PRIMORSKE DNEVNIK !*«»■ Wacatia v gotovini /i jn .. Abb postaje I gruppo - Cena 40 llT Leto XXII. Št. 252 (6539) TRST, sreda, 2. novembra 1966 ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST V ZVEZI Z VIETNAMOM Načrt filipinske vlade za sklicanje konference vseh azijskih držav Kanadski zunanji minister pojde v Varšavo, Moskvo in Rim - Posvetovanje madžarskega zunanjega ministra z angleškim ministrom Thomsonom - Harriman je prispel sinoči v Rim - Pri napadu na središče Sajgona je bilo 12 mrtvih - Potopljen ameriški vojni čoln naj zviša svojo letno pomoč Južni Koreji na dvesto milijonov dolarjev. Poleg tega zahteva dolgoročni kredit tristo milijonov dolarjev z nizkimi obrestmi za financiranje drugega petletnega načrta za gospodarski razvoj. Glede Vietnama se je zvedelo, da je južnokorejski predsednik sporočil Johnsonu, da Južna Koreja ne more poslati novih vojakov v Vigt-nam poleg 45.000 vojakov ki so že tam. Johnson in Park Cung He sta obiskala tudi obmejno področje s Severno Korejo. Pozneje je Johnson govoril v južnokorejskem parlamentu. Vsebina njegovega govora kaže, da nimajo ZDA nobenega namena končati vojne v Vietnamu. Izjavil je med drugim: «V Vietnamu bomo imeli še težavne dni, dokler se ne bodo komunisti odločili končati boje.» Ob zaključku Johnsonovega obiska so objavili uradno poročilo, riz. NEW YORK, 1. — Filipinski delegat v OZN Salvador Lo-v n x °®ves^ danes države članice OZN, da ima njegova vlada načrtu sklicanje konference vseh azijskih držav, da bi govo-L,1 ° vojni v Vietnamu. Čeprav jo nameravajo sklicati Filipi-D : D|. konferenca bila v Burmi. Burmanska vlada je v to že pnvouia, toda nima namena posredovati. Lopez je obrazložil »kprt tudi tajniku OZN U Tantu. 9ttawe poročajo, da bo ka- ------------------ *dski zunanji minister Paul z i odpotoval 4. novembra letalom v Varšavo, kjer bo stal do 8. novembra. Nasled-. joga dne bo odšel v Moskvo, oo ostal do 11. novembra. "“tem bo odšel v Leningrad, 13. novembra v Kijev, od tu pa bo "“Potoval z letalom v Rim. , Varšavi se bo Paul Martin * poljskim zuninjim mini-Rapaokim, v Moskvi z Gro-z M°m’ v s Fanfanijem in vlas°r»In ter s podpredsednikom Ea vf Nennijem, 15. novembra pa da k spreiej papež. Poudarja se, v središču posvetovanj viet-Ifjnaka vojna. Kakor je znano, je r[j-natja skupno s Poljsko in In-j, o članica nadzorstvene komisi-Pa Vietnamu. Sovjetska zveza f. Je sopredsednica ženevske kon-ence. Paul Martin je pred dne-v aveizi z Vietnamom izjavil: Voi« morem verjeti, da bi morala jat' a V Vietnamu neizbežno trapo1 ,? Popolne vojaške zmage e-v-,,.®:) druge strani. Ne morem vJ*M. da bi bili politični razgo-■ n nerealistični in da diplomaci-MnJl® b* imela nobene naloge. ' ^ enja smo, da bi komisija lah-oho ln)e a važno vlogo, če bi jo 0r®. strani hoteli uporabljati kot sil m odmika svojih kopenskih ko' • ■ enega dvoma ni, da bi v mJsllJa lahko znova prispevala v;Vlru vsake morebitne rešitve tnamskega vprašanja.* u™“džarska tiskovna agencija javkata predsednik madžarske jaT~| Kallai in zunanji minister drža« Peter . sprejela angleškega je V1 eSa ministra Thomsona, ki •m. 39- oktobra v Budimpešti, k‘ ."“on je pozneje na tiskovni gov6renci Navil, da so bili nje-J. ..Pogovori z madžarskimi vogla?, ze'i° odkriti in da so v odJSem govorili o Vietnamu. «Ni »ter a Prikrivati, je dodal mini-liko’ ba so. glede tega velike raz-in ,01 n en j med Veliko Britanijo VWn'4a?*awko. Toda obema drža-kr^_a le,P® tem, da se vietnamska ra a. resi, ker njeno trajanje ovi-jih, !£tn razvoj na drugih sektor, je Toomson je dalje izjavil, da rji , rnadžarskimi voditelji govo-gie«iUdl 0 možnosti izboljšanja am-s e k t or hlf d ž a rs k i h odnosov na vseh PoEm^sed?ik Jor*nson se Je davi sktmVarja eno uro z južnokorej-da *„u.redsednikom. Zvedelo se je, »ahteva Južna Koreja od ZDA, ki pravi, da bodo ZDA in Južna Koreja ((posvetile vse napore za mimo rešitev vietnamskega spora v smislu smernic manilske konference;). «Te smernice določajo tudi sodelovanje, toda prej Je potrebno poraziti napadalce v Vietnamu.« Zaradi tega «se bodo proti napadu upirali z vojaškimi sredstvi, medtem pa bodo iskali vse poti, ki naj pripeljejo do pravičnega in trajnega miru«. Na koncu je rečeno, da bodo ZDA še dalje gospodarsko in vojaško pomagale Južnemu Vietnamu. Iz Seula je Johnson odpotoval na Aljasko. Johnsonov posebni odposlanec Harriman pa je prišel danes iz Novega Delhija v pakistansko prestolnico. Pred odhodom iz Novega Delhija je izjavil, da so nesoglasja med Indijo in ZDA glede Vietnama ostala. Dodal je: ((Vendar upam, da bodo indijski voditelji bolje razumeli naše stališče, zlasti kar se tiče bombardiranja Severnega Vietnama. Harriman je nato odpotoval v Teheran, kjer se je na kratko ustavil in se pogovarjal dve uri s šahom. Nato je odpotoval z letalom v Rim, kamor je prispel pozno zvečer. Jutri bo odpotoval v Pa- U Tantu podaljšan mandat do konca zasedanja Morda bo privolil v obnovitev mandata za krajšo dobo NEW YORK, 1. — Glavna skup-1 liji. Venci so bili položeni na gro-ščina OZN je nocoj soglasno po- "p~“*—>- •• iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii,i,lilililiiii,lllill||iliiil||i NOVI KITAJSKI IN ALBANSKI NAPADI Kitajski odgovor na protest SZ Peti kongres KP Albanije Kitajska vlada zagovarja protisovjetske demonstracije trdečih gardistov;/ - Enver Hodža o «sveti zvezi* med ZDA in SZ daljšala U Tantov mandat do konca sedanjega zasedanja, ki bo trajalo verjetno do 20. ali 22. decembra. Petletni U Tantov mandat poteče v četrtek, toda U Tant je svoj čas sporočil, da je pripravljen podaljšati svoj mandaat do konca sedanjega zasedanja. Ko je predsednik sporočil izid glasovanja, se Je U Tant zahvalil in je nato izjavil, da bo morala dokončna odločitev o novi kandidaturi upoštevati mnoge stvari, med katerimi tudi perspektive za mir v Aziji in drugod na svetu. Poudaril je, da bi morali vprašanje njegovega nasledstva rešiti pred zaključkom sedanjega zasedanja in i je pripomnil, da je privolil v podaljšanje svojega mandata, ker ni priporočljivo, da bi med zasedanjem menjali tajnika. U Tantov namig, da ni še sprejel dokončne odločitve, tolmačijo v krogih OZN kot znak, da bi U Tant utegnil sprejeti podaljšanje mandata za tri leta namesto za pet. Do sedaj se države članice sploh še niso posvetovale, da bi aa£|Ver>šW predsednik Johnson je Sc •svoje potovanje v Aziji in ^ledt k Južne Koreje vrnil v ZDA. bok m ko se Je pogovarjal z juž-v °rejsklm predsednikom, govoril n Parlamentu in obiskoval obmej-je področje s Severno Korejo, se rai*Vfde,° 0 podrobnostih predvče-»redr obstreljevanja mestnega »ka 'Sla ^ajsona, kjer je bila voja-hitn Paratla. prav med sviranjem dali ' Partizani so streljali iz raz-.Jtakih pet kilometrov ter po-j,, °cili strahovito paniko. Skupno pa Padlo 224 topniških izstrelkov. n0 IZani so izvršili napad tudi juž-biin0tl Sa-igona ter- potopili čistilce . ameriške vojaške mornarice na Pjv Tong Xau bi ”nfcrenca ministrov v Adis Abe. Veti*J V jastoju zaradi ugrabitve de-gla ajstih delegatov v ganskem Spe]ncn> mestu Akri, kamor je pri-* a Posredovalna skupina Organi-Sfc ._ afriške enotnosti, da bi dobi ,a nJlhovo izpustitev. Tudi glav-va| a,ln'k OZN U Tant je posredo-•bu S| tem’ •*“ -i® Poslal gvinejske-*iv n ganskemu predsedniku po-be ’ nai mirno rešita spor. V glav-»o .mest“ Gvineje Konakriju pa v|ad°b,iavili izjavo, da »e gvinejska »red* • pi)zvala vlado ZDA, naj po-Izjava otožuje ameriški im-Kan rem- da je navdihnil dejanje °vine« vlade' da bi ' J' udeležbo na fSe,S Abebi. Gvinejski predsednik jijf u Ture je izjavil, da bodo ma-tlei stacije za izpustitev gvinejskih Krah^at<>V tra.ia'e do izpustitve u-Zim i Jvhih. Za izpustitev posreduje T .Iyigcr'ja. tajski vieraj so se nadaljevali ki-»lasti naPadi na Sovjetsko zvezo, H- Pa v odgovoru kitajske vlade ,jt, »°vjetski protest zaradi znanih sl ."stracij pred sovjetskim po-t ,ni^tvom v Pekingu 27. oktobra st ' ^'tajska vlada podpira demon. ju.aciJ0 in demonstrante ter obtoki! i sovjetsko vlado zaradi izgona hui k'*1 študentov in zaradi «sa-sk Vo|'ineSa razbitja sovjetsko kitaj-. e Pogodbe«. Sovjetske voditelje Alh na?adel včeraj tudi tajnik gr an'j® Knver Hodža na 5. kon-** svoje stranke, katerega se po. u delegatov KP Kitajske udeležu-tudi delegacija KP Romunije. onemogočil sestanku v PEKING, 1. — Kitajska vlada je danes odgovorila na sovjetski protest od 27. oktobra t. 1. proti znanim demonstracijam «rdečih gardistov« pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu. V Kitajskem odgovoru, ki je bil izročen Rajduno-vu, sovjetskemu odpravniku poslov, se odločno zavrača sovjetski protest kot ((absurden in brez smisla«, češ da se v njem klevetajo kitajske oblasti, da so bile organizirane množične demonstracije z namenom, da se poslabšajo sovjetsko kitajski odnosi. V kitajskem odgovoru je rečeno, da Je sovjetska vlada tista, ki sporazumno z ameriškim kolonializmom krepi svoje napore, da bi poslabšala kitajsko-sovjetske odnose ter da je bilo ((množično zborovanje kitajske revolucionarne mladine povsem pravično, spontano in revolucionarno dejanje«, in sicer v ulici Protirevi-zionizma, ki je blizu sovjetskega veleposlaništva, pri čemer so mladinci ((nalepili protestne lepake proti nerazumnemu izgonu kitajskih študentov« iz Sovjetske zveze. Nota dodaja, da je «osebje sovjetskega poslaništva izzivalo revolucionarne množice ter zaman poskušalo ustvariti incidente«. Kitajska vlada označuje sovjetsko vlado z besedami «vaša renegatska priroda« in podobno in obtožuje sovjetsko vlado, da sodeluje z ZDA, Indijo in Japonsko, da bi Kitajsko obkolila ter da je ((samovoljno raztrgala sporazume s Kitajsko« ter da je «šla še bolj daleč od Hruščova na poti revizionizma in razkola.« Dopisnik Tanjuga iz Pekinga poroča, da krožijo govorice, da bo prihodnji kongres kitajske KP v decembru ter da se od tega kongresa pričakuje globoka reorganizacija državne uprave in odstranitev večjega števila uglednih državnikov. Zahodni dopisniki pa poročajo aktivni opoziciji proti nasilju • rdečih gardistov* ter navajajo vest, da je 10. oktobra neki 18-letni mladenič hrabro odstranil drevo s tira na železnici, po kateri so se vozili »rdeči gardisti* ter pri tem izgubil življenje, a so ga šele zdaj proglasili za juna ka in žrtev sabotažne akcije. Vo ditelj »rdečih gardistov* pa je da nes na nekem zborovanju ponov no napadel Sovjetsko zvezo. Ne kaj podobnega je storil tudi pred. sednik kitajske zveze prosvetnih krožkov ter napovedal, da bodo sovjetske voditelje »ljudstva vseh držav pometla*. TIRANA, i. - V Tirani se je začel 5. kongres Albanske delavske (komunistične) stranke, na katerem sta navzoči delegaciji kitajske KP in romunske KP. Na dnev-nem redu je razprava o petletnem načrtu, v poročilu tajnika Envera Hodže se napada »ameriški imperializem in sovjetski re vizionizem*, ki da sta sklenila »sveto zvezo*, da bi si «razdelila svet na vplivna področja*. Ameri-ški strateški načrt pa predvideva »trenutno mir v Evropi in vojno v Aziji, mir s Sovjetsko zvezo in vojno s Kitajsko*. Glede Vietna- ma je Hodža izjavil, da se spopad lahko reši na podlagi štirih točk hanojske vlade in petih točk juž-novietnamske osvobodilne fronte. Povedal je, da bo v Tirano prišla stalna misija CK Osvobodilne fronte Južnega Vietnama, glede Kitajske pa je poudaril globoke vezi z Albanijo. Ko je govoril o notranjih zadevah je dejal, da so za gospodarske težave Albanije krivi sovjetski »revizionisti*. Nekateri opazovalci trdijo, da je sicer — ne glede na izjave na sedanjem kongresu — albanska vlada v zadnjem letu vzpostavila trgovske zveze s 40 državami. Hkrati so nekateri albanski predstavniki, tudi pred generalno skupščino OZN, izrazili željo po »krepitvi prijateljskega, iskrenega sodelovanja* ne samo s »socialističnimi bratskimi državami*, temveč tudi da se »razširijo odnosi in sodelovanje z vsemi državami ne glede na družbene sisteme*. Pri tem poudarjajo, da se take besede že dolgo časa niso slišale. Pri včerajšnjem obstreljevanju središča Sajgona je bilo dvanajst mrtvih, 38 pa ranjenih. Kakor že včeraj javljeno, so enote osvobodilne vojske izstrelile več granat na trg v središču Sajgona, kjer je bila vojaška parada. Skupno je padlo 224 topniških izstrelkov na prestolnico, nekateri pa niso eksplodirali. Prve eksplozije so nastale ob 7. uri po krajevnem času (opolnoči po srednjeevropskem času), ko so se ameriški in sajgonski vojaki razvrstili za parado. Devetdeset minut pozneje so se eksplozije ponovile, prav ko je vojaška godba začela svirati himno. Neki ameriški strokovnjak je izjavil, da je eno , od številnih eksplozij povzročil top. [ naašle naslednika, niški izstrelek, ki je bil postavljen ! na glavnem trgu in ki je eksplodiral s pomočjo posebnega meha- i nizma. Ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da so partizani streljali s topom kalibra 75 mm iz razdalje kakih pet kilometrov od uradnih tribun. Takoj po prvem napadu je na- 1 stala med ljudstvom velika panika, vendar pa so se pozneje predstavniki oblasti zbrali na tribunah. Dvignili so se številni ameriški helikopterji in številna letala, da bi ugotovili, od kod so prihajali streli. Ameriški vojaški predstavnik je danes sporočil, da so enote osvobodilne vojske minirale in potopile čistilec min ameriške vojaške mornarice na reki Tong Tau južno od Sajgona, pri čemer je bilo med posadko več mrtvih. Partizani so streljali z orožjem majhnega kalibra na ladjo, ko je ta plula po širokem kanalu, ki veže Sajgon z morjem. Napad se je začel takoj po eksploziji mine nekaj pred jutranjo zarjo. Streljanje je trajalo približno deset minut. Takoj so po. slali na kraj vojake in izvidniški čoln, toda partizani so se medtem že umaknili. Potopljeni čoln je M dolg dvajset metrov in je imel sedem mož posadke. Včeraj ponoči je bil na reki Mi To ob ustju reke Mekong spopad med ameriškimi izvidniškimi čolni in številnimi čolni osvobodilne vojske Spopad je trajal tri ure. Američani trdijo, da so potopili petdeset partizanskih džunk. Ameriška letala so v zadnjih štiriindvasetih urah izvršila 59 bombnih napadov na Severni Vietnam. Nova država v Indiji NOVI DELHI, l. - Indija je danes sestavljena iz 17 držav. U-stanovili so namreč novo državo Hariana v severnozahodnem delu. Nova država zajema sedem okrajev bivše države Pundžab z 8 milijoni prebivalcev. Uraden jezik je hindi, prestolnica bo skupno s Pundžabom novo mesto, ki ga je ustvaril arhitekt Le Corbusier, in se bo imenovalo Candigar. Indijska vlada je sprejela ta sklep zaradi dolgega spora med Siki in Hindujci. Beno Zupančič novi gen. tajnik SZDLJ BEOGRAD, 1. — Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je danes, med drugim razpravljala o pripravah za bodoče volitve V razpravi so poudarili, da mora priti na volitvah vloga volivcev do popolnega izraza, da se mora zagotoviti, da bodo vse družbene funkcije v istih pogojih dostopne vsem državljanom v skladu z njihovimi sposobnostmi. Zvezna konferenca je tudi sprejela priporočilo, s katerim se do vseh zastopniških samoupravnih izvršnih organov in družbeno-političnih koncentracij zahteva, da pohitijo s konkretnimi ukrepi, ki bodo zagotovili pogoje, da se v njihovem delu dosledneje izvaja ustavno načelo o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije. Na seji je bil za novega generalnega tajnika zvezne konference na. mesto Milentija Popoviča, ki je zaprosil, da ga osvobode te dolžnosti, izvoljen Beno Zupančič. Zaradi funkcije v CK ZKJ je bil tudi Mi-jalko Todorovič razrešen dolžnosti člana predsedništva. Počastitev padlih Jugoslovanov tudi v Italiji in Avstriji DUNAJ, 1. — Zastopniki jugoslovanskega poslaništva na Dunaju so položili danes, na dan vseh mrtvih, vence na grobove jugoslovanskih borcev, ujetnikov in internirancev, ki so bili med prvo in drugo svetovno vojno pokopani v raznih krajih Avstrije. Venci so bili položeni v nacističnih taboriščih Maut-hausenu in Aschachu, na grobova v Neusledel am See in v Frauenkir-chenu na Gradiščanskem. RIM, 1. — Danes, na vseh mrtvih dan, so zastopniki Jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu položili ven. ce na grobove Jugoslovanov, ki so padli kot borci oziroma umrli med drugo svetovno vojno v Ita- PO UGRABITVI GVINEJSKE DELEGACIJE Odposlanstvo OAE odšlo v Akro Konferenca ministrov v zastoju Gvinejska vlada poziva ameriško vlado, naj poskrbi za izpustitev delegacije - Poziv U Tanta ADIS ABEBA, 1. — Posredovalna skupina, ki Jo Je imenovala Organizacija afriške enotnosti, da bi dosegla izpustitev devetnajstih gvinejskih delegatov, ki so Jih ugrabili v Akri, je odpotovala davi v gansko prestolnico. V delegaciji so kongoški zunanji minister BomBo-ko. kenijski podpredsednik Murum-bi, ter minister za informacije Sierre Leone Williams. Spremlja jih še en kongoški diplomat. Iz Akre bo delegacija odpotovala še v gvinejsko prestolnico. Glavni tajnik OZN U Tant je poslal danes gvinejskemu in ganskemu predsedniku poziv, naj mimo rešita spor. Etiopski pravosodni minister pa je prišel danes iz Akre v Monrovio, kjer se je pogovarjal s predsednikom Tubanom. Ta je izjavil, da je ugrabitev gvinejske delegacije protizakonita in jo je treba obsoditi. Zvečer je etiopski minister odpotoval v gvinejsko prestolnico. V Konakriju so objavili izjavo, ki pravi, da je gvinejska vlada pozvala ameriško vlado, naj stori vse, kar more, da omogoči gvlnej-s delegaciji nadaljevanje poti v Adis Abebo. Izjava obtožuje ameriški imperializem, da je navdihnil dejanje ganske vlade, zato da bi onemogočil Gvineji udeležbo na sestanku v Adis Abebi. Izjava pozi. va prebivalstvo, naj mimo manifestira, ter dodaja, da ne bodo dopuščali nobenega izzivanja proti osebam in organizacijam. Predsednik Seku Ture je na praznovanju tretje obletnice ustanovitve gvinejske vojske izjavil, da se bodo manifestacije nadaljevale. Na proslavi se je zbrala velika množica. Seku Ture je izjavil: ((Manifestacije se bodo nadaljevale do dneva, ki ga čakamo. To bo omogočilo, da ugotovimo, ali ameriška vlada, kljub našemu pozivu zavrača izpolnitev svojih dolžnosti. V takem primeru bosta narodni politični u-rad in vlada sprejela odločitve, ki bodo potrebne.« Iz Lagosa poročajo, da je P°’ veljnik nigerijske mornarice odpotoval v Akro, da bi zahteval izpustitev petnajstih gvinejskih študentov, ki so med 19 osebami, ki so jih ugrabili v Akri. Študentje so imeli potovati v Nigerijo v okviru programa kulturne izmenjave med Gvinejo in Nigerijo. Ob povratku v Lagos je izjavil samo, da je dobil nekaj zagotovil od ganskih oblasti. Gvinejski zunanji minister in trije visoki funkcionarji gvinejske vlade, ki so jih pridržali v Akri, so nameščeni v vojaškem taborišču v Akri. Lahko se prosto gibajo po vsem taborišču. Pustili so jim vse predmete, ki so jih imeli s seboj. V razgovoru z dopisnikom agencije Reuter je gvinejski zunanji minister izjavil, da ima še vedno namen iti v Adis Abebo na konferenco. Ni pa hotel govo- riti o ugrabitvi, ker gre za vprašanje, ki se tiče obeh vlad. Sirska vlada je dala navodila svojim delegatom v OZN, naj sprožijo vprašanje ugrabitve gvinejske delegacije ter poudarja, da je ganska vlada kršila mednarodne običaje in zakone. Konferenca ministrov v Adis A-bebi je sedaj v zastoju. Delegacije čakajo povratek odposlancev, ki so odšli v Akro in Konakri. Vrniti bi se morali najpozneje v petek. Od izida posredovanja je v veliki meri odvisen uspeh sedanje konference. Člani odposlanstva se bodo skušali sestati tako s člani gvinejske delegacije kakor tudi z ganskimi državljani, o katerih ganska vlada trdi, da jim ne dovolijo odhoda iz Gvineje. Davi je na konferenci poročal glavni tajnik Diallo Telli. Poročilo so nato poslali posameznim odborom, da ga proučijo. Zunanji ministri so odobrili tudi delovni spored, ki vsebuje kakih 30 vprašanj Govorili bodo med drugim o sporu med Gvinejo in Gano, o portugalskih ozemljih v Afriki, Rodeziji, Jugozahodni Afriki, Juž-ni Afriki in o Francoski Somaliji. Pozneje sta se sestala politični in ustavni odbor. V političnem odboru so govorili o zidanju stalnega sedeža OAE, za kar bi porabili šest milijonov dolarjev. Toda nekatere delegacije so se uprle načrtu zaradi pomanjkanja finanč. nih sredstev. bove v Veranu in Testacciu v Rimu, na grobove v okolici Barija, na grobove na pokopališčih v Ma-ciano in Anghiari v pokrajini A-rezzo. Med drugo svetovno vojno je v Italiji padlo oziroma umrlo skoraj 4.000 Jugoslovanov, med nji. mi številni otroci Načrt «Minutem«n» za napad na palačo OZN NEW YORK, 1. — Sodišče je danes obtožilo 19 članov skrajno desničarske organizacije «Minutemen», ki so jih aretirali v nedeljo, kršitve zakona, posesti orožja, zarote za požige in nezakonitega združevanja. Sodnik jim je dovolil začasno svobodo Zvedelo se je, da so zarotniki i-meli v načrtu oborožen napad na sedež Združenih narodov. Policaji so vse člane skupine stalno nadzorovali, ne da bi ti vedeli za to. Ugotovili so, da so mnogi od njih večkrat obiskali palačo Združenih narodov, očitno da podrobno proučijo načrt za napad. Za včeraj je bil v načrtu naapad na tri taborišča študentov. Pomočnik javnega tožilca Hentel je izjavil, da so zarotniki imeli Organizacijo združenih narodov za sestavni del ((komunistične zarote za osvojitev sveta«. Na delu je še kakih sto policijskih agentov, da bi našli seznam vseh članov tajne organizacije. Nekaterim agentom je uspelo vriniti se v skupino. Svojci v Rižarni ubitih žrtev so včeraj, na dan mrtvih okrasili z rožami vhodna vrata, ki so bila zaprta. Predstavniki SKGZ pa so položili venec iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii NEVARNOST TERORISTIČNIH NAPADOV Po vsej Italiji varnostni ukrepi pred praznikom 4. novembra Umerjen komentar Berlinguer ja, elana CK KPI, o socialistični združitvi - ToIloy o sporazumu FIAT-SZ RIM, 1. — Uradno je bilo sporočeno, da bodo sile «javne varnosti« in karabinjerji okrepili straže pred vsemi spomeniki, javnimi poslopji in drugima objekti v Rimu in v drugih mestih, da preprečijo ((morebitne dinamitne napade ali druge manifestacije, sovražne proslavam zmage«. Gre za očiten strah, da nameravajo teroristi izvesti nov val terorističnih napadov, ki pa tokrat naj ne bi bili o-mejeni na podrpčje Južne Tirolske, temveč bi jih izvršili v vsej Italiji in predvsem v Rimu. V tej zvezi so tudi po tržaški pokrajini in zlasti v Trstu znatno okrepili varnostno službo. Drugače pa je v javnem življenju zatišje, ki je logično, saj se je komaj zaključil socialistični združitveni kongres, poleg tega pa smo v prazničnem razdobju, ki se je za parlament in ostale javne u-stanove praktično spremenilo v teden dni trajajoči premor Jutrišnja Unita bo objavila komentar člana CK Berlinguera, ki je prisostvoval kot predstavnik partije socialističnemu združitvenemu kongresu. Berlinguer pravi, da nastaja nova socialistična stranka s socialdemokratskim obeležjem, ki je prevladalo, in ki je i-stočasno »koncert protislovij*. Na obeh kongresih socialističnih strank kot tudi na združitvenem kongresu so prevladale socialdemokratske teze, na kongresu PSDI pa niso niti čutili potrebe po politični debati. Na kongresu PSI se je Nenni usmeril na odprte atlantske pozicije, k protikomunizmu, zagovarjal vlado in skratka za vsako ceno branil stališča, ki so jih zagovarjali socialdemokrati v preteklosti. Vendar pa razprava «ni bila nezanimiva«, kot to izhaja iz številnih govorov članov večine kot tudi iz poročila De Martina. Berlinguer je mnenja, da je to v skladu z razpoloženjem socialistov in s političnim stališčem v okviru PSI, ki so bistveno drugačna kot stališča socialdemokratov ter Nen-nija. PSI je dokazala, da je v njej ostalo mnogo razlik od socialdemokratov. Berlinguer nato pravi, da je bil celotni proces združitve nedemokratično izveden, člani, skupščine, sekcije, federacije, centralni komiteji in končno oba kongresa so se omejili na ratifikacijo sklepov paritetične komisije, združitveni kongres pa je bil samo svečanost. Komunistični predstavnik zato u-gotavlja, da so globoka nasprotja v vrstah nove stranke, in to tako glede osnovne linije, ki si jo je stranka začrtala, in stališči članov, kot tudi glede splošnih razmer v italijanskem političnem življenju. Berlinguer zaključuje svojo izjavo z ugotovitvijo, da KPI ne bo usmerila naporov na poglabljanje teh nasprotij, temveč bo razvijala pobude, «da se najdejo demokratične rešitve številnih perečih vprašanj delavskih množic«. V zvezi z otvoritvijo avtomobilskega salona v Turinu je minister za zunanjo trgovino Tolloy napisal članek v specializirani reviji ((Automobile«, ki bo izšel ob tej priložnosti. članek je posvečen sporazumu FIA-SZ in v n.jpm Tolloy obrazložuje velik pomen takega so. delovanja. Na tak način se bo namreč bistveno izboljšala struktura izmenjave med Italijo in SZ in se ustvarja možnost, da se izravna plačilna bilanca, ki je sedaj za Italijo negativna. Sporazum se nanaša sicer na sodelovanje s FIAT, vendar pa istočasno predvideva, da bodo številna naročila izvedla manjša podjetja, ki sodelujejo s FITT, in bo nanje v celoti odpadlo 75 odstotkov naročil, ki bodo dosegla skupno vsoto 200 milijard, lir kar bo imelo nedvomne koristne posledice za zaposlitev delavcev. Minister zaključuje, da je do tega sporazuma prišlo na osnovi tehničnega sodelovanja, ki se je pričelo leta 1964, in da so visoke možnosti za poglobitev sodelovanja na vseh področjih. Predvidevajo, da bodo še ta teden začela pogajanja, da se prepreči stavka uslužbencev državnih železnic, zaradi katere bo ustavljen promet od 21. ure v sredo, 9. novembra do iste ure v čertek, 10. novembra. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker se že deset mesecev zavlačujejo pogajanja za preureditev izmpn osebja, ki se vozi z vlaki. Sindikati so izračunali, da bi spre- jem vseh zahtev delavcev stalo državne železnice v celoti tri milijarde lir, kar je za tako obsežno podjetje minimalna vsota. Huda nesreča v Marmarskem morju ANKARA, 1. — V Marmarskem morju je turški trajekt trčil nocoj v sovjetsko ladjo »Tajfun*, ki je prihajala iz Bospora. Trajekt se je potopil. Ni znano, koliko potnikov je bilo na trajektu. Običajno je prevažal 150 oseb, od katerih se jih je do sedaj okoli sto rešilo. Iskanje je težavno zaradi nevihte. ki divja v Marmarskem morju. AMAN, 1. — Jordanska vlada je dala nalogo svojemu predstavniku v OZN, naj vloži v varnostnem svetu pritožbo, ker Izrael »krši sklep mešane komisije za premirje, ki se tiče zemlje brez gospodarja v Jeruzalemu*. V POLITIČNEM ODBORU OZN Brazilski predlog o jedrskem orožju NEW YORK, 1. — Brazilski pred-1 rializem izkorišča najmanjša ne-stavnik v OZN je predlagal danes ‘ soglasja v protiimperialistični fron v političnem odboru, naj jedrske države razglasijo svoj namen, da bodo uveljavile program naslednjih štirih točk: 1. Postopno zmanjšanje zalog jedrskega orožja. 2. Prenehanje vseh jedrskih poskusov. 3. Sodelovanje z nejedrskimi državami za uporabljanje jedrske energije v miroljubne namene. 4. Uporaba prihrankov ali dela teh prihrankov za podporo nerazvitim deželam. Brazilski delegat je podprl predlog o ustanovitvi odbora, ki naj proučuje vprašanje jedrskega orožja. Predlagal je, naj odbor razmisli o možnosti, da jedrske države ((zamrznejo svojo vojaško Jedrsko tehniko«. Omenil je nato prizadevanja latinsko-ameriških držav, da bi to področje postalo nejedrsko področje, ki bi lahko služilo za zgled za podobne korake v Afriki in Aziji. Brežnjev obsoja kitajske voditelje MOSKVA, I, — Glavni tajnik KP SZ Brežnjev je govoril danes v prestolnici Georgije, ki so jo odlikovali z Leninovim redom zaradi uspehov na gospodarskem in kulturnem sektorju. Brežnjev je ponovno obtožil kitajske voditelje, ker so zavrnili vse predloge socialističnih držav za uskladitev dejavnosti za pomoč Vietnamu. Brežnjev je ugotovil, d'a impe- ti, ter je izrekel mnenje, da je ameriški napad na Vietnam dokaz za to. Brežnjev je v glavnem ponovil sovjetsko staližče do številnih mednarodnih vi-Tršanj in je na koncu poudaril zaupanje v Združene narode, ki morejo in morajo postati koristno orodje mi ru. «Titan 3-C» WASHINUfON, 1. — V Č3frtck bodo v Cape Kenr.ady izsireiili dosedanjo najmočnejšo ameriško raketo ((Titan 3-C« s pogonsko slo milijon 200 tisoč kilogramov, ki bo vsebovala pravo izstrebšče z imenom ((vesoljski avlobtr« N.vtnen poskusa je LvrMti razne pripravljalne operacije za urashit on.i'» na. rta. ki določa, da bodo leta 1939 postavili na tir okoli Zemlje laboratorij s človeško posadko <«Mol») Ko bo raketa doserda višino 105 kilometrov, bo izstrelila kabino »Gemini* proti Atlantskemu oc: a-nu s hitrostjo 27 800 km na uro, da se preizkuša trdnost kabine m njeno obnašanje ob povratku v atmosfero. V višini približno 300 km bo raketa postavila na tir okoli Zemlje »vesoljski avtobus*, ki bo nato postavil na tir druga dva satelita, in sicer »OV.16*, ki je tajen vojaški satelit, in »OV-4-1*, ki ima druga dva komunikacijska satelita. Poleg tega bo na »vesoljskem avtobusu* drugih 12 aparatov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.2, najnižja 4.4, ob 19. uri 6; zračni tlak 1010.1, vlaga 61 odst., veter 17 km severovzhodnik, sun. ki burje 42 km na uro, nebo 3 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.6 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, SREDA, 2. novembra Verne duše Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.51. Dolžina dneva 10.05. Luna vzide ob 19.14 in zatone ob 11.05 Jutri, ČETRTEK, 3. novembra Just TRADICIONALNO ROMANJE NA GROBOVE NA DAN VSEH MRTVIH Z venci in cvetjem smo počastili spomin naših žrtev za osvoboditev Vence so položili predstavniki SKGZ, generalnega konzulata SFRJ, okoliške občine, na lastno pobudo bivši partizani v raznih vaseh, cvetje pa številni svojci padlih in umrlih Krizanteme in šopi jesenskega cvetja krasijo gomile, na pokopališčih brlijo svečke. Živi obiskujejo mrtve, mrtvi se vračajo v spomin živih. Vrste, dolge vrste priha. jajo na pokopališča. Te dni se spominjamo svojih dragih, ki jih ni več med nami. Njihove smrtne o-stanke je sprejela zemlja, njihov spomin živi v nas, dokler tudi nas ne bo sprejela v svoje naročje zemlja in se bo nekdo spominjal na nas. Tako iz roda v rod. Naj v miru počivajo in naj bo lahka zemlja našim dragim pokojnikom, prijateljem in znancem, ki tih ni več. Odšli so za vedno, ostali pa so sadovi njihovega dela in smo jim hvaležni za vse, kar so naredili za nas. Te dni se spominjamo svojih dragih in častimo spomin tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi premagali smrt, kateri je bil zapisan naš narod. Padli so na kra. ških gmajnah, njihova kri je poškropila skale in brazde slovenske zemlje. Umorili so jih, sežgali in njihov pepel Je raznesel veter. Sopi jesenskega cvetja in venci te dni krasijo grobove in spomenike padlim in žrtvam, ki nimajo groba. Te dni se jih spominjamo in njihov spomin bo živel, dokler bo živel naš narod. Častimo spomin svojih padlih in s tem tudi spomin tistih, ki so na drugih bojiščih padli v skupni borbi proti na-cifašizmu in tudi tistih, ki se zdaj borijo ter umirajo za svobodo. Sopi cvetja ob spomenikih našim Tudi generalni konzulat SFRJ je letos, kot v prejšnjih letih, počastil spomin naših padlih s tem, da je položil na 29 spomenikov v mestu in v okolici, pa tudi na oddaljenejših grobiščih žrtev v taboriščih v Gonarsu in v Viscu v furlanski nižini. Generalni konzul Rudi Janhuba je v spremstvu ostalih konzularnih predstavnikov in v navzočnosti nekaterih svojcev žrtev položil venec z jugoslovansko trobojnico na vojaškem pokopališču v Trstu, kjer je grobnica padlih borcev JLA, v ločenih skupinah pa so predstavniki konzulata položili vence še v Pevmi, v Nabrežini, Sempolaju, Praprotu, na Kont.ove-lu, na Proseku, v Sv. Križu, v Sa-ležu, v Zgoniku, v Velikem Repnu, v Barkovljah, na Opčinah, v Trebčah, v Gropadi, na Padričah, v Bazovici, v Ricmanjih, na Katinari, v Borštu, v Boljuncu, v Dolini, pri Domju, v Miljah, v Trstu v Ul. Ghega in na pokopališču pri Sv. Ani. Zgoniški župan je včeraj dopoldne v spremstvu nekaterih odbornikov in svetovalcev položil vence ob spomenike padlim v zgoniški občini. Kot vsako leto je bila popoldne pred spomenikom v Saležu in Zgoniku ter na pokopališču počastitev spomina padlih z nastopom pevskega zbora. V Velikem Repnu je položil venec ob spomenik padlim repenta-taborski župan skupno z nekaterimi predstavniki občinskega sveta in odbora. Delegacija SKGZ je položila venec na grobnico žrtev NOV pri Sv. Ani Delegacija SKGZ polaga venec na grob bazoviških junakov pri Sv. Ani Člani generalnega konzulata SFRJ v Trstu z generalnim konzulom Rudijem Janhubo na čelu pred spomenikom padlih borcev JLA na vojaškem pokopališču padlim naj bodo tudi v počastitev njihovega spomina. Naša osrednja organizacija, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, je kot vsa leta svojega obstoja, s polaganjem vencev tudi letos podčrtala tesno povezavo z našo zgodovinsko preteklostjo od junaške žrtve bazoviških junakov preko dolgotrajne in herojske borbe partizanskih enot, aktivistov in žrtev nacističnega divjanja pa vse do današnjih dni, ko si moramo še vedno — sicer v bistveno boljših pogojih, pa vendarle — prizadevati za dosego vseh naših narodnih pravic. Predstavniki SKGZ so se zbrali najprej pred vhodom v Rižarno, ki pa je bil zaprt (čeprav je bilo logično pričakovati, da bo ob teh dnevih, spričo pomena, ki ga ima Rižarna kot narodni spomenik, odprt), tako da so morali položiti venec kar na ograjo vhodnih vrat, ki so jih okrasile prisotne žene in svojci ubitih v tem strahotnem morišču. Nato so predstavniki SKGZ položili venec k spomeniku bazoviških Junakov na pokopališču pri Sv. Ani in nekaj kasneje k spomeniku padlih partizanskih borcev na pokopališču. Nato so položili venec tudi k spomeniku padlih borcev JLA na vojaškem pokopališču. Vsedržavno združenje italijanskih partizanov ANPI letos ni poskrbelo za polaganje vencev k spomenikom in spominskim ploščam v središču mesta, kot je bil to običaj v vseh preteklih letih. S tem je prekinilo tradicijo, kateri Je naše ljudstvo vedno bilo in bo ostalo zvesto. Po mnogih vaseh so domačini okrasili spomenike in grobove padlih. V nekaterih vaseh so položili vence in so nastopili pevski zbori. Tako so v Boljuncu položili venec ob spomeniku padlim in na pokopališču, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Bivši partizani in vaščani iz Lonjerja in s Katinare pa so položili vence ob spomenik padlim na pokopališču, pevski zbor pa je zapel «2rtvam». Spominsko svečanost so priredili tudi domači partizani v Križu. Predstavniki Slovenske skupnosti so položili vence v Ul. Ghega, na grob bazoviških junakov in na grobnici padlih v narodnoosvobodilni borbi na pokopališču pri Sv. Ani. Izročitev 258 stanovanj istrskim beguncem Ob prisotnosti podtajnika na ministrstvu za notranje zadeve poslanca Guida Ceccherinija in najvidnejših predstavnikov oblasti, med katerimi so bili: vladni komisar Cappellini, predsednik deželnega sveta De Rinaldini, župan Fran-zil, deželni odbornik za javna dela Masutto, poslanca Bologna in Belci in drugi, so včeraj dopoldne na prostoru med ulicama Pola in Capo-distria v Carboli izročili 258 stanovanj istrskim beguncem, ki jih je z državnim prispevkom in s prispevki zasebnih ustanov dala zgraditi Polporna ustanova za Julijske in dalmatinske begunce (OAPGD). Član upravnega odbora OAPGD Rinaldo Fragiacomo je v svojem govoru omenil, da je bilo doslej izdanih v 32 pokrajinah 37 milijard lir za stanovanja beguncem in da je samo v Trstu OAPGD letos izročila nad 850 stanovanj beguncem, v kratkem pa bo priskrbela stanovanje še 2400 družinam, ki so sedaj v zbirnih centrih. Govorili so še župan dr. Franzi 1, ki je omenil zlasti prispevek občine za te objekte, deželni odbornik za javna dela Masutto in končno podtajnik Ceccherini, ki se je dotaknil tudi sklepov CIPE. Splavitev vlačilca v ladjedelnici Sv. Justa V ladjedelnici Sv. Justa bodo jutri dopoldne splavili prvi vlačilec, namenjen parku plovil, ki bodo skrbela za nemoteno prihajanje in odhajanje petrolejskih ladij od posebnega pristajališča za naftovod Trst-Bavarska v Zavelj-skem zalivu Gre za vlačilec «Ri-gel», opremljen s pogonskim strojem z močjo 2000 KM, ki ga je pred časom naročilo pomorsko podjetje »Navigazione Tripcovich«. Splavitev bo brez vsake slovesnosti, operacijo pa bo vodil inž. G-Treselli. «Rigel» meri 31.70 m v dolžino in 8.90 m v širino, njegova hitrost pa je preračunana na 12.5 vozla. ZBOROVANJA PSIUP Danes bo PSIUP imela naslednji volilni zborovanji: ob 10.30 na Trgu Ponterosso (Ezio Martone) in ob 12. uri na Borznem trgu (Fau-sto Monfalcon). PO RAZBITJU POGAJANJ V VSEDRŽAVNEM OBSEGU Kovinarji se enotno pripravljajo na stavko za sklenite v no ve pogodbe Pogodba je zapadla že pred letom dni in delavci so skup. no stavkali že 30 dni, da bi omajali odpor delodajalcev Po razbitju pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarske stroke so vsedržavne sindikalne organizacije sklenile, da bodo kovinarji ta mesec skupno stavkali sedem delovnih dni in pol. Proglasili so vsedržavne stavke in raz- členjene stavke po pokrajinah. Tako bo vsedržavna stavka 9. novembra, v tednu med 7. in 13. novembrom pa bo še ena enodnevna stavka, katere datum pa bodo določili po posameznih pokrajinah. Podobno velja tudi za naslednje tedne, to je vsak teden bo po ena celodnevna stavka po vsej državi ter po več ur stavke po posameznih pokrajinah. V celoti se stri- njata s tem programom stavk FIOM-CGIL in FIM-CISL, medtem ko je UILM pristala samo na stavke za naslednji teden, o drugih pa se bo še izrekla. Od predzadnjih pogajanj do zadnjih so delodajalci nekoliko po- pustili, a še vedno ne dovolj, da bi bile njihove ponudbe za delavce sprejemljive. To velja za sin- pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. Pri nesreči se je laže pobila tudi Vera Oblak, vendar ni bilo nič hudega, zato ni zaprosila zdravniške pomoči v bolnišnici ško. da na dveh avtih je precejšnja. Nesreča delavca v pristanišču Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 38-letnega delavca Fulvia Luxo iz Ul Lorenzetti 8, ki se je malo prej ponesrečil v novem pristanišču. Luxa je opravljal svoje delo na železniškem vagonu, ki je stal blizu skladišča št. 53. Na vagon sn natovarjali železne ploskve, toda pri delu je Luxa nenadoma izgubil ravnotežje in padel z vagona iz višine poldrugega metra. Pri padcu se jR hudo pobil po levem komolcu in si verjetno povzročil kostne poškodbe. Zdraviti se bo moral 10 dni NA OTVORITVENEM ZBOROVANJU PSI-PSDI V KINU «R!TZ» dikalne pravice, za prevelike razlike v mezdah in za proizvodne nagrade. Skratka, ponudbe delodajalcev so prenizke in delavci ne morejo pristati nanje, zlasti ker je pogodba zapadla že pred letom dni in delavci so vtem času stavkali skupno že 30 dni, da bi uveljavili svoje pravice. Zato so zaman vsi poskusi delodajalcev, da bi naprtili odgovornost za razbitje pogajanj sindikatom, češ da preveč natega-jo lok. V resnici pa ne morejo delavci pristati na skromne ponudbe delodajalcev, saj ne bi pomenila takšna pogodba nobenega resničnega koraka naprej. Zato delodajalci zaman grozijo, da ne bodo popustili, pa naj se delavci še tako ženejo. S tem so delodajalci dosegli leto, da so postali delavci še bolj strnjeni in kaj malo voljni, da bi popustili od svojih zahtev. Delavci se namreč zavedajo, da imajo pri tej zaostritvi veliko odgovornost najbolj skrajni elementi med industrije!, ki bi jih radi ponižali. In prav oni so krivi, da so Brodolini združene o važnosti in socialistične o vlogi stranke Dejal je, da namerava nova stranka uresničiti mirne odnose na meji, sožitje med jezikovnimi skupinami, vrednotenje avtonomističnih ustanov in gospodarski potencial Trsta z izvajanjem sklepov CIPE Trčenje avtov na obalni cesti Na obalni cesti biizu gostišča «Trattoria Costiera« se je sinoči pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 23-letna študentka Vlasta Polojac iz Križa 535. Skupaj z Vero Oblak se je peljala v avtu TS 82347, ki ga je proti Sesljanu vozila njuna 23-letna prijateljica Alenka Možina iz Ul. Ale-ardi lv Ho'^je Možinova privozila do omenjenega gostišča, se je v zadnji del njenega avta z avtom «giu-lia TS 88982 zaletel 23-letni Glor-gio Gambino iz Ul. Laghi 4, ki je z veliko hitrostjo privozil za njo. Zaradi nenadnega sunka se je Pn-lojačeva v notranjosti vozila pobila po čelu, levi ličnici in hrbtu ter se ranila po ustnicah, začela krvaveti iz nosa in izgubila spomin. Ponesrečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico in jo Hliuiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiii Tiskovna konferenca Ustanove za kmetijski preporod Veliko zanimanje za prvi «salon živali za družbo» Urejanje Pomorske postaje poteka v pospešenem tempu in tudi prvi primerki živali so že prispeli Nova združena socialistična stranka je včeraj začela svojo volilno kampanjo z zborovanjem v dvorani kina «Ritz», na katerem je imel glavni govor vsedržavni namesto; n. tajnka združene socialistične str.ui-ke poslanec Brodolinh Zborovanju je predsedoval član pokrajinskega tajništva PSI-PSDI Pierandrei, ki je v imenu tržaških socialistov pozdravil Brodolini ja. Nato sta govorila Lonza in Pittoni, ki načelujeta socialistični kandidatni listi za občinske volitve. Pittoni je obrazložil pomen tega prvega zborovanja, ki predstavlja, je dejal Pittoni, zapečatenje dosežene enotnosti tudi med PSI in PSDI v Trstu v veliko demokratično in socialistično stranko. Nato je govoril o tržaškem gospodarskem položaju in je omenil predvsem sklepe CIPE, ter dejal, da ne bodo imeli negativnih posledic za mestno gospodarstvo, kakor tudi ne za raven zaposlenosti. Uresničevanje teh sklepov, je poudaril Včeraj opoldne je Ustanova za kmetijski preporod priredila v bo-telu Excelsior tiskovno konferenco za tržaške novinarje. Konferen. ce sta se udeležila pokrajinski komisar (ki je obenem tudi predsednik zgaraj omenjene ustanove) dr. Giuseppe Pasino in ravnatelj ustanove prof. Bruno Nat-ti. O 1. mednarodnem salonu živali za družbo in naprav za vzrejo smo v našem listu že obširno poročali ter je spričo informativno-sti občinstva tiskovna konferenca imela le dopolnilen pomen. O njenih glavnih značilnostih je prof. Natti podal izčrpen pregled. Prirediteljem se je najprej postavilo vprašanje, kako organizirati razstavo, da ne bi bila le medel posnetek drugih specializiranih razstav (pasje, ptičje itd.). Odločili so se za razstavo, ki združu je živali, ki so človeku najbližje, ki živijo skupaj z njim, vzbujajo plemenita čustva in ljubezen do narave. To so živali človekove prijateljice. Taka tema razstave pa je seveda zelo obširna ter je treba postaviti določene meje bodi-si glede vrst in števila razstav Ijenih živali, kakor tudi glede časa njenega trajanja. Glede prvega vprašanja so se postavile raz-ne težave. Pri nas veljajo za človekove prijatelje v glavnem psi, mačke, ptice in v določeni meri ribe. Toda drugje po svetu se u-veljavJjajo tudi druge živali (na primer gepard v Ameriki), ki bi jih pač morali upoštevati. Težka vprašanja nastajajo tudi (posebno pri nekaterih živalih) zaradi hudega smrada, ki ga povzročajo predvsem nekatere kožne žleze. To velja posebno za sobolja. Prisotnost samo nekaj primerkov živali teh vrst v zaprtem prostoru povzroča tak smrad, da naravnost odvrača obiskovalce. In vendar je sobolj žival, ki jo cenijo zlasti ženske, ki se rade oblačijo (če jim sredstva seveda to dovoljujejo) s plašči iz soboljevine. Nasprotno pa na primer znani «chin. chilla» sploh ne smrdi. Zelo težko rešljivo pa je bilo vprašanje trajanja salona Vodstvo salona je sklenilo, da omeji sedanjo razstavo na 4 dni, kar je mnogo manj kot pri normalnih razstavah in mnogo preveč za razstavljavce psov, mačk in podobno. Prireditelji so na primer naleteli na največje težave prav pri ljubiteljih teh vrst živali, ki na splošno ne marajo razstavlja, ti svojih ljubljencev. Vendar pa se je prirediteljem posrečilo, da so zagotovili prisotnost dobre desetine psov in več kot 30 mačk. Tudi slabo vreme povzroča precej preglavic, toda upati je, da se bodo vremenske razmere v teh dneh izboljšale. Pobuda Ustanove za preporod kmetijstva je naletela na odobravanje tako v Italiji, kakor tudi v inozemstvu. Zdi se, da baje še niso nikjer priredili podobne razstave ter gre torej prav našemu mestu laskavo prvenstvo na tem področju. V svoji obrazložitvi je prof. Nat. ti govoril obširno tudi o raznih drugih prireditvah v sklopu salona. Pri tem je omenil predvajanja filmov amaterjev, slikarsko razstavo, razstavo risb učencev vrtcev in osnovnih šol (vsega skupaj je več kot 1000 risb, od katerih jih bodo nekaj desetin razstavili v okvirih, a vse ostale v albumih), filatelistični pregled (zračna pošta, cirkuške živali, lov. skj psi in živali iz pravljic). Za_ prof. Nattijem je spregovoril še dr. Pasino, ki je poudaril pomembnost te razstave. Pri tem se je zvedelo, da bo stala ta pobuda več kot 10 milijonov lir. Po konferenci so si novinarji ogledali razstavne prostore v pomorski postaji. 2e sinoči so začeli prihajati tja prvi primerki raznih živali. Pittoni, pa je dan za dnem pod nadzorstvom. Prof. Lonza pa je poudaril, da se volilni program nove socialistične stranke sklicuje na potrebo, da se nadaljuje z uresničitvijo «velikega Trsta«. To perspektivo, je nadaljeval Lonza, so socialisti prvi nakazali že pred mnogimi leti; toda samo sedaj so se druge stranke zavedle njene koristi in so jo osvojile. V nadaljevanju svojega govora je Lonza dejal, da se bodo socialisti pri upravljanju mesta držali načela poštenosti, moralnega nadzorstva, demokratičnega odprtja do ljudskih mnbžic in sodobne koncepcije upravnega življenja. Za njim je stopil na govorniški oder namestnik vsedržavnega tajnika PSI-PSDI Brodolini, ki je najprej poudaril važnost in pozitivno vrednost socialistične združitve. Združitev, je dejal Brodolini, utrjuje demokracijo, stremi za tem, da spremeni v korist delavcev politične odnose v državi, ter daje zakon reševanju gospodarskih in drugih vprašanj, ki pretresajo Italijo. Veliko odobravanje združitve, ki je prišlo v teh dneh iz kulturnih, znanstvenih in tehničnih krogov ter od novih delovnih sil nam priča, je dejal Brodolini, kako velika upanja je povzročila združitev. Ne nameravamo razočarati teh upanj, je poudaril govornik, ter jih ne nameravamo potisniti med sanje daljne prihodnosti, marveč nameravamo dan za dnem delati ter združevati idealni zagon s politično stvarnostjo za dosego naprednejših ciljev demokracije in napredka, da se podredi gospodarsko vodstvo države koristim skupnosti. Brodolini je nato izjavil, da ga ni presenetila reakcija komunistov na socialistično združitev. Ta reakcija, je poudaril Brodolini, izraža, inozemstvu. Zdi se, da baje j gemonijo nad delavskim razredom in še bolj odkriva nasprotstva in potrebe po reviziji, ki jo komunisti, zaradi monolitičnega značaja njihove stranke, niso bili in niso v stanju, da se z njo pogumno in odkrito spopadejo. Nato je Brodolini dejal, da ga ni presenetila niti zaskrbljenost Krščanske demokracije zaradi ustanovitve združene stranke. Dejal pa je, da ga preseneča prevelika občutljivost, s katero je KD reagirala na ustanovitev nove stranke, ter nekatere trditve. Med dejstvom našega sodelovanja v vladi leve sredine in našo težnjo, da spremenimo, odnose sil, ki naj dajo socialistom večino bolj pomembno vlogo v življenju države, ni nobenega nasprotja, je poudaril Brodolini, in je nadaljeval: Povsem naravno je, da združeni socialisti, medtem ko niti od daleč ne mislijo na socialistični integralizem, stremijo za tem, da odvzamejo komunistom hegemonijo nad delavskim razredom, ter da si priborijo ugodnejši odnos Sil do Krščanske demokracije. Obstaja sporazum o vladi, je nadalje dejal Brodolini, ki ga nameravamo spoštovati v mejah, v katerih bo obveznost izvajanja programskih smotrov skupna, ki jih je treba z vztrajnostjo zasledovati. Domneva, ki je bila omenjena na naših kongresih, o krizi sedanje koalicije, lahko izhaja samo iz tega, da vladne obveznosti, do katerih hočejo biti socialisti odločno zvesti, ne bodo spoštovane. V tem primeru se bomo skupno zavedali, da je nujno in potrebno obnoviti in okrepiti voljo za izvajanje politike levega centra, na osnovi prednosti reševanja problemov, ki jih narekujejo koristi države. Ce se bo ta zavednost spremenila v doslednost med besedami in dejanji, je poudaril Brodolini, bo vladna koalicija lahko mimo dosegla cilj novih političnih volitev. V nasprotnem primeru pa odgovornosti ne bodo naše. zatem je Brodolini govoril o težavah in tudi o novostih, ki označujejo sedanji položaj mednarodne politike in je poudaril, da bodo socialisti vnesli v socialistično internacionalo odkrito obveznost za demokratično enotnost zahodne Evrope, za razvoj odnosov sodelova- Nesreče priletnih žensk Predsinočnjim se je v starčevskem domu v Ul. Soncini 107 ponesrečila 80-letna upokojenka An-na Zein vd. Corradini. Ko je stopala po stopnicah, je nerodno spodrsnila in padla. Pri nesreči si je zlomila leva rebra. Ponesrečenko »o šele včeraj zjutraj z avtom RK prepeljali v bolnišnico in jo sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 20 dni. Podobna nesreča se je pripetila tudi 77-letni upokojenki Irmi Sal-vatori iz Ul. T. Tasso 3. Prejšnjo nedeljo je nerodno padla v Ul Ariosto in se pobila po hrbtu Ker ji bolečine niso dale spati, se je včeraj zjutraj odločila in zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 8 do 40 dni. V starčevskem domu na Šaliti Ubaldini v Miljah se je včeraj zjutraj ponesrečila 85-letna Antonia Miloc vd. Graccogna. V soal-niči je nerodno padla in si verjetno zlomila desno stegnenico. Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala bo v 40 dneh nja med vzhodom in zahodom, za dvig nerazvitih dežel in za mir. Socialistična politika, je nadaljeval govornik, v vseh svojih pogledih ustreza koristim tržaškega prebivalstva in Trsta. Z našo obveznostjo nameravamo uresničiti mirne odnose na meji, sožitje med jezikovnimi skupinami, vrednotenje avtonomističnih ustanov in načrtno posredovanje v gospodarstvu, dati pobude za okrepitev proizvajalnih in trgovskih dejavnosti ter okrepiti velike zmožnosti, ki jih ima Trst. Hitri ukrepi, ki so bili sprejeti v preteklih dneh, predstavljajo značilen korak naprej, je dejal Brodolini, za potrebno gospodarsko preureditev. Tolmačiti jih je treba samo kot pogoj za nadaljnji pozitivni razvoj, za katerega se bodo socialisti popolnoma zavzeli. V bližnji preteklosti je Trst mnogo trpel DR. VERA SARDOC-BETOC-CHI ie včeraj povila krepkega drugoro jenčka MATIJO-Srečnim staršem isekreno čestitamo, malemu Matiji pa želimo vso srečo v življenju. zaradi neravnovesja, ki je označevalo gospodarski razvoj. Ob zaključku zborovanja je poslanec Brodolini sprejel delegacijo Združenja civilnih vojnih invalidov, ki jo je vodil predsednik prof. Marini, ki ga je zaprosila za njegovo posredovanje pri pristojnih vladnih krogih v Rimu v zvezi z vojnimi pokojninami civilnim vojnim invalidom. Delegacija mu je izročila tudi zadevno spomenico. Brodolini je zagotovil svoje zanimanje in podporo stranke za rešitev tega vprašanja. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mrfgoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. • Jumita rrodvaia danes, se pogajanja v tem času že štirikrat začela in se prav tolikokrat razbila. Pri tem se ne morejo niti sklicevati na slab gospodarski položaj, češ da ne zmorejo novih bremen. Gospodarski položaj se je v zadnjem času namreč nekoliko popravil, narasla pa sta tudi industrijska proizvodnja in proizvodnost dela. Zato ne bo kovinarjev uplašila nobena izjava o nepopustljivosti in-dustrijcev. Poleg tega pa so jim za zgled tudi nekatere druge stroke kot na primer gradbinci in slaščičarji, ki jim je po daljši borbi končno uspelo izboljšati svoj položaj, čeprav ne toliko, kot so si želeli. Toda vsaka sindikalna borba se konča z nekim kompromisom, vprašanje je le, s kakšnim. Zato so kovinarji prepričani, da njihova nova borba ne bo zaman ter da bodo dosegli določena izboljšanja bodisi v mezdah bodisi v normativnih predpisih pogodbe. V pričakovanju stavk pa so kovinarji po vsej državi in tudi v Trstu že prenehali opravljati izredno nadurno delo. To pa je prvi opomin delodajalcem. V PASAŽI ROSSONI Otvoritev razstave slikarja Andreja Košiča Včeraj zjutraj je bila v Rosso-nijevi pasaži na Korzu 9■ otvoritev slikarske razstave našega go-riškega rojaka Andreja Kosiča. Košič je začel razstavljati že leta 1954 ter se je udeležil številnih kolektivnih razstav (v Trstu, Gorici, Tržiču, Krminu, Novi Gorici, Kopru in drugje). Razstavljal pa je tudi sam v Trstu Gorici, Kopru, Idriji, Velenju itd. Košič se je posvetil posebno slikanju pejsažev. Slike, ki jih sedaj .razstavlja v Rossonijevi pasaži, nam nazorno pričajo o tej njegovi ljubezni. Med motivi prevladujejo kraška pokrajina v raznih letnih časih, goriška okolica, gozdiči in polja. Lahko rečemo, da iz njih veje nekaj, kar človeka spočije ter ga približa naravi. Samomor žjvčno bolne ženske Ze dolgo časa živčno bolna, se je včeraj zjutraj 4o-letna gospodinja Anita Konapelj por: RavalicP iz Ul. Pie-r deli a Francesca 10 odločila za usodni korak in se vrgla z balkona svojega stanovanja v četrtem nadstropju. Nesrečnica je padla na cesto pred hišo in bila na mestu mrtva zaradi prebitja lobanje. Pretresljiv dogodek se je pripetil ob 6. uri zjutraj in nekdo je hitro poklical agente letečega oddelka policije. V Ul. Pier della Francesca je prihitel tudi sodni zdravnik dr. Nicolini in agenti znanstvenega oddelka. Policisti so odšli v stanovanje nesrečne Ko-nopljeve in poklicali njenega 22-letnega sina Adriana, ki je tedaj še spal in ni niti vedel, da je mati skočila z balkona na cesto. Ko-nonlieva sp je baje zbudila zelo zgodaj, vstala s postelje in odšla v dnevno sobo, odprla vrata, stopila na balkon in se zagnala v praznino. Po opravljenih formalnostih so njeno truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S Giacomo 1, AMa Minerva, Trg, S, Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Nicoli. Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19..70 do 8.30) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr Rossetti, Ul. Combi 19, dr. Slgnori, Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. msam-i Metro film: n (Uma MARCEU.O SALDI • »Uidi FRANZ PEREZ DOIZ •SMOnikm imnlt TON Y Dl CARIO Coprotfuiion« itato-ipagnola S P.fHm,Roma •&*(!■ (VELIKI VODITELJI) Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Jutri, 3. novembra ob 16. uri V petek, 4. novembra ob 16. uri V nedeljo, 6. nov. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Po končanem tekmovanju IX. SŠI vsi na veliki športni ples ki bo v soboto, 5. novembra od 21. do 4. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Igral bo orkester « M O D S # GledaNšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih Izkaznic za vse rede nove operne sezone, ki se bo začela 9. novembra z ga>la predstavo Verdijeve opere «A-tlila«. V glavnih vlogah bodo nastopili: Boris Christoff (protagonist). Marcella de Osma, Ruggero BondinO, Silvano Carroll, Raimondo Botteghel-li in Vito Susca. Režija Aldo Mirabel-la Vassallo. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Ollviero de Fa-britiis. Razstave Slikar Andrej Kojič, goriški rojak iz Rupe, bo razstavljal svoja dela v pasaži Rossoni od 1. do 11. novembra. Nazionale 15.30 «La battaglla del ganti« Todd A-0 70 mm. Technicolor. Henry Fonda, Robert ShaW, Dana Andrcvvs, Annamarla Pleran-geli. Excelslor 16.00 «11 grande colpo del 7 uominl d’oro» Technlcolor. PM” lippe Leroy, Rosanna Podesti. Fenlce 16.00 «Combattenti della not-te» Technicolor, Kirk Dougl»s-Frank Sinatra. John Wayne. Eden 16.00 »La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 16,00 »Špara forte, pih forte, non capisco« Technicolor. Marcello Mastroianni, Raquel VVelSh Alabarda 16,30 «Pochi dollari Per Diango« Colorscope. Anthony SteP fen, Frank Wolf. Filodrammatico 16 30 «(nfemo a Caracas« Colorscope. George Ardisson Luciana Angelillo. Cnstallo 16.00 «Arabesque» Technicolor. Sophia Loren, Gregory Pečk. Aurora 16.00 «La caduta delle aqui-le». Garibaldi 15.30 «n gattopardo« Technicolor. Burt Lancaster, Claudi* Cardinale. Capitoi 15.30 «My Fair Lady» Technicolor. Todd A-O. Audrey Hepburn. Impero 16.00 «Rita la zanzara«. Moderno 14.30 18.00 21.30 .Cleop*-tra« Technicolor. Todd A-O Eliz*" beth Taylor, Richard Burton, Rek Harrison. Vittorio Veneto 16.00 «Allarme dal cielo« Technicolor. Japonski film. Astra 16.30 «Non disturbare«. Ideale 16.00 «1 promessi sposi« Technicolor. Maria Silva. Abbazia 16.00 «1 bucanieri« Yul Bryd' ner, Charlton Heston, Claire Blo-om. Technicolor. Skedenj 16.00 «Mezzog!orno dl flfa» Technicolor. Jerry Levvis, Dean Martin. EEBBB9HB Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. V sredo, 9. t.m. bo redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6. Olanom so na razpolago novi katalogi za 1* to 1967. Olani, ki želijo razstavljat) na filatelistični razstavi v Gorici, naj se Javijo na sestanku z zbirkami, katere morajo biti dostavljene razstav-rtemu odboru do 15. t.m. Naznanjamo, da nas je nenado* ma zapustila naša predraga jSena in mati Marija Doljak Pogreb nepozabne bo jutri, 3 nov. 1966 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Samatorci št. 14 na domača pokopališče. Žalujoči mož, hčerke, sl*i svaki in vnuki Samatorca, 2. nov. 1966 ZAHVALA Ob bridki izgubi našeja nadvse ljubljenega moža in očeta Izidorja Loredana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za darovano cvetje ter za mnogoštevilno spi cm-stvo rut njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Starešinova Bojan in Bori»i mama ter sestri OB PODATKIH TEDENSKE PUBLIKACIJE «JEUNE AFRIQUE» Kdo žre nerazvitim deželam šole, bolnišnice in tovarne? Vsako leto nerazvite dežele Afrike in Azije potrošijo nad milijardo dolarjev za orožje - En top velja eno šolo, eno letalo pa eno tovarno V zadnjih dvajsetih letih so dr-zave s širšega afriško-azijskega Področja nakupile v industrijskih deželah Zahoda in Vzhoda ogrom-Pe količine orožja in sicer v celoti 45.000 letal. 5.000 tankov, 224 ladij 2a vojno mornarico in gornjim šte-vukam sorazmerno ustrezno količi-n° streliva ter drugega lažjega orozja. Skoraj vedno je bilo to «blago» dobavljeno naročnikom takoj. Hkra-“ Je bilo tudi takoj plačano. V nasprotju z drugimi dobavami z nahoda ni bilo pri teh nakupih nikoli težav in zavlačevanj. Nikakršnega dvoma ni, da je to Veliko, ogromno breme za gospodarstva teh dežel, saj bi ne bilo lahko niti za gospodarsko bolj razite in bogate dežele sveta, mediani ko so te dežele, ki so nakupovale to blago v pretežni večini siromašne, nerazvite, z nizkim standardom, kar velja za skoraj vse države Afrike, Azije in tudi Lanske Amerike. Kadar ena izmed teh držav kupi en navaden, celo manjši top, za nJo pomeni to breme, kolikor bi stala gradnja ene šole. Da bi se Plačal račun za nakup enega samega povprečnega vojaškega letala, se je treba odreči še tovarni. Vzdrževanje enega samega vojaka stane takšno državo toliko, kolikor di stal en učitelj. Ko bi dežele v razvoju zmanjšale svoje nakupe drožja za 50 odst., bi prihranile “00 milijonov dolarjev na leto, kar “! bilo popolnoma dovolj za otvoritev 200.000 novih učilnic in za vzdrževanje odnosno za plače 200 tisoč učiteljev, to se pravi za šo-Jfrrje okoli 10 milijonov otrok več, k°t jim morejo nuditi šolanje danes. Drastičen primer glede tega je najnovejši primer Saudove Arabije. Vlada Saudove Arabije je nedav-,n° porabila vsoto celotnega enojnega proračuna desetih afriških držav s povprečno tremi štirimi Pbjijoni prebivalcev za velikanski Pakup orožja v Združenih državah in Veliki Britaniji. Gre v tem Primeru za enkratni nakup ogrom-P'h količin orožja. . ro so strahotni podatki, ki jih 1® v eni svojih zadnjih številk objavila tedenska revija «Jeunne A-lrique», ki se prvenstveno ukvarja s Problematiko afriške celine, s Problernatiko njenih mladih držav. ^ VVa.v^aprav smo že velikokrat azpravljali o tekmi med bloki in državami v oboroževanju. Po navadi smo prinašali statistične podatke in ogromne številke v zne-. u 100 in tudi 150 milijard dolar-jev> kolikor se na svetu porabi na za oboroževanje, in primer-lah s tem, kaj bi se s tolikšnimi sredstvi dalo napraviti, koliko sta-?vanj, koliko šol, bolnišnic in dru-jph koristnih objektov, bi se dalo fvaditi, toda vedno smo te Štefke jemali v vsem njihovem ob-®8u, rekli bi nekako globalno. Le ®dko kdaj se je kdo lotil podob-.'P statističnih analiz in primer-“®v le kar zadeva dežele v raz-.°JP- In tudi tedaj, ko so se «pre-, evala» letala, ko so se navajale aterjje topov, ki so jih in jih še Ppujejo nerazvite dežele, so se Uravnavale le relativne številke Posameznih dežel in zato splošno reme nerazvitega sveta ni prišlo 0 izraza, se ni pokazalo ' ' ■ rekli bi že v tako alarmantni evropsko in ameriško ki je že .zastarelo in za SEa6M- Toda nič manj ni alarmanten eki poskus, da bi se v zvezi s tJ*1' Podatki ustvaril' neka nova tpfDa, ki vztrajno išče «vzroke» .tekme v oboroževanju tam, kjer j d dejansko ni, odnosno išče raz-isf6 ^am’ kier b' jih niti ne smela Pati. Kg obsojajo oboroževanje rilskih in afriških dežel, pobor-in k «teorije* žigosajo «zgrešeno» s° <> politiko teh držav, ki jj, se osvobodile šele pred nedavni1’ Po drugi svetovni vojni. Te ‘žele — zatrjuje ta teorija KuPujej0 £°žje. ___________________ I ,a8 denar, ter «za ceno velikih 1 — «samo zato, da bi se r..r'le druga proti drugi*. Ta teo-^ Jo tudi pravi, da se te države j e zavedajo*, da se z vojno ne ničesar rešiti. In, kakor piše ..omenjena afriška revija, se v riske in azijske dežele spuščajo ., v°jne kot v neko vrsto šport-n prireditev v »očitnem politični' mfantilizrnu*. *a teorija je popolnoma neute-nijena. Hkrati pa ni niti najmanj t°1Vna'. Vojaški spopadi prav go-v° niso najboljša pot za reše-nje kakršnega koli spora, hkrati L.. So sami po sebi odraz nesta-llega svetovnega miru. To je 2 0 odkritje, ki niti ni odkritje. druge strani pa se postavlja Pnašanje, kdo je dejansko kriv, ]j . Prihaja na afriški in azijski ce-Pado^° P°8osrih medsebojnih spo- tuAnaliza okoliščin, ""Mili setletjih do spopadov, je pokazala, da je bil v ozadju vsakega oboroženega spora cel razplet najrazličnejših zunanjih činiteljev, dejavnikov, ki niso bili niti azijski niti afriški. V vseh teh sporih je prihajala do izraza »dediščina*, ki jo je pustil za seboj kolonializem, dediščina političnega in gospodarskega značaja, povezana z blokovskimi in v pretežni večini novo-kolonialističnimi interesi in težnjami v najrazličnejših variacijah. S tem v zvezi je kot nepomembna šla mimo tudi zanimiva »malenkost* in sicer dejstvo, da so ZDA pred časom imenovale nekega svojega visokega funkcionarja na položaj »supertrgovca z orož-jem», ki mu je bila poverjena glavna naloga, da čimprej proda čimveč ameriškega vojaškega materiala. S tem so ZDA dale zgled tudi drugim državam. Za visoko industrializirane države je to nekakšna »formula* ne le za reševanje vrste problemov v tekmi za oboroževanje, pač pa tudi mnogih drugih problemov kot so plačilna bilanca, popolna zaposlenost doma itd. Tisk Velike Britanije je na primer slavil kot velik politični in zunanjetrgovinski uspeh ogromno naročilo orožja Saudove Arabije, ki smo ga že omenili. Vest o tem dogodku je bila ustrezno komentirana, kot da gre za odlično transakcijo, hkrati pa so nekateri poudarjali, da Afrika rine samo sebe v vojno in da je Azija na isti poti. Zahodni svet torej »normalno posluje*. Posledice tega, njih zahodnih poslovnih krogov ne zanimajo. Od časa do časa se pojavi tudi kak «glas z leče*, češ da je obžalovanja vredno, ko se te države lotevajo vojaških obračunavanj, nihče pa se ne sprašuje, kdo je pravzaprav kriv za te spopade, za ta obračunavanja; nihče se ne vpraša, koliko bi tem državam, ki se s težavo kopljejo iz zaostalosti, koristil mir, ki ga prav določeni krogi iz lastnih interesov pomagajo rušiti. MM Parizu, Rimu in drugih zahodnih prestolnicah in pa se “dolgolasi mladeniči vedno v večjem številu pojavljajo tudi v velikih mestih vzhodne Evrope. Največ jih srečujemo po mestnih ulicah Prage, od koder je tudi gornja slika »dolgolasega* mladeniča, ki si svoje «kodre» celo barva. Ne le v Londonu, velikih mestih, pač Spomini španskega borca na Prežihovega Voranca Za Lovra Kuharja in njegovo delo sem vedel že leta 1925, ko me je Dušan Kermavner po Vo-rančevi želji povezal z njegovim najmlajšim bratom Avgustom, da bi ga vključil v gibanje progresivne mladine. Videla pa sva se prvič šele v Parizu, marca 1938. leta. Iz Jugoslavije je Lovro Kuhar emigriral maja 1930. leta. Ko sem ga obiskal v Parizu, je imel za seboj že 8 let ilegalstva in zaporov po raznih evropskih državah. Njegovo življenje v tujini je bilo tako težko, da se komaj lahko trdi, da se je z begom iz Jugoslavije izognil zaporni kazni, na katero ga je obsodil diktatorski, monarhofašistični režim. V resnici se je izognil enemu zaporu, da bi prišel v drugega. Sam je izjavil, da bi se za beg sploh ne odločil, če bi mu ustava ZSSR in statut Kominterne ne jamčila pravice pribežališča v ZSSR. To potrjuje tudi v pismu, ki ga je pisal pisatelju Ksaverju Mešku, kjer je med drugim zapisal: «Jaz tako ne bi odbežal iz Jugoslavije, če bi ne bilo v Beogradu glavnjače*. (Troje srečanj s pisateljem Meškom «Tovariš» št. 8, 15. III. 1951). Če- liHiliiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiirt r ------- Ima na njegovi desni. Tudi Kalc za Zarjo ni zgrešil cilja. Rodella (Breg) pa je zastreljai enajstm« trovko, medtem ko je Lil Sanc.n ponovno uspe ..en za Zar.o. Stanj« je bilo tako 3:1 v kor.st Zarje. Za Breg je bil ponovno neuspešen Milan Valentič, Baldassin pa n: pri zanesel Komarju. Stanje 4:1 za Zarjo. Nato pa omenjeni izgredi m zaključek te finalne tekne, K* jo bo treba pozabiti. Tudi ostale tekme na sporedu s« niso regularno zaključne. Mladinsko srečanje za tretje mestc med Cankarjem in SoKclom se je zaključilo z zmago prvih p. f„ ker so se Nabrežinci predstavili le * šestimi igralci. Tudi člansko srečanje za tretj« mesto med Repnom in Prim -rjeni se je zaključilo p. f. v korist K«-pencev, ker so se Prosočani predstavili na igrišču s pol ure zamud« Mladinsko tekmo za prvo mestn med Bregom in Primorjem pa rds° odigrali, ker so sodniki odpovedali so en je. —i dson— (7), Andrej Rudež (33), Pavel Schil—je prisililo sodnika, da je prisodil lani, Jože Cej (6), Edi Plesničar enajstmetrovko v korist Zarje. To no i o c1a1«a%i i — i___i (19). Doberdob — Branko Lakovič (27), Maks Gergolet (25), Viljem Prinčič (14), Lucijan Pelizzo, Leopold Devetak (2), Mario Gergolet, T—ar pa je dokončno razburilo igralce Brega, ki so se sicer strinjali s sodnikovim mnenjem, da je Petaros preostro nastopil proti nasprotnemu napadalcu, toda, oo njihovem mnenju, ni bila akcija nepo- Italija (i golom Giisrncrija) premagala Sovjetsko zvezo ITALIJA: Sarti; Burgnich, Facchetti; Bianchi (Landini), Guarne-ri, Picchi; Domenghani, Mazzola, De Paoli, Juhano, Corso. SZ: Jašin; Andrjuk (Afonin), Danilov; Linejev (Porkuian), še-sternjev, Kurtislava; Cislenko, sabo, Malafejev, Strelcov, Blejec. SODNIK: Gardeazabal (Španija). MILAN, 1, — Italija je danes pr. --— vič v zgodovini srečanj s Sovjetsko zvezo premagala ruske nogometaše. Italijanska reprezentanca je prijateljsko tekmo zaključila z 1:0 (1:0). Gol je v 23’ p. p. dosegel Guarneri. Tri mesece je poteklo, odkar je Sovjetska zveza premagala v Sun-derlandu Italijo in s tem največ pripomogla k njeni izločitvi. Seveda so v Italiji z zanimanjem pričakovati današnje srečanje, ki naj bi prineslo oddolžitev za poraz na igralci Interja, je pokazala zadovoljiv nogomet. Spočetka so se Italijani le s težavo znašli, kasneje pa je stroj stekel in sovjetski nogometaši niso mogli ničesar, pa čeprav so večkrat Skušali ogrožati Sartija. Največ dela je imel stari «čmi maček« Jašin, ki je branil marsikatero bombo, Guarnerijevo pa ni mogel zadržati in je moral zato porazen z igrišča. Zakaj napadalci, pa čeprav se je tokrat Mazzola zelo izkazal (verjetno nje- angleških tleh. Zmaga Je prišla, I gova najlepša tekma v dresu re- vendar je prav zaradi prijateljske tekme precej platonskega značaja. Italija, ki je danes nastopila z 8, in po vstopu Landinija, celo z 9 (Nadaljevanje sledij Zmagovita ekipa P. d. Škamperle UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, U, TELEFON 93-808 in 94-838 prezentance), niso znali priti do mreže? Brez dvoma so se ti večkrat znašli pred nepremagljivo o-brambo, ki jim ni dovolila, da bi se bolje pripravili za strele. Kljub temu pa so Mazzola, Domenghini in tudi De Paoli večkrat zgrešili cilj in si zapravili idealne priložnosti. Guarneri pa se mora za dosego gola v glavnem zahvaliti Strel-covu: ta mu je indirektno nudil možnost, da se je igralec Interja znašel v napadalni vrsti pred Ja-šinom. Guarneri je imel namreč nalogo, da pazi na Strelcova, katerega je trener Valcareggi smatral za najnevarnejšega napadalca sovjetske reprezentance. Strelcov pa se je danes večkrat umaknil v obrambo, s čimer je «potegnil» za seboj Guamerija, ki se je v 23’ znašel pred žogo, s katero je neubranljivo premagal odličnega skrajnega branilca ruske mreže. Dodati je treba, da se je Picchi kljub prijateljskemu spopadu »spozabil« s surovo gesto, katero bi katerikoli sodnik brez oklevanja kaznoval z izključitvijo. Med igro sta trenerja obeh reprezentanc izvedla nekaj zamenjav, ki so služile za pregled vseh sil, ki sta jih imela Calcareggi in Mo-rozov na razoplago. Ponedeljek, 7. novembra ob 20. uri IZREDNI OBČNI ZBOR Z DNEVNIM REDOM 1. sprememba pravil statuta 2. razno Drugo sklicanje bo ob 20.30. SZ BOR ŠAH HAVANA, 1. — v šestem kolu predtekmovanja šahovske olimp*9' de je Jugoslavija premagala Islah" dijo s 3,5:0,5. Olafson - Gligorič remi Juhansson • Ivkov 0:1 Almanson . Matanovič 0:1 Torferkson - Kirič 0:1 _ V ostalih partijah so zabele®11 naslednje izide: Avstrija - Mehi«9 3:0 (1), Turčija . Mongolija 0,5:0,5 (3). Stanje na lestvici: Jugoslavija 17,5 Islandija 12 (1) Indonezija 9,5 itd Jutri so na sporedu prekinj«1® partije. Pojutrišnjem pa je pr°*c 1 dan. Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo SO^ara'^50 stanh^dlnarjeT) Inešečno^lO^din n ooo^farth^mLTi U‘’KAVA: ™ST ~ UjL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej-SFRJ: AD1T. UrtS, Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGI.ASI- Cena’ oglasov- Za vsak mir v širin 6V ’ ,Stn° '00 d ? (10 00° starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z® -________goriške pokrajne se naročajo pri upravi, - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcitš Itallan.,, - Odgovorni uredmkž* STAnTsLAvTenko^***** " °glaSl *