PRIMC DNEVNIK - Cena 40 lir Leto XXI. Št. 212 (6190) SPOPAD MED INDIJO IN PAKISTANOM SE JE SPREMENIL V PRAVO VOJNO Splošna mobilizacija v Indiji in vdor v zahodni Pakistan Indijske čete z več strani ogrožajo Lahore Srditi boji na več frontah - Pakistanski padalci na indijsko ozemlje Poziv CK KP Indije indijskemu ljudstvu, naj brani svojo domovino WOVI DELHI, 6. — Spopad med Indijo in Pakistanom zara-Kašmira se je spremenil v pravo vojno. Indijska vlada je odredila danes splošno mobilizacijo. Indijske čete so prekorači-na treh krajih pakistansko mejo zahodnega Pakistana ter 80 na enem področju prodrle do predmestja važnega mesta v zahodnem Pakistanu Lahore. Tu so sedaj v teku srditi spopadi. Ukaz o mobilizaciji določa, da se morajo vsi rezervisti takoj To ja sporočil v parlamentu mi- ------------------ za obrambo čavan. Izjavil ie> da se je indijski napad začel, na se prepreči ofenziva, ki so jo Pripravljali Pakistanci proti indij-državi Pundžab. Minister je iz-Javil, da je indijsko letalstvo iz-J^dlo davi več napadov na zahod-. Pakistan, napadlo je številne vojaške naprave in tudi tovorni xi je prevažal vojaški mate-pa*. Minister je pripomnil: »Sklenili smo učinkovito odbiti pakistan-ski napad zavedajoč se, da je ves narod ne glede na strankarsko pripadnost v tem trenutku soglasen z *iado. Dne 5. septembra popoldne z? .Pakistanska letala prekoračila nipjo na sektorju Vaga in metala rakete na neko enoto našega vo-i,iA,ga letalstva. Protiletalsko topništvo jih je prisililo na umik. Pri-zJp.J* tudi do drugih kršitev naše in jasno je bilo, da se Paki-p®nci pripravljajo na napad na jundzab s prekoračenjem meje. ‘maki, da se to pripravlja, so poji,ajali vedno jasnejši. Da prepre-S®°> da bi Pakistan odprl novo f™nt°, so naše čete v Pundžabu f''‘koračile mejo v bližini Lahore-ja, da zaščitijo indijsko mejo.» Glede bojev na sektorju čamb J Kašmiru je čavan izjavil, da so *naijci znova zavzeli neki položaj *|a področju Jaurian, kjer so zaustavili Pakistance. Po poznejših poročilih se je zve-S5l0> da so indijske čete prekora-~le mejo na treh točkah in se U8?Jerlle ProU Lahoreju. uVi^ster je dalje sporočil, da so Inili 1' vse vojaške dopuste in vo-m. . ki so na dopustu, se morajo cffJ vrniti. Letalski promet s Pakistanom ter promet z Afganista-npm nad pakistanskim ozemljem Je bil ustavljen. v.* uradnih krogih v Novem Del-niju se je zvedelo, da so indijske žinf Pru^oračile mejo tudi v bli-mi Jamu in napredujejo v smeri uSjlstanskega mesta Sialkot, pri-Jr"10. 18 km od meje. Na tem uodro{ju so bili pred dnevi boji. iroju, Je na indijskem področju ujasmira. Sialkot je važno mesto, iLpteje 170.000 prebivalcev in je reja 2310 150 km severno od Laho- v^hore je Važno središče v Pa-justanu in je najbolj ranljiva toč-*a. Šteje približno 1.300.000 prebi-nri®ev- Indijske čete so zasedle |;!pdmestje »Model Town», ki je TvSti0 lme za kraj Mugal Pura. udi v Karačiju so nocoj potrdili, Indijska letala napadla to p edmestje, kjer je vojaško opori-šnvi , „Je oddaljeno manj kakor Žeja kHometre od središča Laho- Pakistanski predsednik Ajub I.e objavil po radiu poziv pre-ivalstvu in izjavil med drugim: ,4v v°Jni- Indijske čete so bi-of ustavijBne s pakistansko proti-A®nzivo- Dodal je, da bodo «uni-aii e n,a svetih tleh naše domovine v-:. Posiljene na nagel beg.» Pa-BaJfujska vlada je ukazala vsem stanslclm trgovskim ladjam, sira SEL takoj vrnejo v pakistan-Pristanišča, ali naj se usta-gt"° ,Y. najbližjem nevtralnem pri- dij”k U ter na^ se lz°8ibai0 in- sedli tri postojanke na naši strani sektorja Kargil.» Ajub Kan je nato dejal, da so Indijci po posredovanju OZN začasno evakuirali te postojanke in jih avgusta zopet zasedli. «Jasno je, je nadaljeval, da so Indijci slabo razumeli ukrepe, ki smo jih mi sprejeli zaradi teh izzivanj. Da bi zadržale indijski napad, so bile sile Kašmira prisiljene napasti na sektorju Binber. Indijci so neprevidno nastopili z letalstvom in s tem ustvarili hudo krizo. Od tedaj je postalo jasno vsemu svetu, da je bil indijski napad v Kašmiru samo priprava za napad na Pakistan. Danes smo imeli dokončen dokaz o tem in o zlobnih namenih, ki jih je Indija vedno imela proti Pakistanu od vsega začetka.« Zatem je Ajub Kan trdil, da indijski voditelji niso nikoli hoteli sprejeti obstoja neodvisnega Pakistana ter da so bile v 18 letih vse indijske vojaške priprave usmerjene proti Pakistanu Pakistanski vojaški predstavnik je izjavil, da so zaustavili indijsko napredovanje na področju Wa-gah, na področju Bedian pa so indijsko akcijo «zajezili». Nadaljujejo se boji, «toda pakistanske čete v celoti nadzorujejo položaj«. Dalje je izjavil, da so pakistanska letala učinkovito napadla nasprotne čete in oklepna vozila. »Spočetka so Indijci zasedli južni del pakistanskega «žepa» južno od reke Ravi na področju Jasar, toda pozneje je indijska vojska te čete odbila«. V Daki, prestolnici vzhodnega Pakistana, so odredili vse varnostne ukrepe. Vsi vojaki so bili poklicani k svojim enotam. Predsednik indijske vlade Sastri je govoril na zborovanju parlamentarne skupine kongresne stranke. Opozoril Je, da bi mogla vojna biti dolga in da bo prišlo «do ugodnih in neugodnih trenutkov, toda na koncu bo Indija zmagala«. Predstavnik indijske vlade je nocoj izjavil, da so indijske čete zaustavile pakistansko ofenzivo in napredujejo na področju Jaurian v Južnem Kašmiru. Tudi na področju Uri-Poonch so Indijci napredovali proti severu in zasedli neko važno postojanko. Poudaril je, da je namen indijskega napredovanja samo preprečiti ofenzive akcije Pakistana proti Indiji ter uničiti oporišča, iz katerih prihajajo pakistanski napadi. Zanikal je, da je v teku vojaška dejavnost na meji z vzhodnim Pakistanom. Poudaril je, da med o-bema državama ni vojnega stanja ter da indijska mornarica ne misli blokirati pristanišča Karači. Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo je izjavil, da operacije na področju Lahore zadovoljivo napredujejo. Ponovil je, da Indija ni v vojni niti s Pakistanom niti z njegovim ljudstvom, temveč hoče samo uničiti oporišča, iz katerih prihaja napad na indijsko ozemlje. V Novem Delhiju javljajo, da so indijska letala izvedla več napadov na zahodni Pakistan in da je nad Lahorejem prišlo do letalskih bitk. Zvečer je indijski predstavnik sporočil, da so Pakistanci spustili v treh krajih indijske države Pundžab padalske oddelke. Pozneje je sporočil, da so se pakistanski padalci spustili na nekaterih področjih 190 km severno od Novega Delhija. Doda) je, da imajo verjetno nalogo poškodovati vojaške naprave na tem pod- ____________________ ročju. Indijske varnostne sile sku- razmejitvene” črte,"ko so za- šajo sedaj obkoliti te padalce. Kan je nadaljeval: «Prišla preizkušnje za 100 milijo-le nn ak*stancev- Indijska vojska fr ^Padla pakistansko ozemlje na z , Lahoreja. Napadli so tudi ln.t« a Potniški vlak. To je ža-Posledica verige namernih lil t. °Y’ ^i so jih indijski voditelj „ve(ili v zadnjih petih mesecih. ^aPadl so se začeli maja s kr- iz’ Novem Delhiju so pozno zvečer javili, da je indijska vojska nadaljevala napredovanje v treh smereh proti Lahoreju. V pakistanski prestolnici je vojaški predstavnik danes izjavil, da je pakistansko letalstvo uničilo 22 indijskih letal. Dalje so uradno sporočili, da so bile telefonske in telegrafske zveze z Indijo prekinjene. Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo pa Je izjavil, da so brez podlage pakistanske trditve, da je bilo več indijskih letal uničenih. Pakistanski zunanji minister Bu-to je na tiskovni konferenci sporočil, da se je obrnil na «CENTO», naj bi nastopil zaradi »indijskega napada«. V tej organizaciji so Velika Britanija, Pakistan, Turčija in Iran. Buto je dalje izjavil, da je Pakistan stopil v stik z vsemi državami, s katerimi ima večstranske ali dvostranske vojaške pogodbe. Centralni komite KP Indije Je objavil nocoj izjavo, ki pravi med drugim: «Pozivamo Indijsko ljudstvo, naj uporabi vsa svoja sredstva za obrambo domovine proti napadu.« Centralni komite pravi dalje, da «ustavitev sovražnosti brez pogojev v Kašmiru, kakor jo predlaga varnostni svet, ne bi prispevala k ohranitvi miru.« Zatem obtožuje CK KP Indije Pakistan, da je prekršil razmejitveno črto, in pavi, da je podpora, ki jo je kitajski zunanji minister Cen Ji Izrekel Pakistanu, »zaskrbljujoča«. Nato zaključuje: «8 podpiranjem diktature Ajuba Kana podpira LR Kitajska konec koncev ameriški imperializem.« LONDON, 8. — Predsednik angleške vlade Wilson je pozval danes pakistansko in Indijsko vlado, naj sprejmeta resolucijo varnostnega svetit in ustavita sovražnosti. Wil-son poudarja, da nevarni nastali položaj lahko ima hude posledice ne samo za Indijo in Pakistan, tem- več tudi za mir na svetu. če bi se boji razširili, bi imeli hude posledice za civilno prebivalstvo in za gospodarski razvoj obeh držav. Državni minister za odnose s Commonvvealthom je sprejel danes visoka komisarja Indije in Pakistana v Londonu. V Parizu ne potrjujejo niti zanikujejo govoric, da je Ajub Kan v svojem pismu de Gaullu prosil za njegovo posredovanje v sporu z Indijo. Iz Kaira poročajo, da je Ajub Kan poslal poslanico Naserju, kateremu poroča o nadaljnjem rez-voju Fowler v Bruslju BRUSELJ, 6. — Na svojem obisku po evropskih državah je tajnik zakladnega ministrstva ZDA Fowler včeraj prispel v Bruselj, davi pa je imel prvi razgovor z guvernerjem državne banke An-ciauxom, medtem ko se je popoldne sestal s finančnim ministrom Eyskensom in s podpredsednikom izvršnega odbora Evropske gospodarske skupnosti Marjoli-nom. Predmet razgovorov je bila razprava o možnosti izboljšanja mednarodnih denarnih sporazumov. Ameriški podtajnik zunanjih zadev George Bali pa se je danes drugič sestal s francoskim ministrom zunanjih zadev Couve de Murvillom, s katerim se je raz-govarjal tri četrt ure. To je že drugi obisk v enem tednu in je zato zbudil precejšnje zanimanje v pariških krogih. Prejšnji teden je namreč Bali spremljal v Pariz tajnika zakladnega ministrstva Fovvlerja. BEOGRAD, 6 — Predsednik Tito in tajnik madžarske komunistične stranke Janoš Kadar sta bila gosta ladjedelnice v Kraljeviči. Med potovanjem iz Ljubljane prot: Kraljeviči sta se Tito in Kadar ustavila v Postojni v hotelu «Kras», medtem ko sta njuni ženi obiskali Postojnsko jamo. Prebivalstvo in številni turisti so državnika prisrčno pozdravili. Po zborovanju v iadjedelnici sta se Tito in Kadar udeležila zakuske s skupino delavcev, ki so pred 40 leti delali v tovarni skupno z maršalom Titom. Zvečer sta odpotovala z ladjo «Galeb» na Brione. TRST, torek 7. septembra 1965 SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN U Tant bo odpotoval v Pakistan in Indijo Skušal bo posredovati in doseči ustavitev sovražnosti iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiii VREME SE JE NA SPLOŠNO IZBOLJŠALO Neurje je terjalo nad 50 smrtnih žrtev in je prizadejalo ogromno škodo kmetijstvu Najbolj je prizadeta naša dežela - Zaradi poplav je moralo zapustiti domove nad 2.400 družin, od katerih polovica na področju Latisane razni sektorji državne uprave pre-1 nika Pakaso. Pri tem je bil ubit 1 tudi neki kongoški študent, ki ni imel nič opraviti z njima. Morilec RIM, 6. — Vreme se je na splošno izboljšalo in položaj sena poplavljenih področjih normalizira Včeraj je sicer začelo zopet deževati v nekaterih krajih srednje in južne Italije, toda nevihte niso bile tako silne, kakor v prejšnjem tednu. Sedaj so začeli delati že obračun o škodi, ki gre v desetine in desetine milijard in ki je še ni mogo- če točno oceniti. Predsedstvo vlade je izdalo poročilo, v katerem pravi, da so že začeli pripravljati ukrepe za pomoč po-plavljencem, za ponovno usposobitev cest in železnic za promet ter za popravilo javnih objektov, o katerih je sprejel sklepe ministrski svet na svoji zadnji seji. Pristojna ministrstva pa ocenjujejo škodo v kmetijstvu in v drugih gospodarskih panogah. Računajo, da je neurje terjalo o-koli 50 smrtnih žrtev, vendar utegne število narasti, kajti zlasti pri Or-vietu je voda odnesla mnogo avtomobilov, za katere se ne ve, ali so bili v njih tudi potniki. Blizu Orvieta so našli pod obokom nekega mostu nerazpočeno letalsko bombo iz časa vojne, ki jo je povodenj prinesla na dan. Zato so poklicali inženirske čete iz Rima, da so jo odstranili. V pokrajini Terni in pri Orvietu je začelo zopet močno deževati, vendar se delo pri odstranjevanju posledic prejšnje povodnji nadaljuje. Predvsem popravljajo železniško progo Rim-Florenca, kjer je porušenih nekaj mostov in je voda odnesla gramoz izpod tirov. V samem Orvietu črpajo vodo iz kleti in hiš. Zaradi novega dežja so lastniki avtomobilov marsikje pustili svoja vozila kar na cesti, ker so se bali, da ne bi jih spet voda odnesla. Tudi v deželi Furlani j i-Julijski krajini se je položaj zboljšal. V Lati-sani že delujeta telefon in električna razsvetljava, vodovod pa popravljajo. Danes so zasilno popravili, tudi progo Benetke-Trst in je odpeljal ob 18.15 prvi vlak iz Trsta proti Del železniške proge Meran—Bočen, ki so jo povodnji razdejale. Benetkam. Na latisanski posta ii so sicer popravili samo en tir in med postajo Palazzolo dello Stella in Latisano bo moral vlak voziti z največjo brzino 30 kilometrov na uro. Brzi vlaki med Trstom in Rimom pa imajo še vedno od dve do tri ure zamude, ker je proga še vedno prekinjena med Florenco in Rimom, ter morajo vlake preusmerjati na druge stranske Ival-V Latisani pogrešajo uradnika Ival-da Serzanija, čigar avto so izrekli iz blata. Medtem so zlasti vojaške sile pridno na delu, da se kolikor mogoče popravi škoda. Pri pomoči prebivalstvu je bilo zaposlenih nad 3.000 vojakov in 184 oficirjev, ki so uporabljali 288 motornih vozil, 150 čolnov, 84 anfibijskih prevoznih sredstev, 18 cistern, 14 motornih črpalk, dva buldožerja, šest helikopterjev itd. Vojska je dala na razpolago poplavljencem 2.500 postelj. Računajo, da je zaradi poplav moralo zapustiti domove okrog 2.400 družin, od katerih odpade po. lovica samo na področje Latisane. Podtajnik notranjih zadev Cecche-rini si je danes ogledal poplavljeno področje s helikopterja. Popoldne se je sestal z latisanskim županom in drugimi krajevnimi oblastmi. Kasneje je bil v Vidmu sestanek na prefekturi. Lignano, ki je bil odrezan od ostalega sveta, so povezali s kopnim z mostom iz čolnov, medtem ko so razstrelili del nasipa Tilmenta, da so rešili pred nevarnostjo poplav ogroženo vas Bevazzano, saj je tako voda odtekla v morje. Ravnateljstvo videmske podružnice INPS je odredilo, da bodo sprejeli v zdravilišča vse jetične bolnike, ki so se zdravili doma in ki so zaradi povodenj ob stanovanje. Železniška zveza čez Brenner še ni vzpostavljena, medtem ko je cestni promet v Gornjem Poadižju normaliziran. Tudi železniška zveza med Pustriško dolino in Avstrijo še ni vzpostavljena. V Gornjem Poadižju je začelo zopet deževati, vendar pa zaradi tega niso znova narastli reke in potoki. Adiža pa Je nad normalno gladino pri Veroni, prav tako pa je narasla voda v Gardskem jezeru. Medtem pa je na vsej ligurski obali lepo vreme in sonce celo pripeka. Zato je vse obrežje polno italijanskih in tujih turistov, avtomobilski promet na cestah pa je zelo narastel. Huda nevihta je danes divjala nad Neapljem in povzročila poplave, ki so ovirale mestni promet. Zato so imeli gasilci mnogo dela. Vihar je podrl tudi mnogo drevja, kljub temu pa ni bilo nobenih nesreč. V rimskih predmestjih so se začeli prebivalci vračati na domove, kjer odstranjujejo naneseno blato. Gasilci, karabinjerji in vojaštvo pa čistijo ceste, številni gasilci iščejo truplo 21-letnega gasilca Paola Bor-ghija iz Modene, ki je izginil že pred tremi dnevi. Reka Tibera upa. da in je bila pri Ripetti globoka samo še devet metrov. Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi, ki si je v preteklih dneh ogledal poplavljena področja v severni Italiji, je obiskal danes embrio in pokrajino Viterbo v Laziu. Imel je sestanke z raznimi oblastmi ter se pozanimal o nastali škodi in o najbolj nujnih potrebah. Popoldne se je sestal v Temiju s kmetijskimi nadzorniki, katerim je dal potrebna navodila. V sredo bo minister za zunanje zadeve poročal komisijama za notranje zadeve in za kmetijstvo poslanske zbornice o zadnjih popla-vah ter o pomoči, ki so jo nudili bivalstvu. Osrednje ravnateljstvo INPS pa je odredilo, naj uradi najprej poskrbijo za izplačilo raznih dajatev ter brezposelnostnih podpor na področjih, ki so bila poplavljena. Kmetijska zveza (Confagricoltu-ra je izdala poročilo, v katerem pravi, da je italijansko kmetijstvo utrpelo tako škodo, da Je ne bo moglo samo prenesti ter da bo morala priskočiti zato na pomoč država Iz Bonna poročajo, da je organizacija »Charitas Verbani« določila 20.000 mark pomoči poplavljencem v Italiji in Avstriji. Hkrati pa je pozvala zasebnike, naj pomagajo s prispevki za ublažitev posledic povodnji. Tudi nemški RK je začel nabiralno akcijo v prid družinam, ki so jih prizadele poplave v Italiji in Avstriji. BEOGRAD, 6. — Drava še vedno narašča ter ogroža ob svojem toku razne kraje. V Varaždinu je predrla nasipe in poplavila ekrog 60 hiš. V teh dneh je Drava skupno poplavila 500 hiš in okrog 6.000 hektarov zemljišč. Pakasa ubit KAIRO, 6 — V Kairu je neki kongoški študent med kreganjem ubil s samokresom kongoškega polkov- trdi, da je Pakaso ubil v zakoniti obrambi, potem ko mu je iztrgal iz rok samokres, s katerim ga je Pakasa skušal ubiti. Vzrok umora ni še pojasnjen, vendar pa se spravlja v zvezo s spori v kongoškem osvobodilnem gibanju, številni vo-d:telji tega gibanja so namreč v Kairu. Egiptovske oblasti so uvedle preiskavo. NEW YORK, 6. — Po sobotni seji varnostnega sveta OZN v zvezi s spopadom med Indijo in Pakistanom, na kateri so sprejeli resolucijo, s katero pozivajo Indijo in Pakistan, naj ustavita sovražnosti, spoštujeta črto premirja v Kašmiru in umakneta čete od nje, so spričo novega stanja sklicali danes nove- nujno sejo varnostnega sveta, ki se je začela ob 19. uri po srednjeevropskem času. Varnostnemu svetu predseduje ameriški delegat Arthur Goldberg. Predsednik Johnson se je nocoj pogovarjal z njim po telefonu. Indijski minister Cagla, ki predstavlja Indijo v varnostnem svetu je pred odhodom v New York izjavil: «Preden bo privolila v kakršno koli pobudo v varnostnem svetu, bo Indija postavila pogoj, naj Pakistan ustavi svoj napad, naj umakne iz Kašmira ne samo redne oborožene sile, temveč tudi neredne.« Ponovil je nato, da je indijska akcija proti Pakistanu obrambnega značaja, zato da preprečijo pakistanske napade. Ponovil je, da je Kašmir sestavni del Indije, in je zaključil: «Osebno ne verjamem v mir za vsako ceno. Ce bo potrebno boriti se za našo domovino, se bomo borili, čeprav z težkim srcem.« Na sobotni seji varnostnega sveta je indijski predstavnik izjavil, da je sedanji nevarni položaj nastal zaradi pakistanskega napada. Sovjetski predstavnik Morozov pa je poudaril, da kašmirski spor, ki ga je treba obravnavati kot «dediščino kolonializma*, ne bo koristil niti Indiji niti Pakistanu. Poudaril je, da bi morali ti državi predvsem sami reševati ta problem. Nekaj pred začetkom današnje seje je glavni tajnik OZN U Tant objavil poročilo, v katerem je rečeno, da se je spopad med Indijo in Pakistanom razširil in povečal. Po sestanku, ki je trajal nekaj minut in je bil nato prekinjen, da so se člani sveta lahko posvetovali, so nocoj ob 23.18 začeli razipravo o sporu med Indijo in Pakistanom. Prvi je na nocojšnji seji govoril pakistanski predstavnik, ki je trdil, da gre za ((indijski napad, ki mu ni para v zgodovini Združenih narodov.« Pripomnil je: ((Svečano izjavljam, da Pakistan ne bo kapituliral, ne bo prepustil niti metra svojega ozemlja in niti dela svoje pravice do samoodločbe.« Zatem je trdil, da je Indija prva prekoračila črto razmejitve v Kašmiru ter da Je zavrnila vsako pobudo Pakistana, da bi spor rešili s pogajanji. Trdil je, da nama. rava Indija uničiti Pakistan kot su. vereno državo, da bi ga priključila k Indiji. Zavrnil je indijsko utemeljitev, da pomeni indijsko napredovanje omejeno akcijo za uničenje operativnih oporišč v Kašmiru, ter je indijsko akcijo primerjal celo Hitlerjevi akciji. Na koncu je pakistanski delegat pozval varnostni svet, naj pusti Pakistan, «da svobodno izvaja svojo pravico do samoobrambe in da svobodno sprejme vse potrebne ukrepe, da napravi konec indijskemu napadu«. Govoril je zatem indijski delo-gat Čandra Seka, ki je poudaril, da pade odgovornost za sedanj« stanje na Pakistan Dodal Je. da je Pgkistan že dolgo časa pripravljal vojaško operacijo, da bi se polastil Kašmira. Kot pogoj za morebitno ustavitev sovražnosti je indijski delegat zahteval umik pakistanskih vtihotapljencev iz Kašmira in formalno obveznost Pakistana. da bo v prihodnje preprečil vsako kršitev razmejitvene črte. Zatem so Malezija. Bolivija. Slonokoščena obala, Jordanija. Nizozemska in Urugvaj predložile načrt resolucije, ki določa: 1 Obe strani naj takoj ustavita sovražnosti: 2. glavni tajnik U Tant naj sprejme vse mogoče ukrepe, da doseže ustavitev sovražnosti: 3. varnostni svet naj se še dalje briga za zadevo. Resolucija je bila soglasno odobrena. U Tant je takoj sporočil, da sprejema poverjeno mu odgovornost in da bo v čim krajšem času odpotoval v Indijo in Pakistan Takoj nato je varnostni svet odložil svoje delo na nedoločen čas. 97. letni kongres Trade Unionov LONDON, 6 — Danes se je pričel v Brikhtonu 97. letni kongres angleških sindikatov Trade Unionov z govorom predsednika te organizacije lorda Collisona. Predsednik je predvsem poudaril, da se mora izboljšati sistem zaščite pred nesrečami na delu ter da je treba ustanoviti posebne skupine zdravnikov, ki bodo specializirani v delovni medicini. Coilison je dejal, da ni res, da so Trade Unioni izčrpali svoje naloge, marveč je res ravno nasprotno: sindikati so sedaj še toliko boij potrebni, da se ohranijo pravi odnosi v industriji. Končno je lord Coilison dejal, da je treba uskladiti dohodke s povečano proizvodnjo dela. Incident na avstrijsko madžarski meji DUNAJ, 6. — Danes je prišlo na avstrijsko-madžarski meji do incidenta med dvema madžarskima graničarjema in štirimi Avstrijci. Po prvih tendencioznih poročilih naj bi se pripetil incident na avstrijskem ozemlju. Kasneje pa so sporočili, da so Avstrijci prekoračili mejo, ko so lovili ribe v nekem jezercu. Trije Avstrijci so na poziv Madžarov, naj jima sledijo, zbežali, četrtega pa sta Madžara prijela jn ga odpeljala na poveljstvo. Tu je fant pojasnil, da je prekoračil mejo nehote in so ga zato kmalu vrnili in Izročili avstrijskim oblastem. IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHItlllllllltIHMHIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllflllllfllllllltllllim V kanjonu parka Zion v ZDA izgubilo življenje 48 oseb NACIONALNI PARK ZION (ZDA), 6. — število žrtev, ki ga je tre-jala reka Vigin, se je v popoldanskih urah dvignilo na 48. V začetku so mislili, da je voda naglo narasle reke pobrala s seboj v kanjonu Zion le skupino 35 turistov, v glavnem agentov FBI, profesorjev, znanstvenikov, zdravnikov in odvetnikov, ki jih je vodil na tej ekskurziji po nacionalnem parku krajevni načelnik policije Otto Fife. toda pozneje se je zvedelo, da Načrt zakona o gradbeništvu je bil predložen senatu Seja senata bo v petek - Trgovinska pogodba z Romunijo - Komentarji o Nennijevem pismu RIM 6 — Danes so predložili senatu zakonski osnutek o zidanju ljudskih hiš, ki ga je pretekli petek odobril ministrski svet. Senat, ki bo moral vzeti na znanje predložitev zakonskega odloka v petih dneh, so uradno sklicali za četrtek, 9. tm. ob 12. uri. Tajnik PRI La Malfa Je obja vil v listu «Voce Repubblicana* uvodnik, v katerem obravnava predkongresno razpravo v PSI in se ukvarja zlasti s pismom, ki ga je naslovil Nenni na člane stranke. La Malfa pravi, da ni dovolj splošna razprava glede stališč do levega centra, marveč^ da je treba upoštevati tiste činitelje, ki vplivajo na njegovo politiko. Prvi izmed teh činiteljev je po mnenju tajnika PRI vprašanje reform, ki jih je treba uresničiti. Glavna pomanjkljivost prve vla-de levega centra je bila v tem, da se ni mogla opirati pri svoji akciji za uveljavljanje reform na primerno «politiko dohodkov*. Levi center ima smisel 'e* *e °° izvedel reforme, ki so bile v programu. S »politiko dohodkov* bi lahko rešili tudi vprašanje velikih razlik v prejemkih. Drugo vprašanje je odnos med javnim in zasebnim sektorjem gospodarske dejavnosti, ki g? Je. treba pravilno urediti. Končno je treba tudi spraviti v red državno u-pravo, saj sedaj slabo deluie, čeprav je upravni aparat natrpan. Razen tega niso zadovoljivi odnosi med političnim slojem in tehničnimi in birokratskimi organi. V zvezi z Nennijevim pismom se je oglasila tudi senatorka PSI Tullia Carettoni, ki pravi, da si je moral Nenni v zvezi z njegovimi prejčnjimi tezami o združenju socialistov nekoliko umakniti, kar je pač storil pod priti; skom socialistične manjšine, ki je s tem dosegla popoln uspeh. Senatorka Carettoni je izrekla negativno oceno pisma v imenu socialistične manjšine. Tudi član vodstva PSI Venturini je komentiral Nennijevo pismo in je izjavil, da pomeni važen prispevek k predkongresni razpravi, pismo je stvarno in u-pošteva politični položaj. Zato ga večina socialistov odobrava. Iz pisma se tudi vidi, da so brez podlage mnoga ugibanja o sporih med pripadniki večine v stranki. O pismu je dal izjavo tudi član vodstva Bertoldi, ki je dejal, da mo-ra stranka doseči, da se ponovno vzpostavi prvotni duh levega centra, sicer ne bo druge izbire, kot da pojde PSI ponovno v opozicijo. Predsednik vlade Moro je prispel nocoj v Bari, kjer bo jutri zjutraj odprl 29. velesejem. Predsednik republike Saragat pa je poslal brzojavko, v kateri pravi, da mu je žal, da se ne more udeležiti otvoritve velesejma zaradi svojega potovanja v Južno Ameriko. Minister za zunanjo trgovino Mattarella je podpisal danes v Bukarešti skupno s svojim romunskim kolegom Georgijem Cio-aro dolgoročno trgovinsko pogodbo, ki bo urejevala izmenjave med obema državama za prihodnjih pet let. Lani je znašala izmenjava 64 milijard, letos pa se bo povečala. Romuni bodo predvsem uvažali iz Italije stroje in južno sadje, izvažali pa bodo v Italijo živino in nafto. Vse tri sindikalne organizacije so proglasile 24-umo stavko delavcev podjetij, ki imajo v zakupu železniška dela, ki se bo pričela v sredo 8- septembra. S stavko zahtevajo delavci predvsem poenotenje prejemkov. Vse tri sindikalne organizacije so napovedale tudi enotno stavko delavcev cementne industrije, ki se bo pričela 14. septembra. Osrednji odbor vsedržavne zveze zdravniških zbornic pa je proučil zakonski osnutek o bolnišnicah ter o bolnišniški oskrbi, ki ga je predložil minister za zdravstvo ministrskemu svetu. Odbor je ugotovil, da je nujna reforma zdravstvene pomoči, vendar se je izrekel proti zakonskemu osnutku, češ da ni zadovoljiv. Tiskovni urad CGIL je izdal danes poročilo v zvezi z izdatki ki jih ima država za javne u-službence. Eoročilo pravi, da znašajo izdatki za državne uslužbence 2553 milijard, kar je 28.9 odstotka celotnega proračuna, izdat, ki za njihove pokojnine pa 571 milijard, oz.iroma 6.5 odstotka proračuna. CGIL pravi, da so torej pretiravali izdatke za uslužbence. . , Jutri se bo začelo novo zasedanje .okrogle mize* sindikatov železničarjev, pri čemer bodo proučili odnose med sindikalnimi organizacijami. Minister za prosveto Gui je danes odpotoval v Teheran, kjer se bo udeležil zasedanja ustanove UNESCO. Z zvišanjem poštnih tarif bodo prihodnje leto imele pošte 65 milijard lir več dohodka. Skupni dohodek bo jnašal 392 milijard lir, medtem ko bodo znašali izdatki 463 milijard, kar pomeni da bodo imele pošte 71 milijard lir primanjkljaja. je v naglo naraslih vodah izginil« tudi druga skupina 13 izletnikov. Kanjon Zion je zelo nevaren. Globok je okoli 600 m. Po njem včasih teče reka Virgin, ki pa sicer ni prav nič nevarna. Včeraj pa se je v vsej okolici nenadoma vlil močan dež in vodovje reke Virgin se je z vso silo vlilo v kanjon, ki je ponekod zelo ozek. In to vodovje je zajelo obe skupini v kanjonu in jih potegnilo s seboj. Reševalne skupine so v nekaterih ožjih mestih kanjona razpele jeklene in najlonske mreže, da bi zajele trupla ponesrečenjcev, vendar brez uspeha. SANTO DOMINGO, 6. — Radio San Isidro, ki je pod nadzorstvom skrajno desničarskih vojakov, je sporočil, da je po ukazu začasne vlade, ki ji predseduje Garcia-Go-dcy, ukinil svoje oddaje. Prvotno so se bili ti vojaki uprli temu ukazu in trdili, da se je v Dominikanski republiki v zadnjih dveh dneh «povečala nevarnost komunizma«. Predsednik Johnson je danes sporočil. da so ZDA priznale začasno vlado Dominikanske republike. Spor med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira je zavzel zelo nevaren obseg in se je spremenil v pravo vojno. Indijska vojska j« prekoračila mejo zahodnega Pakistana in ogroža mesto Lahore. V Novem Delhiju poudarjajo, da so začeli to akcijo, da prehitijo pakistansko ofenzivo, ki jo je pakistanska vojska pripravljala proti indijski državi Pundžab. Na več frontah so se vneli srditi boji, ki še trajajo. Zaradi tega so nujno sklicali novo sejo varnostnega sveta OZN, in ta je poveril tajniku U Tantu, naj skuša doseči ustavitev sovražnosti. U Tant bo v najkrajšem času odpotoval v Indijo in Pakistan. Po velikih neurjih in poplavah, ki so bile prejšnji teden skoraj po vsej (talijl, se je vreme nekoliko zboljšalo. 4*o prvih cenitvah je med neurji zgubilo življenje nad 50 ljudi. Skoda, ki so jo neurja povzročila kmetijstvu, je zelo velika. Najbolj je prizadeta dežela Furlanija-Julijska krajina. Vlada je včeraj predložila senata zakonski načrt za zidanje ljudskih stanovanj, ki ga je bila odobril« vlada na svoji zadnji seji. Seja senata je bila določena as petek. PO USTANOVITVI DRUGE KOMUNISTIČNE PARTIJE V INDIJI m Od nesoglasij do razkola «Levi» so se odcepili, ker da je partija «protikitajska» in «revizionistična» Razkol v komunistični partiji Indije in kot posledica tega dve komunistični partiji Je sestavni del splošnih razmer v mednarodnem komunističnem gibanju, ki Je v znamenju sovjetsko-kitajskih odnosov. Spričo vpliva takih okoliščin, predvsem pa zaradi vpliva sovjetsko-kitajskih nesoglasij je konec koncev prišlo tudi do razkola v indijski partiji — eni izmed važnih komunističnih partij Azije. Ako analiziramo vzroke in razloge, ki so pripeljali do tega razkola, ni mogoče iti mimo še nekaterih drugih činiteljev. V partiji so bile velike razlike v nazorih o številnih važnih vprašanjih partijske politike in to veliko prej, kot so se zaostrila sovjetsko-kitaj-ska nesoglasja. Zato sta se v komunistični partiji Indije razvili dve frakciji. Večkrat je uspelo formalno enotnost ohraniti po zaslugi kompromisov, vendar pa to ni odpravilo nesoglasij. Tako so nastala ugodna tla, na katerih so sovjet-sko-azijska nesoglasja še naprej vplivala v smeri neenotnosti. Formalni razkol se Je začel na lanskem aprilskem sestanku nacionalnega sveta (centralnega komiteja) partije, ko je skupina 32 »levičarjev« članov tega najvišjega partijskega foruma zapustila sejo, ker so zavrnili njeno zahtevo, da bi pričakovano razpravo o tako imenovanih Dangejevih pismih sprejeli na začetek dnevnega reda. (Slo je za pisma iz leta 1924, ki generalnega sekretarja baje obremenjujejo zaradi «sodelovanja s kolonialnimi oblastmi). Za KP Indije Je bilo že dlje značilno frakcionaštvo, temelječe na različnih ocenah indijske stvarnosti in na različnih koncepcijah o boju delavskega razreda in drugih delovnih množic. Nesoglasja so se zaostrila zlasti potem, ko Je država dobila narodno neodvisnost. V ilustracijo lahko omenimo primer, ki morda o tem zelo jasno govori. V času od leta 1948-1951 so izmenjali štiri generalne sekretarje na čelu partije, ki so bili najpogosteje tudi nosilci različnih koncepcij in političnih smeri. (Pripomniti moramo, da so k temu veliko prispevali tudi zunanji či-nitelji.) Izmenjavali so se ljudje na vodilnih mestih, so pa še naprej ohranili odgovorne partijske dolžnosti s svojimi koncepcijami in nazori, To je precej olajšalo razvoj v smeri dokončnega razkola. Obmejno vprašanje s Kitajsko in zaostritev kitajsko-sovjetskih odnosov sta dala novo spodbudo od-nošajem v partiji in boju med raznimi strujami. Ta so na primer na sestanku nacionalnega sveta leta 1959 v Miratu pokazale zelo ostre razlike o ocenah indijsko-kitajske-ga obmejnega spora. Na predzadnjem kongresu KPI leta 1961 v Vidiajavadi je leva skupina izzvala resno krizo, ki je ogrozila tudi formalno enotnost in delo samega kongresa. Kriza je nastopila, ko je levica predložila svojo inačico politične resolucije, ta pa je imela vse značilnosti dogmatske in sektaške listine in je bila kot taka za večino nesprejemljiva. Spor Je pripeljal do tega, da kongres sploh ni sprejel nikake resolucije, marveč so s tihim soglasjem vseh sprejeli kot skupno osnovo zaključni govor tedanjega generalnega sekretarja partije Gosa, ki pa je moral računati z ravnotežjem. Ta govor so sl pozneje različne skupine razlagale po svoje, kar Je neenotnost še povečalo. V protest, ker njihove resolucije niso sprejeli, je 38 «levičarjev» kandidatov za nacionalni svet u-maknllo kandidaturo, kongres pa se je znova znašel v slepi ulici. Skupni umik kandidatur Je bil izsiljevanje, da bi si zagotovili večji vpliv v nacionalnem svetu. Isto taktiko so prav tako z delnim uspehom uporabili tudi pri volitvah izvršnega komiteja. Kongres v Vldžajavadl Je nedvomno pokazal, da sta v partiji dve frakciji z bistvenimi razlikami. Od tedaj Je bilo zlasti očitno prizadevanje «le-vih«, da si z izsiljevanjem in grožnjami zagotove večino v vodilnih telesih, dobe partijo pod svojo nadzorstvo ter jo spravijo na dogmatske in sektaške pozicije. Take razmere so bile značilne vse do razkola. Partija se je izčrpavala in trošila silno energijo v medsebojnih obračunih, to pa Je odvračalo njeno pozornost od velikih političnih in drugih problemov države ter onemogočilo njeno učinkovito delovanje med množicami. V takih razmerah se Je znašla partija ob kitajskem napadu na Indijo v oktobru 1962, kar je prizadejalo zadnji udarec enotnosti Indijskih komunistov. Ti dogodki so ustvarili za partijo tak položaj, ki Je bil za kadre nepričakovan Frvikrat je socialistična država napadla miroljubno in nevezano deželo. Nacionalni svet, se Je na svoji seli 1 novembra 1962 znašel pred težavno in odgovorno nalogo Toda s pomembno večino se je odločil za smer narodne obrambe in je obsodil kitajski napad. Taki politiki se Je uprla skupina «levih» članov sveta. Takoj po sestanku so se začeli praktično lotiti ustanavljanja samostojnih centrov na vseh ravneh, izdajanja svojih listov in publikacij — kar Je vse skupaj bilo v skladu s splošnim načrtom, da ustanove novo odpadniško partijo. Znani člani sekretariata z «levo» usmeritvijo so odstopili, med njimi tudi, čeprav nekoliko pozneje, tedanji generalni sekretar Namoodiripad, ki pa so formalno še obdržali članstvo v nacionalnem svetu. Ta skupina se je odločila, da sabotira sklepe sveta in da začne propagando za I zaradi katerih so nastajale razlike, svoja stališča. Poglejmo, kaj Je o J so številna in različna. So taktič-tem izjavila osrednja kontrolna komisija: «Takoj potem, ko je na- cionalni svet sprejel resolucijo, z dne 1. novembra,... so se nekateri člani izvršnega komiteja ločeno sestali v Delhiju in se dogovorili o politični in organizacijski akciji, ki je popolnoma različna od akcije nacionalnega sveta.« O-menjena skupina je grajala nacionalni svet zaradi «revizionizma» in «protikitajskih» razpoloženj. Nacionalni svet so obtožili, «da paktira z indijsko vlado« in podobno. Od tedaj naprej je «levica» povečala napore in intenzivno delala na tem, da se organizira, začela Je izdajati številne liste ter dejansko nastopati kot ločena partija. Načrt so očitno izdelali podrobno in so le čakali na ugodno priložnost, da ga tudi dokončno in formalno uresničijo, pri čemer so vzeli za povod tako imenovana Dangejeva pisma. Opozoriti moramo, da so priprave za ustanovitev rivalske partije pospešili zlasti po znanem stališču kitajske partije, ki je odkrito pozvala svoje privržence k akciji za ustanovitev «pravih marksističnih partij«. Ob tej priložnosti bi stežka obširneje in podrobneje govorili o vsebinskih razlikah, ki so razjedale indijsko partijo že daljše obdobje. Vprašanja, ne, politične in praktične narave. Lahko pa rečemo, da je bilo bistvo nesoglasij v dveh vprašanjih. Za vsako politično partijo in njeno politiko je izhodišče za akcijo pravilna ocena obstoječih razmer in okoliščin v posamezni državi. Na podlagi take ocene ustvarjajo tudi ustrezno taktiko partije, ki bo boli ali manj uspešna, odvisno pač od tega, če Je bila ocena razmer pravilna in popolna. Dve skupini v komunistični partiji Indije sta se izoblikovali z vsemi razlikami prav ob oceni indijskega razvoja pod vodstvom indijskega narodnega kongresa (k temu so prispevale tudi različne ocene nekaterih drugih komunističnih partij, ki so se pogostokrat tudi spremenile). S tem vprašanjem je tesno povezana ocena narodne buržoazije in njene vloge v razvoju indijske družbe oziroma odnos do narodne buržoazije, kar pomeni v konkretnem primeru odnos do indijskega narodnega kongresa. «LevičarJi» so vedno zavračali, da bi priznali dejstvo, da so v vrstah kongresne stranke, čeprav ni to ne marksistična ne delavska stranka, velike rezerve naprednih sil, ki bistveno vplivajo na ustvarjanje napredne in socialistične usmeritve. VLADA OBRADOVIC Danes so v Poggio Diana proglasili Albo Rigazzi, ki jo vidimo na sliki, za «najlepšo Italijanko«. Hkrati so proglasili Gildo Giufrida za «miss filma«, Ennio Rossetto pa za «miss elegantnosti«. Sklepi žirije občinstvu niso bili pogodu. Tudi »lepotica Tempa«, Aurora Battisti, ni bila z žirijo zadovoljna in je svoje neodobravanje izrazila z nasvetom, naj bi za prihodnje leto imenovali boljšo žirijo. Splošno mnenje občinstva je, da izbrane lepotice ne predstavljajo lepote italijanskega dekleta, pač pa lepoto manekenk iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimidniiiniiiiiiiiiniiiiiiMiiN BENEŠKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL JE ZAKLJUČEN «Zlatega leva» je dobil L. Visconti za svoj film «Vaghe stelle delVOrsa» Volpijevi nagradi pa sta dobila: za najboljšo žensko vlogo Annie Girardot, za najboljšo moško vlogo pa Toshiro Mifune - Nagrajena tudi dva sovjetska filma Življenje dr. Alberta Schvveitzerja zdravnika in Nobelovega nagrajenca Petdeset let je preživel v Gabonu v Srednji Afriki, kjer je postavil tudi bolnišnico za gobavce BENETKE, 6. — Tudi letošnji mednarodni filmski festival je mimo. Mnenja o vsej prireditvi so deljena, nekateri trdijo, da je bil v splošnem medel, drugi pa pravijo, da je bila izbira zelo dobra in da je pametno, da se filmi, prej temeljiteje selekcionirajo, preden se vključijo v spored. Sicer pa je lil tudi letošnji spored predvajanih filmov precejšen. V štirinajstih dveh, kolikor je festival trajal, je bilo predvajanih '23 filmOv in sicer 11 filmov, ki so se potegovali za nagrade, 13 pa so jih predvajali,,izpeti konkurence, te bi se smeli tako izraziti. Od 11 filmov v tekmovanju, jih je bilo tokrat kar osem, ki so jih v Benetkah prvič predvajali, dočim so trije če prej prišli v kinematografe. Letošnji beneški filmski festival, pa naj ga sodijo tako ali drugače, zares ni prinesel nič kaj posebne ga. Zato je tudi mednarodna čiri ja, ki so jo sestavljali Carlo Bo kot predsednik, Lewis Jacobs (ZDA), Nikola) Lebedev (SZ), Jay Leyda (ZDA), Max Lippmann (Nem j (Paečebradec). čija), Edgard Morin (Francija) in Rune Waldekranz (Švedska), imela veliko dela in dolgo je zasedala preden se je izrekla. Se vet. Ker se je predvajanje filmov, ki so se potegovali za visoka priznanja, končalo če v soboto, se je zanimanje za nagrade med širšo javnostjo če nekoliko poleglo. «Zlatega leva# je kot najboljši preavajani film dobil Viscontijev film «Vaghe stelle dell’Orsa». Kakor pravi uradno poročilo, je bila ta nagrada podeljena «z večino gla sov», kar pomeni, da to Visconti jevo delo ni čelo splošnega prizna nja. Nagrado «Opera prima» je čirija z večino glasov podelila sovjetske mu filmu «Vernost» (Zvestoba) so vjetskega režiserja P. Todorovske ga, posebno nagrado žirije pa sta debila mehiški film «A Simon del desierto« in spet sovjetski film «Mne dvadsat let» (Dvajset let i-mam») Marlena Kutsijeva. Ko so Luchina Viscontija vpraša li. kaj meni o tem priznanju, je rekel, da je doslej dobil če več priznanj v Benetkah in sicer sSre brnega leva» za filme «La terra trema«, «Le notti bianche» in «Roc co e i suoi fratelli« in da bi si bil današnje priznanje zasluiil če prej 124.673 tujih turistov lil sicer 24.500 na obmejnem področju Coma, 25.500 na meji okoli Bočna, približno toliko na področju videmske meje, na področju piemontske meje jih je prispelo v Italijo 40.500, na letališču Fiumlcino skoraj 3000. na letališčih v Milanu, Genovi, Brin-d:siju ter Benetkah pa ostali. Volpijevo nagrado za najboljšo vendar pa da niti sedaj ne prikriva Po njegovem ni «Zlatega leva« prej delni iz političnih razlogov. Tudi Annie Girardot je navduše na nad nagrado Volpi. V Franclji j danes pred sodišče pod obtožbo, je dobila če tri visoka priznanja v Benetkah pa še nobenega, pa če je bila tu doslej če v dveh e i suoi iiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiinnmMMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitHiHiMinumiiiMiiiiiimi Doslej so izpod ledu potegnili 18 trupel Geolog Oulianoff obtožuje vodstvo gradbenih del žensko vlogo je tokrat dobila An- ^ svojega zadovoljstva nad uspehom, nie Girardot za svojo vlogo v fil < - ■ — . mu iiTrois chambres a Manhattan« Toda za razliko od prejšnje, so za to nagrado glasovali vsi člani čiri je, podobno kot so soglasno spre-jeli odločitev, da se Volpijeva na giada za najboljšo moško vlogo podeli Japoncu Toshiru Mifune ju j Prnv ie bila tu doslej č za njegovo vlogo v filmu «Akahige» ftimih in sicer v «Rocco fratelli« in v «Smogu» sedaj pa v filmu «Troie chambres a Manhat taiir, ki ji je končno prinesel za doščenje. Japonski umetnik Toshiro Mifu ne ki je dobil Volpijevo nagrado nt več tako mlad. Rodil se je 1922 Doslej je igral če v celi vrsti zelo dobrih filmov, še največ v režiji AUira Kurosaive, ki je režiral tudi film, zaradi katerega je Toshiro debil sedaj visoko priznanje. Enajst — nacističnih zločincev pred sodiščem HAGEN, 6. - Enajst bivših poveljnikov koncentracijskega taborišča v Sobiru na Poljskem je prišlo ŽENEVA, 6. — Davi se je reševanje v Mattmarku ponovno začelo, pa čeprav so se vsi zdravniki, na katere se je obrnilo vodstvo gradenj, izrekli, da je nemogoče, da bi pod plazom našli še koga živega. Odkopavanja so se začela zgodaj zjutraj, vendar so se morala okoli osme ure za nekaj časa prekiniti, ker je padla megla. Pozneje so z deli nadaljevali in prišli do dveh trupel, tako da je sedaj odkopanih vsega 18 trupel, od katerih je 11 Italijanov, 5 Švicarjev, nadalje ena Italijanka in še neko truplo, ki ga pa še niso mogli identificirati. Da bi se odkopavanje mrličev bolj nemoteno vršilo, so uvedli boljši alarmni sistem, tako da bodo reševalci bolj varni. Vodstvo gradbišča je davi sklicalo tiskovno konferenco, da bi ovrglo izjavo, ki jo je dal listu »Feuille d'avis de Lausanne« zna. ni švicarski geolog, univerzitetni profesor Oulianoff, ki je med drugim rekel, da se mu čudno zdi. da so šli postavit gradbeno naselje «pod Damoklejev meč«, kakršen je ledenik Allalin «Privzdignjena» cesta skozi Genovo končana GENOVA, 6. — Danes so ob navzočnosti ministra za državne udeležbe in številnih predstavnikov oblasti ter podjetij IRI odprli prometu 4 kilometre ln pol dolgo »privzdignjeno« avtomobilsko cesto, ki teče skozi Genovo ln povezuje avtomobilski cesti iz mesta in vanj. Ker Je Genova v vznožju hribov in ima izredno močan promet, je bila gradnja te ceste nujna, saj je množica avtomobilov, ki so vozili skozi mesto, promet kar dušila. Sedaj bodo potniki, ki so potrebovali prej tudi dve uri, da so mesto pre\ ožili, potrebovali le nekaj minut Cesta je, kot smo rekli, dolga obilne 4 kilometre in pol, njena gradnja Je stala 7 milijard in 800 milijonov. Grajena Je na jeklenih stebrih, široka v celoti 16,10 m. Razdeljena Je v dve stezi od po 7 m. vmes je 70 cm široka prometna ločnica, ob straneh pa sta dve prav tak' široki zasilni stezi. Vrvi padala so se mu zapletle FERRARA, 6. - Vittorio Farina, 23-letni bivši vojaški padalec, Je preživel nekaj zelo hudih trenutkov med padalsko manifestacijo, ki Jo Je včeraj priredila Zveza italijanskih padalcev na tukajšnjem letališču. Z njim pa so prebili nekaj mučnih trenutkov tudi tisoči ljudi, ki so opazovali, kako Vittorio Farina ((binglja« izpod letala »Santa Maria« na višini 600 km, ker so se mu vrvi padala med skokom zapletla med kolesa tako, da se ni mogel niti vrniti v letalo, niti odleteti proti zemlji. Padalec se je vrgel iz letala na višini 600 m, vrvi pa so se mu zapletle za vrata letala, nato pa za «karel». Pilot Je nameraval najprej z letalom poleteti nekoliko višje, pa se je zbal, da bi naglo spreminjanje višine ne zaneslo padalca oh trup letala. Cel četrt ure je za:o počasi krožil nad letališčem, člani posadke pa so medtem skušali vrvi padala odmotati. Ko pa to ni šlo, je vodja padalcev enostavno prerezal zapletene vrvi, Vittorio Farina pa je pravočasno potegnil za ročico zasilnega padala, ki se je odprlo na višini 200 m, tako da je mladenič pristal na tleh brez najmanjše poškodbe. da so sodelovali pri umoru 250.000 Judov v zgoraj omenjenem taborišču Tri izmed enajstih obtožencev so v zaporu od leta 1961. Računajo da bo sodna razprava trajala LAMBARENE (Gabon), 6. — Pred dvema dnevoma je ob 23.20 umrl v svoji skromni sobi v bolnišnici, ki jo Je sam postavil, Nobelov nagrajenec, teolog in zdravnik dr. Albert Schweitzer. Tiho je u-mrl In skromen je bil njegov pogreb, ker je tako sam hotel. že nekaj dni je bil dr. Schweit-zer hudo slab, poleg tega Je že prekoračil 90. leto, zato je bilo povsem naravno pričakovati, da bo podlegel. Kljub temu Je vest o njegovi smrti presunila mnoge ljudi, posebno tiste, ki so kakorkoli sledili njegovi človekoljubni dejavnosti skozi desetletja sredi Afrike in tudi njegovim pozivom k miru, da bi človeštvo živelo bolj sproščeno in varno življenje. Dr. Alberta Schweitzerja so pokopali ob reki Ogowe sredi Afrike, poleg groba, v katerem je žara pepela njegove pokojne žene Helene, ki je umrla leta 1957 v Evropi in Jo je on naročil upepeliti in njen pepel poslati k njemu v Afriko. Dr. Albert Schvveitzer se Je rodil 14. januarja 1875 v Kaysers-bergu na Alzaškem, to se pravi v danes francoski pokrajini, v dobi, ko se je Schweitzer rodil, pa v tedaj nemški pokrajini. Njegov oče in tudi ded po materi sta bila protestantska pastorja ln sta se kot takšna ukvarjala tudi z glasbo. Iz tega bi mogli sklepati, da je dr. Schweltzer, ki je bil dober glasbenik, nekoč celo virtuoz na orglah, svoje nagnjenje za glasbo tako rekoč podedoval. Ker je izhajal iz družine duhovnikov, Je tudi sam študiral teologijo in leta 1900 dokončal protestantsko bogoslovje in bil imenovan za provikarja v cerkvi sv. Nikolaja v Strasburgu. Med tem se je bolj poglobljeno ukvarjal s filozofskimi vedami in izpod njegovega peresa je izšlo več študij. Nekateri zatrjujejo, da ga je za Afriko navdušila neka brošura, vendar bi bilo kaj malo verjetno, da bi se bil mož njegovega obsega dal napeljati v tako težavno in odrekanja polno življenje samo ob branju omenjene brošure. Leta 1912 se je dr. A. Schwelt-zer oženil s Heleno Bresslau, hčerko zgodovinarja Bresslaua iz Stras-burga. že prej pa se je bil lotil medicine in bil hkrati docent teologije. Okoli leta 1910 začne zbirati sredstva za ustanovitev bolnišnice, za katero se Je odločil, da jo bo postavil nekje v Afriki. In 26. marca 1913 odpotuje z ženo v Gabon S seboj ima 70 zabojev medicinskega materiala in 2.000 zlatih mark Začetek njegovega delovanja v Afriki je bolj improvizacija. Z njim sta le njegova žena ter neki črnec bolničar. Način, kako se Je dr. Schwe!tzer lotil ustanavljanja svoje bolnišnice ob reki Ogowe, pa je njegova posebnost, te bi bil dr Schvveitzer pripeljal s seboj kdove kolikšno količino materiala, če bi b’l razpolagal z kdove kolikšnimi finančnimi sredstvi, da bi si lahko postavil sodobno bolnišnico, bi prav gotovo ne mogel računati s tem, da se bodo tamkajšnji zaosta li ljudje ob potrebi zatekali k njemu. Prilagodil se je zato domačim razmeram in ustanovil bolnišnico. ki je bila kolikor toliko blizu dojemanju ljudi iz džungle, ki so bili do tedaj vajeni le svojih vračev. Zato je dovolil, da so bolniki, ki so se v primeru potrebe zatekali k njemu — in teh ni bilo malo — pripeljali s seboj vso svojo družino in se tako rekoč nastanili v bolnišnici. Spočetka Je bila bolnišnica skromna in majhna, z leti pa st- Je razvila v ustanovo, ki more sprejeti do 200 pacientov. Dr. Albert Schweitzer Je zdravil tiSrtr ko, kjer je preživel tudi drugo svetovno vojno, ne da bi ga kdo mo-til. Leta 1949 Je odpotoval v ZDA, dve leti pozneje pa mu Je francoska akademija znanosti podelila čast, da ga Je sprejela za svojega čl&nti Leta 1953 doživi dr. A. Schweit-ze." največje priznanje. Podelijo mu Nobelovo nagrado za mir. Vso denarno nagrado porabi za bolnišnico v Lambarene. štiri leta pozne- /// f i w * -JA f i vj A US? m ' W ' H vse bolezni, vendar je bila njegova dejavnost raje usmerjena na bolj pogostne bolezni afriške džungle. Pozneje so mu prišli na pomoč še drugi zdravniki ln bolnišnica ob reki Ogowe v Gabonu Je postala tudi nekakšna eksperimentalna bolnišnica za nekatere tipične bolezni. Samo ob sebi se razume, da ni šlo vse tako gladko. Dr. Schvveitzer je pri nekaterih kolegih naletel tu di na nerazumevanje. V njegovem desetletnem ((eksperimentu« v Afriki pa je prišlo tudi do prekinitev, kajti med prvo svetovno vojno so ga internirali, ker je bil državljan dežele v vojni Po prvi svetovni vojni se je vrnil za krajši čas j Strasburg, kjer se je poglobi! v filozofiji in medicini. Tu te mu Je rodila tudi hčerka Rhena. Kmalu zatem se je vrnil v Afri- je se dr. Albert Schweitzer preko norveške radijske mreže oglasi vsemu svetu s pozivom za mir in J®' drsko razorožitev. V začetku tega leta, 14. januarja-je. bila v Lambarene v Gabonu nekoliko nevsakdanja svečanost: dr, Albert Schvveitzer je slavil svoj M-rojstni dan in čeprav Je bil vedno skromen, se Je tu zbralo veliko njegovih prijateljev, da bi mu ob tolikšnem jubileju čestitali. S-“daj, ko )e Albert Schweltzer zaključil svoje dolgo in plodno živ' ljenje, Je še bolj prišel do izraza sloveb, ki ga je užival po vsem svS' tu Ob njegovi smrti so izrazili svoja sožalja in občutja najvlšjl pred" stavniki mnogih držav in raznih mednarodnih ustanov. Papež Pavel VI pa je svoje sožalje Izrazil v pismu, ki ga Je objavilo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«. Ne bo lahko pristati na Marsu DALLAS, d. — Ozračje planeta Marsa naj bi bilo za 90 odst. sestavljeno od ogljikovega vodika. To zatrjujeta dva ameriška znanstvenika: dr. Kliore od ustanove «Jet propulsion laboratory» iz Pasadene ter dr. Eshleman, profesor na vseučilišču v Stanfordu. S to svojo trditvijo ameriška znanstvenika demantirata teorijo, ki je veljala do sedaj ln po kateri naj bi ozračje Marsa bilo sestavljeno v 98 odst. iz dušika. Temelječ na tej novi teoriji, ki izhaja tudi iz podatkov, ki so Jih posredovale ameriške sonde «Marl-ner«, ter iz opazovanja, ki sta jih opravila sama, sta omenjena znanstvenika prišla do sklepa, da «bo tieba dolgo časa, morda leta krožiti okoli »rdečega planeta«, preden se bo našel primeren kraj za pristanek«. Ameriška znanstvenika pa sta vendar toliko previdna, da sta gornjo izjavo izpopolnila s tem, da njuni podatki temeljijo v glavnem na podatkih sonde »Mariner« in da ti podatki še niso preverjeni kar pomeni z drugimi besedami, da se na »prekratke izkušnje« sonde «Ma-riner« še ne morejo zanesti. Itnjitfv ^ tflvtltiliftio biilttribivo ^ cjlnbisu Program in priprave za letošnjo mariborsko kulturno sezono Turistov slabo vreme ni preplašilo RIM, 6. — Tujih turistov niso prestrašile izredno slabe vremenske razmere zadnjih dni. Po ugotovitvah, ki so jih zbrali organi noti anjega ministrstva, je bilo včeraj v Italiji okoli pol milijona tujih turistov, po popolnejših podatkih 492.000. Petega t. m. je prispelo v Italijo Približujemo se največji kulturni manifestaciji v Mariboru. S oktobra se bo namreč pričela če deveta zaporedna doba kulturnih prireditev v mestu pod Pohorjem. Z ognjemetom na Piramidi bodo 8. oktobra zvečer v Unionski dvorani najavili uvod v novo mariborsko kulturno sezono. Ob otvoritvi bodo, kot vsako leto, pode liti nagrade in priznanja mariborskim kulturnim delavcem, hkrati pa bo tudi literarni večer partizanske lirike. S tem večerom bo mariborska kulturna revija počastila dvajseto obletnico osvoboditve. Preostali spored letošnje mari borske kulturne revije predstavlja pestrost gledaliških, glasbenih, raz stavnih in drugih prireditev. 9 oktobra bodo v umetnostni galeriji odprli tri razstave: vsakoletno razstavo del mariborskega društva likovnih umetnikov; razstavo z naslovom Uporabna fotografija za katero je če sedaj veliko zanimanje, in razstavo starih listin, ki jo je pripravil pokrajinski muzej v Mariboru. 10. oktobra bodo t> Studijski knjižnici odprli razstavo knjižnih del in publikacij, ki bodo prikazovale narodnoosvobodilno borbo v slovenski književnosti. Kot zanimivost na) povemo še to, da bode vsak večer sodelovali književniki iz Makedonije, tako da bodo poslušalci spoznali najvidnejša i-mena makedonske književnosti. Literarni večer je pripravil maribor ski odbor Društva slovenskih knji čevnikov. Naslednja prireditev v okviru IX. mariborske kulturne revije bo 12 oktobra, ko bo simfonični koncert mariborske filharmonije. Dne 16. oktobra pa bo otvoritev zanimive razstave z naslovom Uspele realizacije spomenikov revolucije in NOV na področju Slovenije, ki jo je pripravilo mariborsko društvo arhitektov. V spored letošnje kul turne revije so vključili tudi upri zoritev Behanovega «Talca« v iz vedbi amaterskega gledališča «Slava Klavora«, ki je na letošnjem hrvatskem festivalu zasedlo prvo mesto. Literarni večer «Srečanje štirih mest» bo 29. oktobra. Sodelovali bodo predstavniki iz Gradca, Celovca, Ljubljane in Maribora. 700-letnico Dantejevega rojstva bo mariborska Studijska knjižnica proslavila s svojo drugo razstavo 5. novembra. IX. mariborska kulturna revija m bo po vsej verjetnosti dosegla svoj vrhunec 6. novembra, ko bodo odprli do sedaj edinstveno raz stavo z naslovom 300 let mode na Slovenskem, ki jo je pripravil ma riborski pokrajinski muzej. Pohvalno je, da se bo letošnji reviji pridružilo tudi mariborsko kinopbdjetje, ki se bo z nekaterimi umetniškimi filmi postavilo ob stran drugim umetniškim ustvarjalcem. V okviru mariborske kulturne revije bodo odkrili tudi spomenik pisatelju Prežihovemu Vorancu v Mariboru, medtem ko bo na Ravnah in v Slovenjem Gradcu sreča nje mariborskih in celovških knji čevnikov. Prvič so letos tudi spremenili naziv nagrad. V prihodnje bo na grade podeljeval mestni svet me štiri mesece. .......................„■„„„„.............mlini..i...milili..mr..............................................................................nmimimiu'1'1* sta Maribora, imenovale pa se pravili 'S filmov, leto prej 73 W bodo Nagrade mesta Maribora za še od teh je bilo le 42 izključno kulturo, ki bodo podeljene ob nemških, 26 pa v koprodukciji- vsakoletnem pričetku kulturne re- Ves inkaso nemške filmske Pr_°' dukcije je v lanskem letu znaša 76,6 milijonov mark, v vseh dvoranah pa so predvajali v celoti i31 filmov in sicer 71 nemških, 10 avstrijskih, 131 ameriških, 70 ital* jonskih, 45 britanskih itd., tore. skoraj dvakrat več ameriških «• skoraj enako število italijanskm kot domačih. SUkar — amater Potočnjak doživel več priznanj REKA, 6. — Reški slikar — ®' mater Vlado Potočnjak se jo te dni vrnil iz Italije, kjer je dveh slikarskih tekmovanjih dobil lem priznanja. Najprej je tekmoval v Marini di Ravenna, kjer sc Je na tekmovanje zbralo kakih 50'i slikarjev iz Evrope, Azije, A' frike in Amerike in kjer je olje «Pogled na kanal« dobi srebrno kolajno. Platno je umetnik napravil kar na mestu in sicer v tridnevni «ex tempore«. Potočnjak je dobil priznanje tud v Masi Farello pri Ferrari, kjer je tekmoval s 43 italijanskimi *v' kurji in bil pohvaljen. Hkrati ^ tem neposrednim ustvarjanjem P je Potočnjak v Cesenaticu tudi ra* stuvlial. i Novo Jonesovo delo v italijanskem prevodu MILAN, 6. — Založba MondadO-rl je te dni izdala italijanski pre vod zadnjega dela ameriškega P* sclelja Jamesa Jonesa, ki rt0® naslov «La sottile linea rossa«, izvirniku pa »The thin red line.’> Prevod tega dela je pripravil Vm cenzo Mantovani iz izvirnika, ki j pred dvema letoma izšel v ZD* Ime Jamesa Jonesa 1e zaslovet pred leti, ko je izšlo njegovo ae m «From there to eternitrj«. dem ki je bilo prevedeno v številu jezike, tudi v slovenščino z naši ■ vom «Od tu do večnosti«. Celo J bilo tudi ekranizlrano. James Jones se je rodil v N® binsonu 1921. Komaj je končal šoto, se Je prijavil v ameriško voj sko in se boril na Pacifiku, k) je bil tudi ranjen. Izkušnje iz vojne so mu dale Vf liko snovi za literarna dela, ki > izšla; 1951. leta če omenjenih roman «Od tu do večnosti«. 1957. *oO me came running« («Nekdo D prišel), 195«. «The pištol« (Samokres) in leta 1962 sedaj v italijanščini izšla »Tanka rdeča črta*- vije J. U. Spoletski festival se je začel s «Ta.jno poroko« Cimarose SPOLETO, 6. — S «Tajno poroko« Cimarose se je sinoči začel v Spoletu 19. operni festival eks perimentalnega opernega gledališča »Adriano Belli«. Kot interpreti glavnih vlog so nastopili zmagovalci letošnjega državnega nateča ia opernih pevcev in sicer Mario Chiarl iz Pištole kot basist, sopra nistka Giuseppina Dalle Molle iz Rima in Rita Tahirico prav tako iz Rima in tudi sopranistka, ki 1c nastopila kot Karolina. Tudi i drugih vlogah so nastopili mlati' operni pevci, ki pa so Vsi šli sko z i preizkušnje tega nacionalnega natečaja opernih pevcev, Na pri reditvi je igral orkester Palače Pit ti iz Firenc, ki ga je vodil Franco Capuana, nastopil je zbor tržaške ga gledališča Verdi, režijo pa ie imel v rokah Carlo Plccinato. Kot vsako leto ob teh priredit vah, se je tudi letos v gledališčih zbralo zelo kvalificirano občinstvo umetnostnih kritikov, režiserjev it) pevcev odnosno igralcev. Na spo redu tega festivala, ki se bo za ključil 18. t. m., sta še Puccinije ta «Madame Butterflg« ter Gouno dov «Faust». Podatki o nemški kinematografiji BONN, 6 — Za lastnike nemških kinematografov kot tudi za nemško filmsko industrijo nasploh preteklo leto ni bilo kdo ve kako povoljno. Občinstva je namreč vedno manj. V tem ko je bilo leta 1963 v Zahodni Nemčiji S964 ki nematografskih dvoran, ki so de lovale, se je njihovo število v lan skem letu skrčilo na 5551 to se pravi, da so morali 413 dvoran zapreti. Ustrezno se je skrčilo tu di razpoložljivih sedežev od 2,400.000 na 2,200.000. Revija «Film Blatter«, ki posreduje te podatke dodaja, da so celo preostali raz položljivi sedeži v kinodvoranah bllr v preteklem letu zasedeni le za 17,9 odst. Povprečna cena vstopnice pa je v lanskem letu znaša la 1,90 marke t. j. 235 lir, kar po meni, da v Nemčiji kinematograf ni drag. Hkrati z upadanjem občinstva ujmda tudi proizvodnja filmov. V letu 1964 so v Zahodni Nemčiji na DENUKLEARIZACIJA LATINSKE^ AMERIKE Kolektivno nasprotovanje atomski oborožitvi Izraženo obžalovanje spričo neudeležbe Kube - Mnogo kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun kolonialnih sil - Pridržki in nezanimanje velikih sil Osnovanje «reprezentativne ekipe» CIUDAD DE MEXICO, septembra. — Sprejetje deklaracije o nasprotovanju latinsko-ameriških dežel, da bi se na njihovih tleh postavile naprave jedrskega o-rožja, je močno okrepilo upanje, da bo to področje omogočilo u-stanovitev prve «denuklearizira-ne cone« na svetu. V deklaraciji, ki je bila sprejeta na prvem zasedanju pripravljalnega komiteja za denukleari-zacijo Latinske Amerike, prihaja do izraza odločna želja članic, da se uprejo razširitvi jedrskega orožja v Latinski Ameriki. Morda vse težkoče niso še odpravljene, vendar pa so splošno vzdušje in tendence takšne, da upravičujejo upanje v možnost, da se sporazum doseže. Določitev zemljepisne cone, ki bi postala objekt denuklearizacije, nadalje zagotovitev velikih jedrskih sil, da bodo brezatomsko cono Latinske Amerike spošto-vale in, končno, izdelava sistema verifikacije, kontrole in inšpekcije, kot osnove bodočega spora-tuma, to so tri poglavitne točke, ki so jim delegati 19 dežel na drugem zasedanju pripravljalne-Ra komiteja konec avgusta in pr-?e dni septembra posvetili v svojih razpravljanjih največjo pozornost. Delovne skupine, katerim je plenum že prej bil postavil za nalogo, da obdelajo te temp, so svoja poročila, ki kažejo različne uspehe glede na posamezna področja, pravočasno predložile. Ker se je Gvatemala zadnji trenutek, se pravi prav na dan samega začetka drugega zasedanja pripravljalnega komiteja, odločila, da se zasedanja udeleži, je bila Kuba trenutno edina suverena latinsko-ameriška država, ki na konferenco ni poslala svojih predstavnikov. Številni govorniki so spričo te-Sa izrazili svoje obžalovanje, Poudarjajoč (kot na primer. Bra-2'l'ja) izredne koristi od lega, da bi v cono bila vključena tudi Kuba. Mehiški delegat pa je izrazil Prepričanje, da bo «Kuba vendar-razumela potrebo, da se konference udeleži ne samo, ker bi tako ostalim bratskim latjnsko-a-meriškim deželam nudila ustrezna zagotovila, marveč, ker bi' fti-d‘ sama od svojih partnerjev Prejela zagotovila za svojo varnost.« Mnogo kritičnih pripomb je bi- 0 v teku diskusije izrečenih na račun kolonialnih sil, katerih kolonialne posesti se nahajajo na lemljepisnem področju Latinske Amerike. Z izjemo Nizozemske, k' se je izrekla za potrditev vseh noločb bodočega sporazuma gle-de ozemelj, ki se v tem delu sveta nahajajo pod njeno kontrolo, »o vse ostale kolonialne sile poka-*ale ali nezanimanje (kot nH pri-med Francija) ali določene pri-tržke v odnosu do tega vprašanja. Na takšen ali drugačen na- 'n so podobne pridržke z raz-tenimi utemeljitvami izrazile tu- 1 velike jedrske sile. ripravljalnj komite se je na-odločil, da osnuje novo «re- rezentativno ekipo«, ki bi nada-jevala razgovore z velikimi si-ami. Večina latinsko-ameriških Soji upanje, da bodo jedr-g e s'le popravile svoja stališča. Posebnim zanimanjem se čaka 1 na rezultat pogajanj, ki jih ® Poslaniki nekaterih latinsko-briških dežel imajo o tej te-1 začeti s predstavniki Kitaj-5 v Varšavi. k n?pekcija, kontrola ln verifi-Vii 1Ja so predstavljale najxečje ^eke. Izdelane so zelo kom-Pin Sn° ’n ena od delovnih sku-p ,je Pripravljalnemu komiteju če °ž>la prvi prednačrt bodo-tenf1 kolektivnega sporazuma. S nait A? praktično opravljen Lezjl del posla. fievm8"8*10’ upoštevajoč načelo Pa i eaavanja v tuje zadeve in rner .eJstvo, da nobena latinsko-a-tOBiia a drzava ne razpolaga z a-m0 * ° bombo, kakor tudi, da ne rial6 p>r°t2vajati fisijskega mate-nih3 <7aradi pomanjkanja ustrezni s-rUd)' se verifikacijski organ Vj. stem kontrole zelo poenosta- nih ■ Snovana sta na 'st‘k orSa' tu .ln metodah, kakršni na mo»kov,kb’tajaJo ~ ZaČenŠ‘ nn.. ,v*Rega sporazuma o to celo na o pre-lastnem sve-od Poveri ”‘"c,a sporazuma o pre-Pravi/ idrskih poizkusov do atom H'*53 dunajske mednarodne realfi e komisije o delu jedrskih nic, J’rjev- Vsaki deželi, pripad-čeno b°d°če cone, pa je omogo-cij0 ' zahteva izredno inšpek- st°PkCe le upravi{en sum °z*mlju. hi m '*Pad v razpravljanjih Por, Uk‘earizaciji. Mehika ob pod-Haiti mn°8ih majhnih dežel — kg,erJa’ Ekvadorja, Čila in še ne-° n n. odločno zastopa tezo tifn m°sti. da se namesto poli-lje . razPravljanj okrog «zem-jo vSb,e cone», ki neogibno vodi-Udei -C}is'cus'jo o udeležbi ali ne-•lasUe i K.ube> sprejme raje bolj *«l -na formula: čim več de-tem večja cona. Podobno * garancijami; sleherna pozi- tivna izjava od strani velikih sil bo dobrodošla. Zagovorniki druge teze o prioriteti, ki jo je treba dati politični diskusiji — Brazilija, Kolumbija, Kostarika in še nekatere druge dežele — so se spričo tega znašli v zelo delikatni situaciji, da se morajo braniti pred sumničenji, češ da v resnici ne žele denuklearizacije. Delegat Kolumbije je, postavimo, zahteval takšno obliko spoiazuma, ki bi omogočila ((komplementarnost« in ((povezanost« sporazuma o denu-klearizaciii z vojaškimi klavzulami Rio - pakta med deželami Organizacije ameriških držav (OAD), kjer sodelujejo tudi ZDA. Večina delegatov je zavrnila takšna stališča, poudarjajoč, da «denuklearizirana Latinska Amerika ne sme biti podružnica OAD.« Vse to dokazuje, da so perspek- tive za uspeh pogajanj, navzlic nasprotnosti v ocenah in v pristopanju, še naprej zelo široke. Vtem ko ukrep o osnovanju ((reprezentativne ekipe« za novo serijo razgovorov z velikimi silami izraža težnjo, da bi se tudi politični detajli ne zanemarjali, pa stališče o nadaljevanju dela za definitivno formuliranje vseh klavzul prednačrta sporazuma jasno govori o orientaciji, da se usoda denuklearizirane Latinske Amerike ne povezuje s političnim dogajanjem izven območja teh dežel. Zaradi tega ni nič čudnega, da je konferenca pritegnila tako veliko pozornost svetovne javnosti in da so se opazovalcem Jugoslavije ter Nizozemske, edinim na spomladanskem prvem zasedanju, zdaj ' pridružili še opazovalci iz osmih drugih držav izven tega področja. B. RAFAJLOVIC Geraldine je danes že zelo slavna, skoraj bi rekli, da nič manj od svojega očeta, dasiravno doslej še nobeden od njenih filmov ni bil predvajan. Prvega, ki nosi naslov Rapina al sole in je policijskega značaja, bodo v Italiji prvič vrteli prihodnji mesec. Njen partner je Jean Paul Belmondo «tiiiiiiiiiiaiiiiiiiititiiiiif ■iiiifi«iiiitiiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiiiiii,iiiii|l||iiiiiii|||||l|||||tll||BI|IRI,||,||ia||,l,|aBtai|t|ll|aM||,|,|,,|,liaai,||t||l||||||iaiisiiiiiiiiiiiiii,lll||,liaiiitiiiiMiiliiiiaiiiiiiiiiliiirir,,iiiiiiMliiil«iiiiiiiiiliiiiiiiltiliilitai«iiiiiiiaiiiMaii,ii,iiiitaiiaiA&iiiailii«iniliiiia«itts SVJATOSLAV RIHTER, EDEN OD NAJVEČJIH PIANISTOV NAŠEGA STOLETJA Genialni čudak, ki je danes na svetu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ MICHELE ŠKODNIK V «ROSSONIJE VI» Malo komu izmed Tržačanov starejšega rodu, ki so v mladosti hrepeneli postati umetniki, je bilo usojeno, da bi svoj slikarski dar v toliko izpopolnil, da bi mogel poleg zasebnega poklica tudi svojo slikarsko ustvarjanje dvigniti na višjo raven. Čeravno poredkoma, pa najdemo med njimi vendarle primere, ko je nekomu z vztrajnostjo in marljivostjo uspelo povzpeti se nad povprečnost samoukov in slikarskih 'ljubiteljev umetnosti. Med take moramo prav gotovo prištevati Mi-chela Škodnika. Sedanja razstava, ki jo prireja v Rossonijevi galeriji pač dovolj jasno izpričuje njegovo vrednost v umetniškem podajanju narave na način, kt je soroden zmernemu impresionizmu prijetnih barv. Škodnik slika vse, kar je lepega: zelenje trat, gore, morje, hiše in podeželske cerkvice, a tudi pestro cvetje, ki dehti iz posrečene podobe marjetic in cinij. Med njimi najdemo olja, v katerih je Škodnik dosegel zavidljivo stopnjo slikarskega ustvarjanja, ki ga že približuje našim bolj znanim pokrajinarjem. Omenimo naj le nekatere podobe, kot na primer večje olje «Po nevihti». Le-fa kaže sočno zelen travnik s temnim gozdnatim ozadjem hribov, na katerega pada z izredno mehkobo pramen sončne svetlobe iz pretrganih oblakov. Posebno pohvalo pa zaslužijo tri podobe Krasa, v katerih se občuteno zrcali velika ljubezen do te naše kraške Zemlje. Njo Škodnik tu podaja prepričljivo v vsej njeni značilne sti sivobelega kamenja, skal in drevja, zelenih krp skopih pašni-kov in grmov, ki jih češe osvežujoča burja. Podaja pa zelo nazorno tudi kraške stavbe. Med to vrsto olj spada mala podoba kra-šlcega borjača. Enostaven motiv dvorišča, v katerem je Škodnik mojstrsko uravnotežil ritem kamnitih stopnic in lesenih latev vegastega mostovža ter njih igro svetlob in sence. Te risarske odlike pa še bolje izstopajo v risbah «Kraška peč», k S tare Milje«, «Znamenje ob potiš in ttMirni kotiček», zarasli sadovnjak skromne kmetije, te samo kot risar bi Michele Škodnik verjetno popolnoma zadostil zahtevam stroge kritike. To pa ne preseneča, ker vemo, da je svoje risarsko znanje. pridobil že na stari avstrijski realki, kjer se je na to polagala velika važnost. M. BAMBIČ Pred zadnjo nevihto nad Tržaškim zalivom. (Sivo, z raztrganimi o-bluki prekrito nebo, ki skozenj nenadoma prodre snop sončnih žarkov, nas je še enkrat krepko poškropilo, da bi nam zatem podarilo lep so nčen dan postal že pojem zase V Ameriki so ga imenovali velikana - «Za veliko muziciranje je treba imeti duso...» - Njegov jutranji sprehod do konservatorija v Budimpešti - Značilne besede ameriškega tednika «Newsweek» - Turneje mu odvzemajo po šest mesecev v letu - Bil je najprej dirigent in skladatelj, a usojeno mu je bilo, da postane pianist (iPrepričan sem, da gre za enega največjih pianistov sodobnosti«, je leta 1958 po koncertu filadelfijskega simfoničnega orkestra kjer je kot solist nastopil tudi Svjatoslav Rihter, izjavil Eugene Ormandy. Dve leti kasneje je Svjatoslav Rihter prvič koncertiral v ZDA, kjer So ga imenovali velikana. Ta u-metnik si je kmalu pridobil sloves najboljšega pianista našega časa. Po šestmesečni turneji v ZDA je zatem nastopil še v Londonu, Parizu in na Dunaju, njegov uspeh je bil bliskovit «Za veliko muziciranje Je potrebna duša, so potrebni ž:vci in energija, za muziko je ticba živeti dan za dnem in predvsem je treba biti talent. Vse te komponente vsebuje osebnost Svja-toslava Rihterja, največjega čudaka koncertnih dvoran. Njegove interpretacije je treba razumeti, vanje se je treba vživeti...« je pred dvema letoma zapisa' neki londonski kritik po izrednem uspehu, ki ga je Svjatoslav Rihter dosegel v Royal Albert Hallu. Rihter je zares prav takšna osebnost. Ko se pripravlja za koncerte, vadi po 8K-10 ur dnevno, a to se dogaja malone vedno. Pred nekim svojim nastopom v Budimpešti, je vstal ob petih zjutraj in se iz svojega hotela peš napotil do poslopja konservatorija. Tu je z vztrajnim trkanjem prebudil presenečega vratarja in od njega zahteval ključ koncertne dvorane, ker da se je pač «treba pripraviti za nastop«, lega dne je vadil tako rekoč brez oddiha polnih dvanajst ur. »In nikoli nisem zadovoljen. Kako sploh more umetnik biti kdaj zadovoljen? Ce se kdo tako počuti, potem je to dokaz, da nekaj ni v redu,» je izjavil Rihter. Njegovi prijatelji govore, da je temperamenten, svojeglav, skratka čudak, s katerim je težko delati, a znan je tudi po tem, da odpoveduje koncerte po nekaj ur prej, in to zaradi tega, ker se ne čuti dovolj pripravljenega. Ko je snemal svojo prvo ploščo za ameriško družbo RCA, je začela o njem krožiti anekdota, ki najlepše pojasnjuje njegov temperament in osebnost. Po odlično izvedenem koncertu za klavir in orkester v b-molu P.I. Čajkovskega s čikaškim simfoničnim orkestrom, je dirigent Fritz Reiner pristopil k njemu in mu iniiiiiiiiiiiiiMmmiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiMiiiuiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHitiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiuumiiiiuuiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes bo vaše delo potekalo veselo in brezskrbno. Dejstvo, da ste koristni tudi drugim, vas bo izpolnilo z velikim zadoščenjem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prehodno nerazpoloženje v zvezi z nerazumevanjem od strani vaših sorodnikov. Spremeniti boste morali svoj čustveni program. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ničesar ne prepustite naključju, vse dobro prej premislite. Neka vaša velika želja bo izpolnjena. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo zelo primeren za znanstvena raziskovanja in kulturno dejavnost. Za odstranitev slabega razpoloženja v družini je od vaše strani potrebna večja elastičnost. I LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte HOROSKOP ugodno vplivati na to, da bi med sodelavci prišlo do pomiritve. Skušajte ohraniti najboljše odnose z vsemi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Branite svoje interese s pomočjo povečane diplomatičnosti. Postavite se po robu lastni melanholiji. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne umikajte se pred neko svojo socialno In poslovno obveznostjo. Na čustvenem področju bodite bolj diskretni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S svojim preveč drznim načrtom boste povzročili razdor. Ne ponavljajte v družini neke stare napake. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) S svojo odlično prisebnostjo boste u-spešno rešili neko nepredvideno vprašanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan bo ugoden za reševanje vseh praktičnih vprašanj. Na osnovi obojestranskega razumevanja se bo neko čustvo še bolj utrdilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj previdni v poslovanju z denarjem. Pozabite na lastne težkoče in pomagajte prijatelju, ki se ono, o ,.,I| “»chuk.1. v svojem suunovanju RIBI (od 20.2. do 20.3.) Srečali! • , , , . . . se boste z vplivno osebo, od ka- lma dva klavirja, enega znamke tera je odvisen vaš nadaljnji uspeh rekel: «o še danes v nekaterih mestnih predelih dohava vode nekoliko omejena Veliki nalivi v zadnjih dneh, ki so prizadeli tudi področje ob izvirih voda iz katerih črpajo pitno vodo za Trst, so povzročili precejšnje nevšečnosti štivanskemu in nabrežinskemu vodovodu in seveda s tem podjetju Acegat ter tržaškemu občinskemu higienskemu uradu, ki stalno nadzorujeta mestni vodovod, da je prebivalstvu zagotovljena zdrava, pitna voda. V nedeljo in tudi včeraj (predvsem dopoldne) so mnogi meščani in občani opazili, da jim iz vodovodne pipe v stanovanju teče kalna voda. To so seveda že v nedeljo takoj opazili tudi uslužbenci Acegata, ki so poklicali občinskega zdravnika dr. Fabianija, da se je lahko osebno prepričal, kaj se dogaja. Tehničnemu osebju Acegata ni bilo težko ugotoviti izvor te nečiste vode. Naprave za prečiščevanje vode, kt delujejo v štivanskem v nabrežinskem vodovodu, niso utegnile prečistiti zelo blatne vode Timava in podzemeljskih izvirov pod Krtždm.-Umazanija je filtre v kratkem zamašila in voda se je nato pretakala v vodovodne cevi nezadostno prečiščena. Osebje Acegata Je takoj začelo s čiščenjem filtrov. To delo pa zahteva precej časa in hkrati tudi manjšo dobavo vode v vodovodno razdeljevalno omrežje. Občinski zdravnik dr. Fabiani pa Je takoj naročil Acegatu, naj spustijo v vodo večjo količino klora, da se s tem vsaka najmanjša možnost okužbe vode prepreči. Zato higienski urad tudi stalno nadzoruje pitnost vode. Na občinskem oddelku za zdravstvo in higieno so nam zagotovili, da niso v nedeljo in včeraj našli nobenih klic, ki bi lahko zbudile dvom, da voda ni pitna. Razumljivo je, da so se ljudje v nekaterih mestnih predelih, kjer je voda pritekla iz pip precej motna, zbali in se vprašali, kaj se pravzaprav dogaja. Ze včeraj se je položaj precej izboljšal in je dobava vode iz štivanskega vodovoda že skoraj normalna. Večje dela pa Imajo tehniki Acegata z vodo iz nabrežinskega vodovoda, ker so tamkajšnji izvirki mnogo bolj motni kot Timav. Kljub temu pa zagotavljajo, da bo v nekaj dneh vprašanje obeh vodovodov popolnoma normalizirano in da se že sedaj ni treba bati, da voda ni pitna. Zgradi nujnega čiščenja po več filtrov hkrati tako v štivanskem kot tudi v nabrežinskem vodovodu, so bili prisiljeni omejiti doba-vo vode, kar je pozvročilo, da so nekateri predeli mesta začasno o-stali brez vode. Toda ti pojavi so bili bolj redki in je bilo mesto kljub vsemu skoraj normalno zala-gano z vodo. Da ni prišlo do večjega pomanjkanja se je treba za-hvaliti dejstvu, da se je to zgodilo v teh že hladnejših dneh, ko mesto porabi mnogo manj vode kot v poletni vročini. Zato je mesto manj občutilo zmanjšanje količine vode od 125.000 kub. metrov na 105.000 kub. metrov dnevno. Kot smo že omenili, bo pomanjkanje vode samo v nekaterih predelih v določenih dnevnih urah trajalo morda največ do Jutri, nakar se bo stanje ponovno popolnoma normaliziralo. Ponovno poudarjamo, kot so nam zagotovili pristojni higienski organi, da je voda pitna in da ni treba imeti v tem pogledu nobenih skrbi. Tudi večjo količino klora v vodi za nekaj dni Je treba sprejeti kot nujen ukrep za zagotovitev javnega zdravstva. SS je počastila spomin bazoviških žrtev Slovenska skupnost je v nedeljo dopoldne počastila bazoviške junake, ki so jih pred 35 leti ustrelili fašisti na bazoviški gmajni. Najprej je bila v bazoviški farni cerkvi maša zadušnlca, ki jo je daroval domači župnik živec. Po maši so bile ob katafaiku molitve za žrtve, cerkveni zbor je pa ubrano zapel dve pretresljivi žalostinki. Po maši je bila spominska svečanost pred spomenikom na bazoviškem strelišču. Drago Štoka Je navzočim najprej obudil spomin na vzdušje, ki je vladalo na Primorskem ob tem tragičnem dogodku, ter Je orisal vlogo in pomen delovanja bazoviških junakov in njihovih^ soborcev. >■ Med drugim je poudaril, da so se bazoviški mučeniki prvi organizirano uprli raznarodovanju in diktaturi. ‘ 'BoHlf so Š6 za ohranitev slovenstva v naših krajih in za boljšo in pravičnejšo bodočnost svojega naroda. Bazoviški junaki so zanetili vse- Sinoči smo v tovariškem razpoloženju proslavili 50-letnico našega dragega delovnega tovariša ALBINA BUBNIČA. Ob njegovem življenjskem jubileju mu iz vsega srca želimo še mnogo zdravih in srečnih let v našem krogu z izrecno željo, da bi še dolgo bili deležni njegovega nepogrešljivega deleža v korist vse slovenske skupnosti v Italiji. Avgustovski promet na avtonomnem računu Avgustovski promet v okviru avtonomnega računa, v okviru katerega se poravnavajo medsebojne trgovinske obveznosti podjetij, ki poslujejo v smislu videmskega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu, je bil glede na to mrtvo poletno sezono zadovoljiv, saj je le neznatno zaostal za Juli 1-skim prometom. Vplačil na avtonomni račun kot protivrednost za blago, ki so ga tržaška podjetta uvozi'8 z Jugoslovanskega obmejnega področja, Je bilo 300.872.177 lir, izplačil, tj. za promet v obraini smeri, pa 341.640 819 lir. Skunen promet Je tako dosegel vrednost 842.512.996 lir. splošen upor proti zatiralcem. I-skra upora, ki. so jo ti junaki takrat prižgali, se Je pozneje razširila v požar. Primorski Slovenci so se kot en mož dvignili proti zatiralcem. Tisoči in tisoči so zgrabili za orožje ter se borili za obrambo in svobodo svojega naroda. Nato je govornik orisal dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda: pošiljanja otrok v slovensko šolo, čuvanje naše zemlje itd. Poudaril je politiko miru in prijateljstva narodov, ki živijo na istem ozemlju, kar je predpogoj slehernemu gospodarskemu in socialnemu napredku. Na osnovi popolne dejanske enakopravnosti vseh državljanov in ob spoštovanju pravic naše etnične skupnosti, naj še razvije nova doba sožitja med tu živečima narodoma. Naj nas tu pred bazoviškim spomenikom, je zaključil govornik, druži spomin vseh mučenih, preganjanih in padlih — od prve do zaključka druge svetovne vojne. Nato je dr. Avgust Sfiligoj, ki je eden izmed obsojencev rimskega procesa, nanizal nekaj osebnih spominov na bazoviške junake ter podčrtal njihov veliki delež v antifašističnem boju. Med govoroma sta občuteno recitirala šlrokove pesmi Nora Jankovič in Saša Rudolf. Maše zadušnice in spominske svečanosti so se udeležila zastopstva Slovenske skupnosti Jutri, 8. septembra bo ob 18,30 na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje, ki ga prireja tržaška avtonomna federacija KP v znak solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. O junaški borbi Vietnamcev in o mednarodnem položaju bo govoril _________________________________ senator Vidali iiiiiiiiiiiiiimiiiuMiiiiiiiimimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii V SOBOTO BO ZNAN IZID DRAŽBE «Yulcania» bo še služila za prevažanje potnikov? Po nepotrjenih vesteh naj bi jo odkupilo neko brodarsko podjetje - Kje bodo razdirali eno ali obe odsluženi velikanki? genti prometne policije in bolničarji RK, ki so ponesrečenega Ben-' Čiča odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč zaradi ran in odrgnin na desnem komolcu in levem kolenu ter ga odslovili s prognozo okrevanja v treh dneh. Avto v kanalu V nedeljo dopoldne nekaj pred 9. uro so redki prisotni bili priče kako je neki avto zavozil v kanal na Ponterossu. Kmalu nato pa so videli, kako je iz avtomobila in iz vode izplavala neka gospodična in zlezla na breg. Dramatični pripetljaj, ki bi lahko imel tudi hujše posledice, se je _ kot rečeno — pripetil nekaj pred 9. uro, ko je dekle parkiralo svoj avto «austin» 40 TS 44398 ob kanalu blizu kioska na vogalu Ul. Roma in Rossini. Ko se je pripravljala, da bi izstopila, je avto iz neznanih vzrokov začel drseti proti robu kanala, nato pa je zgrmel v kana) med spodaj zasidranimi čolni. Mladenka je bila toliko pogumna in prisebna, da je še pravočasno odprla vrata in medtem ko se je avto počasi napolnjeval z vodo, zlezla iz neprijetnega položaja in z nekaj močnimi zamahi dosegla breg, avto pa se je medtem seveda potopil. Avtomobil je nekoliko pozneje potegnilo iz vode specializirano podjetje Zampa s pomočjo močnega žerjava in pa seveda s sodelovanjem potapljača ln gasilcev, ki so avto v globini okrog 2 in pol metra privezali na jeklene vrvi. LADJE V PRISTANIŠČU Guldensand (Nemčija), Mynias (Holandska), C. di Siracusa, Vicenza, Messapia, Antonia Cosulich, Satur-nia, Vulcanla, Saipa II, Oceanus, E-ros, Auriga, Alba (It.), Eyal (Izrael), Perna, Istra, Korana, Bela Krajina (Jug.), Atromltos, Arlston (Grčija), Axum (Etiopija), T. Stavros (Maroko), Chicbln n. 25 (Panama), G. Bro-vig (Norveška) TEČAJ O ORGANIZACIJI PREVOZOV EGS Jedrska energija za ladje je še vedno predraga Ustanovni sporazum o evropski skup-nosti zavira razvoj civilnega letalstva Kot smo poročali že pred dnevi, se bo konec tega tedna zvedelo, kakšna usoda čaka veliki prekooceanski ladji «SaU(rnio» in «Vul-camo» Paroplovna družba «Italia», ki je lastnica obeh ladij, je že pred nekaj tedni razpisala dražbo za prodajo obeh orjakov. Dražbe se Je udeležilo več podjetij, ki se u-kvarjajo z razdiranjem starih lati^ ter baje tudi neka brodarska družba. Po nepotrjenih vesteh je ta pripravljena odkupiti «Vulca-nio:> ter jo ponovno uporabiti za prevažanje potnikov. Na ta sklep je družba navedla potrebo, da zagotovi neprekinjeno službo na določenih progah, ki so jo doslej o-pravljale nekatere druge ladje, ki pa so začasno Izločene Iz obratovanja. Spričo tega ne gre torej za stalno uporabo «Vu!canie» v plovbi. Vest doslej še ni bila uradno potrjena, čeprav se te možnosti v prizadetih krogih ne izključuje. Do sobote se bo na vsak način zvedelo, kaj bo z obema ladjama. V mestu se pričakuje, da bodo dela za razdiranje (ene ali pa obeh ladij) zaupali specializiranemu tržaškemu podjetju, ki se je tudi udeležilo dražbe. Taka odločitev bj bila tudi gospodarsko koristna za Trst, saj bi zagotovila delo številnim delavcem za skoraj dve leti. Poleg tega je treba upoštevati tudi veliko vrednost raznega materiala, ki bi ga pridobili z razdiranjem. Vespist v Fiat 600 Ko se je v nedeljo zvečer okrog 20.30 20-letni krojač Lino Benčič iz Križa 171, peljal s svojo vespo TS 26863 po Miramarskem drevoredu proti Sesljanu, je v višini stavbe št. 113 trčil v fiat 600 TS 27265, ki ga je v nasprotni smeri vozil 50-letni Bruno Alzetta iz Ul. Vidal! 5, ki je prav tedaj začel zavijati v Ul. Moncolana. Po trčenju je Benčič padel z vespe, ta pa je zdrvela še naprej ln trčila v avto fiat 1100 TS 63129, s katerim je 34-letni Antonio Vasto-la lz Ul. del Porta 123 sledi) Al-zettl. i Na kraj nesreče so prihiteli a- V okviru mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov evropske gospodarske skupnosti je včeraj dopoldne predaval ravnatelj trgovinske mornarice tajništva francoske trgovinske mornarice Inž. Rocquemont o temi: «Bodoči razvoj jedrske energije v trgovinski mornaričl)). Na ladjah, je poudaril govornik, bo jedrski reaktor nadomestil samo ladijske kotle, saj bodo na ladji kot doslej še vedno ostale turbine, kondenzatorji, črpalke Itd. Prednosti jedrskega pogona so zelo velike. Teža goriva je skoraj neznatna. Povprečna trgovska ladja, ki ima 7000 KM na os, bi porabila dnevno 25 gramov «urana 235», ali povprečno eno milijoninko teže petrolejskega goriva. Kljub temu, je ugotovil prcf. Rocquemont, so stroški z jedrsko energijo še vedno mnogo večji. Za njim je včeraj govoril svetnik centra za razvoj ietaissega prometa iz Rima, ki je najprej u-gotovil. da ustanovni sporazum o evropski skupnosti v členu 84 močno ovira razvoj civilnega letalstva v okviru evropske gospodarske skupnosti, čeprav je namen skupnosti popolnoma sprostiti gospodarske odnose med članicami. Ta resen položaj civilnega, letalstva v Evropi še bolj ovirajo prevelika razdalja med letališči in mestnimi središči, ter vedno večja gospodarska in demografska koncentracija v Evropi, ki omejuje področja za potovanje poslovnih ljudi. Tudi politični položaj v Evropi ovira nadaljnji razvoj civilnega letalstva, ki je odvisen od političnih sporazumov med posameznimi državami. Zaradi teh in še drugih vzrokov, je ugotovil govornik, je evropsko civilno letalstvo sorazmerno zelo šibko, medtem ko so edino medkontinentalne zveze tiste, ki nudijo evropskim družbam dejanske koristi, od katerih je seveda odvisno tudi evropsko letalstvo. Prispevajte ,ta DIJAŠKO MATilUO! Razpis dveh natečajev za dve upravni mesti na slov. trg. akademiji Pokrajinska uprava je razpisala javni izpitni natečaj za eno mesto asistenta tečaja za knjigovodstvo pri Slovenski trgovski akademiji v Trstu. Prizadeti kandidati morajo imeti diplomo knjigovodje (ragioniere) ali pa trgovskega izvedenca, ki so io dobili v eni od šol v italijanski’fepubliki; Javni izpitni natečaj za eno mesto administrativnega tajnika Slo venske trgovske* akademije. Pri zadeti kandidati morajo imeti diplomo knjigovodje (ragioniere) ali pa trgovskega izvedenca, ki so jo dobili v eni od šol v italijanski republiki: Javni izpitni natečaj za eno mesto tehničnega pomočnika pri Slovenski trgovski akademiji. Prizadeti kandidati morajo imeti spričevalo srednje šole prve stopnje, ki so ga dobili v eni od šol v italijanski republiki. Za vsa tri razpisana mesta morajo kandidati popolnoma obvladati slovenščino. Prošnje za natečaj je treba vložiti najkasneje do 9. oktobra 1965. Kandidati ne smejo imeti več kot 30 let. Zj vse ostale informacije se prizadeti lahko obrnejo na urad za osebje tržaške pokrajinske u-prave, Ulica Geppa št. 21. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši dnevno od 9. do 12. ure v pisarni GM (tel. 29-779) in se zaključi v soboto 11. septembra. Vpisovanje v Nabrežini bo 8. septembra od 10. do 12. ure v prostoru glasbene šole (bivša strokovna šola) Isti dan bo vpisovanje od 12. do 13. ure v Devinu v prostoru glasbene šole. Vpisovanje na Proseku bo v torek 7. septembra ob 18. uri v dvorani PD Prosek-Kontovel. Vpisovanje v Trebčah bo v petek 10. septembra ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma. Pričetek pouka bo v ponedeljek, 13 septembra. Poučuje se klavir, kitara, harmonika, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Sprejemamo tudi prijave za pouk solopetja, ki ga bo vodil priznani strokovnjak. Lep uspeh festivala «Unita» na Pončani Drevi se bo v parku v Pončani slovesno zaključil štiridnevni festival «Unlt&», ki ga je priredila avtonomna federacija KP. Spored prireditve ne predvideva kake posebne politične manifestacije, ker je bila ta že predvčerajšnjim ob 18.30. Velikemu številu prisotnih sta v nedeljo popoldne spregovorila dolinski župan Dušan Lovri-ha in član centralnega komiteja Luigi Pintor. Dušan Lovriha Je v svojem govoru razčlenil politični položaj v državnem in krajevnem merilu. Se prav posebej se je zadržal pri pre-osnovi tržaškega občinskega odbora in na splošno pri politiki levega centra v Trstu. V tej zvezi Je poudaril že znano stališče KP, da nosilci te politike zasledujejo s svojimi pobudami cepljenje sil delavskega razreda na splošno in slovenskega življa posebej. Stranke levega centra skušajo na ta način strumentalizirati Slovence v borbo proti Komunistični partiji. Spričo tega je Lovriha pozval vse Slovence, da nudijo svojo podporo politiki KP, ker bodo samo na ta način učinkovito ščitili svoje narodnostne koristi. V italijanščini Je govoril Pintor, ki j? v svojem govoru obravnaval splošna politična vprašanja, ki so v ospredju pažnje Komunistične partije Italije: vojna v Vietnamu, strahovita nesreča v Mattmarku itd. Predstavnik KP Je poudaril, da je razvoj dogodkov potrdil pravilnost stališč stranke. Posebno glede nedavnih poplav, ki so prizadele področja v srednji in severni Italiji, je menil, da so te povzročile mnogo hujšo škodo, ker se ni upoštevalo stalnih opozoril komunističnih poslancev in senatorjev, naj se pravočasno gradi nasipe ter ureja vodne tokove. V zvezi s politiko levega centra je omenil Nennijevo pismo, za katerega je dejal, da predstavlja popolno kapitulacijo pred socialdemokratskimi zahtevami. Festival «Unitž» se je nadaljeval včeraj. Sinoči so nastopili pevci zbora «Nuovo canzoniere italiano«, ki so zapeli vrsto pesmi. Na sporedu so bile pesmi delavskega razreda, pesmi, ki poveličujejo borbo za mir ter partizansko borbo. Med drugimi so nastopili Sandra Man-tovani, Ivan Della Mea ter Gio-vanna Daffini Carpi. Kot smo dejali se bo festival nadaljeval danes popoldne, in sicer ob 17. uri. Igrali bodo trije an-sambli. Obiskovalcem bodo na raz-polago najrazličnejše dobrine in dobre kapljice vina. Poleg tega si bodo ogledali dobro urejeno razsta vo slovenskih in italijanskih knjig. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI R M V Vabimo, vse tabornike, da se v nedeljo, 12. t.m. udeležijo proslave ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Po proslavi bo ob spomeniku važen razgovor. Nadzorni odbor Razstave V galeriji Alclone razstavlja od 7. do 21 t.m. skupina G.A.G. (Glori Calligarls, Piero Caruzzi, Giullano Kirchmayr, Rolando Mascario, Gian-carlo Stacul in Dino Zorzenon). Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v 2. ln 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra," Državna srednja Sola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. in 3: razred do' 25. septembra1 Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg -azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrSI vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella St. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Havnateljstvo Drž. srednje Sole ln lnd. strok. Sole v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. ln lil. razred do 25. septembra t.l. Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenostnl izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s Pismenim Izpitom iz italijanščine, vpisovanje za šolsko leto 1965 1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. in 3 razred zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne srednje šole na Katinarl obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965-19n6 vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o-glasni deski. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da je vpisovanje za II. In III. razred do 25. septembra 1966. Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda «G.R. Carli* sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni1 dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu «G.R Carli« je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne šole za upravne izvedence in korespon-dente v tujih jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Diaz 20 od 10.30 do 11.30, in sicer do 25. trn. Državni tehnični trgovski zavod «Carli» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dtjake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) in trgovskega Izvedenca. V prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa 9/II., bo danes, 7. septembra ob 20.30 otvoritev DOKUMENTARNE RAZSTAVE OB 35. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA TER OB 20. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure do vključno sobote, 11. septembra. Poletne prireditve Danes v Mlramaru »Luči in zvoki«. Predstave ob 21. in ob 22.15. obe v italijanščini «Massimilano e Car-lotta« Nazionale 16.15 «Pazzo per le don-ne» Metrocolor. — Elvis Presley, Shelley Fabares. Arcobaleno 16.00 «Nodo scorsoio« Troy Donahue, Barry Sullivan. Exrelsior 16.00 «Ballata selvaggia« Gary Cooper. Anthonv Qu,nn, Barbara Stanvvich Fenice 16,15 «Mezzo dollaro d’argen-to» Metrocolor. Russ Tamblyn. Maria Granada. Grattacielo 16.00 «L'amore tra gli »* nimali« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16,30 «11 pugno prolbito delTagente VVarner« Eddie Con-stantine. Filodrammatico 16.30 «X 2 operazio-ne Oklnawa (Le rane del mare)» Richard Widmark, Jeffrey Hunter. Aurora 16.30 «Siberia anno 50» Cristallo 16.30 KScotland Yard sezlo-ne omicidi« Sean Connery. Garibaldi 16.30 «1 cattiivi codpi« Simone Signoret. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 »Crescendo per un de-lltto« Technicolor Jean Paul Bel-mondo. Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «Vento caldo di batta-glia« Vittorlo Veneto Revija kriminalnih filmov. 16.15 «11 delitto di Teresa Desquireux» Prepovedano mladini pod 16. letom. Moderno 16,30 «Brooklin chiama po-Mzia« Anthony Quinn. Prepovedano mladini pod 16. letom Astoria 17.00 «Squadrig'lla G 33» —' Technicolor. CMft Robertson, George Chakiris. Astra Počitek. Abbazla 16.00 «La vergl-ne dl cera« Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Una valigia plena »■ donne« Technicolor. Prepovedano mladini! pod 18. letom. Ljudska prosveta Prva vaja pevskega društva Slovenec iz Boršta bo jutri, 8. t.m. ob 16,45 v društvenih prostorih. Odbor. SPDT priredi 19. septembra izlet v Bohinj preko Litostrojske koče. Od tu se lahko planinci povzpejo na črno prst. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. • • • PD ligo Grudem iz Nabrežine priredi v nedeljo 19. sept. mladinski avtobusni izlet na Bled. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva vsak večer od 21. do 21.30 Vpisovanje se zaključi ob zasedbi vseh mest. • * * Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 26. septembra ». izlet v Bohinj z ogledom kravjega bala. Vpisovanje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 20.30 do 21.3» na sedežu društva, Via di Rervola 124. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 5. im 6. septembra 19®* se je v Trstu rodilo 25 otrok, umrlo pa Je 17 oseb, UMRLI SO: 72-letnl Glovanni La-cenere, 69-letnl Oscar Sacchi, 54-let-nl Antonio Derevltsky, 77-letna Gio-vanna Coceamcig vd. Visintin. 55-letni Marcello Battigelli, 65-letna A-lice Peterlungher vd. Oliani, 83-let-na Emilia Bisaro vd. Plschianz, 50* letna Tecla Tirabassi por. VirgilL 53-letni Glovanni Marini, 87-letn* Maria VViltschek vd Luccl. 63-letn4 Antonia Zega vd. Ferfoglia, 80-la* na Maria Paucic vd. Floreanl, 5*-letna Alma Roettinger por. MalutUi 86-letna "lvira Borghet vd. Toso. 7* letna Linda Tonello por. Bearzattl. 69-letni Francesco Valtolina, 84-let1 na Virginia Fattor vd. Spazzapan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6 9. — 12. 9.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)« dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8: Tamaro m Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1: Al Due Mori, Trg U-nltš 4; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 16. ure Godina, Trg S. Giacomo 11 AM* Minerva, Trg S Francesco 11 At Due Mori, Trg Unitži 4; G. PaP»-Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)! dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr S‘-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro m Neri, Ul, Dante 7. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Te- Za vpis v razne razrede naj se £«* Dijaško* Matic« prizadet! zglasijo v tajništvu šole ln U lir za Pro^etnodruštvo Ske-v Ul. Diaz štev. 20 od 1L do 12. ure deni Naznanjamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša predraga mama in nona MARIJA PEČAR Pogreb drage pokojnice bo danes ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: sinovi, hči, snahe In vnuki Bazovica, 7.9.1965 NENAVADNA NESREČA BREZ HUJŠIH ŽRTEV V ritenski vožnji podri ograjo in z avtom padel v globoko jamo Nesrečo je pripisati šoferjevi nespretnosti ali pa neizurjenosti Popolnoma nov avto z začasno tablico močno poškodovan , Vfieraj popoldne okoli 15. ure se 7 ni del Ghirlandaio na vogalu n*’ Mantegna pripetila nenavadna ?ron)etna nesreča, ki le za las ni sr2i e^oveških žrtev, ampak na srečo le lažjega ranjenca. Ob Isti uri se je pripeljal domov * avtom fiat 850, ki ima še začasno evidenčno tablico Z 42784, 28-let. in «gl° Calucci iz Ul. Ghirlanda-° 33- Skupaj z njim se je na sprednjem sedežu peljal tudi nje-gov 67-letni oče Pietro Calucci, ki stanuje z njim v isti hiši. iJra kt parkiral svoj avto na do-,7eiJ? mesto, ga je Sergio Calucci ‘apeljal ritenski. Pri tem pa je ‘grešil smer ter je s precejšnjo ™o Udaril v ograjo gradbišča, kjer podjetje Cividin Rosenwasser gra-7* novo stanovanjsko hišo. Nesre-a bi se končala brez hudih po- pa se je pobil po desni strani tilnika ter po desni ključnici. Poleg tega je dobil lobanjsko travmo. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ne-vrokiruškem oddelku 10 dni. Avto je iz jame izvklekel premični žerjav podjetja Zampa. Popolnoma novo vozilo je zaradi karam-bola hudo poškodovano. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Gorici Sola Glasbene Matice v Gorici začenja s svojim rednim poukom v ponedeljek 13. septembra. Vpisovanje v Gorici, Ascolijeva ulica 1, bo trajalo od ponedeljka 6. do sobote 11. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. V Standrežu bo vpisovanje v torek 7. septembra od 17. do 19 ure pri g, Francu Lupinu. V Sovodnjan bo vpisovanje v sredo 8. septembra od 17. do 19 ure v prosvetni dvoranici. mnA*C’ ne ki bil udarec tako nočan, da je avto podrl ograjo in i.® ne bi bila onkraj ograje že iz-Jw?ana 4 metre globoka jama, kjer °do namestili kletne prostore no-^f/adbe. Tako je avto ritenski ‘urknii v globino ter treščil z vso pi? z zadnjim delom na dno jame. nri nez8°di se Sergio Calucci ni prav nič poškodoval. Njegov oče ‘""•nuuilHituni,,,,,.........um..min.i.... Tragična odločitev bivšega interniranca v Mauthausnu S kamnom privezanim za vrat skočil v morje in utonil Ko sta ga sin in neki kopalec potegnila na pomol, je bil nesrečnik že mrtev tJL .Ziljskem zalivu je v nedeljo jjopoidne utonil 52-letni mizar Giordano Millo, ki Je skupno z ženo n sinom Enzom, starim 17 let, “'snoval na št. 3 v zaselku Darsel-a Millo je bil živčno zelo razr--Sri Njegova bolezen je bila tra-S Posledica grozot, ki Jih je Mo iv.el v nacističnem taborišču "authausenu, in ki so pustile v jagovi duševnosti nepopravljive Iphk ]ce’ 4ePrav se Je v zadnjih niči Že trlkrat zdravil v umoboi- Nesrcinj Giordano Millo Je o-ri 13 30 odšel brez pozdrava od oAo ’ toda sln Je opazil, da je ^Pravil v žep močno vrv. Za-lio\? 'en mu Je v primerni odda-doi i11 za4el slediti in tako je vi-. ‘> da se je oče napotil proti ste-n»rt* pelJe Proti obali. Toda ne-v!,uoma ga je na enem izmed šte-in irh ovinkov izgubil izpred oči . ko ga je znova zagledal, Je bilo nun?reP°zno- Prav v tistem tre-honfU se Je namreč oče s kam-Privezanim za vrat, nti Olmi. hf»n“ lesenega pomola v p ® Številke 41 na Punti unui. , , rašeni in pretreseni Enzo sk.,« °J stekel k pomolu ih se raiHl?0 8 23-letnim Ervinom Gl-«jem- kl se Je tam kopal, posti i z? obetom v vodo, toda ko sta 0(;esžskupnimi močmi zagrabila. Je ]nTroUp!o sta potegnila na kopno ki. ga Položila na leseni pomol, vioH-,ga Je nekollKo kasneje pre-Cftiii > fntlJski zdravnik dr. Ron-nai}’ kl Je tudl izdal potrdilo o a£ °Pu smrti. ktn.oti avo so vzeli v roke miljski odliv.!! erJ*, vendar pa tragična va « uV nesrečnega moža ne skri-Cp-bubenih tajnosti. Kot že re-Mtiu, trpljenje v Mauthausenu neozdravljivo omračilo um. j- gosto je bil živčen in razrvan. Je i Pred lanskim božičem in n* na finančno poveljstvo dal Pvfsene4enlm stražnikom pove-da’ 7aLJe Ubil lastno ženo. Seve-sar-bl bilo nič res in Je bila ta nih^A04158 le Plod njegovih bol-vratk?°?ganov- Dvajset let po poko tJi z nacističnega pekla je ta-nje tra8lčno zaključil svoje življe- Avto ga je podrl nenfer2l ob 1450 so na sprejemani oddelku splošne bolnišnice nu-Ju .Prvo pomoč 28-letnemu Zidarič „^nandu Salnu iz Ul. Molino hialn 0 88> ki se je poškodoval Drok„.,prel Pri cestni nesreči na zu t?i„ za Pešce v Ul. Oriani bli-K« c°rridoni. podri ie ?ain prečkal ulico, ga Je ni uri na tla z avtom fiat 600 33-let. vis*oFl°o Kneppes iz Ul. Sara Da-naioiii' kneppes je ponesrečenca lial ,, n,a svoj avto ter ga odpele -Piošno bolnišnico. Zdravnik Do ^.0t0vil. da se je Sain pobil jem izdelovala škatle iz lepenke, ji je stroj nenadoma padel na desno stopalo ter ji poškodoval gleženj. Ob 16,25 so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku približno 10 dni. Železen drog padel delavcu na roko Na delovišču, opesarne «Forna-ci Val d’Adlge» pri Orehu se je v nedeljo dopoldne ponesrečil 38-letni delavec Olindo Casagrande iz Ul. Flavla (Stramar) 135. Ko Je bil zaposlen pri črpalki, je nanj padel z zida železen drog na roko in mu povzročil precejšnjo rano ter verjeten zlom sredinca. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljal! v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Kdaj in kje bo vpisovanje v Števerjanu, bo naknadno objav ljeno. Vpisovanje v slovenske osnovne šole Didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole za Gorico in Doberdob sporočata, da se bo začelo vpisovanje otrok v te šole dne 16. septembra ter bo trajalo do vključno 27. septembra. Staršem se priporoča, naj vpišejo svoje otroke že takoj v začetku da bodo učitelji lahko pravočasno naročili učne knjige in druga učila ter jih dobili do začetka pouka, ki je določen za 1. oktober. Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v Gorici Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1965-1963 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, motajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila pte.imejo prosilci pri upravi slovenskega dijaškega doma v UMci Montesanto 84, vsak delavnik od 10, do 12. ure. Delitev sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča da je v teku do 30. septembra razdeljevanje živil proste cone za potrošnike iz Gorice, Sovodenj in pokrajine za september. Vsak upravičenec prejme po 2 kg sladkorja na odrezek št. 35 živilske nakaznice in po najvišji ceni 140 lir za kg. Nadalje prejme po 250 g surove kave na odrezek št. 36 ter po en liter semenskega olja, ki ga lahko kupi pri svojem običajnem trgovcu. iiiiiiimiiiiitiiiiiiiimiMiiiiiiiiiMiiiiimiimiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiMtiiTTiiii UPRAVIČENO NEGODOVANJE NA KOSOVELU Zadnji del «Stare ceste» spremenjen v hudournik Že dobro leto samevajo ob poli odločne cevi, na kulere pa so - s cesto vred - očitno pozabili Po da se je Sain pobil snprn fnem sencu, desni roki. de-vel v, ^Pestju in desni nogi. Ozdri Vel bo v 6 dneh. Nesreča na delu PrpoitVlta Armanda Angelini por. MaiJril?’ stara 44 let od Spodnje han 2032- Je včeraj, kot vsak loim«i!rldno delala na svojem de-tripcH mestu v podjetju Pastificio šestino. Ko Je s posebnim stro- Ju/tena že mnogo let je minilo, odkar smo prvič v našem časniku Opozorili občinsko upravo na razrito cesto na Kontovelu, in sicer na zadnji del «Stare cesten, ki pelje iz Barkovelj na Kontovel in ki spada dejansko že med vaške poti. O potrebi po popravilu te ceste, v dolžini dobrih 100 metrov, smo se še nekajkrat oglasili, ko smo ugotovili, da naše prejšnje pisanje ni nič pomagalo. Poleg tega pa Je bilo vloženih tudi nekaj vprašanj v občinskem svetu, na katera odbornik za javna dela še ni odgovoril, čeprav je poteklo že mnogo časa. To pa še ni dovolj. Prizadeti prebivalci, so osebno šli na občinski oddelek za javna dela in tam predložili prošnjo, naj vendarle enkrat popravijo to cesto, ki je v takšnem stanju, da ni mogoče po njej več voziti z nobenim vozilom. Celo pešci se te poti izogibajo, ker je po njej skoraj nemogoče hoditi, saj se je v zadnjih letih spremenila v strugo hudournika. Vse to pisanje, posredovanje občinskih svetovalcev in osebno zanimanje prizadetih prebivalcev, ki ob tej cesti stanujejo, ni doslej ničesar pomagalo. Cesta je v vedno slabšem stanju in je neka družina, ki ima hišo bolj proti vrhu poti, prisiljena, da od časa do časa sama vrže na cestišče nekaj materiala in vsaj za silo izravna pot do svojega doma. Kaj takega se dejansko, vsaj na Kontovelu, še ni pripetilo. Pri tem pa je treba še omeniti, da so pred dobrim letom dni občinski delavci pripeljali nekaj odtočnih cevi, ki naj bi jih postavili ob cesti, preden naj bi začeli z ureditvijo cestišča. Toda vse zanimanje občinske uprave se je končalo pri tem. TiMMSk-n Predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Me-tr° film: ■...:*• Tudi v Beneški Sloveniji občutijo krizo v gradbeništvu V Huminu bo 26. septembra 42. kongres furlanskega filološkega društva lllllllimilllllllllllltHIMIHtltltlllllMItiHllimillillltltlllllllllllllltlllllMtlMIIIIMIIHMIIIIIIIMIIIIIIinillllllllHM VESTI IZ ŠTANDREŽA Nadloga podgan in muh zaradi odloženih smeti Občinski zdravstveni urad naj sprejeme potrebne ukrepe — 6 — 7. septembra 1965 IZIDI ‘Atalanta — Fiorentina 1-1 Bologna •Bologna — Cagliari 1-0 Juventus ‘Brescia - — Catania 4-1 Brescia •Inter — Varese 5-2 Inter (odigrana v soboto) Napoli ‘Juventus — Foggia 1-0 Atalanta *L.R. Vicenza — Roma 1-1 Fiorentina ‘Lazio -r- Milan 04) L. Vicenza •Napoli — - Spal 4-2 Roma ‘Sampdoria — Torino 1-1 Sampdoria Prihodnje tekme (12. sept.) Atalanta • Juventus; Cagliari -Sampdoria; Fiorentina - Brescia; L R. Vicenza • Inter; Milan -Foggia; Napoll - Catanla; Roma-Spal; Torino - Lazio; Varese -Bologna. Torino Lazio Milan Spal Varese Catunia Cagliari Foggia 0 0 2 4 BL A13 JSL IZIDI LESTVICA Monza — ‘Alessandria 1-0 Potenza I 1 0 0 2 0 2 ‘Catanzaro — Padova 14) Genoa 1 1 0 0 1 0 2 Genoa — ‘Lecco 14) Monza 1 1 0 0 1 0 2 •Livorno — Palermo 14) Catanzaro 1 1 0 0 1 0 2 ‘Mantova - — Pro Patria 1-0 Livorno 1 1 0 0 1 0 2 ‘Novara — Venezia 1-1 Mantova 1 1 0 0 1 0 2 •Potenza — Verona H. 2-0 Reggiana 1 1 0 0 2 1 2 ‘Reggiana - — Messina 1-1 Messina 1 • 1 0 1 1 1 ‘Reggina — Piša 2-1 Modena 1 0 1 0 1 1 1 ‘Trani — Modena 1-1 Venezia 1 0 1 0 1 1 1 Prihodnje tekme (12. sept.) Catanzaro - Piša; Genoa • Ales-sandria; Livorno • Messina; Mo-dena - Palermo; Monza - Nova ra; Pro Pa tria - Lecco; Reg-giana - Padova; Trani - Verona; Venezia - Mantova. Novara Reggiana Trani Piša Aiessandria Lecco Padova Palermo Pro Patria Verona Atalanta—Fiorentina (M) X 1. L Moldavia 1 Bologna—Cagliari (1-0) 1 2. Trader 2 Brescia—Catania (4-1) 1 2. — 1. Rutenio X Juventus—Foggia Inc. (1-0) 1 2. Mirmidone 2 L. Vicenza—Roma (M) X 3. — 1. Tognone 2 Lazio—Milan (0-0) X 2. Decano 1 Napoli—Spal (4-2) 1 4. — 1. Svizzera X Sampdoria—Torino (1-1) X 2. Isara 2 Catanzaro—Padova (1-0) 1 5. — 1. Oceano X Lecco—Genoa (0-1) 2 2. Sublime 2 Livorno—Palermo (1-0) 1 6. — 1. Triger 1 Potenza—Verona H. (2-0) 1 2. Orrido X Reggiana—Messina (M) X KVOTE KVOTE 12 — 163.709 lir 13 — 250.300 lir 11 — 13.517 lir 12 — 13.240 lir 10 — 2.326 lir HOSOMiT ITALIJANSKO PRVENSTVO A LIGE 4 goli Brescie šibki Cataniji Temnopolti Cane trikrat uspe-Milan in Torino razočarala sen Prvo kolo ngometnega prevnstva A lige je že pokazalo vrline ln sposobnosti nekaterih moštev ter napake in pomanjkljivosti drugih. Inter. ki Je v soboto nastopil proti Vareseju, Je pokazal izredno u-činkovitost napadalcev in tudi... branilca Facchettlja. Isto lahko rečemo o Bresciji, ki je Cataniji nasula kar štiri žoge v mrežo. Najlepši vtis Je zapustil Napo-11, ki je navdušil 80.000 prisotnih gledalcev (in mnogi niso mogli na stadion). Sicer se je Spat krčevito upiral in je Neapeljčanom odgovarjal milo za drago. Toda Si-vori, Altafini in predvsem temnopolti Canč so goste prisilili na kolena Sivorl sicer ni dosegel gola, a se lahko reče, da so njegovi prodori stalno zmedli branilce. Ca-nč je trikrat zadel mrežo in s tem prevzel vodstvo v lestvici strelcev, Altafini pa je tudi enkrat presenetil vratarja Spala. Najbolj je razočaral Milan, ki je moral Laziu prepustiti točko, čeprav so bili gostje zelo aktivni in čeprav se je Rivera zelo potrudil, niso mogli najti poti do gola. Tudi Juventus je nekoliko razočaral v tekmi s Foggio. Gostje so pokazali zelo živahen nogomet, ki je presenetil in zmedel Turlnča-ne. Bologna je prav tako prišla do zmage, vendar z zelo pičlo razliko, pa čeprav je imela v gosteh Cagliari. Da je ostal poraz v častnih mejah, ima največ zaslug vratar Cagliarija Mattrel, ki je u-branll številne zelo nevarne žoge Hallerja, Nielsena in tovarišev. V nedeljskem kolu je najbolj razočaral Roccov Torino, ki v tekmi s Sampdorio ni mogel preko neodločenega rezultata. Z istim rezultatom sta se zaključili tudi tekmi med Atalanto in Fiorenti-no ter Vicenzo in Romo. * * * V B ligi je bilo manj golov. Najboljši rezultat je dosegla Poten-za, ki se je tako uvrstila na prvo mesto lestvice pred Genoo in Monzo. V prvem kolu drugoligaškega prvenstva so zabeležili le dve zunanji zmagi, in sicer Monze v A-lessandriji in Genoe v Leccu. KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO V ŠPANIJI Tommy Simpson pred Altigom: prvi Anglež z mavrično majico Balmamion - najboljši Italijan - šele osmi SAN SEBASTIANO, 6. — Italijani so na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni vožnji za ama terje in tudi za profesioniste ostali praznih rok. Med profesionisti se je moral Balmamion, ki je bil najboljši v plavi majici, zadovoljiti z osmim mestom, v amaterski dirki pa so Montiju, po pregledu filma, odvzeli celo tretje mesto. Največje presenečenje prvenstva v cestni vožnji za profesioniste predstavlja zmaga Angleža Tom-myja Simpsona, ki je kot prvi Anglež v kolesarski zgodovini oblekel mavrično majico. In to popolnoma zasluženo. Anglež Je bil stalno na preži ln ko Je prišel čas napada, ni štedil s silami in ga je tudi izvedel. Z njim je bil Nemec Rudi Altlg, ki je še pred meseci nosil mavec. Danes pa sta ta dva kolesarja pustila druge daleč za seboj in sta se z naskokom bližala cilju, kjer sta se potegovala za prvo mesto. Altig je napadel, a Simpson, brez dvoma bolj svež, Je ostro odgovoril in potegnil. Altig se je moral predati, a njemu je ostala častna srebrna kolajna, na katero pred dirko morda ni niti mislil. Za prve lovorike je bilo veliko ...............................m,................m,,,,,,,,,,,,................„„„„„„„„..... V PRVI RESNEJŠI PREDPRVENSTVENI TEKMI Triestina z 1:0 klonila bolj živahnemu Pordenonu TRIESTINA: Colovatti (Dambrosi), Cattonar, Ferrara, Pez, Vargllen, Palclni, Mantovani, Da-lio, Miani (Gentill), Zerlln (Scala), Gentili (Zerlinij. PORDENONE: Bazzali, Gini, Patrizio, Bernardis, Pussini, Re, Renzulli, Zen, Betti (Asquinl), Brollo, Asquini (Zampese). SODNIK: Minozzi iz Tržiča. KOTOV: 10:8 (6:3) v korist Triestine, približno 2000 gledalcev. Lažje sta se poškodovala Asqul-ni in Betti. Slednji je v 28’ zapustil igrišče, že v prvi resnejši tekmi pred. domačimi gledalci je Triestina pripravila veliko razočaranje. Res je, da v takih primerih rezultat ni važen, a že sama igra, ki jo je Triestina prikazala, ne obeta nič dobrega. Razen nekaj izjem so igralci pokazali veliko pomanjkljivosti. Kondicija še zdaleč ni zadovoljiva, poleg tega pa nismo videli nobene vigranostl med igralci. Vse to je povzročilo, da Je že Pordenone, ki razen izredne borbenosti ni pokazal nič posebnega, spravil Tržačane v zadrego ln Jih prisilil na kolena VČERAJ OBJAVLJEN KOLEDAR TEKEM PRVENSTVA C LIGE Marzotto prvi tekmec Triestine FIRENCE, 6. — Danes so objavili razpored prvenstva C lige. Triestina, ki nastopa v A skupini, bo prvo tekmo igrala 19. t. m. proti Marzottu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo celotni koledar tekem A skupine, kjer poleg Triestine nastopata tudi CRDA iz Tržiča in Tldinese, objavili v jutrišnji številki. Kot vsako leto Je najslabšl del Triestine napad. Zaradi pomanjkanja solidnega srednjega napadalca je Frossi poslal na igrišče mladega Mianlja, ki pa je pokazal veliko nezrelosti in neodločnosti. Poskusil je sicer nekaj podvigov. ki pa nikakor niso spravili v zagato solidnih branilcev Pordenona V drugem delu Je namesto njega igral Scala. ki pa Je zaradi poškodb še zelo daleč od kondicije. Razočaral Je tudi novi nakup Zerlini, ki se nikakor ni mogel vključiti v Igro tovarišev ln Je tekal brezglavo po igrišču brez vsake koristi. Ostali, že preizkušeni napadalci pa so vseeno pokazali nekaj lepih akcij. Predvsem se je izkazal Gentill zaradi hitrih prodorov na levem krilu, v drugem delu pa je nastopil kot srednji napadalec, kjer pa se kljub dobri volji ni znašel. Mantovani Je kot vedno iskal osebne podvige in s tem škodil o-stalim, čeprav Je v nekaterih primerih resno ogrožal nasprotna vrata Dalio pa Je deloval predvsem na srednjem delu Igrišča ln vezal obrambo ln napad, žal Je bil v tem poslu preveč osamljen in se Je trudil zaman. Blizu njega Je deloval še Palclni, ki pa Je le v nekaj primerih uspešno pomagal tovarišu. Manjka mu še odločnosti. Pez je imel najtežji posel zaradi borbenosti neposrednega nasprotnika Bettlja, katerega pa je skoraj vedno nadvladal. Cattonar je zaigral solidno, vsekakor boljše kot Ferrara, ki tudi še ni v formi. Colovatti je imel malo dela, zato o njem ni mogoče izreči prave ocene. Na vsak način je bil gol neubranljiv in ni Imel vratar pri tem nobene krivde. Napako Je zagrešil v tem primeru Vargllen, ki Je bH vso tekmo precej negotov. Pozna se mu, da je lani zaradi vrste poškodb le malokrat igral v prvem moštvu. Kronika je zelo revna. Obe moštvi sta zaigrali zelo hitro, v kazenskem prostoru pa so obrambe vedno obvladale napadalce. Triestina Je le malokrat streljala v vrata, predvsem z Gentllijem ln Mantovanijem, a vedno netočno. Edini gol Je padel v drugem polčasu- v 13’ je Asquini Izvedel kot in poslal žogo pred vrata. V gneči Je bil najbolj priseben Betti, ki Je žogo z glavo usmeril v vrata. Vsi nadaljnji napadi Triestine so se razblinili pred vrati gostov. Najlepšo možnost je imel Gentill, ki pa je slabo brcnil žogo in nekaj metrov pred belo črto zgrešil cilj. U. K. uiiiiiiiiiiiiiimmmiiiimitiiiiiiiifiiimitiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Koper in N. Gorica s porazom domov Trboveljski Rudar v vodstvu lestvice V nedeljo se Je začelo tudi prvenstvo slovenske nogometne lige, kjer nastopata tudi dva predstavnika Primorske. Koper, ki je novinec v tej skupini, in Nova Gorica. Nedeljski uvodni zavrtljaj ni bil ugoden za primorski enajstorici Koprčani so gostovali v Kranju, iz katerega so morali poraženi domov. Napadalci Triglava so bili štirikrat uspešni, koprski nogometaši pa samo dvakrat. Novogoričani so morali v Celje, kjer pa so bili, kljub porazu, enakovredni gostiteljem. Res da so domači trikrat zadeli vratnico, a res Je tudi, da so igrali nepovezano in predvskem neučinkovito. Izidi nedeljskega kola SCL so naslednji: -v . , lestvice vzhodnoevropske skupine s 5 točkami pred Vzhodno Nemčijo (2) in Avstrijo (1). * * • SALZBURG, 6. — V prijateljski tekmi je Madžarska B premagala Avstrijo B 2:0 (1:0). kandidatov. Na startu je bil prejšnji svetovni prvak Janssen, bil je Van Looy, ki je več let nosil mavrično majico, bil je Anquetil in z njim Poulidor in Anglade in bila je močna (na papirju) ekipa Italijanov z Dancelijem, De Rossom, Ziliolijem itd. Bili so tudi Španci, ki so v četrtem krogu izvedli množični napad. Daleč niso prišli, ker so se morali pred številnimi napadi predati. Tudi Zilioli je poskusil v sedmem krogu, a med svojimi ni našel pomoči, medtem ko se je znašel s tremi španskimi »telesnimi stražami«, ki ga niso spustile izpred oči. Sicer je bilo že prepozno. Anquetil in Poulidor sta odstopila, drugi pa so spoznali, da je vsak poskus zasledovanja Alti-ga in Simpsona zaman. Na cilju pa so gledalci navdušeno sprejeli Angleža in Nemca in so morali precej čakati, da so se pojavili drugi protagonisti letošnjega svetovnega prvenstva v cestni vožnji za profesioniste. Vrstni red na cilju Je naslednji: 1. TOM SIMPSON (VB), ki je prevozil 267,400 km v 6 urah 39’19” 2. Rudi Altig (Nemčija) z zaostankom treh dolžin 3. Swerts (Bel.) 3’40” 4. Post 5. Kunde (Nemčija) G. Bingelli (Švica) 3’40” 7. Den Hartog 8. Balmamion (Italija) 9. Gabica (Španija) 10. Stablinski (Fr.) 4’58”; II. Gomez Del Moral (šp.) 6’06”; 12. Me-alli (It.); 13. Elorza (šp.) 7’44”: 14. Sels (Bel.) 906"; 15. Uriona (Šp.) 906”; 16. Zilioli (It.); 17. Man/aneque (šp.); 18. Van De Kerkliove (Bel.); 19. Huysmans (Bel.) 9’55”; 20. Godefrot (Bel.) 12’56”; 21. Junkermann (Nem.); 22. Groussard (Fr.); 23. Willy Altig (Nem.); 24. Bolke (Nem.); 25. llujsman (Belg.); 26. Cribiori (I- talija); 27. Dancelli (It.); 28. Maurer (Švica); 29. Merckx (Bel.), V ZASLEDOVALNI VOŽNJI Jurij Uršič izločen v predtekmovanju SAN SEBASTIANO, 6. — Danes se je začelo svetovno prvenstvo v dirkališnih panogah. Prvi dan je prinesel izredno presenečenje. Goričan Jurij Uršič, ki je spadal med favorite v amaterski zasledovalni vožnji, je bil danes izločen. Med presenečenja spada tudi izločitev olimpijskega prvaka Ceha Jirija Da- Novi svetovni prvak lerja. profesionalec Simpson MHtiHimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiMHiiiuiriimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmumniniiiiiiini ■ ATI STIKA V nedeljo na stadionu Švab pred Sancinom Sedmak zmagovalec Borovci so na splošno zadovoljili Na nedeljskem atletskem mitingu, ki je začel drugi de! sezone, so bili doseženi naslednji rezulta ti: Kladivo: 1. Sedmak (Bor) 43,12; 12. Fučka (Bor) 22,16 m. 11« m zapreke: 1. Buttignon (Tor-riana) 15"8; 6. Cesar (Bor) 18”4; 8. Spacal (Bor) 20’’4. 100 m: 1. Corubolo (Udinese) 11”1; 2. Gabrovec (Bor) 12”2. 400 m: 1. Loru (CRDA Tržič) 50”9; 3. Košuta (Bor) 54”2. Troskok: 1. Medesanl (Fiamma) 13,54; 9. Fabjan (Bor) 11 m. Palica: 1. Medesani (Fiamma) 3,60; niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PLAVANJI TROFEJA SESTIH NARODOV Lj ubl jana—Kladivar 2:1 (1:0) Rudar (T)—Železničar 4:0 (2:0) Mura—Aluminij 3:3 (0:1) Triglav—Koper 4:2 (2:0) Celje—Nova Gorica 1:0 (0:0) Rudar (V)—Branik 3:1 (1:1) BUDIMPEŠTA, 6. — V izločilni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Madžarska premagala Avstrijo s 3:0 (2:0). Gole so dosegli: v 4’ p.p. Farkaš, v 36’ Feny-vesl, v 26' d.p. Meszoely. Ker je Madžarska premagala tudi v prvi tekmi Avstrijo (1:0), je v vodstvu SZ BOR sporoča, da se za letošnji nogometni turnir športnega tedna moštva lahko prijavijo samo še danes in jutri od 18. do 19. ure v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, ali pa jutri zvečer ob 20.30 na stadionu pri Sv. Ivanu. • • * ODBOJKARSKI ODSEK sporoča, da se bodo začeli redni treningi I. ženske odbojkarske ekipe v sredo 8. t. m. ob 20.45. Nepričakovana zmaga Italije pred V. Britanijo in Švedsko Daniela Beneckova dvakrat izboljšala lastni rekord RIM, 6. — Italijanski plavalci svojili trofejo šestih narodov. Po Italija šele na četrtem mestu, v spehov Beneckove, ki je dvakrat ške štafete 4x100 m v štirih slogih, državni rekord ln se je po diskvalifikaciji nemške ekipe uvrstila na prvo mesto. To je tudi največ pripomoglo, da se je Italija znašla na prvem mestu z eno samo točko prednosti. Končna lestvica letošnjega plavalnega tekmovanja šestih narodov je naslednja: 1. Italija 92 točk 2. Vel. Britanija 91 točk 3. švedska 86 točk 4. Nizozemska 78 točk 5. Zah. Nemčija 69 točk 6. Francija 66 točk Izidi drugega dne tekmovanja so naslednji: 400 m meš. ženske: 1. Heukels (Niz.) 5’28”8; 2. Dorleans (Fr.) 5’37”6 (nov franc rek.); 3. Jones iVB) 5’45”3; 4. Ljunggren (šv.) 5’45’”; 5. Bothe (Niz.) 5’49”8; 6 Noventa (It.) 5’51”1. so si v nedeljo nepričakovano o-sobotnem delu tekmovanja je bila nedeljo pa je zaradi izrednih u-izboljšala lastni rekord in tudi moko Je prav tako zabeležila nov 100 m meš. ženske: 1. Kok (Niz.» 1’02"6 (nov it. rek); 2. Hagberg (Šv.) 1'02”6; 3 Beumer (Niz.) 1’03”; 4. Sillett (VB) 1’04"1; 5. Pommat (Fr.) 1’04”9; 6. Dick (N.) 1’05"6. 100 m met. ženske: 1 Kok (Niz.) 1’05”2; 2. Gegan (VB) 1’10”5; 3. Hustede (N.) 1'10”5; 4. Andersson (šv.) 1’11”8; 5. Noventa (It.) l’13”l; 6. Guenet (Fr.) 1’17” Skoki v vodo moški: 1. Klaus Dl Biasi (It.) 156,42 t.; 2. Scand-stedt (šv.) 123,56; 3. Carter (VB) 122,89; 4. Scherf (N.) 118.86; 5. Maillard (Fr.) 112,94; 6. Van Oud-heusden (Niz.) 104,34 točke. Štafeta 4x100 m meš. moški: 1. Kalija (Rora. Gross, Fossati in Boscaini) 4'08”3 (nov ital. rek.); 2. Francija 4’13”2; 3. Vel. Britanija 4'14”; 4. švedska 4’14"6; 5. Nizozemska 4'22”. štafeta 4x100 m pr. ženske: 1. švedska 4’12”4; 2. Vel. Britanija 4T6”1; 3. Italija 4’17”5 (Beneckova je z 1'02"5 ponovno zboljšala ital. rek. na 100 m pr); 4. Nizozemska 4’18”; 5. Francija 4’21”2; 6. Nemčija 4’26’’3 200 m prsno moški: l. Kichl (Fr.) 2’36”i; 2. Fries (N.) 2’39"; 3 Spijkerman (Niz.) 2’39”; 4 Glo-vannin! (It.) 2’39"5; 5 Apel (VB) 2'41"7; 6. Moller (šv i 2’47’’4. 100 m hrbtno zenske: 1 .Caron (Fr.) 1’08”8; 2. Franklin (VB) 1’09”9; 3. Westel!ng (Niz.) 1’12”3; 4. Massenzi (It.) 1’12"6; 5. Haag-man (šv.) 1’12”6; 6. Olbrisch (N.) 115”9. 400 m pr. moški: 1. Kirschke (N.) 4’19”9 (nov nemški rek); 2. Luyce (Fr.) 4’22’’8; 3. De Grego-rio (It.) 4’24”; 4. Ferm (Sv.) 4’25’’3; 5. Langerhorst (Niz.) 4’26”4; 6. Thurley (VB) 4’34”7. 7. Cesar (Bor) 2,80 m. 10.000 m: 1. Zulliani (Udinese) 36’12”5. 3000 m steeple: 1. Milocco (Liber-tas Videm) 10’41”6. 1500 m: 1. Miani (CRDA Tržič) 4’04”3; švab (Bor) 4’29”1; Sancin (Bor) 4'29"6. Krogla: 1. Buffon (Udineše) 17,70: o Fučka (Bor) 12,90 m. 4x100 m: Udinese 44”2; 4. Bor (Cesar, Gabrovec, Košuta, Križman) 48”1. Komentar o tekmovanju bomo objavili v četrtek. Genialni čudak ki je na svetu postal pojem zase (Nadaljevanje s 3. strani) sati prav zaradi tega, ker mu ostaja premalo časa. «Kljub turnejam in pripravam za nastope je moj delovni dan vedno isti. To je odvisno od mojega razpoloženja in od tega, ali me čaka kak nastop ali ne. Svoj prosti čas posvečam sprehodom in slikarstvu. Ponekikrat prehodim tudi do 40 km dnevno, a ko se utrudim, se po navadi ukvarjam s slikanjem, vendar pietežni del svojega časa prebijem pri klavirju. Igram ne da bi počival, nepretrgoma in pri tem izgubim sleherni občutek za čas«, pripoveduje o sebi Rihter. »Diskusije o tem, ali je Rihter klasik ali romantik, ali )e njegov najljubši skladatelj Beethoven ali Prokofjev, se bodo vodile še naprej,« je ob njegovi 50-letnici zapisala »Literaturnaja gazeta«. »Odpravite ta ,ali’, ki samo zmanjšuje podobo velikih ljudi, ter na njegovo mesto raje postavite .in’ Zakaj možnosti človeških genijev ne poznajo meja.« V. T. Cilja Odjuga m. (roman) Sokolovski je ležal dva tedna. Vsako jutro je prihajala Vera Grigorijevna. Zvečer pa je postajal vznemirjen: pričakoval jo je. Toda že prve dni mu je rekla: «Jevgenij Vladi-mirovič, ne smete govoriti«. Niti enkrat se potem Sokolovski ni upal pogovoriti o tistem, kar mu je ležalo na srcu. Nekajkrat je prišel k njemu Volodja in hotel razvedriti bolnika ter kramljal o malenkostih. Sokolovski se je kdaj pa kdaj zapletel z njim v pogovor o španskem slikarstvu. Volodja se je nasmehnil: «Slikal sem bele kokoši, zdaj pa uporabljam življenja polno in radostno državljanko, ki drži v rokah čokoladno kolekcijo, seveda tisto najdražjo. Cez vse je namreč važno, da bi bili upodobljeni tudi bonboni vseh vrst. Vi pa hočete, naj bi razmišljal o Goyi...» *) Dnevi in noči so bili dolgi brez dela, brez sna in brez ljudi in Sokolovski je lahko razmišljal o mnogočem: o svoji mladosti, o sistemu signalizacije, o padlih tovariših, o Mary, o novih načinih varjenja, o Žuravljevu, o življenju na drugih planetih, o operacijah Hilatova, o prebujenju Azije, o borbi za mir. In če ne bi razmišljal o ničemer, bi se njegovi misli neprenehoma vračale k Veri. Spominjal se je, kako je v vročici, ko se je trenutek osvestil, zagledal njene oči. Nenavaden je bil ta pogled in nobene besede Vere Grigorijevne niso mogle več iztrezniti Sokolovskega. Mnogokrat se je spraševal: morda pa se mi je samo zazdelo? Preveliko vročino sem imel... Morda pa tudi Vere sploh ni bilo in je prišla šele potem, ko sem že gledal, razumel in slišal njen navadni delovni glas. Ne, to se mi ni moglo samo zdeti: res so bile njene oči, njihov trepet in njihova luč. Ura je bila pol petih. Sokolovskega je prevzel nemir: danes pojdem k Veri. Prvikrat po bolezni... Zahvalil se ji bom, ker me je zdravila. Seveda me bo vprašala, kako se počutim in bo poskusila ostati nekaj trenutkov v vlogi zdravnika. Potem ho utihnila in jaz bom molčal. Ne, ne smem molčati, to je hujše od vsega, treba je neprestano z nekakšnimi besedami polniti sobo. Povedal ji bom, kako je Ponka strgal Puhovu hlače. Umetnik zdaj slika garnituro čokolad. Kot nalašč ali pa ne bom pričel govoriti o kitajskem kiparstvu iz razdobja dinastije Tan. Morda pa bo tudi Vera Grigorijevna kaj povedala... Pripovedovala mi je, da živi zdaj pri njej bivša Žurav-ljeva žena. Ime ji je Jelena Vladimirovna ali Jelena Bori-sovna, ne spominjam se. Morda bo Jelena Vladimirovna, ne zdi se, Borisovna, tudi prisotna pri našem razgovoru. Takrat se bo vse zdelo enostavneje: običajni pogovor ob čaju. Potem bodo Vero poklicali k bolniku. Ali pa je ne bodo poklicali, vseeno, vstal bom in se poslovil. Nimam na kaj čakati... Toda zakaj me je tako gledala, ko sem se zavedel? Tega se ne da zbrisati... In končno, ali so nama potrebne besede, pojasnitve in burne scene? Zvečer izginjajo goreče barve in vse je lahko pridušeno, celo motno. Toda kakšne zvezde! Kakšna tišina! Človeku se kar vrti v glavi... Ura je bila pet. Jevgenij Vladimirovič je vstal. Med pretegovanjem se je k njemu priplazil Fomka, ki je vsako jutro pozdravljal Sokolovskega. Fomka se ni zna! laskati, kot drugi dobro vzgojeni psi, ni planil z radostnim laježem in ni mahal z repom, samo prižel se je k nogam Jevgenija Vladimiro-viča, polnimi strahu, ljubezni in vneme, Kaj je, revček? ga je spraševal Sokolovski, »seveda, sanjal si hude sanje. Ali si sploh kaj sanjal?« Fomka ni spustil pogleda s Sokolovskega: njegove oči so bile žalostne, povsem človeške. Revček hoče verjetno kaj povedati, toda nima besed. Seveda, njega so dodobra tepli. Cim starejši, sem, vse bolj uganjam norčije: buden je do blaznosti. Dobro, da sem ga v pravem času prijel, ko je hotel planiti na Barikino... Puhov mi je rekel, da ga moram oddati in da born imel neprijetnosti. Toda kam naj ga oddam? Njega, reveža bodo takoj ustrelili. Verjame mi, glej, kako me gleda... Jaz razumem, da se je njegovo življenje izmaličilo, toda tega ne razume vsak... Ura je bila šest. Sokolovski se je že obril. Spustil je Fomko. Pogledal je, če niso že prinesli časnika. Iz skrinjice je padlo dolgo ozko, pismo: pismo od Mary. Dragi oče! Lahko mi čestitaš, z menoj so se pripetile velike osebne spremembe. V Parizu mi ni šlo tako, kot bi moralo, tam je malo preveč raznih novitet, težko, težko si je pridobiti publiko. Hotela sem prirediti večer izraznih plesov, pa sem zašla v dolgove in sem se jeseni vrnila v Bruxelles. Tu so mi priredili večer. Moj mož Feli van den Velde, umetnostni kritik, on je pisal o mojih plesih v večernem časopisu, spoznala sva se in sprejela sem njegov predlog. Seveda ne more živeti od tega, kar piše in mora zaradi tega sedeti ves dan v banki, toda tenkočuten človek je in imenitno se razumeva. Pred kratkim mi je rekel, da ga bo neki večji list morda poslal v Moskvo, da bi pisal o moskovskih gledališčih in pregledal možnosti trgovskih zvez med Vzhodom in Zahodom. Seveda to še zdaleč ni gotovo, toda jaz sanjam, da pojdem z njim in to mi bo dalo možnost videti te in pokazati Moskovljanom izrazne plese. I1 elix še zdaleč ni komunist, toda kristalno čist človek je in se je navadil tega, kar mu govorim, jaz pa nikoli ne pozabljam, da sem se rodila v Rusiji Seveda imam jaz les drugačne ideje kakor ti, toda v splošnem jih razumem-Ne razumem sicer popolnoma, kako živite pri vas, toda če bom prišla s Feliksom, bom takoj razumela, saj vendar znam jezik in to je najvažnejše. In tako, če ne bo novih diplomatskih trenj in če se list ne bo premislil, se bova morda v najkrajšem času videla. Tvoja hči _ , , ,, . , Mary van den Velde Sokolovski je vrtel v roki vijoličast listič in začuden ogledoval fotografijo. Kaj je le na njej materinega... Ura je bila pol sedmih. Iti v tovarno je še prezgodaj-Odprl je knjigo- življenje Benvenuta Cellinija. Proti njegovi navadi je sedel k mizi in pričel pisati:' ' . > Draga Mary! Pozdravljam te. Ce boš prišla v Moskvo, se bom potrudil, da te vidim. Nikakor si ne morem predstavljati, kakšna sl zdaj. Na stari študentovski fotografiji te še nekam poznam, toda na tej, kjer si v hitonu, te ne razumem. Niti ne razumem tvojega pisma. Malo preveč lahkotno govoriš o velikih .stvareh. Razumem, da bi rada videla Moskvo. Toda kaj bo s tvojimi plesi vred Moskva pridobila: imamo dober balet pri nas, saj si o tem gotovo slišala. Seveda bo tebi in tvojemu možu, če je pošten človek, zanimivo videti drug svet. Toda nikar ne misli, da ga boš lahko razumela samo zato, ker si se rodila v Moskvi. Spominjam se še, kako si se igrala na pesku na Gogoljevskem bulvaru in s teboj so bili mali tovariši. *) Goya znameniti španski slikar (op. prev.) (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 0, II. TELEFON 934108 ln »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: OORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 2« četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50,- din, mesečno 1.000.- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškeea tiska Trt- n ™ ,P , mesetna 800 llr ~ VnsP/jt ton 22-207, tekori — prt Narod* ban, . Ljubljam 8— —%SjTJSS^oJST ^ ^ KJ? J«* ERENBURG A