da, vlomilec si, ropar, lopov, tat, morilec«, je kričal Pipec in se kar penil od jeze. »Vlomiti si hotel in me okrasti, mene... mene!«
Stresal ga je kakor otep slame.
»Na pomoč, na pomoč, ubiti me misli!« je hropel slabotni fant, ki je visel na Pipcu kakor cunja.
»Pusti ga. saj vidiš, da se ne upira«, je prosila dobrosrčna trgovka.
»Da bi se upiral? Še tega bi se manjkalo!« je zakričal Pipec, vendar pa ga je prijel nekahko rahleje. »Ali si že kdaj kaj takega slišala? Da bi pošten človek lezel pod tujo posteljo! Tak lopov!«
Tedaj pa so slabotnega fanta oblile solze
»Sag ne morem nič zato!« je jecljal. »Cisto nedolžen sem ... Nisem vlomilec! Uboga sirota sem ... Drugi so me prisilili! Možak, k? ga še poznal nisem... Med potjo sem ga srečal... Za pijačo je dal... Potem me je premlatil... Vse mi je vzel, kar sem imel.. Sem me je privedel... Potem me je v grožnjami prisilil, da sem moral zlesti čez ograjo. Splezal sem res in prišel sem, da bi videl, ali je kdo doma, in ga posvaril... ali pa, da bi pobegnil, če ne bi bilo nikogar!«
»Zdaj vidiš, kako potreben bi bil v hiši pes«, je pripomnila gospa Pipčeva. »Dekla Justina v svoji podstrešni sobi tudi ne more vsega slišati.«
Fant pa je sopihaje nadaljeval:
»... Potem sem slišal, kako ste prišli in odprli vrata na vrtu. Takrat sem se tako prestrašil, da nisem vedel, kaj naj storim. Zleael sem pod posteljo... Na srcu sem bolan ... Božje me utegne udariti... Hudo mi je, da sem vam moral delati sitnosti!« je končal, bled kakor zid.
In že je ležal na tleh brez zavesti.
»Moj bog, moj bog. umira!« je vzkliknila
Pisknčnikova družina je bila čisto drugačna od ostalih vaščanov. Imela je na sebi nekaj ledenega, samozavestnega. Ko je skočil otrok iz Piskričnikove zibelke, je začel gledati ljudi okrog sebe postrani. Družil bi se rad le z gosposkimi otroki in kjer je bil on. so ga morali ostali poslušati. Pri igrah in v življenjskih vprašanjih je hotel imeti zmerom glavno besedo. Odljudnosti do svoje okolice Piskričniki niso niti skrivali, marveč so jo ka zali ljudem jasno in ponosno, kakor bi se je bili radovali.
Vaščanke so pravile, da je ta reč človeku V krvi, da se deduje iz roda v rod, moški pa so sodiil drugače. Poznali so Žepa Piskrič-nika še iz mlajših let in pravili so, da on v mladost! ni bil tak. Prišel je z župetinskih hribov, najel v vasi kolarnico ter začel tesati, žagati in oblati. Daleč na okrog ni bilo kolarja, zato je dobro uspeval. Bil je tudi dober obrtnik. Ni mnogo govoril, sekira mu je pa padala, kakor je bilo treba V nekaj letih si je pripravil toliko, da si je kupil lahko majhno posestvo, nato se ie pa oženil. Žena je bila viničarjeva hči. Služila je pri gostilničarju v sosedni vasi. Pravili so, da je bila gostilničarju prijateljica in nosna. Zato ji je ta odrinil pred poroko z Zeoom precej denarja. Kakor so govorili ljudje, je vzel Piskričnik očetovstvo nase samo zavoljo denarja.
Po poroki sta dokupila nekaj plugov zemlje in postavila veliko gospodarsko poslopje. Piskričnik si je zgradil ob veliki cesti sredi vasi še svojo kolarnico.
Pogosto je prihajal odslej k njima njen sorodnik, ki je bil župnik nekje na vzhodu Slovanskih goric. Zaradi tega je ugled Pi-skričnikov pri vaščanih rasel in sosedje so se začeli zatekati k njim po nasvete. »K tebi
gospa Pipčeva in prijela svojo hišno obleko, da bi skočila iz postelje.
»Molči! Le dela se tako«, je ugovarjal gospod Pipec, čeprav je tudi njega že skrbelo.
»Kaj pa vendar misliš! Samo poglej ga! Hitro skoči po jesih!«
Gospod Pipec je res šel. Ko se je vrnil z veliko steklenico iesiha, sta se dolgo trudila, da bi fanta zbudila k zavesti, a zaman.
»Kako ste moški surovi!« je pridigala gospa Pipčeva. »Do nezavesti si pretresel otroka, ki je bil tako dober, da naju je hotel posvariti pred vlomilci!«
»Pretresel sem ga pač, ker sem ga dobil pod posteljo«, je ugovarjal Pipec. »To je preveč sumljivo ...«
»Prav nič! Trdo bučo pa imaš! Prav tako bi bila lahko to sodna zmota kakor na tisoče drugih. Ali mar nisi slišal, da so ga prisilili? In revež se je na smrt prestrašil, ko naju je čul prihajati! Moj bog, da nama le ne bi umrl tu v hiši! Nikoli več ne bi mogla v tej sobi spati .. in še sitnosti bi imela!«
»To je res«, je potrdil Pipec in še zmeraj budil »sodno zmoto« iz nezavesti.
Naposled se mu je to posrečilo. Videlo se je, da bolnik še ne misli umreti. Malo je odprl oči in dejal kakor v romanih:
»Kje sem?«
»Pri prijateljih! Le nič se ne bojte!«
»Lačen sem«, je zastokal in spet zaprl oči.
Gospo Pipčevo so skoraj oblile solze
»Siromak! Adolf, skoči hitro v kuhinjo in pogrej mu krožnik juhe! Med tem se bom že jaz pobrigala zanj Obrni se vendar! Nikar se tako počasi ne oblači, saj vidiš, kako je pri koncu!«
Pipec jo je ubogal. Hitro je prižgal svečo in odjadral z dolgimi koraki v pritličje. Našel je juho, pogrel jo je in se čez kakšnih deset minut vrnil z loncem.
Toda na pragu spalnice je obstal kakor pribit in lonec mu je padel na tla Gospa Pipčeva je ležala zvezana na tleh in čep je imela v ustih. Oči so ji od strahu uhajale iz jamic. Mladega moža, ki so se mu po Pip-čevem odhodu očitno vrnile moči, ni bilo nikjer več. Odprto okno je kazalo, kod je ušel. z njim so odšli tudi Pipčeva denarnica, ura in pištola, razen tega pa še dragoceni uhani in trije prstani gospe Pipčeve.
Jože Andrejevec
pridejo gospod, vprašaj jih,« so ga nagovarjali od začetka, pozneje se pa govorili, kakor bi se bih obračali na Piskričnika samega. V kolarju, ki je imel roke ožuljene od dela, se je vzdramil ponos, podoben ponosu njegove žene. Njegovo lenobno počasno govorjenje je dobilo čuden prizvok. Še počasneje je začel govoriti. Navzel se je nekaterih navad od so-rodnika-župnika. Da bi tudi na zunaj izpričal svojo notranjo preobrazbo, je začel delo v kolarnici valiti na druge Najel je novega pomočnika in zaposlil nekaj vajencev. Ti so mu delali na gruntu in v kolarnici.
Počasi je uvedel sorodnik-župnik še duhovna gospoda iz domače župnije. S tema so pa začeli prihajati tudi učitelji. Piskričniko-va bajt aje bila od časa do časa shajališče župnijske gospode, in to ie za koreni nilo v Piskričnike bolesten ponos Odslej se Liza ni hotela več družiti s sosedami. Če se ji je katera približala pred cerkvijo in jo skoro ponižno vprašala, ali namerava že kmalu domov, je Liza obcestno zasukala glavo 'n od-k'm^la. »Moram še h trosoodu v župnišče « je dejala. »Ko so bili gospbd pred dnevi. nri meni, so me povabili na kozarec vina.« Tako se je izgovorila zmerom, četudi ni šla k župniku, seme da je poudarila pred sosedo svoje zveze z ni*m. Rada se je tudi nastavljala pred cerkviio učiteliem ko so šli od maše. Pozdravljali so jo, ji segali v roke in se pogovarjali z njo. Ob takšnih prilikah se je smejala glasno, da je zbujala pri ljudeh pozornost. Obračali so se in io videli v družbi z gespodo. To pa je Lizi delo dobro. »Pridite še kaj. gospod uoraviteli!« ie navadno klicala za njimi. »Bom spekla dobre gibanice!«
Tudi Piskričnik ni iskal več družbe sebi enakih. Ni se počutil dobro v nii, razen če so gaklicali tja zavoljo nasvetov. Njegov plo-
ščati, štirioglati obraz s trdimi, ščetinam podobnimi brki, ki so mu stali sršeče izpod nosu, je dobival počasi še trše poteze. Zelenkaste oči so izgubile priiazen lesk in postale skoraj zlobne. Če je sedel na štoru pred kolarnico in gledal s svojimi mrzlimi očmi na na cesto, se marsikateri otrok ni upal iti mimo. Ker se je zanimal tudi za živinorejo in mu je nosil sorodnik župnik knjige o tem, so ga začeli vaščani klicati počasi tudi k živini.
Liza je vzgaiala otroke pod plaščem bolne domišljavosti. Nemara je vlila v poslednjega sina, ki mu je bilo ime Vinc, največ družinske samoljubnosti, zakaj odločneje od ostalih otrok je začel kazati v svoji najnež-nejši dobi sadove vzgoje. Ničesar razen samega sebe ni ljubil. Če mu je prišla pod nogo mačka, jo je pohodil. Metulja je mrzil, ptice je preganjal. Ko je bil že nekoliko večji, se je splazil neštetokrat v hlev Tam je snel s klina bič in pretepal živino, ali jo pa zbadal z gnojnimi vilami. Lepota narave ga ni nikoli navduševala. Nikoli se ni nasmehnil nežnim cvetovom češenj, nikoli ni pobožal cvetja, ki je raslo na gredah, kakor so delali drugi otroci. Smeh mu je zbujalo le mučenje živine. Če je sesno tele skakalo tre-petaje po svojem hlevčku in beketalo od bolečine, ko mu je zavijal rep ah pa ščipal v ušesa, se je smejal Niso ga vzgajali s srcem, zato srca tudi ni imel.
Doraščal je osovražen od vrstnikov, ki so se ga bali, kakor se ga je bala živina. Ko je stopil v hlevo in spregovoril, je poskakala živina v jasli, dvignila ušesa in trepetaje čakala, kaj se bo zgodilo. Če je stopil v hišo, kjer je bila zbrana mladina, je pomenek tisti trenutek zastal.
Razmerje vaščanov do Piskričnikov se je počasi preokrenilo. Sorodnik župnik je umrl, razkrila pa so se razna sleparstva, s katerimi je Piskričniku uspelo povečati svoj grunt. Piskričnikovi rodbini pa sprememba naklonjenosti pri sosedih ni šla do živega Otroci so bih med tem odrasli in so prihajali do kruha. Le Vinc je bil še doma. Izučil se je pri očetu kolarstva in pripravljal se je, da prevzame domače posestvo. Oče pa je bil še čvrst. Kazalo je. , da se ne bo zlepa umaknil s položaja gospodarja Biti gospodar, in to čimprej, da pride človek do prave veljave, pa je bilo Vinčevo .načelo Ko mu je mati nekoč zaupala, kako se je dokopal njegov oče do grunta svoje sorodnice, se je začel Vinc v borbi z očetom posluževati tega orožja za dosego svojega smotra.
Bilo je nekega večera v advehtu. V zraku je visel že vonj po božičnih praznikih. Piskričnik se je znova spopadel s sinom zavoljo grunta. »Dokler bova z ženo še tako pri močeh, ga ne dobiš, pa če se postaviš na glavo,« je zagovarjal svoje stališče. Vinc pa je besnel. Da mu je oče nasproten, mu je zabrusil. Ostale otroke da je dal študirati in jim je oskrbel lahek kruh. on pa da mora biti za hlapca. Ta reč ga je že dolgo bolela in sovražil je zaradi nje svojega očeta. Tudi on bi bil rad gospod, zakaj mrzil je delo, mrzil naravo.
»Če ne prepišete grunta name. da se oženim ta predoust, vas ovadim sodišču zaradi tetinega grunta.« je zapretil očetu.
P:skričnik ki ni bil vajen, da bi mu kdo zabrusil resnico v obraz, se je raztogotil. Brez besede ie nrisolil Vincu zaušnico, da se je sesedel na klop. Sin ie pozelenel. Obraz se mu je spačil. na ustnicah se mu ie prikazala pena in kot blazen ie skočil k stolu odlomil od njega nogo ter udaril z ni o očeta po glavi Lobania je zahrstnila. kosti so rsknile in Piskričnik se ie zgrudil Ko je planila Liza v sobo. je bil že mrtev.
V;nc je stal pri peč; s stolovo nogo v rokah. Bolščal ie v mater s svoi;mi hudobnimi očmi Gledala ga ^ie in v trenutku io je občlo soo-znanie. Zavedla se je, da nosi krivdo za očetovo smrt tudi ona. Namesto da bi vzgojila otroke v ljudi s src-m iih ie vzgojila v trde samoliubne domišljavce, ki razen sebe niso poznali niko^^r Zgrozila se ie nad svoiim dele^m pri umoru, ali n' crn hotela priznati. »Po" r'ri se mi izored oči! Ti nis! več moj sin!« je 7 -kričala. »Hotela s*m. da bi bili drugačni od csialib, pa ste se razvili v gade!« Zapustila ,-o je z~v?st in zrušila se ie na moža. Vinc pa je tiho šel. Prišli so poni orožniki in ga odvedli.
Ignac Koprivec.
Vzgoja m je pokvarila
Angleži pripravljajo motorizirane pehotne bataljone
Silna udarnost nemških oklepnih divizij v borbah na Poljskem in na zapadu je presenetila ves svet. Kakor huda ura so nemške oklepne divizije pred seboj vse poman-drale.
V odgovor na nemške oklepne divizije so začeli Angleži pripravljati tako zvane motorizirane pehotne bataljone, od katerih pričakujejo mnogo. Vsak izmed teh motoriziranih bataljonov je sestavni del ene brigade tankov. Te nove edinice se urijo zdaj z vso resnostjo. Vse podrobnosti teh motoriziranih pehotnih bataljonov pa držijo Angleži v največji tajnosti.
Motorizirani bataljoni se gibljejo na motornih vozilih, borijo pa se peš in ob sode-vanju z oklopnimi avtomobili in strojniškimi oddelki. Ker sodelujejo tudi s tanki, se morajo ti motorizirani bataljoni gibati zelo
hitro pri svojem poslu. Poveljnik neke take nove edinice je izjavil, da morajo ti bataljoni prinesti odločitev.
Za poveljnike teh motoriziranih pehotnih bataljonov so postavili posebno sposobne oficirje, ki poznajo vso tehniko modernega vojskovanja m ki ne oklevajo dolgo, kaj naj storijo v odločilnih in resnih trenutkih. V napadu morajo novi bataljoni predreti skozi črte sovražnega protitankovskega orožja. V obrambi je naloga teh motoriziranih bataljonov ta, da ščitijo krila in lajšajo gibanje oklepnih divizij.
Motorizirani pehotni bataljoni so samo del novih skušenj, ki so si jih Angleži pridobili v zdajšni vojni Ob sodelovanju s tankov-skimi edinicami bodo ti bataljoni najboljše orožje, ki ga bo vrhovno poveljstvo upoštevalo. Angleži upajo, da bodo morda te nove edinice odločujoči činitelj v bodočih borbah.
Kotiček za ugankarje
čaroben lik
1.	A A A A A
2.	A C E E I
5.	I I I L L 4. N N N N P
6.	R R R R R
Iz teh črk sestavi pet besed naslednjega pomena: 1. obrtnik, ki izdeluje pile*, 2, žensko ime; 3. mesto v Grčiji, blizu naše meje; 4. žensko ime; 5. staro ime za ranocelnika.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
Kako bo delil
Deček hoče pomagati materi v kuhinji in mati mu naroči, naj ji prinese 7 litrov vode. Ima pa samo dve posodi, in sicer eno za pet, drugo pa po štiri litre. Kako bo moral vodo pretakati, da bo prinesel samo v teh dveh posodah — drugih pripomočkov nima pri roki — natanko sedem litrov vode?
ZSogovnica
Iz zlogov:
A — A — A — AL — BA — BI — BI — BLE — CAJ — DA — DA — DJA — E — GRED — I — IZ — JA — JA — JA — LEC
—	LI — LO — MA — ME — ME — NA
—	NA — NA — NA — NJE — NJE — NJE _ NO — O — O — PA — PO — RI — RI
—	RIK — RU — ŠCA — TA — TE — TEK _ VA — VA — VAR — VEC — VED — VI — VI — VO — ZA — ZI — ZO — ZO sestavi 18 besed naslednjega pomena: 1. mesto v Jugoslaviji; 2. navada; 3. sladka pijača; 4. natančno gledanje; 5. trg v Sloveniji; 6. lastnina, posestvo; 7. prerokovanje; 8. del sveta; 9. praznik; 10, moško ime; 11. razvedrilo; 12. pokrajina v Združenih državah; 13. lesket; 14. žensko ime; 15. pomlad; 16. pesem iz opere; 17 judež; 18. ženska 06eba iz romana »Srce v okovih«.
Vse prve in četrte črke najdenih besed dajo v navpičnih vrstah poziv, ki naj ga vsakdo upošteva.
Skrit pregovor
POKRIVALO — JAPONCI — PRIDVOR
—	STRIGALICA — GLAGOLICA — DVO-PEK — RAZDEJANJE — ALENKA — LASTOVKA
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke ln sestavi iz njih pregovor.
Naš pesnik
] OPELAOPEOV
AKAKAEDAOL
V srednji vrsti vstavi namestu črtic prave črke, pa dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni vrsti pa ime in priimek »lovenskega pesnika.
Štirje rebusi

K 5 ^ •
Rešitve in imena tistih, ki bodo pravilno rešili vsaj tri uganke, bomo objavili po novem letu.
Deset izžrebanih reševalcev bo dobilo po eno. knjigo. Pogoj je. da rešijo prav vsaj štiri uganke.
Do konca decembra lahko kupite umetno gnojilo po nizki ceni. Tvornica umetnih gnojil v Rušah je znižala ceno apnenemu dušiku od 176 na 140.80 din za metrski stot Znižanje velja samo za naročila do 1. januarja 1. 1941 Naroča naj se to gnojilo preko direkcije za prehrano. Beograd, Kralja Ferdinanda ulica 5. Direkcija za prehrano poziva vse zadruge, kmetijska združenja in posameznike, da najkasneje do 25. decembra prijavijo naročila, ki so obvezna. Po 31. decembru se bo apneni dušik spet prodajal po višjih cenah.
Vrabec
Spomini iz mladosti
Vračal sem se z lova in korakal po poti kraj svojega vrta. Moj pes je tekel pred menoj. Na mah pa je zadržal stopinje in začel stopati oprezovaje, kakor bi vohal v bližini divjačino.
Pogledal sem na pot in zapazil mladega vrabca z žoltim kljunom in puhom na glavi. Padel je bil iz gnezda (veter je hudo upogi-bal breze ob poti) in je bil čisto tih, le njegove perotničke, komaj pokrite s perjem, so se onemoglo širile, da se mi je zasmilil v srce.
Pes se mu je bližal, vse mišice na njem so se napele. Tedaj pa je nenadno kakor kamen padel z bližnjega drevesa star vrabec s črnimi prsi pred gobec moiega Dsa, in ves naščeperien, zbegan in treoetaioč tožeče in obupno čivkaje dvakrat sko*M proti odprtemu gobcu, oboroženemu s krivm' zobmi.
Vrgel se je na tla, da bi rešil m'*diča, postavil se ie predenj kakor ščit Toda vse njegovo drobno telesce je drgeta'0 v strahu, niegovo kričanje je bilo hripavo in divje. Ginil ie od strahu, a zastavlial ie svoje življenje.
Kako prozna pošast se mu ie moral zdeti moi pes' Vendar ni mogel ostati na veji visoko pori na varnem. .Sila mogočnejša od njegove volie pa ie pognala z vei
Pes ie obstal, stopil nazai Skoro bi rekel, da ie tudi 0n čutil to silo.
Ves zmeden sem hlastno noklical psa in šel poln nekega svetega spošVivania.
Ne smeite se: spoštovani? ie b'V, tisto, kar sem občutil pred tem iunašk!m ntičem, pred zanosom niepove ljubezni.
Ivan Turgenjev
Župan je prinesel svoja svetovalca pred glavarja
2upan neke hribovske občine Tomaž je bil povabljen na okrajno glavarstvo v Celju. Bilo je še za časa Avstrije m so bili višji uradniki po večini Nemci. Glavar je bil v dopisu na župana pripomnil, naj privede župan s seboj tudi dva občinska svetovalca.
Na glavarstvu je sluga prijavil najprej župana. Svetovalca sta ostala zunaj, a župan je prišel v svojih težkih škornjih pred glavarja Nemca, sedečega za mizo v prostorni pisarni. Tla pisarne so se kar svetila in župan je v strahu opazil, da so Dustili njegovi škornji za seboj blatno sled
Glavar je pogledal župana izpod naočnikov, mu pokimal v pozdrav in dejal: »Pri-nezite dudi vaš opčinski svedovales nutra!« Zupan ga je debelo pogledal, se popraskal za ušesom in vprašal: »Slišijo kaj naj prinesem?«	|
»Vaš tva opčinski svedovales prinesite nutra,« je ponovil glavar z nizk m glasom.
»Gospod glavar hoče vaša svetovalca,« se je oplasil pisar na koncu mize.
Zupan se je spet popraskal za ušesom, zmajal z glavo in šel skozi vrata
Zunaj sta čakala svetovalca, debeli Gašper in mali Miha. Ko je prišel Tomaž, jima je rekel: »Vrag ga vzemi, dedca starega. Čemu pa ima tako lepo sobo za svojo pisarno! Menda sem mu tla preveč zamazal. zdaj se pa ta Kočevar boji, da bi mu še vidva ne prinesla v pisarno nekaj kilogramov hribovskega blata. Zato je zahteval, naj vaju noter prinesem«
»Hudo bo šlo,« je jadikoval debeli Matevž.
»Bo že šlo,« jo je pogruntal župan Tomaž, »ti, Matevž, mi slezi na ramo. a Miho bom nesel kar pod pazduho.«
Rečeno, storjeno. Vrata so se odprla na stežaj in v pisarno je prirogovilil župan Tomaž s svojim živim tovorom Glavar je skočil kvišku in zazijal, pisar pa se ie tako prestrašil. da mu je zlezlo pero iz roke
»Kutiča, kaj sde blasen?« se ie zadri glavar, ko je zagledal Tomaža z Matevžem na plečih in z Miho pod roko.
»Ne, jaz nisem blazen. Morda ste to vi, ki ste mi zapovedali nositi taki kladi, je za-godrnjal Tomaž.
J. M.
Martinov oreh
Ko je bilo Martinu Šestnajst let, ga je gnal oče h Koširju, da bi se za mizarja učil. In Martin se je učil. Delal je postelje in omare, i e in rakve in zvečer je sedel pred hišo pod orehom in otrokom rezljal igrače.
In ko so pod njegovimi prsti iz kosov lipo-vine nastajali vozički in omarice, konji in mlini, je Martin mislil na to, kar ga še čaka. Star je Košir in nikogar nima. On bo mojster. ko starec umre, dom bo njegov.
Umrl je stari Košir. Lepo rakev mu je napravil Martin in v njej so ga pokopali. Pa se je izkazalo, da je Košir imel nečaka, ki se je potepal nekje po svetu in ni bil do-s+; nri da Ničesar ni znal ta nečak — kako naj bo mizar? Se naprej je ostal Martin pri hiši in delal, nečaku pa je plačeval najemnino. »Ko ga izplačam, se oženim«, si je rekel Martin in delal. Zvečer pa je sedel pod orehom, delal otrokom igrače in mislil nase.
Potem je nekega dne prišel vihar. Treščilo Je v oreh in ga razklalo. Dolgo se je oreh boril za svoje življenje, potem so ga morali podreti. Deske je dal napraviti Martin iz <jega, lepe deske.
°oročno posteljo zase in za nevesto bom napravil iz njih«, si je rekel Martin in zasadil nov oreh pred hišo.
notem ie nri še' dan, ko je izplačal Koširjevega nečaka. Pil je možak in zapravljal. Z vso vasjo je bil sprt, še s krčmarjem. Ko ni mogel več strpeti — stara potepuška kri se ie obudila v niem — je segel Martinu v roko. Vse svoie prihranke mu je dal Martin in še na posodo je moral dosti vzeti.
v=e ponlp^am. se oženim«, si je rekel Martin in zaljubljeno gledal orehove deske pod oknom. Zunaj pa je rasel nov oreh in poganjal veje. Prvi sadeži so že rodili na njem.
Martin je delal in delal. Zvečer so pod njegovimi prsti rasle iorače za otroke in niegove misli so bile zmeraj lepše, zmer-bl'že resnici so se mu zdele.
Potem je prišla vojna. Martin je moral zapreti svojo delavnico in vzeti puško. Štiri leta se je klal po bojiščih, tri leta v ujetništvu. Ko je prišel domov, je bilo še za obrp-Bti več dolga na hiši.
Delal je Martin in dolg je kopnel. Toda •mrt je bila v njem. »Pozdravim jo«, si je rekel Martin, »potem se oženim, čas je že, da bi delal svojim otrokom igrače, ne tujim.« In spet je pogledal orehove deske pod oknom in njegov pogled je bil zamišljen. »Staraš se, staraš, Martin«, je nekaj kljuvalo v njem. »Iz teh desk ne boš delal poročnih postelj.«
Ni verjel Martin temu kljuvanju, ni verjel niti ogledalu, ki je kazalo, da se mu hrbet krivi, da mu oči lezejo globoko v jamice » '^zdravim se, da, in še tiste tisočake plačam, potem...«
Martin je delal. Ni mu manjkalo naročil. Ponoči je gorela luč v njegovi delavnici, ko Je žagal in kuhal klej. Ves od žaganja bel je bil, da ni opazil, kako zmeraj bolj črni so kolobarji okoli njegovih oči.
In oreh je rasel. Zdaj je bil že močan' in okoli njega je bila klop, kjer je zvečer sedel Martin med otroki in jim delal igrače. Se učenca je dobil Martin, prav takšnega, kakor je bil nekoč sam. In prav tako je mislil ta učenec, kakor nekoč Martin: Ko starec umre, bo ta dom moj.
Zdaj Martin že ni imel več dolga, dolg
mu je padel s hrbta, tisočaki so se mu nabirali, toda namestu dolga mu je še bolj sedla na hrbet bolezen.
»Oženim se, žene sem potreben«, si je pravil Martin. »Izpreči bom moral, slab sem, dovolj sem delal in žena bo skrbela za hišo. In komu naj vse pustim?«
Pa je videl Martin, da je star in betežen. »Kaj mi bo žena? Goljufala me bo, ničesar ne bo imela za mene.«
Takrat je prvič nehal upati.
»Ne, za poročni postelji ni več časa«, si je rekel. »Lepo skrinjo si bom rajši napravil iz desk in v njej bom hranil denar. Dosti žuljev je na njem in ko ga bom zvečer gledal in štel, bom mislil, kakšno je bilo življenje.«
Polegal je Martin in ni se silil z delom. Tudi otrokom ni delal več igrač. Zamišljen je strmel v orehove deske pod oknom. »Da, |
poročni postelji sem hotel napraviti iz njih. In potem skrinjo.«
Prišla je zima. Prazna je bila delavnica in nezakurjena. Delo ni več prihajalo, učenec je šel drugam. Ni bilo več tako, kakor takrat, ko je še mislil o prihodnjih dneh in delal, da bi plačal svoj dolg. »Niti skrinje ne bom več napravil. Čemu mi bo skrinja? Denar kopni za bolezen.
Slabel je Martin in le nerade so ga nosile noge. Drugi so se morali brigati zanj. Tiha je ostala delavnica.
Nekega jutra je Martin vstal in šel v delavnico. Težko je privlekel vanjo sedem velikih orehovih desk, dolgo je delal nad njimi, žagal in lepil. Ko je bil njegov obraz od truda ves poten in od žaganja rjav, ko so bile njegove roke od dela vse žuljeve, je stala rakev pred njim.
Vanjo so dali Martina, ko je ob tednu umrl.
Boris Rihteršič
Na sveti večer sta se spet našla
Tisti dan je bil navzlic veliki množini snega, ki je težil drevje, ves svetal. Videti je bilo, da je zemska odeja svetlejša od neba. Mir je plaval nad gozdom na hribu in nad dolino, kjer so pogreznjene v sneg ždele nizke vaške hišice. Le tu in tam je zašumel sneg, ki je drsel z dreves, in iz dolinske cerkve so doneli zvonovi.
V	kočici na vrhu hriba je zaropotalo. Logar Martin se je dvignil izza ognjišča, kjer je čital časopis. Prestopil se je nekajkrat po majhni zasilni sobici. Pomislil je za trenutek, nato je snel puško s stene. Zahotelo se mu je tihe, samotne narave, da bi se naužil zvoka božičnih zvonov in videl, kako kaj živali praznujejo sveti dan.
V	kotu se je zganil pes in tiho, proseče zabevskal. Opomnil je gospodarja, naj brez njega ne gre nikamor. Pretegnil se je po ležišču, napravljenem iz starih cunj, in čakal, da ga gospodar pokliče.
»No, Dečko, pojdiva!«
V	trenutku se je pes dvignil in zadovoljno pomahal z repom. Stopila sta na plan. Martin se je ozrl na kočico, ki jo je odevala debela plast snega. Zagazila sta v sneg.
Mračilo se je že. Sonce je zatonilo za meglenim obzorjem in snežna belina se je bleščala bolj in bolj. Visoko na nebu se je pojavljal mesec.
Prišla sta v gozd. Iz visokih, vitkih smrek se je zdaj pa zdaj usul sneg. Pot je bila za-metena. Nikjer žive duše. Drevje je bilo pusto, ne ena ptica se ni zganila na njem. Med drevjem so držale številne zajčje steze, toda živali ni bilo videti nobene. Nekje daleč je hripavo lajal lisjak.
Martin je obstal. Pred njim je bila strma stena, obrasla z nekaj borovci. Pod njo se je raztezala dolina v nedogledno dalj sivega dne. Lahen veter je zavel od severa. Zvonovi so pobožno doneli in njih jasen zvok je odmeval po dolini.
Nenadno je Dečko zalajal. Martin se ni zmenil zanj, saj je bil vajen njegovega bev-skanja. Pes pa ni miroval. Strigel je z ušesi in lajal v mrak. Logar je prisluhnil. Res, spodaj, kjer so rasle visoke smreke, je bilo slišati šum. Martin je poslušal in prišel do prepričanja, da je srnjak. Pomiril je psa in hotel kreniti dalje.
Sum je postajal čedalje ostrejši. Martin je znova obstal in prisluhnil. Ne bo srnjak, je nazadnje presodil in sklenil pogledati, kaj bi bilo. Po hrbtu mu je nehote zagomazelo in snel je z rame puško. Pes je gluho lajal.
Tedaj je videl. Ob robu gozda pod njim je stopal tujec. Kučmo je imel in puško na ramenih. Divji lovec, je prešinilo Martina. Slutnja se mu je potrdila. Možak je zagledal Martina in se ga je očitno prestrašil, zakaj ubral jo je po gozdu, da se je sneg prašil za njim. Martin je za trenutek ostrmel, takoj nato pa se je zavedel svoje dolžnosti. Spustil je psa, stisnil puško in pohitel za tujcem. Dečko ni bil videti kdove kako pogumen, ker ni hitel po sledovih, ampak je zadovoljno capljal za gospodarjem in mahal z repom.
Martin je hitel, da mu je pot tekel z obraza, toda možaka ni mogel dohiteti. Sledil mu je lahko le po sledi, ker mu ga je drevje zakrivalo. Na planoti vrh pobočja ga jo zagledal. Tujec se je oziral po njem, ko ga je pa opazil, je stekel. Martinu ni prišlo na misel, da bi uporabil puško, zato se je tudi spustil v tek. Tako sta tekla, dokler ni tujea dosegel poti, ki je vodila v dolino. Ustavil se je in si obrisal potno čelo. Za Martina, ki je zasopel pritekel za njim, se ni zmenil. Ta ga je pograbil za ovratnik zimske suknje io zakričal:
»Lovsko izkaznico seml«
Tujec se ga je otresel in mirno segel t žep. Počasi je privlekel na dan listnico. Raz« grnil jo je pred logarjem in mu pomolil izkaznico. Martin jo ie neievernero ffledal in se moral prepričati, da je prava. Ime, kraj bivanja, poklic, vse je bilo v redu napisano in potrjeno z uradnim ?i<?om. Slika se je ujemala z lastnikom. Martin jo je s počasno kretnjo vrnil in nenadno vzkipel:
»Zakaj me pa niste počakali?«
»Počakali«, je ponovil tujec, »saj me niti poklicali niste.«
Martin mu je obrnil hrbet in se počasi napotil proti svoji koči. Čelo se mu je bilo oro-silo od teka. Pes. ki se je bil nekam izgubil, se mu je spet prbbžal in pohlevno stonal za njim. Martin ga ni videl, da bi mu rekel lepo besedo. Premišljal je, kako sijajno £8
STRAN 16
Irurr-iTi—m«m———B
je bil dal speljati, in to na sam sveti večer. Toda, saj m vedel, s kom je imel opravka.
PiTšel je na vrh. Ob gozdu je bila njegova koča, Skiumno je čepela sredi snega. Martin se je ozrl nanjo in tedaj so se mu oči odp-.- od začudenja. Skozi okna hišice je lila svetloba, v koči je bila luč .Martin je obstal presenečen ob pogiedu na hišo. Kaj se je bilo zgodilo? Mar se je vnelo ognjišče in je soba v plamenih? Nemogoče, svetloba je si-» jala mirno in nien si i m bil niti malo rdeč. Torei tatovi? Ot;r>al je v žepu ključ in se spomnil, da je bil pozabil zakleniti hišico. Snel je puško z ramen in se previdno približal. Pristopil je k oknu, ki je bilo le delno zagrnjeno in pogledal skozenj.
V sobi, kjer je svetlo gorela luč, je sedelo za mizo dekle in se zavijalo v svojo ruto. Martin je ostrmel. Kako bi je ne poznal svoje ljubice! Prav za prav svoje bivše ljubice, zakaj zdaj je bil že mesec od tega, kar je Martin ni maral več. Nista se sprla, le Martin se je je nenadno začel izogibati. Sam ni vedel zakaj. In zdaj je bila tu! Na sam sveti večer. Nevoljen je bil nanjo, da ga moti, vendar je še oprezal pod oknom, da bi iz njenega vedenja spoznal, kaj namerava. Nič ni videl. Mara je sedela za mizo in strmela v ogenj. Le sem in tja je prisluhnila. Ko je obrnila oči proti svetlobi, je Martin videl, da je jokala. Zakaj? V žalosti je imela obraz tako lep, da bi planil v hišo k njej in jo objel, pa se je zadržal. Ko ni nič opravil, je glasno stopil k vratom in odprl.
Mara se je dvignila in mu pohitela naproti. Veselje na njenih licih je bilo veliko in resnično. Hotela se ga je okleniti, Martin pa se je odmaknil in z vsakdanjim glasom vprašal:
»Kaj hočeš? Po kaj si prišla?«
Mara je ostrmela, ker tega ni pričakovala.
»Kaj hočem«, je ponovila in mislila, da se Martin šali. Nasmehnila se je in dejala:
»Tebe Martin. Ali sem ti v napotje?«
Logar je odložil puško in sedel na pru-čfco »b ognjišču. Pogledal jo je, kakor bi mu bila tuja, ter počasi in nekoliko mehkeje rekel:
»Povej, Mara, čemu si prišla nocoj sem gor? In prav nocoj?«
Dekle je ostrmelo in počasi se je začelo , zavedati, da Martin ni več tisti, kakor je bil pred tedni, ko je vsak večer privriskal v dolino in se vselej ustavil pri njenem oknu.
»K tebi sem prišla, Martin. Mar ne smem?«
»In prav nocoj?«
»Nocoj, da. Saj lahko grem, če hočeš. Samo nekaj ti moram povedati, Martin, otrok bo tvoj.«
In ob spominu na lepe poletne noči, ki so se tako bridko maščevale, jo je obšla slabost. Med silnim jokom se je nagonsko ozrla po sobi, kje bi našla oporo. Zrušila se je na posteljo. Ihta ji je stresala telo.
Martin je planil pokoncu. Otrok? Tako torej. Zato je prišla k njemu, da mu pove. Planil je k njej.
»Mara!« jo je dvigal, »Mara, kaj je to res?«
Dekle pa je jokalo in se ni dalo potolažiti. Dolgo jo je Martin skušal postaviti pokoncu, pa se mu ni posrečilo.
»Saj vem«, je hlipala, »ne maraš me več. Zdaj me več ne maraš.«
Martin je skomignil z rameni.
»Sama si kriva«, je počasi dejal in se je ni več dotaknil.
Na ognjišču je dogoreval ogenj. Mara se je dvignila. Oči so ji bile mokre od solz, slabost pa jo je minila.
»Sama sem kriva«, je dejala odločno, ker je bila hči odločnega moža, trdnega gruntar-ja iz doline. »Mislila sem, da boš drugače govoril, ko boš izvedel, kam si me zapeljal. Pa si šleva. Seveda, zdaj ti je zame malo mar. Kako si pa prej govoril? Vsi me obsojajo in psujejo, zdaj pa še ti.«
Planila je v jok.
Martin je skoraj brezčutno gledal. Toda neki nemir se ga je loteval. Smilila se mu je. Gotovo staremu Kržanu ne bo smel več blizu, čeprav je bil doslej njegov česti gost. Saj bi se ga Kržan ne branil. Gledal je dekle pred seboj in ob misli, kako ljubeče jo je Včasih objemal, se mu je začela znova dr a- ' miti stara ljubezen. Toda govoril si je: ne! j
Znova je Mara ponosno dejala:	1
»Kaj misliš, da si edini na svetu? Mnogo jih je, ki me snubijo, pa sem še vsakega zavrnila, kei te imam rada. Toda šleva si... Lahko noč!«
Planila je iz koče. Ko pa je stopila na mraz, je neodločno obstala. Pod njo je bila vas, dom, ona pa se na sveti večer potika tod okoli. Kaj bodo rekli doma?
Znova se je je lotila bridkost, toda nazaj k Martinu ni mogla. Ni ga hotela prositi za ljubezen. Okrenila se je ob zidu in zapazila zraven hišice kolibo, kjer je imel logar nekaj listja. Krenila je tja, legla na hladno listje in zajokala, da se ji je treslo v krčih telo. Ni čutila mraza, ki je pritiskal na zemljo, ni slišala zvonov, ki so vabili k polnoč-nici. Jokala je neutolažljivo.
Dečko je dremal pod klopjo in strigel z ušesi, Martin pa je zapahnil vrata. Sprva je planil za Maro, toda naglo mu je izginila v dolini. Da bi tekel za njo, mu je bilo pre-neumno. Ce hoče, naj beži. Pekle pa so ga njene besede, da ima ženinov dovolj in se nanj ne bo ozirala. Pekli so ga očitki, ki so bili res upravičeni. S tem, da bo Mara rodila, ni on tvegal ničesar velikega, nanjo pa se bo zvrnila vsa krivda. A otrok? To je bila najhujša skrb. Vsi ga bodo zaničevali. Zaničevali pa bodo tudi njega, ker je pustil dekle v času največje tegobe.
Sedel je zaskrbljen ob ognjišču in sence skrbi so se mu podile preko čela. Otrok. Njegov bo, pa ga bodo drugi vzgajali, njegovega sina. Morda bo hčerka, ljubka majhna punčka. Ne bo ga poznala. Plamen je ugašal, luč je bil privil.
Nenadno je prisluhnil. Od nekod je prihajal tožeč glas. Kdo bi to bil? Kakšna žival? Nemogoče, živali nimajo takega glasu. Pristopil je k oknu in položil čelo na hladno
Posestvo, ki ga je prevzel po smrti svojih staršev Matjaž Vršič je bilo naprodaj. Prodaja je bila razglašena neke adventne nedelje in po pozni maši so se natepli ljudje v Vršičev hram. Nekaj jih je prišlo zavoljo nakupa, večina se jih pa je privleklo k bajti iz radovednosti. Malokdaj se je namreč zgodilo, da bi prodajal človek svojo zemljo prostovoljno, ne da bi ga v to prisilili dolgovi Do zadnjega se o tej prodaji ni čulo nič, zato je oznanilo pred cerkvijo ljudi presenetilo. Po fari je šel že dolgo glas, da Vršičev grunt ni med najslabšimi. Stara dva sta bila skrbna gospodarja, a tudi Matjaž ni bil zapravljivec. Odkar sta roditelja umrla, se sicer novi gospodar, ki je bil edinec, ni več tako gnal po ogonih, ali zemlje vendar ni zanemarjal. Pridelal je dovolj za živež, pridelal za davke, dolga ni imel, zato so se ljudje začudeni spraševali, čemu prodaja. Nekateri so pravili, da ga je smrt staršev hudo potrla. V enem tednu je izgubil oba. Oče je padel s senika, si zlomil vrat in pri priči umrl. Materi pa se je zasadila v hrbet kosa, ki je padla s klina v uti, .ijer je zmerom visela. Sosede so ji dajale na rano paj-čevrno in kravjek, zaradi česar je v groznih mukah umrla po nekaj dneh od zastruplje-nja.
V svetenji obleki in s pražnjim klobukom na glavi je sedel po pozni maši v sobi za mizo Matjaž, po klopeh ob peči in ob steni pa so sedeli sosedje — kupci in radovedneži. Matjaž je bil videti nemiren. Presedal se je po klopi, risal s svinčnikom po mizi ter skrivaj s pogledom preletel zdaj pa zdaj gručo ljudi pred seboj. Bilo mu je nekoliko hudo pri srcu. Zdaj se je bližala njegova odločitev uresničitvi. Nemara, ni verjel, da se bo kdo zanimal za nakup grunta, in je tiho upal, da mu bo na ta način ostal. Sedemindvajset let njegovega življenja je bilo razmetano po tem hramu, po hlevih, po ogonih. Ta leta se niso dala potisniti v pozab-ljenje. Šlo mu je pa do živega tudi pomilovanje, ki se je zrcalilo z obrazov sosedov. Bilo ga je skoro sram, a nazaj ni mogel. Kar ie začel, bo dovršil, naj se zgodi, kar se ho-On je gosrodar. Sam odloča o svoji zem-
lji-
Prodati je nameraval, potem pa oditi čez mejo. Pred nekaj meseci se je seznanil s člo-
šipo. Nekje čisto blizu je bilo slišati skrivnostno toženje. Martin je neodločno obstal, nato je pograbil puško in stopil v noč. Tedaj je spoznal. Ona je bila. Zasmilila se mu je, zakaj ležala je na mrazu in jokala. Zaradi njega. Odložil je puško in stopil v šupo. Opazil jo je v medlem svitu mesečine. Sklonil se je nad njo.
»Mara, kaj pa misliš, saj je tu mraz! Pojdi na toplo.«
Jokala je, ne da bi se zmenila zanj, Martin pa jo je tolažil in mislil na tiste ure, ko mu je bila najdražja. Kako je mogel tako storiti!
»Mara!« je govoril. »Mara, saj si moja, na toplo pojdi!«
»Ne, ne«, je hlipala v solzah. Telo ji je drgetalo v silovitih krčih.
Martin se ni obotavljal. Objel jo je in jo v naročju ponesel v sobo. Ko mrtva mu je ležala na rokah. Nato se ga je oklenila kakor otrok. Poljubov ni hotelo biti ne konca na kraja.
To noč v koči na hribu ni ugasnila luč. Martin in Mara sta praznovala sveti večer. Nista imela ne božičnega drevesca, ne jaselc, imela pa sta mnogo več. Imela sta ljubezen, ki jo je oživelo njuno nerojeno dete. To dete ju je privedlo na pravo pot, zakaj Martin je bil čisto trdno sklenil, da še drugi dan odvede Maro domov in ob tej priliki nagovori starega Kržana. Vedel je, da mu gruntar ne bo nasproten.
V	dolini so zvonili zvonovi, polnočnica je bila. V koči je donela ubrana božična pesem. Mara je pela pobožno in zbrano, Martin pa je s svojim basom »popravljal«. V njunih srcih je bila sreča.
V	hribih je hripavo lajal lisjak.
Stanko Pahič
vekom, ki ga je prepričal, da je življenje, kakršno živi, najslabše, da so razmere, sredi katerih je, naj krivične j še, in da je vse gospodarstvo dežele zgrešeno, obrnjeno proti kmetu, upov za spremembo razmer pa tudi ni. Proda naj in se naj presek. Ni treba, da bi moral biti na tujem biti baš gruntar. Ko spozna življenje za mejo, se niti z mislijo ne bo več dotaknil teh s preobilnim znojem prepojenih ogonov. kjer je treba samo delati in delati. Tujec se je ponudil, da mu najde v tujini zaposlenje, in tako sta se dogovorila. Kot plačilo za uslugo pa je moral tujcu obljubiti, da proda svoje posestvo Francu Končniku. Ta je bil viničar v gosposki viničariji, katere lastnik je bil izven države. Matjaž je obljubil. Da bi pa grunt dosegel čim višjo ceno. je razglasil licitacijo.
»Cemu prodajaš zemljo. Matjaž?« ga je vprašal sosed. Zapičil je svoie vrtajoče oči vanj, kakor da bi hotel najti odgovor na njegovem obrazu, in ko ga ni našel, je nadaljeval: »Nemara si premlad, da bi vedel ceniti, kar imaš. Mnogo jih poznam, ki so napravili kakor ti. Prodali so, šli po svetu, ker so mislili, da je kmečko živijenie najslabše, a so se čez leto vrnili trudni in izgarani,, kakor bi bili orali z njimi. Cas imaš, šč si lahko premisliš. Nikjer ne najdeš tega, kar si človek želi, a na svoji zemlji vendar lahko gospodariš po svoje. Ce si pa odvisen, moraš delati, kakor ti ukažejo. Ni najslabše pri nas, o tem se boš prepričal.«
Kmetje so pritrjevali. »Ne poznaš tujega kruha, da bi mu vedel okus,« mu je zabrusil sosed, ko je omenil, da pojde čez mejo. »Podoba je, da te je nekdo prelisičil.« Takrat pa je Matjaž vzrojil. Dvignil se je za mizo, se oprl z rokami ob njo in siknil: »Hlapci ste. čreda, grunti so vas zaslepili, zato ne vidite, kakšno življenje živite. Če bi vam naložili na pleča mlinski kamen, bi ga nosili, takšni ste!« Potem oa se ie osvestil. »Ne zamerite, tako sem razbolel v prsih, pa me izzivate. Odločil sem se, da prodam in amen je. Odkar sta mi umrla ' če in mati, ne najdem tu ničesar, kar bi me mikalo,« je rekel v opravičilo.
Sneg je padal na Sloveiuke gorice, ko je Matiaž Vrš'č zapuščal domačo vas. Zdaj se je že tesnobe, ki se ga je lotevala pr?e dni po prodaji posestva, otresel. Vdal se je sla-
Tujino je spoznal
sti brezdelja, delal načrte za bodočnost in se poslavljal po hramih. Veselil se je velikih reči, ki jih bo videl v svoji novi domovini. Znanec mu je pripovedoval o njih. Kako je tam baje vse drugačno, vse veliko, dostojanstveno in privlačno, tu pa je kakor v bezni-ci. Manjvredni ljudje sredi odvratnega življenja, mu je pravil znanec. Skoro zaničljivo je gledal zdaj majhne lesene hrame, potisnjene v sneg, skednje, senike, hleve in vaške ceste. Vse se mu je zdaj zdelo tako neznatno, kakor da bi življenje tu ne bilo resno, temveč bi ga živeli otroci ali pa palčki brez-smotrno v zabavo drugim. Tu pa tam je čul škrtanje reznega stola, na katerem je delal kmet mešanico za živino. Nasmehnil se je. Tam, kamor pojde, je vse drugače. Elektrika in bencin opravljata takšna dela, človek ju samo usmerja, ravna. Nasmehnil se je, pomahal pri zadni bajti gospodarju v pozdrav in se izgubil za vas. Vlak ga je odpeljal novemu življenju nasproti.
Minila so tri leta. Božič je bil pred vrati. Težko so vzdihovale zasnežene smreke pod mogočnimi plastmi snega, ki je padal z neba neprestano. Ceste so bile zasnežene. Gazi na njih ni bilo. Nihče se ni peljal nikamor. Matjaž Vršič, ki se je vračal v svojo vas, je gazil debel celec, v katerega so se mu pogrezale noge do kolen. Utrujen je bil, moker od potu. a šel je dalje. Samo da pride do ovinka, odkoder se vidi vas! Tam bo obstal. Odpočil se bo ter gledal drage mu hrame. Tri leta je hrepenel po svoji vasi. Od takrat, ko je spoznal, da so ga osleparili. Saj je dobil delo, kakor je imel obljubljeno, saj so mu plačali posestvo do poslednje pare, ali kakšno je bilo tisto novo življenje! Bil je stroj, prav za prav zobec v kolesju stroja. Kje sta bila lepota in čar, o katerem so mu pravili! Kakor jetnik se je zdel samemu sebi. Ni bilo solnca, da bi ga poljubljalo s svojimi žarki, ko je z oznojenim obrazom opravljal svoje delo, kakor ga je poljubljalo doma.
Razvaline gradu so stale v mraku pred nami — le nekaj ostankov zidov, ovitih z brš-Ijanom v senci prastarih dreves. Rože ovijal-ke so se vile ob njih, se plazile čez jarke in ovijale votle oči zijajočih oken s svojimi krvavo obrobljenimi očmi.
Tu ob pokojni reki so se bili nekoč strašni boji, tu so divjali požari, tu so umirali ljudje. Poslednji lastnik tega gradu je padel pod sekiro takrat, ko je krvava francoska revolucija terjala tisoče žrtev.
Več ko petdeset let so stale razvaline gole in zapuščene, kazale so se soncu, dokler jih ni obrasel usmiljeni bršljan in jih zagrnil vase, da so spet postale lepe.
Ljudstvo se jim je izprva izogibalo, daleč v krogu je hodilo mimo njih. Ko pa so se pokazale v svojem zelenem oblačilu in je bohotno grmovje in rastlinje na vrtu, ki ga niso več krotile vrtnar je ve škarje, vzkipelo v čudovito pravljično deželo — takrat so se začeli tjakaj zatekati zaljubljenci, da skrijejo svoje poljube pred svetom v senci grmovja in drevja, in otroci so se igrali v tisovih drevoredih in v lovorjevem grmičju.
Neko popoldne je ženitovanjska družba napravila izlet v grajske razvaline. Mladi parčki so se lovili v parku in se skrivali med razpadlimi ruševinami. Sedemnajstletna lepa nevesta je bila najveselejša med vsemi. Vselej znova je nagajivo pobegnila pred rokami koprnečega ženina, njeno belo oblačilo je plapolalo zdaj tu, zdaj tam in njegove ustnice in njegova ljubezen so jo morale j zmeraj znova iskati.
Potem pa je ni več našel — predobro se : mu je skrila.
Tisoč lepih besed je zaklical za njo — klical in kričal je — nema tišina je bila odgovor.
Napočil je mrak in neveste ni bilo nikjer.
Nihče je ni videl, ne v razvalinah, ne na cesti — nikjer ni bilo sledu o njej.
Čudna groza je prevzela vse. Gostje in prijatelji so pomagali iskati, klicali so jo, prisluškovali, kričali — nič. Spustili so pse, da preiščejo razvaline, prinesli so lestve in pla-
Ni bilo zelenih trat, ne ptic, ne vetra, ne petja in mehkih besed. Samo povelja, pa parade in marširanje pred delom in po delu. Prave prostosti pa ni užival vsa ta leta. Kako se mu je tožilo po gozdovih, po trati, na katero je lahko legel, ko je osipal krompir ali okopal koruzo! Po treh letih ni mogel dalje vzdržati. Ni se mogel upirati hrepenenju po zlati svobodi, ki jo je užival nekoč. Izposloval si je dovoljenje za povratek in se odpeljal.
Sklenil je, da začne živeti v svojem rojstnem kraju novo življenje. Kupi si kak kos grunta, saj mu je ostal od prodaje posestva ves denar. Da, glede posestva so ga opeharili. Ni vedel, komu ga je prodal, šele v tujini je izvedel, kako je bilo z rečjo. Končnik je bil kot lastnik zapisan le pri oblastih, pravi kupec pa je bil tujec. Na ta način so začeli vdirati tujci d«lje in dalje v deželo. Proti temu se bo začel boriti. In tudi mnogo drugega ima še v načrtu. Izkoristil bo svoje izkušnje, pridobljene v tujini, za izboljšanje gospodarstva v vasi. Tudi bo širil med ljudmi rodoljubni duh. V tujini je videl, kako s ponosom govore tam o svoji narodni pripadnosti,
in spoznal je, da bo treba v njegovih krajih ta čut vzdramiti, mu dati jasnejši izraz. In ljubezen do zemlje bo oznanjal. »Kmet je kakor kralj na svojem gruntu,« bo rekel ljudem, le združiti se mora in dočakal bo lepše dni. Pa tudi zoper lažne vesti, ki se širijo o medenem življenju v tujini, bo povzdignil svoj glas. Tam ni slajšega kruha od tega, ki ga jeste, jim bo povedal. Sam ga je jedel in pozna njegov okus.
Zavriskal je, ko je uzrl temne dimnike na strehah lesenih hramov v svoji vasi. »Pozdravljena domovina, ti najlepša med najlepšimi!« je vzkliknil Matjaž. »Ne zapustim te več. Kakor materina roka si: topla, mehka, skrbna. Hvala bogu, da sem spoznal tvojo vrednost«
Ignac Koprivec
menice — nič — nič ne sledu, ne glasu, ne odgovora. Tedne in tedne so obupno iskali v razvalinah, toda njih strašna, molčeča skrivnost je ostala nerešena.
Mlada nevesta je izginila.
In tako so minevali meseci in leta. Ženin je vzel drugo dekle, postal je oče in ded in je umrl in so ga pozabili, kakor pozabijo ljudje vse, kar živi...
In spet je od takrat minilo pol stoletja in novemu rodu so pripovedovali kakor pravljico, zgodbo o čudnem nestanku lepe mlade neveste in o nerešeni skrivnosti te uganke.
Bil pa je nekdo, mlad dijak, ki mu ta skrivnost ni dala miru. Zmeraj ga je nekaj gnalo k starim razvalinam. Iskal je poti in sredstev, da reši to uganko. In ker je bil mlad in bistrega duha, se je lotil raziskovanja gradu z vso vnemo in po naprej določenem načrtu. V starih letopisih je stikal za načrti gradu, da bi zasledil njegovo skrivnost. Njegov namen je bil odkriti tisto usodno mesto, kjer je bilo nesrečno dekle izginilo. Tedne in tedne je blodil po razvalinah in iskal v njih skritih vrat in loputnic. Zaman.
Toda potem — neko jutro — naslanjal se je ob stebru pri zidu — se je zgodilo, da se je steber iznenada zasukal. Pokazala so se skrivna vrata in dijak se je znašel v sobi z marmornatimi stenami, med mizami in knjigami, ki jih ogenj ni mogel ugonobiti. Mehka zelena svetloba je prihajala skozi majhno, zamreženo, napol odprto okno visoko v zidu, ki je držalo do malone čisto zaraslega in pozabljenega trdnjavskega jarka.
Za mizo pa, sredi sobe, v visokem naslanjaču je sedela postava; v beli poročni obleki iz skrepenele svile in z ovenelimi cveti v temnih laseh je sedela votlooka postava, ki je čudno strmela vanj.
Groza je stresla mladeniča, zazeblo ga je po hrbtu, hkratu pa ga je prijela bolestna radovednost, grenko zadoščenje, da je naposled vendar prišel skrivnosti do dna, in stopil je proti sedeči postavi, tedaj pa so težka vrata treščila za njim in bil je ujet.
Vrata se od znotraj niso dala odpreti. Ključ so bili vzeli graščinski s seboj v smrt, Mogočno in brezupno je grad stisnil vase svoj plen.
Isti slučajni pritisk na skrito vzmet ga je privlekel sem kakor nekoč ono nesrečno nevesto, in ga uklenil za zmeraj.
Dijaka je stresia mrzla groza ob misli na njegovo mlado življenje in ob pogledu na preperelo mumijo pred njegovimi očmi.
Ali bo tudi on kakor ona ostal ujet, da umre počasne in strašne smrti, da pričaka, umirajoč od žeje in lakote istega konca kakor nekoč ona? Bil je sicer mlad in razsoden fant, a ta misel ga je le močno pretresla.
In mrtva nevesta; kakšen je bil njen konec?
Počasi je stopil proti sedeči postavi. Bilo mu je, kakor da je zdaj ona njegova in on njen, kakor da je nanj čakala. Njene mrtve oči so kakor v bolesti strmele vanj in ga nemo pozdravljale.
Ob vetru, ki ga je povzročilo mahanje njegovih rok, je vztrepetal prah okoli nje. Tedaj je videl, da je ona le še kupček prahu, ki se mora sesuti ob prvem dotiku.
Na hrastovi mizi so bile vrezane črke. Pisala je — z nohti je vgrebla strahotno povest svoje nesreče in svoje trpljenja v trdi hrastov les.
Svoje nade na rešitev in svoj obup. Svoj poslednji pozdrav zaročencu, sreči, življenju, in potem se je trudna od lakote in žeje spustila na stol za mizo, tako kakor naj jo nekoč dobe, in vdano in tiho je počakala na smrt.
Tako je bil v njej razvit čut za lepoto, da je tako umrla, kakor je želela, da jo dobe — kakor lep, zamrl sen. Njene roke so še ksče-vito stiskale robec, s katerim si je bila v cerkvi otrla solze srečne neveste in ki so ga potem napojile grenke solze nesreče.
Bil je že dolgo suh, ta robec, kakor vroča, mladostna kri v njenih žilah. Srce je vzkipelo mladeniču v boli in nesreči in ljubezni, kakor bi bil on sam ženin te mrtve deklice. Kakor da mora odslej ostati pri njej, ujet od njenega tihega čara. V bolestnih in čudnih mislih je stal tam in bral v muki vrezane črke mrtve neveste, bral jih je zmerom znova, kakor bi bile vse te ljubezenske besede namenjene njemu, in iz oči so se mu vlile solze.
Takrat pa je začul ob oknu prav tih, komaj slišen šum.
Presenečen je pogledal. Ali je vendar še kakšno bitje, ki pozna pot sem?
Bila je gibčna črna mačka, ki je tipala s tačicami okoli roba okna, kakor da pozna pot. Stisnila je svoje mehko telo v ozko odprtino in zdrsnila tiho, z žametastimi kretnjami v sobo, prav tiho, kakor bi se bala, da ne zmoti svoje mrtve prijateljice.
Ta nema, demonska žival pozna torej skriv nost gradu, ki so jo ljudje že sto let zaman iskali?
Dijaku se je stisnilo srce. Ena rešitev, le ena rešitev bi bila...
Takrat ga je mačka ozrla, zapihala je, pogledala ga je s sovražnimi zelenimi očmi, kakor bi se jezila, da jo nekdo moti v njenem kraljestvu, kjer je bila edina vladarica — in že je hotela pobegniti. K sreči pa je imel Vijak pri sebi še od zajtrka nekaj klobase. V strahu, da mu mačka ne pobegne, jo je začel vabiti in se ji skušal prihliniti.
V	vročični naglici je brž vrgel na papir, ki ga je iztrgal iz svoje beležnice, načrt skritega vhoda, in popisal nevarnost, ki se je v njej nahajal. Potem je zvil papir in ga privezal mački za rep. Mačka se mu je dala gladiti, nato pa ga je čudno, skrivnostno pogledala in pobegnila.
V	trepetajoči grozi je čakal in čakal. Pred večerom ga pač nihče ne bo pogrešil, si je rekel, in zdaj je bilo še zgodaj zjutraj.
Toda prišla je noč, sove in urhi so jeli sko-vikati, on pa je bil še. zmeraj sam z mrtvo, tiho deklico, ki je sedela, kakor da je čakala nanj in da hoče zdaj z njim svatovati. In čim bolj so padale sence, tem bolj živ mu ie jel postajati njen obraz. Zdelo se mu je, kakor da govore njena posušena usta vse tiste besede, ki so jih njeni nohti vgrebli v mizo, kakor da njen tihi glas ponavlja besede, ki
Mrtva nevesta
jih odnaša veter, ko šepeče v gostih, divjih ovijalkah pred oknom.
Dijak je legel na tla, da bi zaspal, mrtva nevesta pa se je smehljala in ga gledala — potem je tiho vstala, prestopila se je in se pritisnila k njemu in mahoma je vedel, da je bil on njen mrtvi ženin, ki je nanj čakala, in ki mora zdaj z njo svatovati — in ona ga je objela in ga poljubila z mrtvimi ustnicami.
Ko se je prebudil iz težkega sna, je mrtva nevesta nemo in mirno sedela. Sanje so ga preslepile, domišljija mu je prepletla sen in spomin — bilo je jasno jutro in more je bilo konec. Stopil je k oknu in prisluhnil. Res je čul votle korake in klici so prihajali do njega, medlo in zmedeno, tako se mu je zdelo.
Ali prihaja odrešenje?
O, ne — njegovo poslanstvo se je izgubilo — iskali so ga res, toda ne na pravem kraju. Vpil je in besnel, a nihče ga ni čul, in bilo mu je, kakor da se smehlja mrtva nevesta, kakor da mu hoče reči: »Le vpij! Tako se mtudi jaz vpila — tisočkrat vpila — vse zaman!«
Kaj zdaj? Ali se mačka povrne? Ali pa jo
Pa tudi ni res, da bi se na kmetih pogovarjali o samih vojnah in politiki. Kadar takole po večerji posedemo okrog tople peči in je zunaj mraz, zaživi pred nami svet pravljičnih dogodivščin. Seveda, starega strica Gašperja imamo pri hiši. Letos ga je nekam potrlo, ob palici se drži v dve gube. Toda kadar sedi za pečjo, se mu jezik razveže. Stric Gašpar ve mnogo starih pripovedk, kakršne so nekdanje čase pripovedovali najbolj izkušeni naši pripovedniki. Kar dajmo stricu Gašperju besedo! Povedal nam bo tisto, ki jo nekateri morda že vedo, še več pa bo takih, ki je še niso čuli. To je zgodba o cesarju Jožefu Drugem in o opatu nekdanjega žičkega samostana pri Konjicah.
»O starih avstrijskih cesarjih bogme ni kaj prida povedati«, pripoveduje stric Gašper, ko vzame čedro iz ust in pljune po dolgem. »Nič kaj krida. Dobro so živeli, vsega so imeli v obilju, od kmeta pa so terjali časti in mnogo davkov. Ta je imel rad ženske, drugi se je vdajal pijači. Samo o cesarju Jožefu Drugem je nekaj hvale. Pravijo, da se je vnema] za kmeta, ki je tiste čase strašno trpel pod posvetno in cerkveno gosposko. Jožef Drugi je hotel vsaj kaj malega pomagati in red napraviti. Zato se je preoblekel v popotnega gospoda in je šel po deželi. Samostane je obiskoval, uradnike je preizkušal. Joj mu, če je katerega zasačil na krivi poti.
Tiste čase še ni bilo železnice, s poštno Kočijo se je vozil cesar, nihče ga ni poznal. Pripelje se zvečer do poštne postaje na Štajerskem. Bila je to velika oštarija, kjer se potniki prenočili, vozniki pa menjavali vprego in drugi dan nadaljevali vožnjo proti Ljubljani in dalje v Trst. Preden se je napotil k večerji in počitku, je cesar Jožef vstopil v poštni urad. Poštar je bil prijazen priliznjen mož, ki je tujce visoko častil. Cesarja Jožefa seveda ni spoznal. Ko pa je le poštar silil vanj z vprašanji, kdo je in odkod, je cesar Jožef rekel: »Eh, kaj, z Dunaja sem, iz poštnega ministrstva.« Priliznjenemu poštarju, ki je zagotovo imel kake grehe na vesti, se je kar raztegnil pobledeli obraz. To je začel streči visokemu gospodu z Dunaja! Kar v svoje stanovanje ga je povedel. Cesar se pa še malo ni menil za njegovo gostoljubje. Z zanimanjem si je ogledoval njegove knjige. Našel je med njimi tudi Sveto pismo.
»Kaj vidim! Sveto pismo imate? Ali ga radi prebirate?«
»O, rad, rad! Vsak večer in vsako jutro. To pa!«
Cesar Jožef se je sam pri sebi namuznil. Skrivaj je nekaj vtaknil med knjige. Potem se je poslovil. Povečerjal je in legel. Drugo
je preplašil, njo, ki je edina vedela za skrivno sobo?
Prišla je, čeprav bolj divja in manj dostopna njegovim vabam — pa se je vendarle sprijaznila z ostanki klobase, ki si jih je bil odtrgal od ust, in v drugo je šlo poslanstvo z njo. To pot pa ji je privezal okoli vratu trak iz obleke mrtve neveste in nekaj ove-nelih cvetov njenega poročnega venca, da bodo ljudje postali pozorni na žival.
In tako je šla mačka v tem čudnem nakitu slavnostno, pošastno in smešno hkratu čez razpadle razvaline. Ljudje so jo videli, razumeli so, prijeli so mačko, našli pismo, iskali in odkrili skrivno vzmet — in soba je odkrila svoja usodna vrata.
In ko so vrata odprli na stežaj in jih dobro podprli, je zapihal skozi nje svež zračni tok. Tedalj se je zazdelo, kakor da se je mrtva senca na stolu prav malo zganila, potem pa se je sesedla — kupček prahu med belimi cunjami. In dijak je stopil iz smrtnih senc v življenje.
In je pohitel, da objame in poljubi svoje živeče dekle, da pozabi pri njej na poročni poljub mrtve neveste.
M. B. po Beckerjevi.
jutro je z drugo pošto nadaljeval pot proti Konjicam. Tam je izstopil in jo peš mahnil proti žičkemu samostanu.
Kdor je kdaj bil tam — danes je notri graščinsko gozdno gospodarstvo — je videl, koliko je tu bilo prostora za patre in fratre. Velikanska reč! To so se očetje in bratje samostanski dobro imeli! Varni so bili v tej samoti, še Turek jih je težavno zavohal. Ubo-žni kmetič naokrog pa jim je hodil v tlake In če ni ubogal, je padlo po njegovem hrbtišču, ali pa je moral v ječo prosit verne duše za pomoč Polje je rodilo,-sadje je rodilo, tudi vinske gorice naokrog so dajale žlahten pridelek. Shrambe in kleti v samostanu so bile vsako leto polne. In tako so se vrli patri radi izdatno gostili.
Bila je prva popoldanska ura, ko jo je cesar Jožef v popotnem človeku opravljen primahal pred samostan. Vratar ga je prestregel: Nikamor naprej! Tamle je hostinec, tam počakaj, človek popotni! Ce bo kaj ostalo, dobiš kosilo.
,Dobro', je rekel cesar Jožef in šel v hostinec, kjer so patri delili gostoljubnost beračem in popotnim ljudem, posebno pa romarjem, ki so prinesli denar za maše. Cesar Jožef se je vsedel za mizo in je čakal. Vse tiho je bilo naokrog, samo skozi odprta okna samostanske jedilnice je bilo čuti petje in smeh. Nekdo je brenkal na kitaro, drugi so zraven prepevali. Kaj dobro so se odrezali basi in tenorji gospodov patrov. Cesar Jožef je poslušal in je vse natanko razumel.
Čakal je Jožef kakšno uro, čakal in poslušal. Naposled mu je le prinesel vratar leseno skodelo kuhanega ješprenja. Ko je Jožef z leseno žlico pobrodil po njem — tfej! — tako se mu je zagnusilo, da je pljunil. Polno drobnih čflvičkov je migotalo med je-šprenjčkom.
Tedaj se je cesar Jožef razhudil. Sinil je pokoncu in zarjul nad vratarjem:
,Tole ti zapovem: pri priči mi pokliči opata!'
,Kdo pa ste, če smem vprašati?' se je zdajci semoknil prej tako ošabni vratar.
,Sam cesar Jožef, da boš vedel. Opata zahtevam!'
Kakor bi šinil ogenj, je vratar pohitel po opata, in opat se je prizibal ves oznojen. Njegovo čokato telo se je priljudno sklanjalo od same ponižnosti.
,Jaz si bom to vaše gospodarstvo natančno ogledal!' je rekel cesar Jožef.
In je tako tudi storil. Vse je pregledal, prenekaterikrat je od jeze nagubančil čelo. Po ogledu pa je vel£l:
,Tale vaš samostan sem sklenil razpustiti. Vse vas bom razgnal, še kaznoval vas bom/ je rekel osorno.
Ko pa je opat le premilo prosil za priza-
nesenje, se je cesar Jožef premislil in rekel:
,Dobro. Pa prizanesem. Toda v treh tednih prideš ti, opat, k meni na Dunaj. Tri vprašanja ti bom stavil. Ce si tako umen, kakor si veseljaški, in boš na vsa tri vprašanja odgovoril, da bom zadovoljen, uideš kazni in samostana ne bom razpustil.'
To rekši se je cesar obrnil in šel, odkoder
je bil prišel.
Med potjo se je spet oglasil pri tistem poštarju, kjer so menjali vprego. Poklical ga ja predse in ga vprašal:
,No, poštar, ali ste kaj prebirali sveto pismo?'	.
,Sem, sem, pa še kako!' se je sliml poštar.
Cesar Jožef je pristopil k njegovim knjigam. Vzel je sveto pismo v roke in ga široko razgrnil. Tedaj se je zasvetil pred po-štarjevimi očmi tisočak. Velikanski denar za tiste čase. Srednjo kmetijo bi lahko kupil
Za^Rinavec!' je zarohnel cesar Jožef. Ce bi bil ti le enkrat sveto pismo v roke vzel, bi bil zdaj bogat človek in jaz bi te povišal. Tako pa te razrešim službe. Jaz sem cesar Jožef Drugi!'
Vzel je tisočak, ga vtaknil za nedrije m se s poštno kočijo vrnil na Dunaj.
Velika žalost in še večja zaskrbljenost je zagospodarila po žičkem samostanu. Ppogle-dovali so se patri in fratri. Ugibali so, kakšna vprašanja neki bo cesar Jožef zastavil opatu. To se ve, da jim kar ni bilo ljubo končati veselo samostansko življenje in se oprijeti trdega dela ali pa oditi z malho po svetu. Opat je neprestano vzdihoval in premišljal. Ta reč je pa le bila preneumna njegovemu bratu Melhior ju, ki je bil samostanski kuhar. Prav tako obilen je bil kakor opat sam; na las sta si bila podobna, saj sta bila dvojčka.
Pa je rekel brat Melhior lepega dne svojemu bratu opatu, ko se je že bližal čas odhoda na Dunaj:
,Veš, tudi meni ni vseeno, da bi nas cesar razgnal. Toda jaz znam vsaj dobro kuhati in bi že kakšno službo dobil, po graščinah ali pri gospodi v mestu. Ti, siromaček, pa nisi za prav nobeno rabo. Zato čuj! Jaz se preoblečeni za opata in pojdem namesto tebe na Dunaj pred cesarja. Kar bo, bo! Pogubil, vem, da me ne bo.'
Opat je solzen objel debelušnega brata, da ju je bilo pač ganljivo gledati, ko zaradi obilnosti kar nista mogla skupaj.
Prišel je dan slovesa, kuhar se je preoblekel v opata, najlepšo kočijo so zapregli, štirje konjički so zahrzali in ob glasnem po-slavljanju patrov in fratrov zdirjali proti Dunaju.
Dolga je bila vožnja, toda Melhior se je kar zadovoljen pripeljal na sam cesarski dvor. Cesar ga je brž sprejel, ker se je želel z njim pošaliti, kakor se mačka poigra z miško. Hleb kruha mu je velel prinesti in polič vina. Potem je rekel:
,Tri vprašanja ti bom zastavil. Le dobro jih premisli, jutri zjutraj boš pa nanje odgovoril. Prvo je vprašanje, koliko je zvezd na nebu, drugo, kako dolga je pot okoli zemlje in kako daleč je od zemlje do nebes, tretje vprašanje pa je, kaj si jaz pri tej priči mislim o tebi.'
Melhior se je izdatno okrepčal. Potem je šel spat v izbo, ki so mu jo odkazali. Vso noč ni kaj prida zatisnil očesa. Cesar je želel, so mu prinesli. Prosil je pa samo za dobro pijačo in za polo belega papirja in bucike.
Zjutraj zgodaj je stopil pred cesarja. Ta ga je vprašal:
,No, kako boš odgovoril?,
Melhior je pomolil Veličanstvu pod nos papir, ves preluknjan z buciko in rekel: ,Prav toliko luknjic je na temle papirju, kolikor ja zvezdic na nebu. Prosim, preštejte, Veličanstvo, pa boste videli, da je res.'
,Dobro,' je rekel cesar. ,Naj ti bo! Kaj pa tisto vprašanje o poti okoli zemlje in pa o daljavi od zemlje do nebes?'
.Veličanstvo, v štiriindvajsetih urah obsije solnce vso zemljo naokrog. Nič daljša rerej pot okrog zemlje kakor štiriindvajset ur. Od zemlje do nebes je pa malo dalje. Naš Odrešenik je na veliki petek popoldne umrl na križu in je bil na praznik vnebohoda v nebesih. Če vzamete pratiko v roke, bost« videli, koliko dni je to.
Opat, njegov brat
in cesar Jožef n.
,Naj ti bo, tudi tu si se izmazal. Zdaj pa tretje vprašanje: Kaj jaz pri tejle priči o tebi mislim?'
,0, Veličanstvo, lepo vas prosim, da nikar ne zamerite! Vi mislite, da sem jaz ži-čki opat, sem pa le njegov brat. Dvojčka sv?, zato sva si tako podobna.'
,Glej ga kavi j a!' Cesar Jožef je bistro po-gk t iai in šele zdaj e poznal pomoto. Toda
Ob koncu Travniškega gozda proti Pre-valju je stala hišica, narejena iz smrekovih tramov in pokrita s slamo. V njej je živela siromašna mati Hostarica z dvema otrokoma. Črnooki deček Branko je štel dvanajst, a niegova zlatolasa sestra Nuška devet let. Oba sta bila pridna. Njuna mati ju je imela neizmerno rada. Hodila sta skoraj vsak dan v Travniški gozd nabirat suhljad.
Bil je zadnji dan pred svetim večerom.
Pri Hostarjevih še niso imeli mahu za ja-selce. Nuška je odhitela v gozd, da nabere košarico mahu, Branko pa je že prej šel po smrečico. Počasi je stopala mimo stare opekarne ob zamrzlem studencu proti Malemu logu. Približala se je studenčku, okoli katerega so rasle vitke hojke..
Zastrmela je. Okoli studenca je opazila prekrasne mladenke, ki so se držale za roke. Ograjene so bile v krasne halje in dolgi plavi lasie so iim padali daleč po hrbtu. Plavajoč med nebom in zemljo so plesale kolo in pe'e čarobne pesmice.
Nuška je omamljena od lepote gledala deklice, saj tako lepih bitij še ni "idela.
Pristopila je skrivaj bliže. Okoli nje je zašumel les. Vile so se ozrle ter zagledale Nuško. Najlepša izmed niih je prihitela k niej ter ji jezna rekla: »Kako se upaš priti f7*-* nas. Ali ne veš, da je to nevarno za tebe?«
■°"a ni razumela, zakaj naj bi bilo to nevarno.
» ako ste lepe!« je vzkliknila.
ne sme p1edati človeško oko!« je z osornim glasom deia1.^ vi'a ter povlekla Nu-švo k studencu. Po?kror>i!a io ie z vodo in rekla: »Postani ie^a, vitka jelša!«
Čuden občutek je dobila tedai Nuška. Nie-ro ' 'n ie podališs-o in roke so se ji razprostrle. Noge so se ji vrinile v zemlio. Rada bi bila pohitela iz eozda domov, a niti stopinje ri mo^la narediti. Siroia *e sooznala, da je začarana v jelšo. Strenetala je od groze.
V velikem strahu sta bila zaradi nje njena mati in bratec. Iskala sta io povsod, io k1;cala, a vse zaman. Žalostna sta se vrnila domov.
Nuška je ostala sama v gozdu. Tam na gričku so iz bele cerkvice peli svetonočni zvonovi. Tudi vil ni bilo več videti. Mrak je le^al v gozd. Strah je bilo deklico samo v temnem gozdu. Kako so tren^tale niene veje. kakor peroti prenlašene ptice.
Tako pomiluioče ie pihljal vetrc mimo jelšo-Nuške, kakor bi ji bil hotel lajšati njeno bol.
»Ne žaluj, saj ne boš dolgo ostala tu.« Tako jo je tolažil vetrc.
»Ne boi se! Nekega dne te jaz poljubim in nrosta boš«, ji je šumi j al studenček.
Zvezdice so se Dogovarjale z nio in ji delale kratek čas. Ptički so posedali na nienih veii^ah. K niej ie pritekel tudi bel golobček.
»Nikar se ne boi, Nuška«, je zašepetal deklici in odletel.
Kadar je sonce zašlo v svoj zlati gradič po se pokazale vile. Joi. kako so bile lepe. Čeprav so jo začarale, jih deklica ni mogla sovražiti. Vzdignile so se kakor na lahnih pc-otih in zrle za z?ba;aiočim soncem. Za niim so stegoval svoie bele roke, kakor bi fa votele pridržati. Pele in rajale so dolgo v ne*.
To se je ponavljalo dan za dnem in Nuška se vsega ni naveličala. Bile so ji v kra-t-v ■"•-«:. Skoraj je že pozabila na mamico in bratca.
premeteni kuhar mu je bil kar všeč. Pridr-žal ga je pri sebi za dvornega norčka. Dobro se mu je godilo. Žičkega samostana pa brat le ni mogel rešiti. Cesar Jožef Drugi je poslal dekret in končalo se je veselo življenje patrov fratrov. Razkropili so se po svetu.
Škopov Janez
mate
deklica
Preteklo je nekaj dni. Mati Hrastarica je jokala za izgubljeno hčerko. Žalostna je premišljala njeno usodo in prosila gozd, naj ji jo vrne. Lice ji je upadlo, lasje so ji osiveli. Hodila in plakala je ob potoku.
Tudi Branko jo je še zmeraj iskal in se jokal za sestrico. Počasi je korakal po gozdu prav dan pred novim letom. Tedaj je nekaj zaprhutalo pred njim. Deček je opazil belega golobčka, ki je priletel prav pred njega, nad njim pa je krožil jastreb, ki se ni upal v dečkovo bližino. Branko je ujel golobčka in ga skril pod suknjič. Pod suknjičem pa ga je gladil z roko.
Mati je zajokala. Solze so ji skoro ledene-le na licih in puščale za seboj mrko sled. Mala Metka ni vedla, zakaj se mama joče, zato se je še tesneje privila k njej in še sama zajokala. Začela je premišljati. Zdaj pa zdaj je zadrgetala od mraza, ki je iz vseh kotov silil vanjo.
Zdaj se je spomnila očeta, ki je lani postal žrtev vode, ker je hotel preskrbeti premoga, s katerim se valovi tako zasmehljivo poigravajo. Tudi takrat je bil mraz. Toda danes ni več očeta, šibka mati ima samo njo — pogumno Metko.
»Po premoga pojdem.« je tiho prišepnila materi v uho in že hitela oblačiti njeno volneno jopico. Plamen žive radosti je zaigral v otrokovih očeh.
Mati je hotela ugovarjati, toda ni ji prišla beseda iz ust, ko je zagledala podjeten nasmeh, ki je zaigral bčerki okoli ust.
»To je torej tvoj božič!« je jeknila uboga mati in niti solze ji niso več prišle v oči.
Metka je zbežala v hladno noč. Ni je zeblo, ni je motil sneg, katerega ji je pridno zanašal veter v obraz, le počutila se je čudovito srečno. Vsa zasopla ie pritekla do reke. Tu se torej dobi premog, odtod izhaja tista blaga toplota, ki se ji zdi tako nebeško veličastna. Zrla je temne valove, ki so nosili v svojem naročju lepe kopice premoga
Sveti večer
Boječe se stiska varrca pod hrib, kjer prva meglica že vstaja:
nocoj je Sveti večer.
Oče je danes mrk in mati molče, otroci samo govore: »Danes je Sveti večer«.
Zvonovi k maši
polnočni zvonijo,
saj danes je Sveti večer.
Oče, mati, otroci strmijo: »Kaj letos je tudi Sveti večer?«
Vladimir
Golobček mu je tedaj rekel: »Rešil si mi življenje. Jastreb je moj najhujši sovražnik. Hočem ti biti hvaležen. Jaz vem za tvoio sestrico Nuško.«
Branko je prisluhnil.
»Saj veš za tisti studenček v tem gozau. Tam je začarana tvoja sestra. Povedati ti hočem, kako jo moreš rešiti. Prav ta čas je naj-pripravnejši, ko sonce zahaja. Vil se ti ni treba bati, ker so zdaj v zraku in se poslavljajo od zahajajočega sonca. Zato stopi tja, poškropi tisto ravno jelšo ob izviru z vodo iz studenca in reci na glas »Vitka jelša, vitka jelša, postani spet Nuška!« Nad seboj boš slišal petje, a ne smeš pogledati kvišku. Tedaj samo hitro zbežita od tam, ne da bi se ozrla nazaj!« Tako mu je rekel golobček in odletel.
Komaj je Branko psišel k studenčku, je že slišal nad seboj čudovito petje. Pogledati je že hotel kvišku, toda spomnil se je svarečih golobčkovih besed. Hitro je pokropil jelšo.
Tedaj se je začela jelša manjšati in se spreminjati v Nuško. Nekaj hipov in Nuška, prava Brankova sestrica je stala pred dečkom. Skoraj brez sape sta pribežala domov.
Mati je bila v sobi, ko sta vstopila vanjo. To je bilo veselja, smeha in joka obenem. Hitro so napravili jaselce in drevesce, čeprav že nekoliko pozno.
Nuška je morala vse natanko povedati, kako je bila začarana v gozdu.
Mohar Stanko
s seboj. Hotela je do njih, iztezala je ročice, toda dosegla ni ničesar.
Zajokala se je. Morda zaradi tega, ker je spoznala, da ne more do premoga, morda se je spomnila jokajoče se matere.
Naenkrat je padla na kolena in z dvignjenimi rokami prosila pomoči. Mora naloviti premoga, da jo bo na sveti večer mama objela v topli izbi. Zobje so ji šklepetali od mraza, počasi je vstala in krčevito stisnila pesti. Vsaj za nocoj mora dobiti premoga.
Zdaj ni vedela, kaj se godi z njo, ni poznala mraza, samo to je ponavljala, da se brez premoga ne vrne domov. Kakor hitro pa je spet poskusila priti do premoga, je spoznala, da ne more kljubovati tej sili, ki je toliko močnejša od nje.
Stopila je tesno k bregu. Nekaj korakov od nje se je valil po reki cel kup premoga. Segla je po polici in drezala majhne kepice, ki so se živo poigravale v vodi, a ujela ni ničesar.
»Še je čas,« je pomislila, slekla materino jopico in planila za premogom Dosegla je lepo kepo in jo vrgla na breg.
»Zate, mamica, da se boš ogrela!«
Tedaj so valovi udarili preko nje in jo zagrnili s svojo temino.
Vladimir
Skrivalnica
oticek za
V jelšo spremenjena
Pravljica
Metka je šla po premog
Z davli
len
fiidi
so častili boginjo
Indija ima nešteto ver in v njih mnoge sekte (ločine), izmed katerih se nekatere odlikujejo po poboznosti svojih vernikov, nekatere pa po divjaštvu svojih pripadnikov, ki mislijo, da najlaže služijo bogovom z zločini. Ena izmed takšnih ločin, ki je postala prava črna roka vse dežele, je bila ločina častilcev boginje Kali Delovanje te ločine je zdaj seveda preprečeno, odnosno je urejeno, da ne pres opa več meje nezakonitosti, v prvi polovici preteklega stoletja pa so bili njeni pripačbVki največji morilci, kar jih pozna zgodovina.
Pripadn;ki te skrivne ločine so se imenovali tugi. kar pomeni davilce. Njeni člani so bili menihi, fak;rji. meščani, nižji plemiči in tudi preprosti 1'ud^e. Bistvo te ločine je b;lo verovanie, da bornja Kali terja od njih smrtne žrtve in da si priosdniki te ločine le na ta način prislužijo posmrtno Veselje
Pri moritvah žrtev ni smela teči kri
Člani te loč ne so delovali skoro v vsakem kraju. Na zunaj se n;so nič ločili od drugih ljudi. Njihovo glaVno delovanje je bilo v tem, da so zalezovali in skrivaj davili ljudi. Pridobili so si nenavadno spretnost v davljenju. Davili so ljudi s posebnimi svilnatimi motvozi in rutami. G edali so na to da pri njihovih ziočnh ni tekla kri. Delovali so zmerom v skupinr.h. Bili so nenavadno spretni in prev dni. Zločinci so iskali žrtve med vsemi plastmi preb vals'.va in v vseh krajih, vendar so si najrajši izbirali žrtve med tujci, ki so prhaiali v Inalijo kot trgovci in potnikv Imeli so zelo dobro vohunsko službo, tako da so bili vselej vnaprej obveščeni v prehodu tuicev Za gibanje vsake karavane so natančno vedeli. V karavanah so imeli tud; svoie čkne. rosače in vOdnke. ki so na primernem kra^u zavedli vodn ke s poti, kier ie že drutja skupina tugov (članov te morlsk? občinel izkopala grobove za žrtve. Vselei so šele čez dalje časa odkrili da so nesrečni 1'udie ?7*;nili brez sledu.
Nekateri tug; so služili boginji Kali v mestih, kjer so morili mirne meščane, ki so navadno izginiali na sorehedih zvečer
Moril je le cM članov morilska ledine.
Združenje tugov ni uporabljalo vseh članov za svoje s'rašno delo B;li so razdeljeni v tri skupine. Člani prve skupine so morili drugi kopali grobove in tretii opravljali sHiž-bo vohunov Nad skur>!nami so bili nače7n'-ki, ki so pa bili člarstvu osebno neznani in so se med seboj spoznavali le po geslih ali znamenjih.
Oblastva so slutila, da je bilo na delu skrivno združenie. a ?*a n's« mogla odkriti Sorodniki ali p-iiatelii žrtev se niso up'>li izdati ničesar podrobnei?^a o zločinih ker so se bali maščevanja. Tako so bila varnosna oblastva povsem brez moči in naposled se angleška oblastva tudi n:so mnogo zanimala za te zločince, ki pozneje niso več iskali žrtev med Evrooci. da ne bi opozarjali preveč nase. Člani strašne ločine so delovali le iz verskih nagibov Žrtve so včasih tudi oropali.
Na sled so prišli zločincem po naključju
Delovanje te ločine so razkrinkali po naključju. Načelnik policije v Mersingpuru polkovnik Sleemann je prejel prijavo, da je bil na njegovem področju prijet morilec žene in dveh hčerk nekega pol komika v bližnem Madrasu. Tudi v tem primeru je bil umor izvršen brez prelivania krvi z davljenjem Morilca so spoznali po ukradenem prstanu, ki ga je skušal prodati. Sleemann je zasl;šal Inda. Zločinec ločina ni tajil, temveč se je celo pobahal, da ie zadavil že 900 ljudi. Tako je počasi izdal skrivnosti strašnega skrivnega združenja. To, kar so slutili, je bila grozna resnica. Načeln k policije v začetku ni hotel niti verjeti, da je vse res, kar mu je pripovedoval Ind, ker je mislil, da se je ba-hal. Zato je Ind dejal, da mu lahko dokaže, da je vse res, kar je govoril. Svetoval mu je, -naj koplje v tleh svojega doma, kjer da lo
našel 13 trupel. Na veliko presenečenje Slee-manna se je izkazalo, da je Ind govoril resnico. Med žrtvami so našli tudi njegovega bivšega tajnika.
Več sto morilcev je bilo obsojeno na smrt
O teh strašnih zločinih so takoj obvestili podkralja v Kalkuti, ki je odredil takojšno aretacijo tugov in veliko sodno razpravo proti njim. Po zaslugi Inda, ki ga je zaslišal Sleemann, so prijeli več tisoč zločincev. Večini So dokazali zločine in usmrtili so jih več sto, druge pa so poslali na dosmrtno prisilno delo Pozneje so ugotovili imena še 1.800 davilcev, ki so morili ljudi skrivaj in so bili za to od svoje ločine tudi odlikovani. Tudi Inda, ki je izdal skrivnosti te verske ločine (sekte), so obsodili na smrt. toda življenje so mu podaljšali, ker je imel izredno dober spomin in se je spom5njal neštetih podrob-
nosti iz delovanja zločinskih tugov Da so dokazali zločine 1.800 davilcem še potem, ko so že mnogo drugih zločincev usmrtili in poslali na prisilno delo, je tudi zasluga tega Inda. Sodniki niso mogli razumeti, zakaj je izdajal svoje tovariše, čeprav ga k temu niso silili Hladnokrvno je obdolževal zločince ;n jim tudi zločine dokazoval. Oni pa se tudi niso zaradi tega srdili nad njim. Vsi so pač delali po verskih nagibih. Pokazalo pa se e tudi, da je bilo med njimi mnogo pravih sadistov (ljudi, ki so bolestno nagnjeni k mučenju in pobijanju ljudi). Nihče izmed njih se ni kesal svojih zločinov in ni se jim zdela takšna nesreča, da so jih zaprli Zal jim je bilo le, da so se poslej morali odpovedati užitku, ki so jim ga nudili zločini Zločinci so povedali preiskovalnim sodnikom, da si ne more nihče niti misliti, kdor tega še ni preizkusil, kako velik užitek nudijo zalezovanje človeških žrtev in umori.
Po tej veliki sodni obravnavi se tugi sicer niso odpovedali povsem svoji zločinski de-lovnosti. Delovali so še naprej, vendar v manjšem obsegu in mnorjo bolj previdno, toda oblastva so imela zdaj lažje delo in so počasi čisto zatrla to strahotno ločino.
Učenjaki, ki še bavijo s pojavi na našem nebu so izračunali, da bo prihodno leto 21. septembra velik solnčni mrk Ponekod bo tedaj solnce č sto u^rsnilo in bo sredi dne naslonila za nekaj čpss noč Posebno pozornost temu mrku bodo posvet li ruski zvez-dosiovci V Moskvi so ustanovili poseben odbor ki so v njem na^odličnejši sovie ski zve-zdos'ovci, katerih naloga je predvsem ta da pripravijo vse potrebro za opazovanje soln-čnecra mrka 21 septembra leta 1941 Pod-predsedn k Akademiie znanosti v Sovjetski zv&ži' in hkratu predsednk odbora za opa-zovpnie omenjenega solnčnega mrka profesor M hajlov je te dni novinarjem o napove-
danem mrku dejal med drugim tole:
Področje, kjer bodo ljudje lahko priče popolnega solnčnega mrka, je med Arabsk m jezerom in kitajsko mejo. torej predvsem Turkes'an in južni del Kirgizijske stepe. Najbolj bo temno nad mestom Almo, ki stoji že precej blizu kitajske meje. Popolni solnčni mrk bo tu trajal približno dve minuti
Na področju popolnega solnčnega mrka od Arabskega jezera do kitaiske meje bo razporejeno kar trideset znanstvenih družb V tvornicah že zdaj izdelujejo posebne leče in priprave, s katerimi jim bo opazovanje solnčnega mrka prineslo čim več odkritij, ki bodo obogatile to panogo znanosti.
iivanje mesa je s
Nekatere vere prepovedujejo uživanje mesa. Prav tako ne jedo mesa vegetarijanci, k^.kor se s tujo besedo imenujejo tisti, ki uživa io le rastlinsko hrano.
Toda v svetovni vo;ni, ko je bila raba mesa zelo zmanjšana in smo bili prisiljeni živeti skoro izključno ob rastlinski hrani, smo doživeli popoln polom teh nazorov. Vse je bilo preslabo hranjeno Manikalo je mesa.
Poželenje po mesu si lahko razlagamo Dobro kuhano ali pečeno meso je okusno, hitreje pripravljeno kakor druge jedi in že maniša količina zadošča, da se človek nasiti j;a dalje časa. Razen tega pa je meso laže prebavljivo in več vredno kakor marsikate-
ra druga hrana.
Pomisliti je tudi treba, da je poraba mesa važen činitelj v narodnem gospodarstvu, saj je eden izmed glavnih virov kmetovega zaslužka Kaj bi drugače kmet napravil s senom, deteljo in drugo živalsko krmo, ki se šele v živalskem telesu izpremeni v beljakovine? Te so človeku neogibno potrebne
Pri vseh teh dobrotah mesa pa moramo vendarle paziti, da ga uživamo v zmernih količinah. Ker je okusno in sočno, ga človek dostikrat zaužije preveč. Preobilno uživanje mesa je tudi vzrok številnim boleznim. Najboljše je živeti po zlati sredi med rastlinsko in živalsko hrano.
SMOLA
Pri Cebularju se je oglasila štorklja in pustila dečka. Istočasno je svinja povrgla mladiče, katerih eden je bil slaboten in se je bilo bati, da ne bi poginil. Cebular ga je hotel na vsak način ohraniti pri življenju, zato ga je zavil v plenice in položil v zibelko, ker ie bil dojenček pravkar pri materi v naročju.
Pa je prihitela soseda gledat novorojenčka. Stopila je k zibelki. Da bi se prikupila, je začela žvrgoleti: »Jej, kako čednega fantka ste dobili! Ves je podoben očetu ...«
ZAVRNIL GA JE
Kmet z zabojem pod pazduho je stopil v vlak, sedel in položil zaboj poleg sebe. Počasi se je izkazalo, da je iz zaboja precej smrdelo, kajti v zaboju je domoval prašiček.
Starejša žena, ki je sedela nasproti kmetu se je razburila in poklicala svojega moža, naj odločno posreduje.
Gospod soprog se je takoj postavil pred kmeta: »Cujte mož, ali ne veste, da se v vlak ne smejo jemati živali?«
Kmet: »Tako? Zakaj pa imate vi poleg sebe tisto staro gos?«
SKOPULJA PRI SKOPULJI Skopulja Evlalija pride v posete k skopu-lji Kunigundi. Kunigunda ponudi Evlaliji krofe, na katere se je Evlalija spravila z veliko vnemo.
»Draga Evlalija, vzemi vendar še en krof«, ji je prigovarjala Kunigunda.
»Najlepša hvala, Kunigunda, saj sem pojedla že štiri.«
»Ti si jih pojedla sicer že osem«, je menila v tihi nejevolji Kunigunda, »Toda, prosim, le vzemi še enega!«
MED OTROKI Verica (gleda razšvedran avto): »Zakaj ima ta avto kolesa tako na ,o'?«
Dušanček: »Najbrž so premladega učili voziti...«
Mraz poinlafa ljudi
in daljša življenj®
čudoviti poskusi holandskega profesorja z zmrzovanjem
Dr. Karel Aleksis je predlanskim dobil za svoja odkritja v kemiji Noblovo nagrado, na,,višjo, kar jih učenjakom in pisateljem podelijo na svetu. Po prejemu nagrade je rekel. da se bo življenje ljudi v bodočnosti lahko podaljševalo. Le kako? Nič drugače, kakor da bodo ljudi polagali na led. Liudje, ki so brali te njegove izjave, so majali z glavami. Toda učenjak ie rekel še tole: »Prepričan sem, da bo kmalu prišel čas, ko bomo ljudem lahko za kratko dobo Prekinjali življenje in jih nato spet obujali. Na ta na-č:r> bodo posamezniki lahko učakali sto 'et.«
Xakor koli se nam to čudno vidi, vendarle pričajo nekater dokazi, da ie tudi m~~7 nadvse koristen zdravju. Z1 as t i to dokazuje Ana Bruggova, prvo č'oveško bitje, ki so ji s pomočjo mraza vrnili zdravje. Zgodilo se ;'e to t;k pred zd^Sno vo'r.o / na Bruggova, doma na HVandskem. je prebila 24 ur v ledenici, podobni stekleni mrtvaški krs+;, ki pa je oravcati vir mladosti. Iz steklene krs+e ;e prišla Ana Eru^ova č'sto nreroiena in je pripovedovala zastrmljenim zem^anom. kako čudovito zna po novem načinu pomlajati profesor Lampel.
»Mo'e življenje je postalo mnogo več vredno kakor ,-e bito nrej«. ie reHa Ana Bntfigova. ko je zanustiia vseučilišče v Levdenu. »Preden me ie začel profesor Lamne 7A—> v;ti. sem bila že č'"sto obupana. Moii živci so bili zanič, jetra nrav tako. srce ie pe8alo, !ed;ce so se razkraia^. 7dai na sem kakor preroiena. Sem ponolnoma ozdra^liena. želim se poročiti in bom i me1 a otroke.«
»To ie šele z^etek«, je pristavil profesor Lamoel novinariem. ki so vse to zvesto zapisovali. »Ne bo dolffo ko bodo bolniki lahko žive1 i po 200 let. Treba ie samo. da se vsakih PO let pomladijo z mojim načinom zmrzavania.«
°rofesor I amoel ie bil ooazoval. da ž;vali žive do šestkrat da^e ka^or znaša doba. v kateri doraščaio. medtem ko ie človek lahko slečen, če prelivi vsai trikrat to^kšno dobo. Zato pravi: »Če v našem načinu življenia ne b: b?1o	knn 'e v o^^o^ri	v,,
mi morali na vsak nač'n u^a^ati 100 do 200 j.et. Lahko ie mogoče da nas n^5e duSevno in čustveno živlienie telesno un;či mno"o nrej, preden ie naše telo v resnici izrabljeno. Morda mi bo uspelo naiti Viko sredstvo no-m.iaievanja, da se bo človek lahko boril z rušiln'mi vplivi čustvenega in duševnega živlienia.«
^rofesor Lamoel je raziskoval živlienie različnih stoletnikov. Na svoje veliko prese-
ni tako maihno število, kakor ie bil prei m1'-s"l. Dognal ie, da na Francoskem, kier ie umrljivost prav znatna, umre vsako leto 150 Hudi, ki so učakali 100 let. Ugotovil ie dve važni deistvi. Prvo: tonlota znatno vpliva na naše živlienie. Dru<*o" telesa raziskovalcev, ki so zamrznili daleč kie na severu, so tudi po dolgih letih bila najdena popolnoma ne-izoremenjena.
»Tu ie odgovor«, je pomislil profesor Lampel. »Če dosežem način, da bom držal človeka živega v skoraj zamrzlem staniu, bom s tem dal telesu in vsem udom priliko, da se odoočijeio in popravijo. Zmrzel človek bo živel samo po živalsko, kar se pravi: ne bodo ga nadlegovali duševni in čustveni vplivi. T^ko bo ^-Mranjen glavni vzrok njegove telesne izrabe.
Zdaj je bilo treba, da profesor Lamoel najde tudi takšno snov, ki bo pri hudem mrazu vzdrževala telo živo. Delal je poizkuse z izvlečkom iz žlez mladih krav in je dognal, da
se telesna toplota pri živalih brez vsake škode lahko tako globoko zniža, da so živali že docela otrple od mraza. Treba jim je samo prej vbrizgati omenjeno tekočino. Krstil je tekočino za vitaprolongin (po naše: po-dališevalec življenja) in jo je začel uporabljati kot sredstvo za napravljanje toplote v žilah poizkusnih živali. Najprej je skušal
imeti živali čez noč v zmrzlem stanju. Ko mu je to uspelo in so živali kljub otrplosti od mraza ostale žive, je zmrzlost podaljševal, najprej na teden dni, potem pa celo na ves mesec. Vbrizgavanje omenjene tekočine se je izvrstno obneslo. Namesto smrtnih posledic zaradi zmrzlosti je nastopilo mirno spanje. V ledu uspavane živali niso trpele nikakih škodljivih posledic. Nasprotno, zbu-dMe so se čile, osvežene, močnejše, kakor so bile prej.
z,daj je sklenil profesor Lampel, da na enak način preizkusi tudi človeško bitje. Pridobil je za svoj poskus bolehno Ano Bruggo-vo, ki je bila že čisto obupana in zatorej toliko junaška, da je pristala na poizkus. Profesor Lampel ie dal za nio napraviti oni čudni aparat, podoben stekleni krsti. To je bila majhna ledenica, v katero je Ana Bruggova šla čisto voljno. Pek1 a je: »Štejem trideset let in že čisto na kran'u sem z zdravjem. Vse dam, če ozdravm! Sicer pa se tako ne more nič z;'oditi, saj mi je profesor Lampel s : svojimi pomočn;ki vred dal častno besedo, da me bo varoval dan in. noč.«
Proferor Lampel je vbrizgnil Ani Bruggo-vi v telo omen eno tekočino iz kravjih žlez, nato jo je spravil v omotično stanje kakor za operacijo. Položili so jo najprej v raztopljeno sol, potem so jo spravili v stekleno ledenico. Njeno dihanje je bolj in bolj pojemalo. Lice je počasi izgubljalo barvo. Čisto počasi so zmanjšali toploto njenega ledenega ležišča, dokler ni Ana Bruggova otrpnila kakor žival, ki spi zimsko spanje. Nastopilo je dolgotrajno spanje brez sna.
Po štiriindvajsetih dneh je profesor Lam-
Nedavno je pomorski nadzornik pokrajine Darlinga v Afriki našel v dveh zalivih veliko število mrtvih kitov. Ravnatelj pomorskega urada v Capetovvnu je na to nadzornikovo sporočilo de, al, da so to pripovedke. Vendar se je odločil odpotovati v Darling.
Še tisti dan je z velikim začudenjem gledal trupla mrtvih kitov, ki so ležala na kamniti obali. Na nekaterih krajih je bilo po pet kitov drug vrh drugega. Videlo se je, kakor bi jih bila orjaška roka pograbila in naložila drugega na drugega. Nekateri, do 30 m dolgi, so ležali do 60 m daleč od morja. Vsa obala v dolžini dveh morskih milj je bila pokrita s kiti.
Strašen je bil pogled na 206 mrtvih kitov. Za ogled vseh kitov so ljudje, ki so spremljali ravnatelja, potrebovali celo uro. Posebno pozorni pa so postali, ko so videli dva največja, ki sta ležala 60 m od obale. Živali sta se morali pognati iz vode z neverjetno močjo, saj štrle iz vode pred obalo skale. Poklicali so ribiče. Ribiči so si ogledali kite in najstarejši med njimi, ki živi že nad 35 let v usodnem zalivu, je pripovedoval:
»Okoli devete ure prejšni dan sem stal kraj svetilnika in gledal v morje. Čeprav ni bilo vetra, je bilo morje precej razburkano. Po dvajsetih minutah sem nenadno opazil več kitovih hrbtov, štrlečih iz vode. Naštel sem jih že nad 150. Pravkar sem nameraval steči v vas, da bi poklical ribiče, ko sem opazil, da so se živali obrnile proti obali.
Za kratek trenutek so mi izginili izpred oči, ker je na tem mestu morje zelo globoko. Kmalu zatem so se kiti začeli bližati obali. Vse hitreje so plavali proti bregu, nato pa se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikdar pozabil. Nekaj kitov se je pognalo visoko v zrak in padlo 40 in še več metrov daleč na obalo. Drugi so zdrsnili čez steno in obležali na zemlji. Dva kita sta se posebno visoko
pel menil, da je zdravljenje končano. Odstranil je aparat, ki je meril mraz v stekleni ledenici. Počasi je spet začel višati toploto. Telo Ane Bruggove, ki je bilo kakor mrtva mumija, se je začelo postopno buditi nazaj v življenje. Dihanje se je počasi stopnjevalo. Lica so spet dobila prijaznejšo barvo. Profesor Lampel je silno pozorno opazoval svojo varovanko; ki se je počasi prebujala. Gorje ji, če bi se prehitro vrnila v življenje! Nenadne spremembe ne bi bila prenesla. Minilo je štiri in dvajset ur, preden se je Ana Bruggova čisto prebudila. Že so jo lahko posadili na stol. Po dveh dneh si je tako opomogla, da je lahko zapustila prostore profesorja Lampla kot č sto pomlajena ženska. Rekla je: »Bilo je, kakor da sem se prebudila iz sna. Čutila nisem ničesar posebnega. Tistih 24 dni je minilo po bliskovito. Če bi bila tisoč let zmrzla, bi se mi tudi to videlo kakor nekaj kratkih minut.«
Profesor Lampel ni mogel zaenKrat nadaljevati svoje sijajne poizkuse, ker je medtem nastopila vojna in je bila Holandska zasedena od Nemcev. Zagotovil pa je, da človek lahko deset let živi brez vsake škode v takem stanju. Umetno zmrzovanje bo profesor Lampel preizkušal nekaj let pač le še na živalih, šele nato ga bo mogoče v večji meri izkoriščati pri liudeh. Tisto, kar je najvažnejše, je pač odkritje vitapro^ngina. Ta izvleček omogoča učenjaku, da se človeško telo ohladi in vendar ne zmrzne. Novejša znanost pravi, da človeku samo koristi, če je v trk^nem stan u, da mu prm n č ne vznemirja možganov. Smrt je samo posledica možganske otrplosti. Človeško telo samo na Bobi je prav za prav nesmrtno, pravi profesor Lampel. Umremo samo zato, ker imamo možgane. Toda ta cena ni pretirana, kajti tista skrivnostna sila, ki na.n gospoduje v možganih, nas slej ali prej požene v smrt, v brezkončno večnost. Vendar pa bo človeško življenje v bodočnosti gotovo podaljšano. Kakor koli je reč zan:miva, mi vsega tega najbrž ne bomo učakali.
pognala. Letela sta kakor velikanski granati in padla daleč od brega na tla. Ves ta prizor je trajal četrt ure.
Ravnatelj skoro ni mogel verjeti! Če ne bi bil videl mrtvih kitov pred seboj, bi bil m slil, da si je ribič vso to zgodbo izmislil.
Že nekoliko let opazujejo prirodoslovci, da se kiti mečejo na obalo in tam umirajo. Gotovo se je to dogajalo tudi poprej, vendar ljudje niso tega opazili. Leta 1927. se je vrglo na škotsko obalo 50 kitov. Leta 1928. je na podoben način poginilo 103 kitov v Simenstownu v Južni Afriki. Preiskali so vse samomorilce in ugotovili, da so bili vsi zdravi. Niso našli nobenih motenj in tudi želodci so bili polni.
Ko se je pa leta 1930. vrglo na obalo pri Zanzibarju 87 kitov, se je začela znanost bolj zanimati za te pojave. Iz tega so nastale razne domneve. Ena izmed domnev je tale: Ko so se živali pri Zanzibarju pognale na obalo, je vlekel zelo močan južnozahodni veter z brzino 102 km na uro. Veter je nosil s seboj pesek, ki je padal v morje. Nekateri trdijo, da je pesek prišel v dihalne ude kitov in da je povzročil pri živalih hude bolečine. Zaradi silnih bolečin so živali pobesnele in se vrgle na obrežje.
Nasprotno pa je bilo na Škotskem. Tu ni bilo vetra, morje je bilo mirno. V začetku so mislili, da jih preganiajo druge živali. Na koncu pa so spoznali, da je samomor pri teh živalih v navadi. Če skoči na breg voditelj skupine, se poženeio v-! '-!+s - "m. Naj-stareiši kiti skočijo poslednji iz vode.
TO BO POMAGALO
Mati: »Torej Mohovtov Boštjan te je zapeljal, nesrečni otrok ... Pripravi ga do tega, da bo govoril z menoj!«
Hčerka: »Saj ne bo hotel...«
Mati: »No, potem mu pa reci, da bom jaz govorila z njim!«
Zdravila za večfo izrabo
duševnih sil
V nemškem časopisu »Kosmosu« obravna-■v« dr. R^mpp vprašanje, ali se da neumnost ozdraviti'. Pisec navaja, da je mogoče z raznimi kemičnimi izdelki in zelišči dandanes odstranjevati, odnosno ublaževati mnoge neprijetnosti. S kofeinom preganjamo utrujenost. nikotin nam pomaga odpraviti občutek gladu, z meskalinom in hašišem si zbujamo domišljijo, z morfijem ublažujemo najhujše bolečine * tako naprej. Prejšnje čase proti podobnim neugodnostim ni bilo znano nobeno zelišče ia tudi v lekarni niso prodajali nobenega sredstva Glede na napredek, ki ga je človeštvo doseglo v zadnjih desetletjih, se vsiljuje vprašanje, ali ni mogoče iznajti nobeno sredstvo proti manjši nadarjenosti, da bi si tisti, ki je manj nadarjen, lahko pomagal in se s svojimi sposobnostmi vsaj nekoliko približal bolj nadarjenim.
Na to vprašanje pisec pravilno odgovarja, da je nadarjenost prirojena in da zdravniki ne morejo pomagati, vendar pa s tem ni rečeno, da je nemogoča vsaka pomoč. Življenjski «spehi niso odvisni zgolj od nadarjenosti, temveč tudi od človekove marljivosti, odnosno veselja do dela, do dobrih živcev in seveda zelo mnogo od sreče. Zato se dogaja, da manj nadarjeni človek s svojo marljivostjo pogosto celo prekaša bolj nadarjene Manj nadarjeni si lahko pomagajo zlasti s tem, da si krepijo živce in odstranjujejo vse škodljive vplive, ki jim branijo, da bi lahko svoje duševne sile čisto izrabili. Med sredstvi, ki lahko služijo temu namenu, našteva Omenjeni pisec k^sik. lecitin, jod in kofein
Kisik, ki ga človeško telo dobiva pri vdihavanju zraka, služi, da se v krvi sežigajo hranilne snovi. Posebno značilno je. da so možgani, ki so središče živčevja; mnogo bolj preskrbovani s krvjo, kakor drugi udje. Tako ie v nogah 16krat slabši obtok krvi kakor v možganih. Zato so možgani tudi občutlji-veiši za pomanjkanje k;?'ka v glavi. Če se ustavi krvni obtok v možganih sarm ne-pet sekund, človek že omedli. V Zedinjenih državah so nedavno primerjali zelo nadarjene otroke raznih let z manj nadarjenimi ia so ugotovili, da so nadarjeni tudi v popolnem miru porabil več kisika kakor manj nadarjeni. Pri nadarjenih je hitrega izmenjava snovi v telesu, kar pa seveda terja večje količine hrane.
Na kolumbijskem vseučilišču v Now Yor-ku so proučevali, kekšen vpliv ima pomanjkanje kisika na duševno delovnost. V ozračju, v katerem je bilo le 12.5 namesto 20 odstotkov kisika, so poskusne osebe čitalc mnogo počasneje in z večjim trudom kakor v ozračju, ki je imelo dovolj kisika. Tudi jih je \tpljalo več truda, da so razumele, kaj so črtale. To soglaša z opazovanji letalcev in pla ; nincev ▼ večjih višinah, kjer ie manj kirika kakor v nižinah. V višini 5000 do 6000 metrov nad zemljo človek že s težavo misli, številke se mu mešajo in pri pisanju dela napake. V manjši meri se nekaj podobnega dogaja v prenapolnjenih in slabo zračenih učilnicah. Dijaki se v nj>h kmalu utrudijo in postanejo zaspani. Zma.ijVvta duševna delovnost nastopa tudi pri polnem želodcu, ki dobiva tedaj več kr/i m zato možgani manj Telesni gibi pospešuj!' i krvni obtok in omogočajo, da prejema fc ri več kisika. S tem si tudi lahko razlagajo, .».ikaj mnogi d iševni delavci dobe najboljše zamisli na sprehodih.
Možgani so sestavljeni iz posebnih ma-ščobnih snovi, v glavnem iz lecitina. Te snovi se v telesu stalno razpuščajo in iz hrane obnavljajo. Zato se delovanje možganov in vsega živčevja pospešuje, če uživamo hrano, ki je potrebna za presnavljanje v lecitin, odnosno sam lecitin. Takšne snovi so v živalskih možganih in v rumenjaku, a razen tega so dandanes naprodaj že posebni lecitinovi preparati.
O jodu je znano, da njegovo pomanjkanje v telesu povzroča telesno in duševno zaostalost, tako zvano kretenstvo, ki je zlasti razširjeno po gorskih pokrajinah, na primer na Gorenjem Štajerskem, v Švici in drugod. V tem primeru pomaga, če dajemo ljudem jodove
preparate, toda seveda pod zdravniškim nadzorstvom.
Kofein, ki ga uživamo v kavi, povečuje bitje srca in možganske cevi. Zaradi tega kri v večji meri prihaja v možgane, kar budi občutek premagane utpujenosti in lajša duševno delo. Zato je priporočljivo piti kavo pred izpitom. Človek zaradi tega sicer ne po-
stane pametnejši, toda ne vzbuja vsaj vtiska bebavosti. Seveda je potrebna previdnost. Pretiravanje je lahko zelo škodljivo. Pri preizkušnjah se je pokazalo, da se pri užitju tretjine grama kofeina poveča razsojanje za 15 odstotkov, toda pri večji količini je kofein vplival že škodljivo. Pri pisanju na pisalni strpj se je sposobnost povečala pri za-užitju od pet stotink do dveh desetink grama kofeina, večje količine Pa so bile. že škodiii-ve. Posebej je treba opozoriti, da je zelo nevarno preganjati utrujenost vselej z uživanjem kave, ker je občutek utrujenosti prav za prav svarilno znamenje, da telo potrebuje počitka.
V	muzeju v Florenci imajo velik žebelj, katerega polovica je zlata, polovica pa železna. Ta žebelj je priča posebnega dogodka v 16. stoletju.
L. 1578. je v Florenci nenadno umrl Frančišek Medici, veliki vojvoda toskanski. Mesto se je takoj ogrnilo v globoko žalost in sli so pohiteli v Rim. da sporoče žalostno vest bratu mrtvega vojvode kardinalu Ferdinandu Mediciju. Kardinal je takoj zapustil Rim in prevzel oblast v Floren«.
Novi vladar se je sicer trudil, da bi povečal blagostanje v deželi, a ni šlo. Ferdinand je potreboval mnogo denarja, da bi razširil trgovino Kardinal je delal načrte, a načrti se brez denarja niso dali izvršiti.
V	tistem času se je priselil v Florenco skrivnosten tujec, Bii je ogrnjen v dolg črn plašč in pokrit z visoko kapo. Nastanil se je v mali ulici in kmalu so se začele o njem širiti nenavadne govorice. Sosedje so opažali, da se j.e iz njegovega dimnika neprestano valil čm d>m. Radovedneži so videli v njegovi delavnici čudne posode in priprave.
Govorice o skrivnostnem tujcu so prišle kmalu do Ferdinandovih ušes. Ljudje so govorili. da je skrivnostni tujec izdeloval zlato, a prav zlata je florentinski vladar potreboval največ Tedaj je cvetela ljudem, ki so sloveli po svojih čudnih zmožnostih, pšenica saj so vsi verjeli v njihovo znanje Zato se je vojvoda Ferdinand potrudil k tujcu in med njima se je razvil zanimiv pogovor. Tu-iec se je pisal Ferdinand Thurneysser. Na kardinalovo vprašanje, ali zna delati zlato, je odgovoril potrdilno. Kardinal mu je dejal: »Ali si pripravljen delati zlato zame'' Dobro premisli! Če se ti bo izdelovame zlata posrečilo, boš kraljevsko nagrajen, sicer le pa bom dal pozlatiti od nog do glave in obesiti na mestna vrata.« »Delal bom zlato.« je odgovoril skrivnostni možak.
Vojvoda pa ni verjel sami besedi, zato ga je tujec povedel v svoio delavnico. Tujec je moral pokazati vojvodi, kaj zna. Pokazal je vojvoda velik žebelj. Ko se je vojvoda prepričal, da je res iz železa, je možak položil žebelj v ponev, katero je dobro pokril in postavil na ogenj. Čez nekaj časa je izvlekel žebelj iz.ponve in ga pokazal strmečemu vojvodi: polovica žeblja je bila zlata. Vojvoda ni več dvomil in dal je možu nadaljno delo.
Minili so tedni in tujec je marljivo uporabljal zlatnike, a zlata medtem še ni napravil. Da bi pa pregnal kardinalu dvome, ga je povabil na ogled drugega poskusa. Pokazal mu je srebrnik, ki ga je namazal z nekim čudovitim sredstvom in ga položil v ponev. Nekaj časa je kuril pod ponvijo in se sukal okrog nje, nato pa je izvlekel iz nje srebrnik, ki je bil zdaj na eni strani zlat. Vojvoda je bil spet pomirjen in je tujcu dal še tisoč dukatov.
Priznati je treba, da je bil možak spreten. Vendar se vojvoda ni mogel več otresti nezaupanja. Zato je dal skrivnostnega moža-
ŠOLARJ1
Mihec: »Naš ata so tku močn, da vašga ata kar pu tleh vrže j a.«
Tonček? »Naš ata so še pa bi močn kokr vaš in lohka vašga ata ustreleja, če čja...«
nato pa obesili
kar j a skrivaj stražiti. Neko noč, ko je mojster črne umetnosti skušal pobegniti z zlatimi dukati, ga je presenetila straža in ga prijela. V njegovi culi so našli le 2000 zlatih dukatov, ki jih ..ie bil prejel od vojvode, kar pač najlepše dokazuje, kako je znal delati zlato. Poleg zlata je bil tudi na pol zlat srebrnik in na pol zlat žebelj.
Vojvoda se je silno razsrdil. Najbolj ga je jezilo, da je verjel sleparju Zato ga je dal mučiti, kakor so pač znali mrcvariti ljudi v srednjem veku, da bi izsilil iz njega, kako je bil na pol pozlatil srebrnik in na pol pozlatil železni žebelj. Možak je bil pa že prej spojil železo z zlatom. Pred poskusom je zlati del pokril z železnim prahom ki se je v ponvi stalil. Podobna je bila zvijača s srebrnikom. Slepar je spojil zlatnik in srebrnik enake velikosti. Zlato polovico je namazal z živim srebrom, ki je v ponvi izhlapelo, da se je pokazala zlata polovica kovanca.
Kardinal je držal besedo. Najprej je dal sleparja pozlatiti od nog do glave, nato pa ga je izročil krvnikom, da so ga obesili na mestnih vratih.
X Bivši predsednik finske republike Kallie umrl. Bivši predsednik finske republike Ky-6sti Kallio je v Helsinkiju nenadno umrl. O nenadni smrti Kallia so se izvedele nasledne podrobnosti: Predsednik Kallio se je vozil proti železniški postaji, da bi odpotoval na svoje posestvo Nivalo. Ker je bil dan poprej za novega predsednika države izvoljen Rity, je ljudstvo priredilo dozdajšnemu predsedniku prisrčno slovo. Na postaji so bili zbrani dostojanstveniki, vlada, visoke vojaške osebnosti, med njimi maršal Manner-heim in mnogi meščani iz finskega glavnega mesta. Predsednik Kallio je najprej pregledal častni bataljon na peronu, ko pa je stopal v svoj vagon, ga je zadela srčna kap in je kmalu nato umrl v rokah svojih priia-teljev. Kyosti Kallio se je rodil 1. 1873 v Vli-vieski v vzhodni Botniji kot kmečki sin povsem finskega porekla. Ze zgodaj se je posvetil politiki. V finskem deželnem zboru je od leta 1907. dalje nepretrgoma zastopal kmetijsko stranko. Bil je večkrat minister in naposled predsednik države L. 1937 je bil izvoljen za predsednika finske republike za šest let Pred kratkim je zaradi bolezni odstopil in je bil za predsednika finske republike izvoljen Risto Rity.
X Deset smrtnih obsodb na Poljskem. »Volkischer Beobachter« poroča iz Poznanja: Pred posebnim sodiščem v Poznanju se je zagovarjala skupina 38 Poljakov, ki so bili obtoženi motenj miru, ker so v septembrskih dnevih lanskega leta v oboroženih skupinah vdirali v nemške domove in na grozovit način vlačili iz njih Nemce. Devet Nemcev je pri tem izgubilo življenje, drugi pa so bih hudo razmesarjeni. 45 nemških in poljskih prič je dokazalo obtožencem njihove nasilnosti proti Nemcem. Sodišče je obsodilo devet obtožencev na smrt, štirje so kaznovani z zaporom od štirih do 15 let, 22 obtožencev je kaznovano z zapornimi kaznimi do pet let, trije pa so bih zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni
X 16 ameriških parnikov prodano Angliji
Te dni je mornariški odbor Zedinjenih držav prodal angleškim lastnikom ladij 16 tr-
govinskih ladij. Prodajna cena znaša 3 milijone 295.000 dolarjev. S tem je angleška trgovinska mornarica dobila prirastek 146.000 ton. Razen odstopitve 16 trgovinskih parni-kov, ki so bili že izven prometa, se mornariški odbor bavi z načrtom, da bi Zedinjene države prevzele tudi 37 danskih trgovinskih ladij, ki so po nemški zasedbi Danske ostale v posameznih ameriških pristaniščih. Tudi te ladje bi se v primeru, da ameriška trgovinska mornarica za nje ne bi imela porabe, prepustile Angliji.
X Portugalska ima sedem milijonov prebivalcev. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1890. na Portugalskem pet milijonov prebivalcev. 1. 1930. že blizu sedem, zdaj pa jih je že nad sedem milijonov.
X Kako delajo vohuni na Angleškem. Angleško časopisje piše o dveh vohunih, ki so ju pred kratkim usmrtili. Moža sta se držal v skladu s svojimi navodili podnevi v kavarnah ter opazovala vojaščnice in letališča. Na nekem polju sta Imela zakopano malo radijsko oddajno postajo, s katero sta ponoči svoja opazovanja javljala neposredno glavnemu stanu tuje vohunske službe. Pri oddajniku sta imela skrite tudi zaloge živil, ki sta jih prinesla iz svoje domovine za primer, da bi se morala nekaj časa skrivati. Oddajna naprava je bila prava mojstrovina Tok je dobivala samo iz treh baterij, ki so tehtale vsaka manj kakor en kilogram. Oddajnik sam je tehtal pol kilograma in bil vgrajen v posodo z 20 kvadratnimi centimetri talne površine.
X Papige so zakrivljale nesreče. V španskem mestu Bilbau je izdala pohcija odredbo ki prepoveduje meščanom, da bi imeli po svojih stanovanjih papige. S posebno strogostjo se odredba obrača na meščane, ki stanujejo v sredini mesta in na raznih križiščih Prve dni policija ni pojasnila te odredbe in meščani so se vsevprek vpraševali, zakaj bi ne smeli imeta teh ptic. Cez nekaj dni pa so dobili še pojasnilo. Prepoved papig je bila izdana zaradi tega, ker so papige občutno motile promet. Ker je v Bilbau in okolici po hišah nešteto teh brbljavcev, je seveda nastala v mestu prava zmešnjava. Papige so namreč oponašale stražnike, ki so na križiščih z žvižgi urejali promet. Med vozniki in pešci je dhevno prihajalo do zmešnjav in nesreč. Vsega pa naj bi bili krivi prometni stražniki, ki da so dajali napačne žvižge. Slednič se je izkazalo, da so prav za prav vodile promet v Bilbau papige in ne stražniki ter je bila policija prisiljena poseči po odločnem sredstvu in zatreti nepoklicane »prometne redarje«.
X Prvo bombardiranje iz zraka je bilo pred 90 leti v Benetkah. Benetke so bile od 1. 1814. pod avstrijsko oblastjo. L. 1848. pa je nastal v Benetkah upor in so Benečani razglasili svojo lastno republiko. Avstrijska vojska je mesto obkolila in ga začela oblegati. Benečani so se Avstrijcem upirali leto dni. Dne 22. junija 1. 1849. so Avstrijci uporabili prvikrat v zgodovini zažigalne bombe Na 200 majhnih balonov so privezali po 15 kilogramov zažigalne snovi. Te balone so privezali na prave velike balone in jih ob ugodnem vetru poslali nad Benetke. Nad mestom so zažgali snov in majhne balone s gorečo snovjo spustih nad Benetke. Nesreča pa je hotela, da je zapihal nasprotni veter in zanesel vse balone nad avstrijsko taborišče, kjer so povzročili veliko škodo.
X Vsako leto se za en meter približamo Ameriki. Nemški znanstvenik Wegener izjavlja na podlagi svojih opazovanj, da Amerika plava proti Evropi, in sicer se vsako leto približa za dober meter. Če se bo to bli-žanje stalno nadaljevalo, bo v daljni bodočnosti prilezla Amerika čisto do Evrope.
X Človeško telo in elektrika. Učenjaki že dalje časa preučujejo vprašanje, zakaj nekateri ljudje bolj privlačujejo nase strelo kakor drugi. Nedavno se je v nekem kraju zgodilo, da je ena sama strela ubila sedem ljudi. Najzanimivejše pa je bilo, da je ostalo mnogo ljudi na istem kraju, kjer je treščilo, povsem nepoškodovano. Zato so jih pozneje skrbno preiskali in zdravniki upajo, da bodo zbrani podatki služili k pojasnitvi starega vprašanja. Ze dolgo namreč opažajo, da nekateri posamezniki privlačujejo elektriko nase bolj kakor drugi. Znano je, da je telo nekaterih
ljudi dober prevodnik elektrike, čeprav je človeško telo navadno slab prevodnik. Zdravnik isodijo, da je privlačnost telesa za elektriko v odvisnosti s telesno elektriko. Prejšnje čase so mislili, da ključi, ure in drugi kovinski predmeti privlačujejo strelo, zdaj pa so baje ugotovili, da to ne drži.
X Pod vodo se je rodil. Mnogo čestitk je prejel ob svoji petletnici Franklin Woodrow Jourdan v San Fordu v Severni Karolini. To je edini človek na zemlji, ki je prišel na svet pod vodo. Njegova mati je namreč padla v vodnjak in ko se je obupno borila za življenje, se ji je rodil sin. Na njene klice na pomoč so prihiteli sosedje in rešili mater in novorojenčka. Otrok je bil že skoro zadušen. Po posebno srečnem naključju pa ni trpelo zdravje matere ln tudi ta nekoliko nenavadna prva kopel otroku ni škodovala.
X Dojenčki znajo plavati. Ze dolgo so nekateri trdili, da dojenčki znajo plavati in ne utonejo, če padejo v globoko vodo. Zdaj je bilo to potrjeno z zanimivim znanstvenim poskusom v New Yorku. Pri poskusu so se sicer poslužili nekoliko barbarskega načina. Učenjaki so namreč kratkomalo pometali v vodo otroke v starosti od 11 dni do poltretjega leta. Pri tem poskusu so ugotovili, da dojenčki v rani mladosti, stari le nekoliko tednov, v resnici delajo z rokami in nogami pravilne gibe, kakršni so potrebni pri plavanju. Pri dojenčkih so opazili tudi to, da se jim je ustavilo dihanje, kakor hitro so bili pod vodo. Pri dojenčkih, starih po nekaj mesecev, pa so ugotovili, da ne znajo plavati. Gibljejo sicer z rokami in nogami, toda ne tako, kakor bi bilo potrebno, in če prideio nod vodo, se jim dihanje ne ustavi. Pri tem na je zanimivo, da so otroci, stari nad dve leti, spet delali pravilne plavalne gibe z nogami Podobne poskuse so napravili tudi z mladimi živalmi.
X Zdravilo proti hudi živčnosti. V Berlinu je prišla neka stroiepiska k zdravmku za živčne bolezni in mu potožila, kakšno strašno jo tare neznosna živčnost. Ko jo je zdravnik spraševal po podrobnostih, nienega življenja in službe, mu je mladenka povedala, da je nervozna zaradi obnašanja šefa. Kadarkoli začne šef rcoviliti po pisarni, dobi ona vselej živčni napad, da ne more več delati. Zdravnik ji je svetoval kaj čudno zdravilo proti nervozrosti. Rekel ji je, naj si zamisli šefa v spalni sraici vselej takrat, kadar začne sitnariti ro pisarni. Zdravilo je pomagalo. Strojepiska je ozdravela. Nekega dne pa je dotični zdrevn;k srečal na ulici šefa nervozne strojepisk^ in ga povprašal, kako je zadovoljen z dek^om. Šef mu je dejal: »Izvrstna delovna moč. Ne morem pa si razložiti, zakaj se vselej, kadar me zagleda nekako skrivnostno smehlja. Prav bi bilo, gospod doktor, če ji svetujete, naj se v bodoče nekoliko manj smeje.«
X Mnogo žensk je zelo občutljivo za vremenske spremembe. Ženske imajo, kakor piše neki švicarski list, navadno zelo dober čut za vreme. Pogosto je slišati ženske, ki pravijo: »Vem, kdaj piha jug, ne da bi pogledala skozi okno, kajti počutim se tedaj slabo in razdraženo.« Druge spet pravijo: »Ko se zjutraj zbudim, vem takoj, ali piha zapad-nik. Tedaj je nekaj posebna mehkoba v zra-
Hude čase preživljamo. Blago se je podražilo tudi za sto odstotkov. Zato si bomo to zimo poskušale iz starih oblek delati nove in jih modernizirati, saj moda letos ni tako svojevoljna kakor prejšnja leta.
Nosijo se kratka krila. Ce imaš nagubano krilo, ga lahko ukrojih zvončasto, pa bo novi modi ustreženo. Moderen je letos baržun.
Plašči so letos obilno obšiti s krznom. Ko-žuhovina je navadno prišita na plašč v obliki telovnika. Prav moderno je, če so na plašč prišiti veliki žepi iz kožuhovine. Pa bolj spredaj morajo biti žeoi. Če imaj doma kaj stare kožuhovine, si lahko z njo opremiš star plašč, da bo modi zadoščeno. Rame so razširjene, kar dela postavo čez boke vitkejšo. Rokavi so nabrani in široki. Kostumi imajo
ku, ki povzroča, da se počutim lahko in srečno. Lasje se dado laže česati kakor drugače.« So ženske, ki trde, da lahko zmerom v naprej povedo, kdaj bo deževalo, kajti v takšnih časih se jim lasje lepše vlegajo. Svojevrstno prasketanje, ki ga opazujejo zjutraj, kadar se češejo, napoveduje pozimi suh mraz Druge žnske čutijo v očeh spet neko posebno utrujenost in napetost, preden začne snežiti. Ženske, ki se počutijo dobro, preden začne snežiti, so redke, kajti po snegu dišeč zrak povzroča na koži občutek suhosti in hrapavosti. Razpokle ustnice so tudi ob severnovzhodnem vetru, in ker so ženske ustnice posebno občutljive, naznanjajo zelo razločno nastop tega vetra.
X Hčere imajo rajši kakor sinove. Na Kitajskem imajo rajši sinove. V mnogih delih Vzhodne Afrike pa si domačini nasprotno želijo prav mnogo otrok ženskega spola. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče. Ko pričakuje novega otroka, sklene včasih že pred njegovim rojstvom z družino svojega bodočega zeta kupno pogodbo za primer, da se bo rodila hči. Zetova rodbina izroči očetu če-sto že kmalu po roistvu bodoče snahe tele kot naplačilo in potem sledijo vsako leto plačila. Vsaka hči je torej za zamorskega očeta vir znatnih dohodkov in pazi na hčere skrbneje kakor na s;nove. Ce dekle umre, preden se poroči, mora njen oče vsa napla-čila vrniti, in to mu povzroči lahko hude gospodarske težave. Posledica teh nenavadnih običajev je ta, da ie umrljivost dečkov dosti večja kakor umrljivost deklt. Ce zboli dekle, pride zamorec kmalu po belega zdravnika, ki se ga drugače izogiba, a če mu zboli sin. se običajno za zdravnika niti ne zmeni.
X Umetni zobie se bodo izdelovali iz aluminija. Listi poročaio. da se ie po dolgem po-skušaniu posrečilo nared;ti zobno protezo iz aluminija. Pravilo da so aluminijasti zobje prav tako dobri kakor zlati, bodo pa mnogo cenejši.
X Pijano kačo so ujeli. Japonski list »Niči niči« opisuje zan;rvvo zpodbo o veliki kači, ki je delala na o+oku Hainanu vel;ko škodo. Kača je bila do1,Ta sedem metrov. V neki vasi je noč za noč;o ubiiala ovce. Kmetje so jo skušali na vse nač'ne uieti, pa ni šlo. Nazadnje so se ob'*nili na vojaško oblastvo, naj iih reši te nad'oge. Vojaki so naiprej po-zvedeli, odkod prhala kača k vaškim hlevom in so na pot nostnvUi več veder močnega japonskega vina Ko ie kača prišla, jo je hitro privabil prileten virski vonj in je takoi pokusila vino iz prvega vedra. Vino ji je vsekako celo priiaio. ker je skoro vse popila. Vojaki, ki so kačo opazovali, so spoznali, da je pijana. Navalili so nanjo iz zasede, jo zvezali z veriga!5 ;n vrvmi in jo poslali v živalski vrt v Tok'u.	,
X Pes je ujel vlomilca. V nekem nemškem obmorskem mestecu se je v manjši gostilni skril tat v stranišče in počakal, da so gostje odšli in se je tudi gospodar spravil spat. Ničesar hudega sluteč se je nato tat spravil nad blagajno, da bi jo oropal. Tedaj pa ga je z vso silo zgrabil pes in -ga ugriznil v be-dro. Na njegov krik je pribežal gospodar, ki ga je rešil psa in tatu izročil policiji.
enako kakor plašči velike žepe, ki imajo vdelano kožuhovino, česar pa ni priporočati ženskam majhne in polne postave. No, ker je letošnja moda v znamenju varčevanja, ni zelo stroga. Zato se pač lahko ženska obleče tako, kakor pristaja njeni postavi.
Obleke so letos nagubane in okrašene z vezenino. Katera je spretna, si lahko obleko sama izveze, her so take obleke letos v modi. Bluze so v modi v celoti ali le delno pletene. Tako se nosijo bluze, pri katerih je pleten prednji del, zadnji del, rokava in ovratnik pa so iz blaga. Pri taki bluzi lahko uporabiš dve barvi, na primer temnomodro in temnordečo. Posebno velja letos poleg črne temnomodra barva. Tudi druge barve se uporabljajo, vendar ne smejo biti kričeče.
Zimska moda je letos
v znamenju varčevanja
Čevlji se nosijo s polvisokimi petami. Visoke pete so le za večerne zabave in plese.
Klobuki so po večini široki z ozkimi oglavji. Moderen okrasek za klobuk je kožu-hovina kakor pri plaščih. Torbice so velike in se v barvi ujemajo s čevlji in klobukom.
Navedli smo samo glavne smernice mode, ki je letos zaradi vojnih homatij ponižnejša in ne vlada svetu s tako odločnostjo kakor v mirnih časih. Ni blaga na razpolago in prav tako tudi ne preveč denarja. Pa še žalostni časi niso posebno naklonjeni za modno igrač-kanje.
Za kuhinfo
Nekaj nasvetov za kuhanje zelenjave. Presno zelje, ohrovt, stročji fižol in sladko repo popari z vrelo vodo. Potem to vodo od-lij, nalij drugo vrelo vodo in kuhaj. Ko se zelenjava kuha, mora brez prestanka vreti toliko časa, da se zmehča. Ako ne vre ves čas, se ne skuha lepo. Voda naj bo osoljena. Dobro je zelenjavo kuhati v prostornem loncu, ker zelenjava, kuhana na tesnem, ni okusna.
Kako kuhaš kislo zelje. Kislo zelje ali kislo repo deni kuhat zmerom v vreli vodi. Cez nekaj časa odlij vodo in zalij z drugo vrelo vodo. Le če sta kislo zelje in kisla repa premalo kisla, naj se kuhata kar v prvi vodi.
Juha iz presnega zelja. Daj v kozo žlico masti in žlico drobno sesekljane-slanine, pre-cvri v njej žlico na drobno zrezane čebule, pridaj glavo na tanke rezance zrezanega in poparjenega presnega zelja, malo paprike, pol kilograma olupljenega in na kocke zrezanega krompirja. Ko se vse dobro prepraži, potrosi tri žlice moke. Ko se tudi ta prepra-ži, zalij s tremi litri vode in osoli. Za pri-boljšek lahko dodaš kakih petnajst dekagra-mov na drobne kocke zrezane svinjine. Kuhano juho daj z opečenimi kruhovimi kockami na mizo.
Ocvrti krompirjevi cmoki. Skuhaj tri olup-ljene krompirje, ki nai bodo osolieni. Kuhane odcedi in pretlači skozi sito. Zatem raz-grej za pol jajca sirovega masla, vrzi noter drobno zrezanega zelenega peteršilja in krompir ter malo prepraži, ubij eno jajce, dodaj pet žlic moke. dobro premešaj in deni na desko, potreseno z drobtinami. napravi cmoke, debele za oreh. ali pa klobasice. Nato jih povaljaj v drobtinah, ocvri in daj na juho. Daš jih lahko na mizo tudi kot sarao-stoino jed.
Telečji ali svinjski jezik v omaki. Tri ali štiri telečje ali svinjske jezike operi in skuhaj z juhnimi zelenjavami, soljo in kisom, jih olupi, razreži na ploščice in oblij z omako, ki jo napraviš takole: Mešaj v posodi, ki imaš v zelo mrzli vodi, pet trdo kuhanih in preti ačenih jajc s šestnajstinko litra dobrega olja. To olje moraš med mešanjem prili-vati po kapljicah. Nadalje primešaj žlico gorčice (zenfa), malo soli, popra, kisa po okusu, pest drobno sesekljane šalotke (čebulice), tri ah štiri sesekljane kisle kumarice, žlico ka-per in nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja.
Prašičja glava ali prašičje noge s hrenom.
V vrelo vodo daj kuhat poldrugi kilogram svinjske glave ali svinjskih nog, dodaj malo kisa, soli, celega popra, koreninico peteršilja, en koren, lorberjev listič in malo čebule. Ko je meso dovolj mehko, ga vzemi ven, odstrani kosti, razreži na koščke, ki jih nato lepo naloži na krožnik. Koren, ki se je zraven kuhal, razreži in daj zraven. Daj s hrenom na mizo. Svinjske noge daš lahko na krožnik , tudi kar s kostmi.
Praktični nasveti
Če imaš hripo, zlezi takoj v posteljo. Hri-pa je začela pri nas močneje nastoDati. Leto-šni hripi pravijo, da je kalifornijska hripa, ker se je baje tam najprej pojavila. Kalifornijska hripa se pojavlja v raznih oblikah. Rado se pridruži tej hripi vnetje pljuč, čelnih in nosnih duplin. Bolniku, ki zboli za to hripo, postaja slabo, noge mu klecajo, blju-va, bledi in obliva ga mrzel pot. Vročina doseže kar do 40 stopinj. Bolniki s temi znaki obolenja morajo takoj v posteljo, ker te vrste hripa ne pozna junakov. Če jo hočeš junaško premagati, dobiš samo vnetje pljuč in po tebi bo.
DOMOVINA ž t. Sž
smeh
Sunek ga čez hišo pahne, Jaka od strahu omahne.
Mimo dimnika naprej. Plašno Jaka vzdihne: »Jej!«
Pred poslopjem konj stoji, Jaka že na njem sedi.
Smučar Jaka je junak, varen je njegov korak.
Pa jo kar v dolino krene in lepo ga samo žene.
Zdaj že kakor blisk hiti, konca dirke se boji.
VRNJENA DOBROTA
Gašper: »Jaz zelo ljubim otroke drugih, milosti va.«
Evlalija: »Tako? Potem pa se oženite s menoj!«
kar ste delali, ko ste odšli od mene.«
Potepin Boltežar je prišel v gostilno in je vprašal natakarico, s čim bi mu mogla po-streči.
»Za svoj denar dobite, kar hočete«, mu je odgovorila.
»Prav tako sem si mislil«, je soglašal z njenim odgovorom. Naročil si je jedi in pijače. Ko se je naužil dobrot, je vrgel na mizo de-setdinarski kovanec.
»Vaš račun znaša 50 dinarjev«, mu je zra-čunala natakarica.
»To je ves moj denar; saj ste rekli, da za svoj denar lahko dobim, kar hočem.«
Natakarica je poklicala gospodarja in mu razložila Boltežarjevo zvijačo.
»Dobro ste napravili«, ga je pohvalil gospodar. »Odpustim vam vse, kar mi dolguje-te, razen tega pa vam podarim še deset dinarjev s pogojem, da greste v gostilno k mojemu konkurentu, kateremu napravite prav tako, kakor ste meni!«
»Žal ml je, da vam ne morem ustreči«, se je prekanjenec porogljivo namuznil. »Vaš soseid je bil namreč istega mišljenja in me je napotil k vam, da vas pozabavam.«
Žganje
Zdaj mir gospod čmerika spet ima, za mačkom pasji ves koncert divja. Čmerika gleda skozi okno ves vesel: Ne bo ga vražji pasji zbor ujel!
PODJETNA KUHARICA
Gospodinja: »Kateri vojak pa je tisti, ki prihaja vsak večer k vam?«
Kuharica: »Vsak večer? Nobeden ne pride vsak večer.«
Gospodinja: »Saj vendar vidim ...«
Kuharica: »No, seveda, vsak večer pride drug vojak ...«
Tedaj na um mu misel prava skoči, pograbi mačka, ga na cesto poči. Je sicer maček ljubljenec niegO\, a ve, da bo zaman ves pasji lov.
PREVIDNOST JE POTREBNA
Jože: »Zakaj se zmerom tako previdno vsedeš na stol?«
Miha: »Veš, moram paziti, da mi moja žena ne podloži svojega klobuka, ker bi ji moral potem kupiti novaga ...«
ZADOVOLJEN GOST
Gost (gostilničarki): »O, gospa, kar je Prešeren v pesništvu, kar je Jakopič v slikanju, to ste vi v kuhanju krompirjevih cmoko- «
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Koliko ur spite na dan?« Kmet: »Na dan? Prav nič!« Zdravnik: »To je nemogoče!« Kmet: »Zakaj je nemogoče? Spim samo ponoči po 10 ur, podnevi pa ne utegnem spati ...«
Kako se je ztaebil psov
Vera: »Dušan, kako bi mogel živeti brez mene?«
Dušan: »Znatno ceneje...«
ODPOMOC
Zaročenec: »Odpri vrata, Vera!«
Vera (se preoblači v zaklenjeni sobi). »Ne morem... Oprosti.«
Zaročenec: »Tako rad bi te spet enkrat videl.«
Vera: »Se ne morem odpreti... Če me pa že želiš tako hitro videti, glej skozi ključavnico!«
Matija: »Ali tebi sploh pade kakšna pametna v glavo?«
Jaka: »O, seveda, žganje se moje glave takoj prime...«
NAGEL ODGOVOR
USODNA POMOTA
V nekem ameriškem hotelu so bile oddane vse sobe razen ene. Zaradi tega je naneslo naklučje, da sta morali v tej sobi skupno prenočiti zamorka in belka.
Belka je naročila sobarici, naj jo drugo jutro ob osmih zbudi. Kakor je bilo naročeno, tako se je tudi zgodilo. Belka se je zjutraj hitro oblekla in se v naglici po pomoti napudrala z zamorkinim pudrom, črnim seveda, in naglo odhitela na postajo.
Ker so jo na peronu ljudje tako čudno gledali, je vzela iz torbice ogledalo in videla v, svojo grozo, da je v obraz čisto črna. »Sala-menska sobarica«, se je razhudila, »zbudila je zamorko, mene pa pustila spati!«!
POZABILA JE SREDSTVO PROTI PIJANČEVANJU
Ko je Čmerika neko noč prav pozno pri-kolovratil iz gostilne domov, je videl v svoji ginjenosti doma dve ženi. Tega se je mož tako prestrašil, da se je čisto odrekel alkoholu.
NEDELJSKI LOVEC
Profesor (odhaja na lov): »Torej za nedeljo bom ustrelil zajca.«
Zena: »Saj ni treba. Mislim namreč v nedeljo pripraviti telečjo pečenko.«
Profesor: »Dobro, bom pa tele.«
V ZAKLONIŠČU
Zena možu: »Povej mi hitro besedo, ki se začne in neha s črko u.«
Mož: »Sirena.«
ni Sala
Ječar (jetniku): »Vaša žena vas je prišla obiskat.« Jetnik: »Katera pa?« Ječar (hud): »Ne šalite se z menoj!« Jetnik: »Oprostite, gospod ječar, jaz sem vendar zaprt zaradi dvoženstva...«
Čmeriki spati ne pustijo psi, od nejevolje vre mu vroča kri. Kriči nad tolpo psov gospod Čmerika, a pasjega ne zna pregnati vika.
COPYRI6HT BI.B. BOX« COMHHAStN 52
OPRAVIČENA NEMIRNOST
A.:	Zakaj ste zmeraj tako nemirni, kadar slišite avtomobil?«
B.:	»Pred kratkim mi je nekdo odpeljal ženo v avtomobilu in zdaj se bojim, da mi je ne bo spet vrnil...«
NESPORAZUM
Mož: »Ce si poštena, bi bila morala klicati na pomoč, ko je bil Dranko nasilen.«
Zena: »Ah, od presenečenja v prvem trenutku sploh nisem mogla govoriti...«
Mož: »No, in ko je presenečenje minilo?«
Zena: »Takrat... takrat pa ... sem pozabila ...«
BREZ LETALA BI LETEL
NI PRIŠEL V NOVO LETO
Na Silvestrovo so se stari prijateljčki spravili v gostilno, da počakajo novo leto. Pa je dejal Gašper svojima tovarišema Mihi in Boltežarju: »Cujta, jaz v novo leto sploh ne bom prišel.«
Tovariša: »Kaj se misliš še pred dvanajsto uro obesiti?«
Gašper je molčal, a tovariša sta začela paziti nanj, da bi v pijanosti res ne napravil kakšne neumnosti.
Nekaj sekund pred polnočjo se je Gašper vrgel na tla in se začel valjati po gostilniški sobi.
Tovariša sta ga gledala in gledala, nato pa rekla: »Kaj za vraga pa počenjaš?«
Gašper: »Ali vama nisem dejal, da ne bom prišel v novo leto. Jaz se bom zdaj v novo leto privalil.«
PRED BEZNICO
Zaljubljenec: »O, Nada, če bi imel letalo bi vsak dan priletel k . vam.«
Nada: »Bodite tih', da vas ne sliši oče, sicer boste leteli tudi brez letala...«
Gašper: »Tku tem brcnu, dem lohka že kar daš svoje vdove...«
HUDA PRIMERA
Jakec: »Striček, ti si »,-sto podoben levu.« Stric: »Kako moreš uporabljati tako primero, ko leva še niti videl nisi?« Jakec: »Seveda sem ga videl tam v mlinu!« Stric: »Tisto pa ni lev, temveč osel!« Jakec: »Nič ne de! No, pa si podoben oslu.«
Llublsana
od 29. decembra do 4. januarja.
Nedelja, 29. decembra: 8.00: Jutrnji pozdrav. 8.15: Veseli godci. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (prior Va-lerijan Učak). 10.00: Nekaj naših pesmic (Plošče). 10.30: Radijski salonski orkester (Petrič). 11.15: Balalajke, mandoline (plošče). 11.45: Pevski zbor »Cankar«. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V Leharjevem čaru. Koncert operetne glasbe (sodelavci Ljudmila Polajnarjeva, Ado Darian in radijski orkester; dirigent Sijanec). 17.00: O gozdarstvu. 17.30: Tamburaški septet in kvartet Fantje na vasi. 19.00: Napovedi poročila, objave. 19.30: Slovenska ura: Klavirski koncert Marta Osterc-Valjanova). 20.30: Silvestrovi zvonovi. Zvočna igra. Po povesti Charlesa Dickensa priredil inž. Pengov (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Večerni spored radijskega orkestra.
Ponedeljek, 30. decembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Slike iz Rima (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Domači trio. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Sramel »Škrjanček«. 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Bre-celj). 18.30: Plošče. 18.40: Protestantovska doba med Slovenci (prof. Simon Lenarčič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Na1-
cionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). 20.00: Rezervirano za prenos. 21.30: Preženemo skrbi (plošče). 22.00: Napovedi, poročila.
Torek, 31. decembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Češki plesni napevi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 17.30: Zvonjenje. 17.35: Salonski orkester. 18.10: Naše gospodarstvo leta 1940. (Drago Potočnik). 18.30: Prenos zahvalne molitve iz frančiškanske cerkve. 18.40: Propad Kijevske kneževine (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče). 20.00: Silvestrovanje. Sodelovali bodo: Poldka Zupanova (sopran), Mirko Premelč (bariton), Tone Petrovčič (bariton), Angel Jarc (tenor), Jožek in Ježek, kvartet sestre Stritarjevih, pevski zbor Krakovo-Tr-novo ter radijski orkester, radijski jazz, domači trio, duet bratov Golobov, Avgust Stanko. Klavirska spremljava: prof. Lipovšek. — Vmesne prizore napisal Fran Lipah. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Vodstvo večera: Jože Zupan.
Sreda, 1. januarja: 9.00: Jutrnji pozdrav. 9.05: Svečani zvoki (plošče). 9.45: Verski govor (dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski). 10.00: Preno3 cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15: Bežigrajski pevski zbor in Kmečki trio. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 17.00: V džunglah Bengali-je (Bogomil Remec). 17.30: Pevski zbor »Go-sposvetski zvon«. 18.15: Vesel drobiž (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plesi (plošče). 20.00: Koncert vojaške godbe 40. pehotnega polka triglavskega. 21.30: Veseli zvoki (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra.
Četrtek, 2. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Uvertire (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Operni trio. 14.00: Poročila. 17.30: Citre in harmonika (Dragica in Janez Koš-merlj). 18.1&: Ustvarjalne sile v kemiji (prof. Adlešič). 18.30: Plošče. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Napitnice in zdravice s spremljeva-njem harmonike (Svetozar Banovec, Vekoslav Janko in Avg. Stanko — harmonika). 21.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe.
Petek, 3. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Preljubo veselje (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 14.10: Tujsko-prometna poročila: Zimsko zdravljenje v Rogaški Slatini. 17.30: Orglice in harmonika (Petan, Stanko). 18.10: Ženska ura: Socialna vzgoja (Hočevarjeva Pavla). 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: O izseljencih. 20.00: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). 20.45: Večerni koncert (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 4. januarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane, a skrita sta spet njih vsebina in red. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: Nastop Pavli-hovega odra (prenos iz velikega studia). 17.30: Otroška zabava (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Rastlinska odeja slovenske zemlje (dr. Tomažič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Nekaj slovanske lahke glasbe (plošče). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Na straži hrvaški« Potovanje preko Svetih gor v Pišece, na Bizelj-sko, Kapelo in Dobovo. Rokopis: Davorin Petančič. Osebe: Pripovedovalec — prof. Zgontar, Cvetka, Vinko, star fant z Bizelj-skega, Mica, njen oče, godci, pevci (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22,15: Radijski orkester.
Ognjeniki rešujejo
življenje na zemlji
Nekateri učenjaki trdijo, da je dolgost življenja človeštva na zemlji odvisna od koli-Č ne ogljikovega okisa v zraku. Ogljikovega okisa (oksida) je zdaj zelo malo v zraku, približno tri stotine odstotka. Ce bi ga bilo v zraku še manj, bi se na zemlji toplina zelo zmanjšala. Če bi pa povsem zmanjkal, bi se toplina znižala približno za 20 stopinj. Človeštvo bi pa zaradi tega še ne izumrlo, kakor ne izumre zaradi zimskega mraza. Vzrok njegovega konca bi bil drugi. Brez ogljikovega okisa namreč ne morejo živeti rastline. Potrebujejo ga za svoje dihanje, kakor mi potrebujemo kisik v zraku. Človek ne more živeti brez kisika, rastline pa ne brez ogljikovega okisa. Že samo spreminjanje količine ogljikovega okisa v zraku je najbrž povzročalo doslej nastanek lednih dob.
Zaloge ogljikovega okisa se zmanjšujejo s tem, ker se vežejo na rastline. Povečujejo se pa z izdihavanjem ljudi in živali in s sežiganjem premoga. Te zaloge bi pa ne zadostovale, če bi ne delovali ognjeniki. V zračni plasti okrog zemske oble je okrog 2100 bilijonov kilogramov ogljikovega okisa. Uče-
njaki so izračunali, da rastline porabijo na leto okrog 69 bilijonov kilogramov ogljikovega okisa. Če bi ne delovali ognjeniki, bi zaloga ogljikovega okisa zadoščala za približno 100 let. Toda zaloga se stalno izpopolnjuje zaradi delovanja ognjenikov. Dokazano je, da so nastopile po živahnejšem delovanju ognjenikov, s čimer se je zaloga ogljikovega okisa v zraku povečala, toplejše dobe. S tem si tudi razlagajo, zakaj so nastopale ledne dobe. Med ledenimi dobami so namreč ognjeniki mirovali. Tako so n. pr. v diluvialni dobi ognjeniki povsem mirovali.
Človeštvu bi torej grozil konec, če bi ne bilo gnjenikov. To se pravi, če bi rastline več ne vdihavale ogljikovega okisa, bi tudi ne izdihavale človeku potrebnega kisika. Sicer pa se nam za enkrat nikakor ni treba bati, da bi se zadušili zaradi pomanjkanja kisika v zraku ali pa bi zmrznili v novi ledeni dobi. Učenjaki pravijo, da bo človeštvo zaradi kisika lahko živelo še nekaj milijonov let, če ne bo postalo žrtev kakšne priro-dne nesreče.
2000 delavcev zastrupljeno
s kremenčevim prahom
Med najznamenitejše zgradbe Zedinjenih držav spada predor, ki se začenja v mali občini Vanetti v državi Virginiji in ki je pet k: lom etrov dolg. Končali so ga pred štirimi leti. Po napovedih zdravnikov bo predor terjal okrog 2000 človeških življenj. Zdaj je že pokopano 600 ljudi, ki so bili zaposleni v tem predoru. Ze pred leti so znanstveniki evarili podjetnike, naj ne puste delati delavcev, ki uh je bilo 2000, v predoru brez zaščitnih pnprav, kajti kamen, k iso ga vrtali,
Je bil po veliki večini kremen. Prah tega :amna je silno škodljiv za pljuča. Delavci v predoru bi morali nositi med delom maske in predor bi morali stalno dobro zračiti. Ker niso bili zavarovani, so se vsi zastrupili in z^avniki pravijo, da jih ne bo mogoče re-šiti.
Nesreča se je začela s tem, da so se delavci, zaposleni v predoru, čedalje bolj pritoževali nad utrujenostjo. V veliko nezadovolj-
stvo podjetnikov so dela le počasi napredovala. Čez leto dni je umrl prvi delavec. Zdravniki so ugotovili, da je bila vzrok smrti pljučna jetika. To je bil šele začetek. Kmalu je nastal v delavski naselbini pravi po-plah. Ljudje so umirali dan za dnem. Zdravniki so naposled natanko preiskali zadevo in dognali, da številne smrtne primere ni terjala jetika, temveč posebna bolezen, zdravnikom dobro anano zastrupi j en je, ki zapusti najstrašnejše posledice. Kremenčev prah, ki nastaja pri vrtanju skal in ki s prostim očesom ni viden, povzroča utrditev pljuč. To za-strupljenje ima prej ali slej za posledico smrt z zadušen jem.
Sele pred dogotovitvijo del so podjetniki storili zaščitne ukrepe. Seveda so skušali podjetniki neprijetno zadevo potlačiti, vendar pa ameriška javnost zmerom spet znova terja, da se zadeva temeljito preišče.
Ker Je Izginil Budov zob,
se bole slabili časov
Na otoku Cejlonu je nastalo velikansko razburjenje, ker je iz najlepšega Budovega svetišča v skrivnostnem gozdu pri mestu Kandyju izginil slavni Budov zob, ki so ga tam stoletja z največjo skrbnostjo hranili. Novica o tem se je bliskovito razširila po vsej Indiji in milijoni vernikov smatrajo to za znak, da se bližajo hudi časi. Po starem ustnem sporočilu je Buda sam izročil ta zob kralju na Cejlonu. S posebnim spoštovanjem 6o ga dolgo časa hranili domači knezi. V strahu, da ga ne izgube, so ga nosili v kodrih na glavi. Toda kljub temu zoba nekega dne ni bilo več in vsa poizvedovanja za njim so bila berz uspeha. Enajst sto let za tem so ga vendarle našli v Goi na zahodni indijski obali. Goa je biJa takrat portugalska kolonija. Portugalci zoba niso hoteli izročiti, čeprav ym ie birmanski knez ponudil zanj vse svoje zaklade in bogastvo. Ker so bili Portugalci še naprej neizprosni, je po ljudski pripovedki Buda sam posegel vmes. Dvignil se je s svoiega prestola in zamenial svoj zob z navadnim živalsk'm zobom. Pravi zob ie prišel nazaj na Cejlon, kjer so mu postavili prekrasno svetišče. Ko je zdaj ta zob znova iz-
ginil, so Indijci zelo obupani, ker so prepričani, da je to skrivnostni znak za veliko trpljenje, ki jih bo zadelo.
X Kače namesto pasjega stražarja. Prebivalci Querra v Mehiki imajo take pse stražarje, da nas prevzame groza, če slišimo o njih. Gre za velike, štiri do pet metrov dolge kače, ki so jih Indijanci udomačili in jih imajo kot domače živali. Te kače se igrajo z otroki, love podgane in varujejo hišo. kadar ni gospodarja doma. Gospodarju ne store ničesar žalega, če pa pride kdo drugi k hiši, ga takoj napadejo.
NALI OGLASI
Naslovi mserentov oglasov s iitrami ostaneio strogo taml
VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO!
Uporabljajte vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek »Mastelin«, zakonito zavarovan. Dobite v vseh trgovinah zavitke po 3 do 6 din. Glavna zaloga Magdalene, Rače.
POPOLNOMA ZASTONJ
ni, pač pa če pošljete 32 din za pošto in recept s potrebnimi kemikalijami, s katerimi si morete napraviti iz jabolčnika zdravo in okusno šampanjsko vino, ki se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca. Ako ne odgovarja, denar vrnemo. Na povzetje 10 din več! Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška 57.
309
STOLE
vseh vrst vam dobavlja najboljše in najcenejše še po stari ceni dokler zaloga traja. Se priporoča J. PUCKO, Maribor, — Tržaška cesta 57.	308
JABLUS JABOLČNIK
Kaj je Jablus? Jablus je edina snov, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec brez vsake prave pijače. Je sestavljen po navodilu raj. gosp. dr. I. Voš-njaka in se tako tudi izdeluje. S poštnino vred stane 50 lit. 43 din, 75 1 58 din, 100 1 71 din, 150 1 103 din, 300 1 191 din. Ze čez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek.
306
VEČJE POSESTVO
pri Celju na prodaj na malem hribčku. Zgank, Hrenova vas 6, p. Nova cerkev pri Celju.	305
DOMAČA ZAVAROVALNICA
sprejme zavarovalne zastopnike za vse kraje dravske banovine. Le marljivi in vztrajni naj pošljejo ponudbe na oglasni odd. »Domovine« pod šifro »Stalna eksistenca«.	304
SLABIM
Znanstveno je ugotovljeno, da »Ka-le-fluid« urejuje izločevalno delo vseh žlez, krepi in uravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak in sposoben za delo. Brezplačno podrobna literatura. Zahtevajte na naslov: Beograd, Ma-sarykova 9, Miloš Markovič — »Ka-le-fluid« se dobiva v lekarnah. — S. br. 10537-33.
JESENOVE HLODE
od 18 cm navzgor stalno kupuje B. Kolb, Št. Vid nad Ljubljano.	312
ALI HOČETE
dobrih nasvetov za vzgojo, za doin, za gospodinjstvo, za kuho ln ročna dela? Tedaj si naročite družinski mesečnik »Prijatelj«. Eno številko dobite zastonj, če pošljete svoj naslov upravi v Ljubljani, Dalmatinova 8-D.
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine!
Izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jI zaupati skrivnosti življenja Pifatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina ln vsak odrasel človek
Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14 675 l Hranilnica »MOJ DOM«. Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. B. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a.
SAMO	Din 88.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Staock Proof, lepo kromirano ohišje s svetle« dimi Številkami In kazalci . Din 98.— 63796 Ista t anker kolesjem na kamne tekoča a sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na IS kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260 —
Eahtevajt« cenik, zastonj tn poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana b
Lastna protokolu-ana tovarna ar v Švici.
Usoda Hudi!
Znameniti graloiog P. T. Karmah se Je odločil Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposoDnost videti prlhodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovl-tost Grafoog P. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo., kdaj lahko dosežete uspeh ali naj-- dete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd
Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne JadlkuJte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite ml Vaš naslov ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več ugo bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultne tajne, dobijo vse gori omenjeno brezplačno. PoS IJite še danes natančen naslov ln rojstne podatke ter v naprej 30,— din za knjigo »Naš život ln okultne tajne, na čekovni račun 17455, na točno ln stalno adreso:
V. JCarmah Žalec
„Drava"
je prava
zavarovalnica malega človeka
naglušni
Bolje boste slišali po svetovni metodi z majhnimi stroški.
V Vašem ušesu se nahajajo tri majhne gibljive koščice. Ce te koščice ne funkcionirajo dobro, slišite zelo slabo. ^ v	Večino besed ne razumete.
\	Zvoki ne dosežejo slušnega
\ / živca. Tisoči trpe vsled tega V / nedostatka. Zato potrebujete zelo majhen srebrn Vibraphon, da Vaša gluhost preneha, ker bi one male koščice zopet postale sprejemljive za zvok. Tako bi zopet dosegli mir In
zadovoljnost. VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, ki se skoro neopaženo nosi v ušesu, brez baterije, brez žic ln brez vsakega drugega priveska. Dajemo Vam priliko, da preizkusite VIBRAPHON tekom enega mesca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da Izpolnite kupon in nam ga pošljete, ml Vam bomo poslali čisto brezplačno našo »Zlatnu knjižicu sluha«, zdravniška potrdila ln številna priznanja naših odjemalcev obenem s pogoji za
jo dnevno poskuSnjo
APARATI VIBRAPHON
(Dep. 18. H.) Zagreb, Tomislavov trg 17.
MARIBOR, Sodna ulica 1 — v lastni palačL
Vašim dragim za Božič življenjsko polico „DRAVE"!
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnika I
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domaČo pijačo Cena
1	stekl za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—,
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—.
„REDIN" REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — ML Vsak kmetovalec si lahko jajSMni nitro in z majhnimi stro-Hkjkr ški ziedi svoje prašiče.
Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo
drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin ln Mostin pri vašem | trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Najuečji slouenski pupilcrnauarni denarni zauod
mestna hranilnica ljubljanska
Ulage na hranilne knjižice, tekače račune, domače hranilnike. Pupilarni oddelek. Posojila na hipoteke, menice in lambard.
Za uloge in abueze hranilnice jamči
mestna občina ljubljanska
Broširana knjiga: dtn 10.— Vezana knjiga: din 15.—
NAJLEPŠE CTIVO!
Ravljen: Zgodbe brez groze
Klabund: pj0fr. RaSPUtlH Ravljen: £ff|a V9jna
Thompson. 5lVf(0
Majerjeva. Rudarska balada >
ZALOŽBA ..CEST*
Aft LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
| Proti požaru zavaruje S IvAVIJA"
3	jugoslovanska zavarovalna banka
Generalno ravnateljstvo v LJUBLJANI - Gajeva ulica štev. 2 Prevzema tudi vsa druga zavarovan.«.	Sprejema nove sodelavce. E