Št. 15 42. leto Kamnik, 5. septembra 2003 Stari Preskarjev stan na Veliki planini, edini, ki je ohranil prvobitno zunanjost in notranjost, je bil pred leti proglašen za etnološko znamenitost oziroma spomenik pod nadzorom takratnega Zavoda za kulturno in naravno dediščino iz Kranja. Kronično pomanjkanje denarja, pa tudi česa drugega, je pripeljalo do tega, da je bila notranjščina postopoma izropana, stan pa zapuščen vse do letošnjega leta. Iva Šubelj Kramar, ki je dala življenje danes poznani Budnarjevi hiši v Palovčah, je prevzela skrb tudi za Preskarjev stan. Lansko leto so ga v okviru mednarodnega študentskega tabora očistili in delno popravili, le- eskarjeva bajta na VeliKi planini tos pa še opremili z bolj ali manj avtentično opremo. Na dan pastirskega praznika na Veliki planini, 10. avgusta, pa je župan Tone Smolnikar stan tudi svečano predal v upravljanje gospe Ivi Šubelj Kramar in njenemu možu Miru Sublju, ki se jima je tako uresničila želja oživiti pravi pastirski Preskarjev stan. Med poletno sezono bo odprt vsak petek popoldan, v soboto in nedeljo pa ves dan. Gospa Iva bo obiskovalcem pripovedovala o značilnostih in zgodovini stanu, arhitekturi, pastirskem življenju in še mnogo zanimivega o Veliki planini. BOJAN POLLAK t Iva Kramar Šubelj, oskrbnica Preskarjevega stanu, z originalno pinjo za pridobivanje masla iz smetane. Šutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) FOTO TRGOVINA - bogato založena SLIKE ZA DOKUMENTE V 3 MINUTAH EKSPRES RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ - DIGITALNI LABORATORIJ Odprto: 8h-19h, so KITAJSKA RESTAVRACIJ HONG KONG Groharjeva 1, Kamnik, tel.: 01 831 46 98 Odprta vsak dan od 12. do 23. ure tudi ob nedeljah in praznikih I KOSILO X 8 menijev • 1090- 1190 SIT od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure razen praznikov Sena Of&OS^A KONFEKCIJA JESENSKI MODELl! V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (HIP), tel.: 839 46 89 od 9h - I8h, sobota od 9" - 12" Šolarji so med nami! V ponedeljek seje po dobrih dveh mesecih počitniških dogodivščin za približno 280.000 mladih po Sloveniji začelo novo šolsko leto. Polni počitniških vtisov in najrazličnejših doživetij so že kar težko čakali srečanje s sošolci in prijatelji, saj so si imeli mnogo povedati. Prvi dan šole je bil še zlasti nepozaben, zanimiv in težko pričakovan za 26 tisoč prvošolčkov, 443 jih je v naši občini, ki so prvič prestopili prag osemletke in devetletke. Letošnje šolsko leto zaznamuje vpeljava devetletnega programa v vse osnovne šole, program osemletke pa bo usihal postopoma do šolskega leta 2008/2009. Za varno pot v šolo in domov si z vrsto aktivnosti prizadeva republiški svet za preventivo v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo, lokalnimi skupnostmi, šolami, policijo, gasilskimi društvi, lokalnimi skupnostmi. Poleg prometnih znakov in opozorilnih tabel v bližini šol njihovj predstavniki pomagajo otrokom na najbolj prometnih in nevarnih šolskih poteh. Da bodo šolske poti varne in prijazne za vse šolarje, ki so v prvih dneh šole še precej razigrani in brezskrbni, pa velja apel vsem voznikom in drugim udeležencem v prometu k večji previdnosti in strpnosti. Naj šolska leta ostanejo vsem šolarjem v lepem spominu! SAŠA MEJAČ odgovorna urednica Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 19. septembra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 11. septembra, oglase in zahvale pa do torka, 16. septembra. DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si O M V ISTRABENZl — —-------snivaš'ob naročilu kurilnega olja jSdlaDojji trgov;/,a ■ 8 1 Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, . AVDIO VIDEO TEHNIKA^ • MALI GOSPODINJSKI APARATI . RAČUNALNIŠTVO • TELEKOMUNIKACIJE.. SEJVEAaOMAUSOj Možnost nakupa na 2U mesecev na položnice 000 CENE tuiroc Čeprav po vsakoletni naši največji turistično folklorni prireditvi ne manjka različnih takšnih ali drugačnih pripomb, tako na vsebino kot tudi na organizacijo, bi bil vendar drugi septembrski vikend kar nekako dolgočasne, če ne bi bilo številnih prireditev, ki nosijo skupno ime Dnevi narodnih noš. Organizatorji, tudi tokrat je nosilec organizacije Agencija za razvoj podjetništva in turizma, si že nekaj let prizadevajo dati poudarek etno izročilu, predvsem nedeljskim prireditvam, ostali dnevi pa naj bi bili namenjeni sejmarjenju in veselemu rajanju. Ta del je zadnji dve leti popestrila tudi študentska scena. V tem smislu je zasnovan tudi letošnji program 33. dnevov narodnih noš, ki v našem mestu potekajo že skoraj 40 let; če upoštevamo prvo večjo folklorno prireditev, Podgorsko ohcet, ki se je zgodila leta 1963, od leta 1966 pa folklorne prireditve, z nekaj prekinitvami, potekajo pod sedanjim naslovom in zasnovo. Med posebnosti letošnjega folklornega dela vsekakor sodi madžarska folklorna skupina Zala iz Zalaegerszega, ki nastopa že od leta 1957 in je ena najuspešnejših ljubiteljskih folklornih skupin na Madžarskem. Skupina plesalcev, njihova poprečna starost je 20 let, je bila zelo uspešna na številnih državnih tekmovanjih in gostovanjih v mnogih evropskih deželah. Ker že od samega začetka zbirajo in ohranjajo ljudsko folkloro Karpatske nižine", bodo pesmi, plese in običaje te dežele v soboto zvečer predstavili na kamniškem Glavnem trgu. Posebej velja omeniti tudi nedeljski dopoldanski nastop Folklornih skupin Skala Kubed in Mandrač iz Kopra, ki bosta predstavili zanimive noše, plese in igre slovenskega dela Istre. S pesmijo, plesi in običaji v izvedbi kamniških ljudskih pevk Pre-dic se bo program prevesil v vrhunec prireditev, nedeljsko povorko narodnih noš. Pričakujemo preko 1000 noš, ki bodo krenile z južnega dela mesta po kamniških ulicah proti Domu kulture. Dnevi narodnih noš ne bi bili to, kar so, pravi Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma, »če ne bi programa zaključili z eno od etno glasbenih skupin, ki bo s svojimi melodijami ustvarila še bolj domače vzdušje. To bo znana skupina Sukar.« Upajmo, da bo tako organizatorjem, ki so v pripravo programa vložili veliko truda, kot številnim obiskovalcem, ki vsako leto napolnijo naše ulice in trge, naklonjeno tudi vreme... F. S. D & A ITAdo .0. organizira TEČAJE ANGLEŠČINE, nemščine, francoščine in italijanščine za otroke in odrasle V CENTRU KAMNIKA, NA JAPLJEVI4 (ob kavarni Veronika) tel. 01/831 73 60 in 041/553 711 PROGRAM TEČAJEV JE PRILAGOJEN POSAMEZNI SKUPINI, ZNANJU IN SPOSOBNOSTIM SLUŠATELJEV. UČNE SKUPINE SO MAJHNE. CENOVNO POSEBNO UGODNI TEĆAH ZA VAŠE NAIMLAISE, POPUSTI ZA STALNE TEĆAINIKE IN DRUŽINSKI POPUSTI. Nadarjene tečajnike pripravljamo NA MEDNARODNE IZPITE UNIVERZE VCAMBRIDGEU KET. PET. FCE INCAE. USPEŠNO IZVAJAMO PRIPRAVLIALNICO ZA MATURO. VPIS ZA NOVE TEČAJNIKE BO 9.. 10.. 11. in za zamudnike 22. sept. 2003 MED 14. IN 19. URO NA SEDEŽU PODJETJA. Začetek tečajev: 29. sept. NOVO V KAMNIKU ^-^akovost.ki jo^kusiŠ y, Qy£akovost, ki jo/okusiš mesarstvo Ljubljanska c. 21 c, Duplica, tel.: 01/831-08-30 V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH VAM VES ČAS NUDIMO SEZONSKO NAJBOLJ ZANIMIVE IZDELKE PO POSEBEJ UGODNIH AKCIJSKIH CENAH. Prodajalne: KRANJ: Jezerska cesta 3, Koroška cesta 26. Maistrov trg 3, (Ji Lojzeta Hrooata 4a JESENICE: Cesta Cirila Tavčarja 6 ŠKOFJA LOKA: Cankarjev trg 1 DNEVI NARODNIH NOS 2003 12.-14. september 2003 Petek, 12. september Glavni trg, Šutna ob 9. uri Glavni trg ob 18. uri Glavni trg ob 20. uri Trg prijateljstva od 20. do 1. ure dnevi narodnih noš Začetek sejemske prodaje kamn"< 2003 Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik Zabavni večer z ansamblom Razpotnik Študentska scena / Ročk večer Nastopajo:Krik, Skat, Big foot mama Organizacija: Študentski klub Kamnik Sobota, 13. september Začetek sejemske prodaje Glavni trg, Šutna ob 9. uri Maistrova ulica Ob 10. uri Glavni trg ob 10. uri Glavni trg ob 11. uri Glavni trg ob 18. uri Glavni trg Ob 19. uri Glavni trg ob 20. uri Glavni trg Ob 20.30 uri Trg prijateljstva od 10. do 1. ure Sejem domače obrti Promenadni koncert Godba Vodice Nastop Otroške folklorne skupine Trzin Koncert etno skupine Noše, pesmi in plesi Panonske nižine - nastop Folklorne skupine Zalaegerszeg Madžarska Zabavni večer z ansamblom bratov Poljanšek Modna revija Pletenine Špenko Ustvarjalne delavnice / Študentska scena Nastopajo: Mint, Arche, Tinkara Kovač Organizacija: Študentski klub Kamnik Nedelja, 14. september Sejem domače obrti Maistrova ulica Od 10. -19. ure Glavni trg ob 10. uri ob 11. uri Promenadni koncert godba Domžale Od Rižane do Dragonje noše plesi in igre slovenskega dela Istre Nastopata Folklorna skupina Skala Kubed in Folklorna skupina Mandrač Koper Nastop Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik Ljudske pevke predice se predstavijo TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ Nagovor kamniškega župana Antona Toneta Smolnikarja Koncert skupine Šukar ob 11.30 ob 12. uri Ulice Kamnika ob 15. uri Glavni trg ob 16. uri Glavni trg ob 16.30 Spremljajoči program: Sobota, 13. september, 4. turnir občine Kamnik v golfu ob 9. uri Igrišče Golf Arboretum Volčji potok • Petek, 12.-nedelja 14. september od 9. do 19. ure Dvorišče OŠ 27. julij, Kamnik Sobota, 13. sep. od 14. do 17. ure Glavni trg (oder) Petka, 12.-nedelja 14 sep bd 9. do 19 ure (petekod 14. do 19. ure) Območna obrtna zbornica Kamnik Sobota 13. in nedelja 14. Razstava ptic Od 8. do 19 ure Osnovna šola Toma Brejca Sobota, 13. sep. Ob 9. uri Športna dvorana Kamnik Sobota, 13. sep. Ob 15. uri Razstava malih živali Organizacija: Društvo gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš Frizerske storitve (barvanje, striženje) brezplačno Organizacija: Območna obrtna zbornica Kamnik Razstava slik Miroslava Novaka Razstava bo na ogled do konca septembra! Organizacija: Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kamnik Mednarodni odbojkarski turnir za ženske Kamnik 2003 Beach volley turnir trojk Odbojkarsko igrišče»Pod Skalco« OBVESTILO V času tradicionalne prireditve 33. Dnevi narodnih noš bo promet potekal po spremenjenem režimu. Od četrtka, 11., do ponedeljka, 15. septembra, do 12. ure bo popolna zapora Glavnega trga, Maistrove ulice in Trga prijateljstva. Obvoz bo urejen, vse občane in obiskovalce pa naprošamo, da upoštevajo prometno signalizacijo. Računovodske In knjigovodske storitve opravljamo v celoti za družbe in podjetnike. Svetujemo ob prehodu iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. Vaša poslovna dokumentacija bo strokovno in pravočasno urejena. Pirma, d.o.o., Bazoviška y, Kamnik Tel., fax: 01/8314 658 Pred štirimi desetletji Podgorska ohcet - predhodnica Dnevnov narodnih noš SPOMINI BLEDIJO, TRADICIJA OSTAJA... Štiri desetletja so potekla od davnega 4. avgusta 1963, ko so se podgorski fantje in dekleta, možje in žene v narodnih nošah s koleslji, na zapravljivčkih in kmečkih tajslnihpripeljali skozi starodavni Kamnik in številnim obiskovalcem predstavili podgorsko ohcet po starih običajih. Na pobudo takratnih zavzetih predsednika in tajnika kamniškega turističnega društva dr. Svetozarja Frantarja in Alfonza Skala so Podgorci z dolgoletnimi izkušnjami pri uprizarjanju ljudskih iger v režiji Alojza Jagodica in Franca Svetelja v živo in podrobno prikazali stare ljudske običaje od vasovanja, šran-ganja in same kmečke ohceti, ki so jih že devet let prej, avgusta 1954, v skrajšani obliki posneli za oddajo Veseli večer na radiu Ljubljana. stajanju in izvedbi Podgorske ohceti obujali spomine na doga- Rudi Vidic Dolg ohcetni sprevod z godci na čelu, v katerem se je na kmečkih vozovih peljalo preko 120 svatov, je v nedeljo, 4. avgusta 1963 popoldne, krenil izpred takrat nastopajočega podgorskega kulturnega doma proti Kamniku. Več mesecev so v Podgorju potekale priprave na to veliko prireditev. Potrebno je bilo zbrati okrog 20 kolesljev, kočij, pari-zarjev in drugih starih vozil, ki so zaradi prihajajoče mehanizacije začela vse bolj toniti v pozabo. Marsikaj je bilo treba obnoviti in Janja pred štirimi desetletji, smo se srečali tudi z Rudijem Vidi-cera, ki je v skupini takratnih »ohcetnih godcev« igral trobento in ki že od leta 1956 aktivno sodeluje pri kamniški mestni godbi. Velikokrat je sodeloval tudi v dramskih predstavah pro- Podgorsko ohcet je na stadionu v Mekinjah navdušeno pozdravila velika množica gledalcev s predsednikom kamniškega turističnega društva dr. Svetozarjem Frantarjem, pobudnikom prireditve (na desni). prebarvati, očistiti in okrasiti konjske komate. Res lahko rečemo, da je v takratnih pripravah na veliki dogodek sodelovala vsa vas in da nihče ni odrekel sodelovanja v taki ali drugačni obliki. Podgorske gospodinje pa so poskrbele za kar precej jerbasov flancatov, krofov in drugega oh-cetnega peciva. Ko smo te dni z nekaterimi sodelujočimi Podgorci pri na- svetnega društva Podgorje. Takole se spominja tistih dni: »Takrat smo se zbrali Atnikov Lado, Žibertov Joahim in jaz, igrali smo pri kamniški godbi, pritegnili pa smo tudi harmonikarja Jagodic Ivana - Narobetovega in tako je nastal adhoc ohcetni ansambel. Najbolj pa mi je ostala v spominu impozantna slika na mekinjskem stadionu. Redkokdaj doživiš, da se je na taki pri- Predenje ženin (Narobetov Tine) prišel do neveste (Vidiče-va Anica), so podgorski fantje - prežovci od njega zahtevali »finfarja s petimi kolobarji«, ki so jih na koncu le odžagali in se zadovoljili s petimi jurji in nekaj Štefani vina... Prav za to priložnost so se skupaj zbrali podgorski muzikanti (med njimi so na sliki Narobetov Ivan, Ajtnikov Lado in Vidičev Rudi) in se že pred nedeljskim slavjem na deri popeljali vabit na podgorsko ohcet po okoliških krajih ... redivi zbralo toliko ljudi in da so tako s srcem sodelovali v celotnem dogajanju, kot bi bili na pravi ohceti. Lahko rečem, da je bila Podgorska ohcet za tiste čase kar nekakšna senzacija. V bistvu je pomenila začetek poznejših kamniških dnevov narodnih noš. Tudi ljubljanske kmečke ohceti takrat še ni bilo. Potrebno je bilo priskrbeti tudi ve- so se peljai s konjsko vprego in z bagerli ali drugimi vozovi, odvisno od premožnosti ženina in neveste. Spominjam se, da smo vložili veliko truda v zbiranje vseh potrebnih rekvizitov, zlasti starih vozov. Iskali smo jih po raznih šupah. Takrat taki vozovi niso pomenili kaj dosti, danes pa povsem drugače gledamo na starine. Kljub temu nam je uspe- Daje ohcet potekala tako kot je treba, je poskrbel starešina Medvedov oče. Med najbolj izvirnimi je bilo poročno darilo Matjakovega Franceta, kije novoporočencema na ohcet prinesel petelina in vrečo podgorske leče za srečo in veliko družino ... liko opreme. Spomnim se, da smo si nekaj voz sposodili tudi pri kolarju v Mengšu. Pri folklornih plesih pa nam je veliko pomagal Vinko Dobnikar, nekdanji ravnatelj stranjske šole, ki je Ivan fagodic bil dober poznavalec narodnih plesov...« Drugi sogovornik Ivan fagodic, pravi ljudski harmonikar in veseljak, ki je več let s svojo harmoniko na brniškem letališču razveseljeval naše izseljence ob prihodu v domovino, je med drugim povedal: »Prvo podgorsko ohcet smo posneli za ljubljanski radio že leta 1954. Moram povedati, da je bila Podgorska ohcet, ki smo jo leta 1963 predstavili v Kamniku, res pravi prikaz starih kmečkih običajev. Pokazali smo, kako so se ženili naši predniki. K poroki lo zbrati najmanj osemnajst kočij in bagerlov. Zanimivo, da so takrat sodelovali tudi starejši kmetje, ki so dobro poznali, kako so nekoč potekale ohceti. Ta prireditev je za Kamnik veliko pomenila. Na stadionu v Mekinjah se je trlo ljudi. Kar se tiče godcev, so bili Rudi, Lado in Joahim takrat že pravi profesionalci, jaz pa samo amater, sem pa že zelo dobro poznal Avseniko-vo muziko. Dobro smo se ujeli in ustvarili pravo ohcetno vzdušje... Čeprav je ta dogodek že daleč za nami, so mi še vedno v spominu nevesta Anica in njena mama Žumrova Johana, ženin Tine, moj brat, tudi Medvedov oče, Matjakov France, Jefar-jeva Angela, Mauc in Matjakova Kristina, Cvirnova, bila sta drug in družica in drugih. Današnje ohceti so vse drugačne. Po poroki gredo v »ošta-rijo,« kjer pa ni več mogoče videti, kaj se je vse nekoč dogajalo na ohcetih... »Sicer pa naj o tisti avgustovski nedelji pred štirimi desetletji spregovori še nekaj starih posnetkov. Veselo svatovsko rajanje je zaključilo do tistih časov eno največjih narodopisnih prireditev v Kamniku, ki je čez tri leta, 1966 leta, prerasla v tradicionalne dneve narodnih noš, ki se bodo letos odvijali že triintride-setič. F. SVETELJ Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo In sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČR, d.d., tisk Set d.d, Ljubljana dne 4.9.2003 Zgodilo se je v dolgem vročem poletju Navzlic veliki vročini, kot je že dolga leta ne pomnimo, kije trajala skoraj vse poletje, seje v naši občini marsikaj dogajalo tudi pri urejanju cest, šol, vrtcev in drugih objektov. Marsikje, zlasti v višje ležečih predelih, je ljudem začelo primanjkovati vode. Zato so morali na pomoč priskočiti delavci komunalnega podjetja in gasilci. V začetku avgusta smo se z našo kamero pridružili županu Smolnikarju, vodji oddelka za prostor Bojanu Mlakarju in direktorju Komunalnega podjetja Petku, ki so obiskali nekatere kraje, kjer so potekala komunalna in druga dela. Delavci cestnega podjetja Ljubljana so v začetku avgusta prenovili cestišče in položil nov asfalt na betonskem mostu v Stranjah na regionalni cesti Kamnik - Črnivec. V času del je bil za nekaj dni promet preusmerjen preko Godiča. Med številnimi krajšimi odseki lokalnih cest, ki so bili asfaltirani to poletje, je tudi del ceste Vaseno - Sidol v dolžini 300 m, za kar je bilo potrebnih 3,5 milijona SIT. Ponatis Zbornika žrtev druge svetovne vojne Leta 1998 je občina Kamnik izdala Zbornik žrtev druge svetovne vojne v občini Kamnik, ki je že zdavnaj pošel, ljudje pa po njem pogosto sprašujejo. Odločili smo se, da spomladi prihodnje leto izdamo popravljen in dopolnjen ponatis, zato prosimo vse tiste, ki ste opazili v prvi izdaji kakšno napako ali pomankljivost, da nam to sporočite in v ponatisu bomo to upoštevali. Pripombe pošljite na naslov: Milan Šuštar, Ljubljanska 74, Kamnik, tel. 831 32 62 Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http:/7turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 831 76 62, 831 76 47 E-mail: marko.kumer@guest.arnes.si Sobota. 6. septembra, ob 20. uri v salonu gradu Zaprice Mia Žnidarič & Steve Klink Trio Vstopnina: 1000 SIT, otroci brezplačno Informacije in rezervacije kart na zgoraj navedenem naslovu! ' SO ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje Tel.: 01/831 23 45 Park V mesecu septembru v parku cvetijo dalije in vrtnice, drevesa se že oblačijo v jesenska oblačila. Program za otroke Drevesa govorijo Vsako soboto v septembru, med 15.30 in 18. uro, nova tema: Zelo lačna gosenica, Prisluhnimo drevesom, Pozdrav jeseni in Živ-žavz Woodyjem. Vrtni center Od 20. - 30. septembra Tulipomanija. K) DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure na tel. 01/839 76 06, GSM 041/580 818 www.domkulture.org; e-mail: info@domkulture.org Sobota. 6. septembra, ob 19. uri SLOVESNOST OB PREDAJI EVROPSKE ZASTAVE Sodelujejo: MePZ Cantemus, Priden možic, Gianni Rijavec Kot je bilo dogovorjeno s Cestnim podjetjem Ljubljana je bil do 15. avgusta položen tudi asfalt na odcepu do križišča ceste Kamnik - Vranja Peč proti gostišču na Starem gradu v dolžini dveh kilometrov. Dela so veljala 23,5 milijona SIT, denar pa je zagotovila občina Kamnik. bmM% Sag Poleg komunalnih del so bila letošnje poletje opravljena tudi mnoga dela pri prenovi in razširitvi šolskih stavb (OŠ Marije Vere), prenova pritličja OŠ Toma Brejca), nabava nove opreme zaprvošolčke (OS Frana Albrehta) itd. Po različnih zapletih so za ureditev streha bo na OŠ Šmartno, zgrajeni leta 1996, končno le našli sporazumno rešitev z izvajalcem SGP Graditelj. K pokritju z novo kritino in novo toplotno izolacijo, kar bo skupaj veljalo 22 milijonov SIT, bo občina prispevala 8 milijonov SIT. Na sliki: Med gradnjo nove strehe na telovadnici v začetku letošnjega avgusta. Izvajalec bo zanjo dal desetletno garancijo. Zaradi pomanjkanja vode so delavci Komunalnega podjetja Kamnik v vodovodni rezervoar v Palovčah z 12 m'' cisterno pripeljali okrog 80.000 litrov vode. Kamniško komunalno podjetje poleg tega vodovoda upravlja tudi krajevne vodovode v Stranjah, Godiču, na Pšajnovici in Porebru. Med počitnicami so začeli preurejati tudi del stanovanjskih prostorov v podružnični OŠ v Motniku za potrebe otroškega vrtca, za kar je občina namenila v letošnjem proračunu 7 milijonov SIT. V teh prostorih bodo prihodnje leto uredili igralnici. Vi sprašujete, župan odgovarja G. M. iz naselja Zgornje Perovo sprašuje, kdo bo odpravil posledice plazu in poškodovanja komunalne infrastrukture na območju B8 Zg. Perovo, saj se od sprožitve plazu v letu 2001 zadeve ne sanirajo. Območje plazu se nahaja v naselju Zgornje Perovo, natančneje v soseski S-7 med cestama Prisojna pot in Na jasi. Ta soseska zajema območje 11 individualnih in 12 vrstnih stanovanjskih hiš. Občina Kamnik že od same sprožitve plazu v mesecu septembru 2001 skrbi za nemoteno oskrbo krajanov s pitno vodo in odvajanje komunalnih odpadnih vpda, kljub temu, da ni bila investitor zgrajene komunalne infrastrukture. Zaradi velikih stroškov, ki pri tem nastajajo, je proti povzročiteljem plazu občina pri Okrožnem sodišču v Ljubljani sprožila odškodninsko tožbo, kije v teku. Ker za zgrajeno komunalno infrastrukturo ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, občina le to ni prevze- la v upravljanje. Investitorju komunalne infrastrukture Lastnini d. o. o., je inšpektorat RS za okolje izdal ureditveno odločbo, po kateri bi moral pridobiti uporabno dovoljenje. Ker tega investitor ni storil, mu je inšpektorat 25. 11. 2002 izdal prepoved uporabe delne komunalne ureditve na območju B8, na katero pa seje investitor pritožil inje v reševanju na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Stališče občinske uprave Občine Kamnik je, da bi moral investitor skupaj s povzročitelji plazu takoj pristojnu k sanaciji posledic, nato pridobiti uporabno dovoljenje za zgrajeno komunalno infrastrukturo, kar je tudi l>ogoj, da bi le to občina prevzela v upravljanje. TONE SMOLNIKAR, župan Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - obvestilo in vabilo Obvestilo je namenjeno vsem, ki vas zanima katera izmed naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: predelava sadja, izdelava kruha v krušni peči in izdelava potic, predelava mleka, predelava mesa: Za registracijo teh dejavnosti je potrebo izpolnjevati tudi pogoj ustrezne izobrazbe (zahteva se IV. stopnja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri). Po novem pa to ni več nujni pogoj! - kot ustrezna izobrazba šteje tudi državni certifikat. Kako ga pridobite? Predložiti morate potrdila o opravljenih tečajih (potrdila Srednje biotehniške šole Kranj...), rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov, (Dobrote slovenskih kmetij...) Na podlagi predloženega, posebna komisija ugotovi, če z listinami dokazano znanje zadostuje in potrdi ustrezno poklicno kvalifikacijo, ali pa vas napoti še na preverjanje znanja. Za vse te dopolnilne dejavnosti bodo organizirani nekajdnevni seminarji (financira Občina Kamnik), ki bodo vključevali vsebine (teorija in praksa), zahtevane za pridobitev certifikata. Na seminarju se boste seznanili tudi z zahtevami glede urejenosti prostorov in zdravstveno sanitarnimi pogoji, Seminarji bodo obenem tudi priprava na preverjanje znanja. Organizirani bodo naslednji seminarji: - PEKA KRUHA KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI - PEKA POTIC KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI - PREDELAVA SADJA - PREDELAVA MLEKA - PREDELAVA MESA Tečaj peke kruha je bil že organiziran, tečaj bo'ponovljen ko bo zadostno št. prijav. V jesenskem času bo organiziran TEČAJ PREDELAVA SADJA. Pohitite s prijavami! TEČAJ ZA STATUS KMETA Predpristopna pomoč kmetijstvu v obliki programov SAPARD, zgodnjega upokojevanje kmetov, mladih prevzemnikov kmetij (slednja dva ukrepa bo možno uveljavljati v naslednjem letu) zahteva od nosilcev oziroma prevzemnikov kmetijske dejavnosti med drugim tudi določene pogoje povezane z izobrazbo. Ker se v te programe vključujejo tudi mladi kmetje, ki pogosto nimajo pet let delovnih izkušenj na kmetiji, brez ustrezne kmetijske izobrazbe vas obveščamo, da tečaj za pridobitev izobrazbe, potreben za status kmeta izvaja Srednja biotehniška šola Kranj preko celega šolskega leta (tel: 04/280 57 20) na osnovi zadostnega števila prijav. Tečaj obsega 40 ur, trenutna cena tečaja je 40.000 SIT (občina sofinancira na osnovi računa do 60%). Vse podrobnejše informacije dobite na Kmetijski svetovalni službi (01/8343557, 041/310173, ga. Marta Kos), na tej številki se za opravljanje seminarjev tudi prijavite. F. SVETELJ OBČINA KAMNIK KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Dan vstaje na Kamniškem Ponosni na preteklost Tisočplanink in planincev na Kamniškem sedlu Tradicionalnega, že dvajsetega srečanja planincev na Kaminskem sedlu seje 20. julija udeležilo izredno veliko ljubiteljev gora. Blizu tisoč jih je bilo, med njimi tudi 35 planincev in planink iz prijateljskega mesta Tro-faiach. Že na predvečer srečanja je bil dom na Kamniškem sedlu popolnoma zaseden. Zjutraj 20. julija, že okrog sedme ure, so začeli prihajati prvi obiskovalci. Pozneje seje strnjena kolona iz Kamniške Bistrice bližala cilju. Kmalu po 11, uri so prišli tudi kamniški planinci iz Logarske doline, preko Okrešlja, že prejšnje opoldne pa so po isti poti prispeli gostje iz Avstrije. Za njihovo varno hojo sta skrbela vodnika Marjan in France. Vsi obiskovalci so bili ob prihodu na sedlo deležni okrepčila, ki sta jim ga ponudila Lvan in Ana. Osebje doma na sedlu je poskrbelo, da nihče ni bil lačen in žejen. Kulturni program so uresničili pevci Lire in njihova glasbena skupina, zaigrala je tudi posebna skupina, sestavljena za to priliko, na harmoniko je igral Božo, recitacije in vodenje programa je prezvela Marinka, za varnost pa so skrbeli: Cvetka, gorski reševalci in drugi. Nagovor zbranim je ob odsotnosti predsednika društva posredoval Slane. Lepo in prijetno vreme je še popestrilo prijeten planinski dan. Mnogi so izkoristili priložnost in obiskali Brano ali celo Planjavo, nekaj pa jih je odšlo do Kokrskega sedla preko Kotih čev,. Turske gore in po Dolgem hrbtu na Grintovec s spustom na Kokrsko sedlo. STANE SIMŠIČ Vročega sobotnega popoldneva 26. julija se je zbrala precejšnja množica borcev, udeležencev NOB, udeležencev vojne za samostojno Slovenijo in drugi, ki spoštujejo spomin na našo preteklo zgodovino, pri spomeniku padlima prvoborce-ma Mlakarju in Miklavčiču. Razstava ptic ob dnevih narodnih noš Člani kamniškega društva za varstvo in vzgojo ptic si zadnje leto ponovno vneto prizadevajo prikazati oživljanje dejavnosti v svojih vrstah. Tako so si med prvim zadali nalogo opraviti vsa obnovitvena dela na svojem inventarju, ki služi predvsem za izvajanje društvenih tekmovanj in razstav ptic, občasno pa tudi za razne likovne predstavitve mladih nadobudnih umetnikov Osnovne šole Toma Brajca v Kamniku. Podobno kot lansko leto, bo društvo tudi letos organiziralo razstavo ptic v času tradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš. Razstava ptic bo odprta v soboto in nedeljo 13. in 14. septembra od 8. do 19. ure, v kletni etaži Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku ob Ljubljanski cesti. Poleg velikega števila raznovrstnih sobnih ptic, bodo člani razstavo popestrili še z večjim številom doma izdelanih krmilnic in gnez-dilnic, ki bodo ponazarjale društveno dejavnost varstva zunanjih ptic, možno pa jih bo tudi kupiti. V programu, ki sta ga pripravila Območno združenje borcev NOB in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS), so sodelovali pevci Solidarnosti, recitator Peršin, osrednji govornik pa je bil Janko Blagšič, predstavnik OZVVS. Poudaril je, da moramo biti ponosni na preteklost, na generala Maistra, na borke in borce iz druge svetovne vojne in ustvarjalce samostojne Slovenije. General Maister je bil modra osebnost in pesnik. Njegova državotvornost, narodna zavest in hrabrost je skupaj s številnimi borci ohranila severno mejo. ZWS ima do dogodkov v II. svet. vojni spoštljiv odnos, kljub poskusom razvrednotenja tega hrabrega dejanja. Zmagovalec je vsakdo, ki se je pred 60-timi leti odločil za upor zavednih Slovencev, ki so bili za svobodo pripravljeni žrtvovati vse. »Pred dobrimi desetimi leti smo si Slovenci prvič v zgodovini uresničili stoletno željo po samostojni državi, že naslednje leto bomo vstopili v Evropsko skupnost, kar pomeni za naš narod nove izzive. Imamo svojo domovino, bodimo ponosni nanjo, spoštujmo doseženo in ne dovolimo, da nam kdo vnaša sovraštvo ali razdor, ne glede od kje prihaja,« je zaključil Janko Blagšič. Pevci Solidarnosti so zapeli več priložnostnih in partizanskih pesmi, recitator je recitiral stihe, ubrave na temo srečanja, Božo pa je zaigral venček partizanskih napevov. Ob zaključku se je vsem prisotnim in izvajalcem programa zahvalil Matevž Košir, predsednik Območnega združenja ZB Kamnik. STANE SIMŠIČ Skupina udeležencev s praporščaki v neposredni bližini spomenika SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, DOMŽALE tel. tajništvo: 01/72-40-630 e-mail: kutsola.domzale@guest.arnes.si http://www 2.arnes.si/~ssljdom10/ index.html Izobraževanje ODRASLIH Na Srednji Šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice iz strojništva, trgovine in usnjarstva na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne. 3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH. Izobraževanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih: STROJNIŠTVO • avtomehanik, • avtoklepar, • instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin), • klepar-krovec • strojni mehanik • finomehanik, • konstrukcijski mehanik in • oblikovalec kovin. V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: • strojni tehnik (PTI), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri USNJARSTVO • izdelovalec in predelovalec usnja, poklicna stopnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, • usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo usnjarske smeri POZOR: zaradi ukinitve programa pohiteti z vpisom. TRGOVINA in KOMERCIALA • trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, • ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri. Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traia 2 leti. Informacije: Branko Vrtek na tel.: 031 222 302 ali 031 548 411 Dejavnost Gasilske zveze Kamnik v prvi polovici leta Aktivnosti in volje do dela nam ne zmanjka Za nami je že polovica koledarskega leta in v tem času je bilo delo v Gasilski zvezi Kamnik zelo razgibano, zato je prav, da povzamemo vsaj glavne aktivnosti. Konec marca smo imeli občni zbor gasilske zveze, Za novega predsednika smo izvolili Janeza Kunca iz PGD Duplica, saj je prejšnji predsednik Anton Pre-tesnik, sicer član PGD Nevlje, od kandidature odstopil. Iz društev sta prispela le dva predloga za poveljnika zveze in članov. V novem Statutu so vsa društva poimensko imenovana in sicer je 13 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Vsako društvo ima v predsedstvu svojega predstavnika, poleg njih pa so v predsedstvu še predsednik komisij za veterane, mladino in članice. Kmalu po izvolitvi je novi predsednik Janez Kune sklical prvo sejo predsedstva, na kateri smo zaradi lažjega dela na predlog predsednika izvolili še Skupinska fotografija ob zaključku izobraževanja za vodjo enot v or- 4 POLLUX Kamnik, Prisojna pot 1 *~ml1 s 041-670 662 info@pollux.si Izdelujemo računalniške programe: PLAČE, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, GOSTINSKE STORITVE FAKTURIRANJE, TRGOVINA, OBRESTI, PREHRANA, MATERIALNO POSLOVANJE, OBRAZCI, ŠOLE, VRTCI PROGRAMI ZA PODJETJA, DRUŠTVA, KNJIGOVODSKE SERVISE VZDRŽEVANJE, UVAJANJE V DELO S PROGRAMI Programi so primerni tudi za delo s starejšimi računalniki. ganizaciji GZ Kamnik sicer oba za dotedanjega poveljnika Jožeta Oblaka. Predlagana kandidatura je bila kljub dobremu delu v preteklem mandatu zavrnjena, ker je bil g. Oblak že izvoljen kot poveljnik društva, po Pravilih gasilske službe pa se ti dve funkciji izključujeta. Regijski poveljnik je zato navzoče pozval, da predlagajo drugega kandidata. Po'dolgi razpravi je občni zbor kot poveljnika GZ Kamnik potrdil Janeza Repanška iz PGD Kamnik, regijski poveljnik pa se je z odločitvijo strinjal. Prišlo je tudi do spremembe Statuta in sicer se je število v predsedstvu zvišalo s 15 na 18 Foto:fože Oblak st. tri podpredsednike zveze in sicer Franca Re'snika, Antona Pre-lesnika ter Janeza Kregarja. Da je v slogi moč, so dokazali gasilci iz naše zveze, ko je 14. maja zaradi udara strele zagorelo na pobočju Brane, v Kamniško Savinjskih Alpah. Mesto požara je bilo na nadmorski višini okoli 1800 metrov, na izjemno težko dostopnem terenu. Dva dni je pri gašenju sodeloval tudi helikopter, vendar je bilo odločeno, da se helikoptersko gašenje prekine zaradi neugodnega vetra ter majhne učinkovitosti gašenja. Najobširnejša akcija je potekala četrti dan, ko je okrog sedme ure zjutraj 94 gasilcev nadaljevalo z gašenjem. Vodo so s štirinajstimi cisternami vozili z nadmorske višine 592 metrov na višino 900 metrov, do koder so položili 1140 metrov cevovoda in s pomočjo črpalk vodo črpali do požarišča na višini okrog 1300 metrov. Za gašenje so porabili 120.000 litrov vode. V akciji, ki so jo zaključili okrog 22. ure, so sodelovali gasilci iz PGD Kamniška Bistrica, Kamnik, Šmarca, Nevlje, Duplica, Srednja vas, Špitalič, Gozd in Tunjice. Požar so nadzorovali tudi v naslednjih dneh. Naredili so preseke in tako preprečili, da bi se požar razširil proti gozdni meji, še naprej pa je gorelo na nedostopnem področju. K sreči je sredi naslednjega tedna gasilcem na pomoč priskočila narava, saj je dež dokončno pogasil požar. Gasilci so se v teh ekstremnih razmerah izkazali za izredno pogumne ter požrtvovalne, za kar se jim je zahvalil župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Da se morajo gasilci znajti prav v vsaki situaciji in se po potrebi preleviti tudi v požigalce, so dokazali prvi konec tedna v mesecu juniju, ko so morali zaradi okužbe s hruševim ožigom v drevesnici v Kamniku sodelovati pri požigu kar 800 dreves. V prvi polovici leta so se gasilci naše zveze pripravljali na občinsko tekmovanje. Tekmovanje za mladino GZ Kamnik in GZ Komenda je bilo 31. maja na stadionu v Mekinjah. Tekmovalo je 53 ekip pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Teden dni pozneje, 7. junija, je potekalo člansko tekmovanje GZ Kamnik in GZ Komenda. Prijavljenih je bilo 6l tekmovalnih enot, od tega 8 ekip starejših gasilcev, 18 ekip v konkurenci B ter 35 ekip v A konkurenci. V to število je vštetih tudi 12 ženskih ekip. V popoldanskem času nas je čakalo še eno tekmovanje in sicer za Pokal GZ Slovenije in za Pokal Kamnika. Med tekmovanjem smo poskrbeli tako za tekmovalne enote kot tudi za gledalce ob tekmovališču, saj smo jih seznanjali z aktualnostmi o pokalnih tekmovanjih ter tekmovanjih v preteklem letu in rezultate sproti objavljali. Ob razglasitvi rezultatov so slavile članice iz Ha[doš, člani A iz Rov ter člani B iz Smartna na Pohorju. Po svoje so slavili tudi vsi gasilci, ki so se izobraževali v prvi polovici leta na različnih tečajih. Sektor Tuhinjska dolina je organiziral tečaj za gasilce in za vodjo skupine. Prvega je uspešno zaključilo 20, drugega pa 15 tečajnikov. GZ Kamnik je organizirala izobraževanje za vodjo enot, ki ga je uspešno zaključilo 29 slušateljev, od tega 17 iz GZ Kamnik, 5 iz GZ Moravče, 4 iz GZ Komenda ter trije iz GZ Domžale. To je le nekaj utrinkov aktivnosti GZ Kamnik v prvi polovici'leta, saj je bilo ostalih dejavnosti tako po posameznih društvih, kot tudi v zvezi še veliko. Čakajo pa nas že nove aktivnosti. Poleg stalne pripravljenosti pomagati nas jeseni čaka republiško srečanje Društev mladi gasilcev v Šmartnem, udeležba na regijskem tekmovanju, mesec požarne varnosti, strokovna ekskurzija, ki jo organizirajo naši veterani, jesenski in zimski termini za izobraževanje... in še bi lahko naštevali. Aktivnosti nam ne manjka, k sreči tudi volje do dela ne. Ob tem povabimo vse, ki si tovrstnih aktivnosti želijo, pridružite se nam! Gasilska zveza Kamnik J Kati Turk - pastirica in ljudska umetnica Kati Turk - dobrodušna pastirica in ljudska umetnica je s svojim bogatim, ustvarjalnim življenjem, z neusahljivo voljo do življenja, ki jo je prenašala na vse ljudi okrog sebe, pustila neizbrisne sledi. Osem let bo 7. decembra, ko Kati ni več, vendar ta notranje tako bogata ženska še živi. Tudi s pomočjo pravkar izdane monografije Kati Turkove kot izjemne ljubiteljske ustvarjalke, pastirice, slikarke, pesnice, pripovednice, rokodelke, pevke, humoristke... predvsem pa kot izjemne ženske, kije svoja občutja narave in vrednot kulturnega okolja vedno znala posredovati na topel, njej lasten način. Bila je skrbna zapisovalka dediščine strokovne ustvarjalnosti, folkloristike. Z veseljem in dobro voljo nas je mnoga leta pozdravljala v sprevodu narodnih noš in pastirjev z Velike planine ob Dnevih narodnih noš. Od letošnje pomladi naprej sem objavljala odlomke člankov o Kati, ki so jih pisali različni avtorji in so natisnjeni v knjigi, ki je zagledala dan letošnjega prvega avgusta. Skoraj leto dni, natanko en teden manj, je bilo vloženega dela v ta projekt. V prvih mese- v\ fK"p "Vt-ltiK. *5tf5*«.-, -*W*. Naslovnica knjige cih še zdaleč nisem slutila, da bo končni izdelek takšen, kot je sedaj pred nami. Zaradi določenih razlogov, med drugimi tudi zato, ker sem se odločila, da je knjiga v celoti barvna, za kar pa občina ni imela zagotovljenih zadosti finančnih sredstev, sva se z možem dogovorila, da sama izdava to monografijo v samozaložbi, Občina Kamnik pa je kot glavni sponzor krila stroške za oblikovanje in tehnično pripravo knjige do tiska. da je dovolil objavo odlomkov iz svojih reportaž o Kati. Vsi avtorji so se odrekli honorarju kot tudi recenzent prof. dr. Janez Bogataj in lektorica prof. Marjeta Humar. Knjiga obsega l625trani in ima več kot 100 barvnih fotografij in Katinih ilustracij ter veliko starih fotografij v črnobe-li tehniki. Naprodaj je v TIC - u, Forumu, Majolki, v knjigarni Vele in na mojem domu na Vrhpolju. Dvesto pesmi je razvrščenih v osem vsebinskih sklopov in na začetku vsakega sklopa sem po predlogu recenzenta prof. dr. Bogataja naredila zapise zgodb iz njenega življenja, ki jih sama Kati Turk pripoveduje na zgoščenki. Nekaj stavkov sem navedla v fonetičnem zapisu, v narečju, kot ga je govorila Kati, zato imajo ti narečje-slovni zapisi še posebno vrednost v naši kulturni dediščini. Mogoče bodo šolniki v tem našli primerno snov za svoj predmetnik, saj je Kati v času življenja, kot pastirica in tudi pozneje, pogosto obiskovala učence v šolah. Ko sem zadnjega julija zvečer dobila prvi izvod knjige, se,m bila kar presenečena nad izgledom, vendar čistega veselja nisem čutila. Zelo me je skrbelo, kako bodo knjigo ob predstavitvi v Nevljah, Katinem domačem kraju, sprejeli domačini: ali bodo prišli v soboto zvečer na predstavitev, ali se bodo sorodniki odzvali in prinesli pladnje z raznimi V recenziji je prof. dr. Janez Bogataj med drugim zapisal!} »Zlasti vas opozarjam tudi na oblikovanje knjige. To mora biti skrajno .disciplinirano', saj je gradivo Kali Turk po svoji vi-zualnosti lake narave, da z morebitno oblikovalsko nepremišljenostjo lahko hitro privede do kiča.« Ko sem mu ob izidu poslala izvod monografije in sporočila datum predstavitve v Kamniku, mije po elektronski pošti odgovoril: »Knjiga je zares odlično delo in tudi natisnili so jo dobro. Sporočam vam, da nimam v četrtek, 1 7. septembra, še nobenih drugih obveznosti in bom prišel v Kamnik. Lep pozdrav in predvsem iskrene čestitke za knjigo, Janez Bogataj.« V Zahvali v knjigi sem navedla vsakega od osmih avtorjev posebej, se jim zahvalila za prispevke, fotografije, zaupane podatke, prisrčne spomine in strokovne poglede na ustvarjanje Kati Turk. Nenazadnje sem izrekla zahvalo prof. Heleni Majcenovič, ker mi je brez pomislekov dovolila uporabo zvočnega zapisa Katine življenjske zgodbe in prav tako radijskemu novinarju Silvu Teršku, dobrotami za pogostitev, ki je bila predvidena zunaj na asfaltnem dvorišču pri župnišču, ali bodo zadovoljni s programom predstavitve. ...? Sama sem že mnogokrat sodelovala pri predstavitvah raznih knjig, vendar to je bilo čisto nekaj drugega. ■ Že pred polsedmo zvečer so se ljudje pričeli zbirati, ker je bila ob 19. uri sveta maša za pokojno Kati Turk. Uro pozneje je bi- Obiskovalci v Nevljah so pozorno prisluhnili recitacijam Katinih pesmi. Na skrajni desni je Jože Turk, Katin mož, na levi pa invalidka Janja Blatnik z Drenovca pri Krškem, ki Je vse navzoče presenetila s prisrčnim darilcem: zavit ploščat kamen iz reke Save na eni strani poslikan z rožami, na drugi pa je pisalo: Nevlje 2003. Kati Turk bi bila presrečna, če bi mogla videti in slišati, kako Nejc Plahuta poje in recitira njene pesmi. Tako kot mnogo znancev in prijateljev, ima tudi Nejc lep spomin nanjo. Ob svojem'krstu je od Kati prejel velik lesen krožnik z nageljni, na katerem piše: »Naj trden, ko-rajžen bo prvi korak in prav vsak naslednji bo njemu enak. Briše, avgust 1994.« ta nabito polna tudi dvorana - ve-roučna učilnica. Program je potekal zelo prisrčno in domače. Z veseljem se je večera udeležila lektorica Marjeta Humar, s katero sva predstavili knjigo. »Veliko ljudi, ki so v svojem življenju sto- rili kaj pomembnega, gre kar hitro v pozabo, če niso posebej kje zabeleženi. Zato je zelo umestno, da smo dobili o Kati Turk, pastirici in ljudski umetnici, tako lepo knjigo, za katero je z vso predanostjo zbirala gradivo in jo uredila Joži Kališnik...«, je med drugim povedala prof. Marjeta Humar. Prek zvočnikov so nato obiskovalci po skoraj osmih letih zoi pet zaslišali z zgoščenke še nepozabljeni Katin glas. Mnogim so se orosile oči. V kulturnem programu so sodelovali predvsem Katini sorodniki. Pesmi je recitirala nečakinja Frna Kodra. Domači ljudski pevci: svakinja Tinca Spruk, sovaščanka Pepca Leskovec in nečak Franc Plahuta so zapeli nekaj ljudskih pesmi, največji aplavz pa je požel prane-čak Nejc Plahuta, ki je dve pesmici izredno doživeto zrecitiral in zaigral. Svoje spomine na Kati in »kom-šije« z Vrhpolja - skupino štirih starejših gospa, s katerimi se je Kati precej družila, nam je v nekaj besedah zaupala prof. Tina Romšak. Ves večer je bil prisoten tudi Andrej Prešeren z Godiča, oblečen v »pvajš«, kot maskota Velike planine, in fotograf Ciril Kati je najraje risala planinsko cvetje (foto Ciril Velkovrh). Velkovrh je imel kar precej dela. Za največje presenečenje večera pa je poskrbela moja prijateljica Janja Blatnik, invalidka z Leskovca pri Krškem, ki je za vse obiskovalce večera izdelala likovne spominčke. Lepe besede je na koncu izrekla invalidka Darinka Slanovec z Mekinj, ki je pred nekaj meseci izdala svojo prvo samostojno zbirko pesmi. Prijeten večer je v dvorani zaklju- CuQs sM/V-is-tAMA,* Moja skrb tistega zadnjega julija letos, kako bodo domačini sprejeli knjigo, je bila odveč. Ze tisti večer bi se mi ustnice smele razširiti do ušes in z možem bi lahko nazdravila! Pa -nikoli ni prepozno! Nazdravili bomo na glavni predstavitvi monografije o Kati Turk v četrtek, 11. septembra, na predvečer prireditev ob Dnevu narodnih noš. Spominski večer Kati \Turk bo ob 19. uri v dvorani Doma kulture v Kamniku. Sajf&y*. j^>1, jop, Zrt*«-. Saj £02-, -/VK^ čil mladinski zbor pod vodstvom Mateje Kališnik in zopet je bil »glavni« Nejc Plahuta, ko je v pesmi Ko rano zjutraj zapel solo. Na koncu se je Katina svakinja Tinca Spruk v imenu Katinega moža Jožeta Turka, v svojem imenu in v imenu sorodnikov zahvalila, da je knjiga med nami in da bodo njene pesmi, kot je Kati želela, prišle med ljudi. Vse obiskovalce je povabila ven na pogostitev, ki je bila vse prej kot skromna, kakršna je Kati vedno bila. Poleg različnih potic, kruhov, peciva in domače zaseke, ki so jih pripravile Katine sorodnice, so z obteženima avtomobiloma sladkih dobrot in domačega cvička prišli tudi moji prijatelji iz Črnuč in Leskovca pri Krškem. Težko je najti pravih besed, s katerimi bi se čisto vsem mogla zahvaliti za toliko dobrote, ljubeznivosti, pomoči in prijateljstva. Beseda HVALA naj izrazi vso mojo veliko zahvalo. JOŽI KALIŠNIK Zlate in srebrne diplome ter Znak kakovosti Rezke Mali na Gojški planini TRNIČI IN PASTIRJI IZ RODA V ROD Danes je vedno težje dobiti pastirice in pastirje za pašo živine. Vse manj je kmetov v nekdanjem pomenu te besede. Mnogi se z živinorejo ukvarjajo poleg redne zaposlitve in se ne morejo za nekaj mesecev odpraviti na planinsko pašo. Za to opravilo so danes naj- Rezka Mali med izdelovanjem trničev na Gojški planini. primernejši upokojenke in upokojenci. Rezki Mali iz Godiča pri Kamniku je 75 let in že 31 let je pastirica. Na Gojški planini, kjer smo jo srečali, se pase živina vasi Stol-nik. 75 let je bila stara, zdaj že pokojna, pastirica Kati Turk. Pisala je pesmi, izdelovala trniče. Bivala je v bližnji pastirski staji. To priljubljeno ljudsko umetnico je naučila izdelovati trniče prav Rezka. Te stare spretnosti je Rezko pred 28 leti naučila že pokojna Zefka Humar oziroma Debevčeva iz Vodic. Kati Turk je sprva izdelovala le mošnjiče iz svinjskih mehurjev. Notranjost lesene pastirske bajte Rezke Mali je čista, lepo urejena. Dnevni prostor krasi pet zla- tih in štiri srebrne diplome. Dobila jih je na razstavah Dobrot slovenskih kmetij. Pripravljajo jih v minoritskem samostanu v Ptuju. Ponosno nam je pokazala še Znak kakovosti. Prejela ga je za izdelavo trdega sira in trničev na lanskoletni razstavi. Planinski zrak Rezki prija, a ima življenje v samoti tudi svoje neprijetne strani. Lani si je zlomila roko in krepko je stiskala zobe, da je premagala bolečino, preden je bila deležna zdravniške pomoči. So obdobja, ko se človeku sprehodijo misli po pašniku spomina Rezka posebej hrani spomin na moža. Včasih seji dozdeva, da ga bo vsak čas ogledala na domačem pragu. A je legel k večnemu počitku že pred davnimi 37 leti. Pravi, da je na tukajšnjem območju paslo skozi 31 let živino 11 pastiric in pastirjev, in so se že poslovili od tega sveta. Rezka tu in tam poveže v šopek planinske rože in zelenje. Lep mora biti za pastirjevo in popotnikovo oko. Ponese ga na oltar Marije Snežne in na bližnjo Veliko planino v spomin na pokojne in s prošnjo za srečo. Pas-. tirice okoliških območij so dogovorjene kdaj katera izmed njih lepša oltar v svetišču. Na Gojški planini je na voljo paša za 6 kmetij dolinske vasi Stolnik. Prvič se je znašel med tukajšnjimi pastirji mlajši invalidski upokojenec Tone Škarja iz Lahovč pri Cerkljah. Po rodu je iz Šentruperta v Mirenski dolini na Dolenjskem. Pase 10 ŠJebirjevih krav iz Stolnika. Oče Miha in sin Simon Šlebir nista mogla več pasti, kar ju veže zaposlitev v dolini. 0 paši je Tone Škarja povedal: Tone mora biti tudi kuhar. Pripravi siješprenj, zelenjavno juho, pije kislo in sveže mleko ... Uba- Tone Škarja iz Lahovč (desni) z vnukinjo in ženo pase prvič na Gojški planini. Prisedliso slučajni pohodniki z Duplice in iz Kamnika. »Čas se mi je popolnoma ustavil. Tega občutka še nisem nikoli doživel.« Sicer pa oni dan, ko sem se mudil na planini, Tonetu ni bilo dolgčas. Obiskala ga je žena Ela in z njo se je povzpela na breg 6-letna vnukinja Neža Ambrož iz Lahovč. Prinesli sta hrano in mu krajšali dan ter noč. da se z molžo, pomaga pri telitvi ... Zjutraj se sreča s tremi bližnjimi sosedi. Izmenjavajo si izkušnje, si med seboj pomagajo. Pašna skupnost Gojška planina ureja za pašno sosesko Stolnik zidan zbiralnik vode nad Šlebirjevo stajo, saj v sušnem obdobju tu primanjkuje vode. FRANČEK ŠTEFANEC Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v programe PTI STROJNI TEHNIK PTI EKONOMSKI TEHNIK PTI TRGOVEC (tudi prekvalifikacija) Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Telefon 01/7873-592 in 041/583-245. CONTINUA od 1993 Obrazi izpod kamniških planin PETER NAGLIC - (26. 6. 1883-28. 7. 1959) Letos mineva natanko 120 let odrojstva Petra Naglica iz Šmarce pri Kamniku. »Konč-kov« Peter, kot so ga v rodni Šmarci klicali, je bil s svojim bratom Karlom v letih 1920-1945 pomemben dejavnik šče-tarske industrije na Kamniškem. Svojo vidno vlogo pa je nosil tudi v širšem slovenskem prostoru. Leta 1996 je v 13. št. Kamniškega zbornika izšla mo- Peter Naglic ali Kotičkov Peter, kot so ga klicali v rodni Šmarci, je zapustil bogato in skrbno urejeno fotografsko zapuščino. Kot amaterski fotografje vdahnil trajnost mnogim dogodkom nografija o tovarni bratov Naglic avtorja Janeza Humarja. Petra Naglica kot uspešnega podjetnika tiste dobe, ki je bila zelo bogata s tehničnimi izumi, je poleg ščetarstva seveda zanimalo vse novo v zvezi s tehniškimi vedami, zanesljivo pa je največ svojega prostega časa posvetil fotografiji. Bil je znan kot amaterski fotograf s svojim ateljejem v Šmarci. Prav njegovo širokopotezo razmišljanje mu je omogočalo panoramski pogled. Oči, ki skušajo zbrati razsežnosti razgleda, se morajo na široko odpreti, če naj zaob-sežejo vse. In to je tisto, kar mu je omogočalo navdih, da je s svojim aparatom beležil in tudi ujel trenutke časa, jih prelil na fotografije. Dogodkom tistega časa, pomembim ali malo manj pomembnim, je vdahnil trajnost in jih dosledno evidentiral in dokumentiral. "■ Ker je bil kot amaterski fotograf od svojega fotografskega udejstvovanje fi- ■I nančno neodvi-I sen, je za njego-I vim fotografskim objektivom stala duša umetnika, ki je svoja čustva izlil na fotografski papir kot slikar, katerega čopič vodi njegov navdih. Bil je temeljit, s prebujenim občutkom za motiv in kompozicijo, dosleden in kljub amaterski izobrazbi visoko strokoven. Njegova zapuščina je odlično ohranjena, vzorno datirana in popisana, skratka prepoznavna glede na čas in kraj motiva, s pogosto pribele-ženim lastnim komentarjem, kar še dodatno obeleži čas neke drugačne dobe. Njegova fotografska zapuščina nosi v sebi tako močno sporočilo, da si Peter Naglic zasluži dostojno mesto med slovenskimi fotografi amaterji, tako da bo prav v tem času njegova celotna zbirka posredovana v preslikavo. Narodni in univerzitetni matična knjižnica kamnik OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 2003 - junij 2004 GSM: 050 617 058 PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu 15.00 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu , 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAZE: pred trgovino 19.15 do 20.00 1., 15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 1., 15. in 29. marec, 26. april, 10. in 24. maj, 7. in 21. junij TOREK ČEŠNJICE: pri trgovini 15.00 do 16.00 ŠP1TALIČ: pri gasilskem domu 16.30 do 17.00 MOTNI K: pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 19.00 do 19.30 2., 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. in 23. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. in 22. junij SREDA KOMENDA: pred OŠ MOSTE: pred OŠ 3. in 17. september, 1., 15. in 29. 10. december, 7. in 21. januar, 4, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. ČETRTEK VRANJA PEČ: pred solo GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRIČICA: pri /.namenili OKROGLO: p® mostu TUNJICE: pred OŠ 4. in 18. september, 2., 16. in 30. december, 8. in 22. januar, 5. in in 29. april, 13. in 27. maj, 10. in od 16.00 do 17.00 od 17.15 do 19.00 oktober, 12. in 26. november, in 18. februar, 3., 17. in 31. marec, in 23. junij 12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15 do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 do 19.30 oktober, 13. in 27. november, 11. 19. februar, 4. in 18. marec, L, 15. 24. junij 15.00 do 16.00 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15 PETEK ČRNA: med bloki ŽAGA: trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jureku GOZD: pri gasilskem domu 5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. november, 12.' december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 5. in 19. marec, 2., 16. in 30. april, 14. in 28. maj, 11. junij knjižnici v Ljubljani, s tem pa bo postala sestavni del arhivske dokumentacije te državne ustanove. Celotna zbirka ohranjenega originalnega gradiva nas pouči o razvoju fotografije, ki se je pričel s fotografiranjem na steklene plošče. Ta del zbirke obsega preko 800 posnetkov, steklene plošče različnih formatov in dimenzij pa s svojim filmskim zapisom v sebi nosijo in hranijo sporočilo predvsem iz obdobij do leta 1930. Nadaljnji razvoj filmske in fotografske tehnike pa je prinesel uporabo celuloidnega traku ter precej poenostavil in olajšal fotografiranje in tudi izdelavo samih fotografij v laboratoriju. Peter Naglic, navdušen za vsako uporabno noviteto tudi na fotografskem področju, je prevzel novo tehnologijo in pričel uporabljati filmski trak, na katerega je samo v letih 1937-1940 zabeležil preko 3000 avtentičnih posnetkov. Ti so v veliki večini kvalitetno shranjeni in s svojo vsebino predstavljajo zanimivo dokumentirano gradivo, vrednost pa mu dviga dejstvo, da je večina posnetkov opremljena s tekstom in definirana glede na čas, kraj in predmet fotografiranja. V času kolesa kot najpogostejšega prevoznega sredstva, je Peter prekolesaril dobršen del naše lepe dežele, s pogostimi izleti v slovenske planine si je krajšal čas in širil poznanstva. Vtise z izletov pa je Peter skrbno beležil s fotoaparatom, nakar je v domači temnici sledila izdelava slik. Z razvrstitvijo fotografij v panoramske zavitke je prikazal smisel za kronološki pregled in nakazal sam potek dogodkov. Pozitiven odnos do vere je v njem ustvaril zanimanje za številna romanja, ki se jih je udeležil po naši deželi, ga je pa romarska malha vlekla tudi preko meja svoje domovine, kjer si je nabiral globoke vtise in širil svoje duševno obzorje. Ustvaril je veliko število portretov družinskih članov, sorodnikov, znancev od blizu in daleč, posnetki pa nam razkrivajo za tisto obdobje sodobno opremljen atelje, z raznolikimi scenskimi postavitvami, ki z vso pripadajočo fo-totrafsko tehniko omogoča dovršeno reprodukcijo fotografij, različnih formatov pomanjšav ali povečav. Poglobljen smisel za družbene, kulturne, gospodarsko pomembnejše ali čisto vsakdanje dogodke ga je vzpodbujal, da je bil vedno »poleg« in s tem tudi povsem naključnim dogodkom vnesel svojstven duh dokumentarnosti. Ob priliki svojih poslovnih obiskov v Ljubljani, s katerim je krepil podjetniške stike in sklepal posle, mu je njegov fotografski objektiv beležil življenjski vsakdan v velikem mestu. Zajeten del posnetkov ponazarja živahno gradbeno dejavnost, ki jo skozi daljše obdobje Peter tudi kronološko spremlja. Lahko se strinjamo s trditvijo, da bi Peter Naglic v okviru boljših možnosti v času izobraževanja postal kvaliteten dokumentarni novinar, s svojim tankočutnim smislom za motiv in kompozicijo objekta pa profesionalni fotograf. Notranji mir, ki ga je poosebljal, ga je navdihoval z neverjetno navdušenostjo in energijo. Ljubil je naravo, rad je zahajal v planine, blizu so mu bila tudi potovanja, rad. je prisluhnil vsakomur in za vsakega je našel Delavnica ščetarske obrti bratov Naglic leta 1930: desno v ozadju ščetarski mojster Peter Naglic, spredaj na žagi svak Julij Jeran, zadaj na vrtalnem stroju Janez Kočar. toplo besedo. Vse to pa prispeva tudi k bolj zanosnemu življenju. Naravno nadarjeni ljudje, ki brez formalne izobrazbe dosegajo izjemne uspehe pri lastnem delu, se rodijo zelo redko. Še redkeje taki uspešneži posvečajo višek svoje energije in znanja soljudem v bližnji okolici. Splet srečnih okoliščin, tradicije, naravne inteligence, socialnega čuta in takratnih hitro se razvijajočih tehničnih dosežkov, je rodil mojega deda, ki je dal trajen pečat Šmarci. Njegovo delo ni imelo pozitivnih vplivov samo na ožjo družino, ampak tudi na vrsto sodelavcev in njihovih družin. Življenjski opus, ki ga je Peter Naglic ustvaril v vsestransko bogatem življenju, nas navdahne s plemenitim značajem uspešnega podjetnika, njegovo nežno dušo, kot mavrico ujeto med Homškim hribom in Kamniškimi planinami. V razmislek mlajšim rodovom pa je zamujena priložnost, da nam vsemogočna usoda »Končkovega« Petra ni namenila za življenjskega sopotnika. MATJAŽ ŠPORAR Pogled na Šutno z Malega gradu leta 1940, kot gaje zabeležilfotograf Peter Naglic. Branetu - Lukcu Lukanu v slovo Melodije, skupaj zaigrane, ne bo izbrisal čas Pa bili so dnevi polni sreče, ko igral sem za ljudi vso noč; se vrisk razlegal je do neba, ko so viže vrele iz dna srca...« ... tako smo zapeli in tako zaigrali med lanskimi snemanji ob našem glasbenem jubileju, a ob tem nihče ni mislil, da bo naš dragi Luki ta Utrujeni muzikant in da bo moral trudne zemeljske oči tako hitro zapreti, in se ocl nas posloviti Bolj smo upali na uresničitev besed z zadnjega televizijskega snemanja konec januarja, ko je tudi sam, ves nasmejan, igral bariton in prepeval: zt/fl/ zavriskaj in zapoj, vse težave daj v koš! Vriskal je, zapel je tudi, a vendar svoje največje težave ni mogel dati v koš. Bila je močnejša, bila je krutejša, bila je neizprosna, ker je 31. julija zaprla njegovo knjigo življenja, ki se mu je odprla pred dobrimi oseminitri-desetimi leti, 8. februarja 1965. Še zdaj se spomnim prizora, ko sva se z Luk'cem prvič videla in spoznala med nošenjem sivo-zelene uniforme in ko sem zvedel za njegovo igranje trobente. Že leto pozneje je beseda dala besedo in z veseljem se je pridružil ansamblu Klasje z igranjem baritona in basa. In iz tega Klasja je prav kmalu padlo seme, iz katerega je pognal in zrasel Nagelj izpod Kamniških planin, z njo pa resnica: Lukec bariton igra, da pevca lažje pojeta... Najbrž mi je dovoljeno reči, da je bil ansambel Nagelj njegova prva novoustanovljena družina, ki se ji je predal z vso ljubeznijo in odgovornostjo, za katero mu ni bilo žal ne dni in noči, ne spanja in drugih naporov. A kot dober lokostre-lec je iskal še boljši cilj, ki ga je zadel v polno v februarju '92, ko sta z ljubečo Piko ustanovila svojo družino in še istega leta sprejela sad ljubezni: Aljaža. Ob ženi in sinu je dobival moč in vztrajnost, toplino in srečo, mir in zadovoljstvo, da se je mogel na koncertnih, televizijskih, radijskih ali pa veseličnih odrih razdajati vsem, ki so si želeli veselja, plesa in naših melodij. Z nasmejanim obrazom in prijazno besedo je ustvarjal sonce tudi sredi oblakov, dežnih kapelj in temnih noči. Povsod, v Sloveniji, po Evropi ali v deželah preko širnih morja, je požel simpatije s svojo enkratnostjo. Najbrž se strinjate z nami, da je bil Luki muz'kantar z dušo in telesom, da je bil - kot le redki -ves predan narodnozabavni glasbi, ker je verjel, da so te viže - naše slovenske viže, melodije slovenskih src in naših duš. Med mnogimi stvarmi je potrdilo tu- Posnetek z zadnje zgoščenke ansambla Nagelj, koje bil Brane Lukan - Luki s svojim baritonom še med nami. di spletna stran, ki sta jo s prijateljem Iztokom postavila na noge, in ji je v času bolezni posvečal veliko svojega časa. .Vsaj toliko časa bi mogel govoriti o našem dragem Luk'cu, kolikor časa, kolikor let smo skupaj igrali in bili skupaj v dobrem in slabem. Pa vendar besede ne morejo zaobjeti vsega, kar čutijo naša srca, kar hranijo naši spomini kot dragoceno doto za prihodnost. Dragi Luki, nagelj nikoli ne ovene, saj to je nebeški dar, ki ga ne pozabiš nikdar. Kes je utihnil tvoj bariton in tudi strune kontrabasa ne zvenijo, vendar melodije, skupaj zaigrane, ne bo izbrisal zgodovine čas. STANE KREGAR Ansambel Nagelj Poživitev kulturnega življenja v starem Kamniku Kamniško kulturno poletje Poletni večeri v Motniku Z odprtjem slikarske kolonije Šutna 2003 na ulicah starodavnega Kamnika, udeležilo se jo je 25 slikarjev, se je v Kamniku začel prvi festival Kamniško kulturno poletje, ki naj bi vsako leto ob zaključku poletja popestril kulturni utrip mesta pod planinami. »Prizorišče na Malem gradu in pa Šutni sta kot ustvarjena za kulturno dogajanje. Zato smo se odločili, naj bi Kamniško kulturno poletje, ki ga letos poskusno začenjamo, postal tradicionalni tošnjih prireditev, ki se bodo prelile v že tradicionalne dneve narodnih noš, dejal župan Tone Smolnikar. Dodal je, da je občina izvajalcem, izbranim preko javnega natečaja, za izvedbo približno petnajstih prireditev namenila 3,5 milijona SIT. Ko je Goran Završnik, izvedbeni vodja festivala, zbranim novinarjem predstavil program prireditev, je poudaril, da bodo prireditve potekale skoraj vsak dan, razen nedelj. Začele so se 20. avgusta z odprtjem slikarske kolonije Šutna 2003 ali Kamniškega Montmartra in se bodo zvrstile vse do nedelje, 14. septembra, s folklorno prireditvijo - tradici-onalno povorko narodnih noš. Kot je dejal Tone Ftičar, predstavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, gre pri oblikovanju novega kamniškega kulturnega projekta s prireditvami na od- Kipar Drago Rozman iz Ljubljane si je za mesto svojega ustvarjanja kamniške Veronike in dalmatinskega kamna izbral kar vrt pod Malim gradom. »Ker je pri mojem delu kar nekaj hrupa in prahu, sem se raje umaknili semkaj,« nam je povedal in dodal, da upa, da se bo za njegovo Veroniko našel primeren prostor na javnem mestu v starem Kamniku... Umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Juteršek na odprtju razstave Šutna 2003 ni posamezno ocenjeval okrog 50 razstavljenih del, pač pa je na splošno spregovoril o kamniških umetnikih, kijih je sorazmerno veliko in ki so tokrat pojem Montmartra, ki naj bi pomenil umetniško svobodo, v veliki meri upoštevali. Vprašal seje tudi, če je organiziranje podobnih likovnih kolonij (vezanih na določen čas in kraj) še smiselno... splet poletnih prireditev v starem mestnem jeclai Kamnika,« je na novinarski konferenci na enem od osrednjih prizorišč, na Malem gradu, pred začetkom le- Na šutenskem Montmartruje bil najbolj vztrajen Strlelov Opazovalec, ki pa je skupaj s svojim avtorjem in zagnanim predsednikom ljubiteljev starega mestnega jedra Dušanom (največje moral postoriti kar sam) lahko opazoval le bolj ali manj prazno Šuino ... Novinarska konferenca o Kamniškem kulturnem poletju je potekala na najvišji ravni - na enem od najbolj zanimivih prizorišč, na Malem gradu... Ura za kulturo! gledališki, abonma Joseph Kesselring: Arzenik in stare Čipke / črna komedija, Gledališče Koper Gregory Burke: Gagarinova pot politična komedija, SNG Drama, Ljubljana Peter S. Roselund: Nemogoči Otrok / črna komedija, SSG Trst Ronald Harvvood: Na čigavi strani drama, Mestno gledališče Ljubljansko Tone Partljič: Čaj za dve komedija, Drama SNG Maribor VVitold Gombrovvicz: Ivona -princesa Burgundije / komedija, Prešernovo gledališče Kranj abonma03>04 kon certn i. ah on m a. Ana Pusar Jerič -sopran Andreas Woyke - klavir Slovvind ' SToP - Slovenski tolkalni projekt Komorni zbor Ipavska Arcadia Trio R. Gepp - klavir G. Košuta - violina M. Mlejnik - violončelo Simfonični orkester Domžale -Kamnik vpisovanje abonm ajev Od četrtka, 18. septembra do sobote, 27. septembra. Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletni prostori) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16,00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si • telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sobotno dopoldne je Ribič (KD Priden možic) pridno namakal trnek sredi Šutne. Ker ribe niso kaj prida prijemale, jih je malo preplašil še s pirotehniko... prtih prizoriščih tudi za programsko odprtost festivala, saj bodo na njem sodelovali poleg domačih tudi številni kulturni izvajalci iz različnih krajev Slovenije, folklorni ansambli iz sosednjih držav, Hrvaške in Madžarske. Poleg številnih večernih prireditev, zlasti multimedijskih predstavitev in gledaliških improvizacij na Malem gradu, so bili na Šutni najbolj aktivni mladi, ki so v gledališko lutkarski delavnici izdelovali lutke, s katerimi so ob večerih nastopali na Malem gradu. FRANC SVETELJ Namen projektov »Poletni večeri v Motniku« je promocija Motnika in Motniške doline predvsem v kulture in turistične namene, razvoju trga in okraja, odpiranje vrat gostom in prepoznavnosti Motnika v širšem slovenskem prostoru. Motnik naj bi privabil obiskovalce iz okolice, s Štajerske, z Zasavja in Gorenjske, saj se nahaja ob pomembni stoletni trgovski poti, ki je nekdaj povezovala vzhodno in zahodno Evropo. Skoraj pozabljena, a bogato zgodovina trga, pestrosti in možnosti današnjega dne, pritegnejo obiskovalce. Idejni vodja projektaIvlatevž Cene je v organizacijski odbor k sodelovanju povabil vsa delujoča društva in organizacije v-Motniku, tako da so letošnji Poletni večeri izvedeni v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Izžrebali smo ekipe za nogometni turnir ŠD Motnik. Motnik, Turističnim in Športnim društvom iz Motnika, mot-niškim župniščem in prostovoj-nim gasilskim društvom, gostilno Flegar ter podjetjema Notes d. o. o. in GIP. Piskar d. o. o.. Poletne večere v Motniku tvorijo serije koncertnih petko- vih večerov v julija in avgusta, na dveh, za publiko in obiskovalce zanimivih lokacijah. Ena od teh je prostor pred oltarjem motniške cerkve sv. Jurija z gradom, kjer je bil predstavljen citrarski koncert mlade cit-rarke in državne prvakinje na tem instrumentu Maje Ptičar iz Šentjurja. Pod stoletnimi lipami v trgu pri prangarju-sramotil-nem stebru pa smo gostili Toneta Kregarja in Jerneja Dirn-beka iz glasbene skupine MI 2, ki sta predstavila svoj pesniški prvenec rokovskih poezij, izdanih v knjigi z naslovom »MI 2 pišemo poezije, Bori jih pa riše«. V tem večeru je padel tudi žreb nogometnih ekip za avgustovski nedeljski nogometni turnir v organizaciji Š po r t n ega društva Motnik. Ugotavljamo, da so bili »Poletni večeri v Motniku« lepo sprejeti in dobro obiskani predvsem v želji po nadaljevanju s tovrstnimi projekti. Vstop na vse »Poletne večere v Motniku« je brez vstopnine. Zadnji vikend v avgustu pa se je »Poletnim večerom v Motni- MI2 z rockovsko poezijo ku« pridružilo še potopisno predavanje v diapozitivi in glasbo s popotovanja po Indoneziji in Irian Yavi, ki ga je predstavila popotnica Alja Založnik iz Celja. Tudi tu je organizator presenetil z idejo in lokacijo, saj so prireditev organizirali pod »Mlinarjevim kozolcem«, slovensko arhitekturne) dediščino. Organizacijski odbor poletnih večerov je sklenil glede na letošnjo izkušnjo in potrebe us- ■ tanoviti posebno društvo, ki bo v Motniku skrbelo za kulturne in družabne prireditve, promocijo doline in okraja, predvsem pa ustvarjalnost na tem področju. V pripravi je tako še program prireditev za jesen in zimo s kostanjevimi pikniki, mar-tinovarijem, božičnim koncertom, novoletnim praznovanjem na prostem, razstavami slikarskih in fotografskih del, ustvarjalnih delavnic, glasbenih in literarnih večerov... Torej obilica druženja in presenečenj v Motniku, kjer ste vsi dobrodošli. MATEVŽ CENE Vodja projekta in organizacijskega odbora Jazz koncert Jadranke Juras m Kot že nekaj let je tudi v letošnjem poletju oživelo pred-verje Gradu Zaprice. V času poletnih festivalov in prireditev je tudi kamniška publika začutila pulz na oživljanem telesu kulturnega dogajanja. Na koncertu je nastopila pevka Jadranka Juras. Množicam znana predvsem po nastopih na Slovenski popevki in sodelovanjem v skupini Planet Gro-ve. Bila je bojda edina prava ženska v posadki evrovizijskih sester. Drugače pa se v zadnjem času posveča jazzov-skem petju, študira namreč na Graški akademiji za jazz. V družbi pianista Roka Lopatica, basista Mateja Hotka ter bobnarja Janeza Gabriča smo bili priča zanimivem koncertu, sestavljenem iz repertoarja jazz standardov. Jadranka je navduševala z iz-čiščenimi frazami in natančnostjo, vsekakor pa se je pokazala v drugačni luči kot smo jo poznali. Zabavala nas je s svojim specifičnim ciničnim humorjem, ki ga premorejo le redke predstavnice ženske vrste. Sicer Jadranka velja za ne-ustršašno borko za pravice živali, znana je kot dekle, ki pove kar misli. Vsekakor velja za drugačno predstavnico sodob- nih žensk, ki se družbeno angažirajo in s svojo pojavnostjo v medijih opozarjajo na razmere v družbi. Koncert je potekal v brezhibni organizaciji Kulturnega centra Kamnik ter idejnega vodje Marka Kumra, ki je zopet znal privabiti števil- no publiko ter zanimive izvajalce. In še povabilo na naslednji koncert. Mija Žnidarič v svoji pesmi poje: »Ljubezen je^ zakleti grad«. Zaprice, vabljeni. IGOR ZAJC Foto: Primož Trobevšek J) OtroSki pevski zbor J> Vrabfcki J> ^-DKD-5oWdarno5t VABI V SVOJO JATO NOVE PEVCE, ki radi prepevaj o, nastopaj o in tkej o nova pr(j ateljstva - OPZ vrabtki od 7 do 12 let, cijoibaniod3do6let. Naše prvo sre&arde bo 16. septembra ob 17, url v glasbeni sobi DKD 5otidamost (razstavSte Veronika), Japljeva 3, Kamnik. Priletlte.. Zborovodkinj a carina Aparnik 01 altera Hribar &-Šteb(aj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE V ŠOLSKEM LETU 2003/2004 RAZPISUJEMO NASLEDNJE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE: • ANGLEŠČINA - ZAČETNI IN NADALJEVALNI, • NEMŠČINA - ZAČETNI IN NADALJEVALNI • FRANCOŠČINA - ZAČETNI ZA OTROKE, ŠTUDENTE IN DIJAKE IN ODRASLE • ŠPANŠČINA - NOVO !!!! ZAČETNI ZA OTROKE IN ODRASLE Otroci obiskujejo tečaje 50 šolskih ur (lx na teden po 2 šolski uri), odrasli pa se lahko odločijo za 70-urni tečaj splošnega jezika ali pa za 60-umi intenzivni/ konverzacijski tečaj za osvežitev znanja. (lx na teden po 2 ali 3 šolske ure). Vsi tečaji bodo popoldne oz. zvečer na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Vpis: do 15. septembra 2003 (tečaji se začnejo zadnji teden v septembru.) Cena: 4 x 13.000 SIT za otroke 8 x 11.000 SIT za odrasle (70 ur) 4 x 18.500 SIT za.odrasle (60 ur) Plačilo na 4, 5 ali več položnic, 10% popusta, če obiskujete dva tečaja ali če tečaje obiskujeta dva člana družine (za 3 ali več - 20% popusta). Cena vključuje vsa gradiva (razen učbenikov). INFORMACIJE: 01 839-11-17 ali 01 832-53-12 popoldne (18-20H) Zdaj nas najdete tudi na internetu: www.altera.si ali nam pišete: Altera@email.si in se prijavite. Seveda nas lahko tudi karkoli vprašate. VSE PRIJAVLJENE BOMO 0 PRVIH SESTANKIH OBVESTILI PO TEL. ALI PISNO!! VRTNARSTVO GASPERUN d i.-^W?-"'»3 Vrtnarska vzgoja In trgovina Moste 99 pri Komendi, tel: 85-45-587 SADIKE VRTNIH 3AGOD O ČEBULICE * RAZNE TRAJNICE * SOBNE ROŽE, O GNOJILA, SUBSTRATI... Obiščite nas od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure! V se /a roži' in vrt. Iftrmtnilt Trgovina in servis športne opreme Kamnik, Perovo 30 (poleg Kambusa) tel.: 831 12 38 1 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN coles, kolesarske opreme, rolerj« do 30% od 8. do 20. septembra n Izredno ugodne cene nekaterih modelov koles AuthorH Odprto od pon. do petka od 8. do 19. uro, sobota od 8. do 13.uro AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA Steletova 2, Mengeš Telefon 01/72 37 289,72 91 093 NON STOP samopostrežna avtopralnica »s* AVTOMATSKA PRALNICA ■ PRALNICA ZA TOVORNA IN KOMBI VOZU ■s- PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV Moste 8 8 A, Komenda *a vse noge ŠOLSKI NAHRBTNIKI • EASTPAK, NIKE ^ JESENSKA OBLAČILA g. JESEN V TRGOVINI SCORPIO EVROPA PRIČAKUJE LJUDI Z IZOBRAZBO, zato vas vabimo k vpisu v programe za mladino in odrasle • TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in • EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja), • dokončate lahko GIMNAZIJO, • se udeležite tečaja tujega jezika NEM., ANGL, UAL., FRAN., • različnih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV ali opravite HIGIENSKI MINIMUM; VPIS IN INFORMACIJE: Šolski Center Rudolf Maister IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, Novi trg 41A, Kamnik, tel.: 01/830 32 28, vpis do 20. septembra, od 11. do 15. ure, torek in četrtek do 18. ure. š C R M OBRTNA. GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA DOMŽALE MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 724-73-10, faks 723-72-26 Priporočamo se s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, , izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. Skratka: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Obiščite nas od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. RUBAT PETE HP COMME&C KUklLKlEttt OLJA Možnost plačila rta obroke Dobeno 75,1234 Mengeš 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si ^IICROL ALU ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE PVC ROLETE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/72 30 053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz.kosec@siol.net ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * Soseska Mali Gra Vaš prostor pod soncem v centru mesta. V sodelovanju BanKVVustria Creditanstalt Slovenija I. faza vseljiva takoj, II. faza decembra 2003 ♦ izredni kreditni pogoji ♦ vjdeofon v stanovanju ♦ center mesta Kamnik ♦ hitra povezava z Ljubljano ♦ terasa, balkon ali atrij ♦ soseska brez prometa ♦ klasična gradnja USTVARJAMO A V F 0 M O B s. RENAULT Renauttove Common rail turbodizelske dO motorje razganja od prvinske moći, ki jo zdaj lahko občutite tudi na lastni kozi. Vabimo vas v salone Renault, kjer lahko naSe dizelske modele popeljete na testno vožnjo, se prepustite njihovi dinamični naravi ter spoznate njihovo profinjeno usklajenost gibanja. Sprejmite nas izziv in ob nakupu novega Renautta s Common rail turbodizelskim dO motorjem prihranite do 530.000 tolarjev tei se tako podajte na do 50.000 brezplačnih kilometrov. 1'roke teste ze ćakajo' : /II. inmiu-me.dAl., U5O.00 SIT/iir t DDV (je prišla na planino z vzhodne strani, torej po cesti. Tako je bilo npr. samo v nedeljo, 3. avgusta, ko se na planini ni dogajalo nič posebnega, na območju od Rakove ravni pa do Mačkinega kota med 14. in 15. uro popoldne parkiranih več kot 200 osebnih avtomobilov. Da pa bi bilo obiskovalcev, ki se pripelje- Zaradi velikega števila avtomobilov so bila parkirišča nabito polna, avtomobili pa parkirani nekaj 100 m ob robu ceste. jo skoraj na planino brez plačila cestnine ali parkirnine, še več, so v avgustu popravili cesto od Rakove ravni pa do Mačkinega kota. Zgodovinska ekskurzija po Veliki planini Znani in priznani slovenski strokovnjak, etnolog dr. Tone Cevc je ob petdeseti obletnici odprtja Domžalskega doma na Mali planini in v okviru prireditev ob 110. obletnici organiziranega planinstva pri nas vodil v soboto, 19. julija, strokovno ekskurzijo po Veliki planini. Udeleženci, bilo jih je nekaj čez trideset, so se zbrali ob devetih dopoldne pri Domžalskem domu. Po pozdravu predsednika PD Domžale Boruta Peršolje je dr. Cevc udeležence popeljal do kapele Marije Snežne, kjer je na zelo poljuden način pripovedovalec o zgodovini poselitve Velike planine. Pri Preskarjevi koči je govoril o pastirskih kočah, na Pečicah pa tudi o nekaterih imenih in legendah Velike planine. Stare in nove raziskave potrjujejo, da je človek, če ne stalno pa vsaj občasno, na področju Velike planine bival že več kot 4000 let. Najnovejše raziskave pa dokazujejo, da je ovalni veli-koplaninski pastirski stan, ki mu ni enakega v celem svetu in je prav zato slovenska značilnost, star najmanj 400 let. Zato bi bilo prav, če bi vsi skupaj bolje poskrbeli za njegovo zaščito in ohranitev, saj mu, glede na to, kako sedaj skrbimo zanj, grozi izginotje. Od 63 stanov, kolikor jih je na Veliki planini, jih ima samo še deset ovalno obliko, medtem ko jih na Gojški in Mali planini že ni več. Popravila Ne samo v dolini, tudi na planini so potrebna redna vzdrževalna dela. Narava dela svoje in če za objekte ne skrbimo, kmalu propadejo. Posebej to velja za stanove, ki so izpostavljeni grobemu planinskemu podnebju. Zato je vselej potrebno kaj popraviti: zamenjati skodlo, pribiti odtrgano lato, popraviti vrata ali dimnik. Najbolje je, če se to naredi na začetku, ko je poškodba še majhna. Začetek boljših časov za domačo arhitekturo? Krave imajo tudi drugod po svetu, pašne planine in tudi stanove. Toda velikoplaninski ovalni pastirski stan je edin- Dr. Cevc odgovarja na vprašanja udeležencev ekskurzije pred Preskarjevim stanom. žava, ne občina nočeta o tem ničesar slišati, čeprav bi to pomenilo samo kakšna dobra dva milijona SIT letno. Zato je veliko lastnikov stanov pri obnovi namesto ovalnega raje naredilo pravokotnega, saj je po njihovem mnenju tudi izraba prostora pod lopo boljša. S tem počasi izginja slovenska posebnost. Toda »oblast« je raje šla v drugo smer. Namesto nagrad in vzpodbud, kar je dokazano bolje in bi bilo bistveno bolj vzpodbudno, seje raje zatekla h grožnjam. Če obnovljen stan ne bo ovalen, bo namesto stimulacije kazen v približno enakem znesku. Tako je skrb za ohranjanje slovenske samobitnosti, ki bi res morala biti skupna, naložila na pleča posameznikom, medtem ko naj bi »ohranjanje kulturne krajine« plačevali vsi davkoplačevalci. Naj bo tako ali drugače - zavedno hote ali pod prisilo, na planini bo namesto »uvožene« arhitekture spet domača vsaj pri enem stanu več. Drugi bodo prišli na vrsto verjetno pozneje. Tako bodo sedaj na Veliki plani- Dimnikjepotrebno obleči, da ne bo zamakalo. stven v svetu. Zato moramo biti nanj ponosni tudi kot na simbol slovenske samobitnosti, slovenske avtohtone arhitekture. Naša država, kot tudi občina bi morali podpreti prizadevanja, Slovenci ohranjamo tistih nekaj svojih materialnih značilnosti, ki nas in našo pokrajino še ločujejo od drugih, sosednjih narodov. V primeru popravila pastirskih stanov bi to moralo biti vsaj 5000 EUR za plačilo razlike v stroških, ki so pri ovalnem stanu večji od pravokotnega. A ne dr- Na ta temelj bo postavljen ovalen pastirski stan. TERME SNOVIK SVET TERMALNIH UZITKot/ VSTOPIMO V JESEN OBDANI S POLETNO SVEŽINO Vabljeni vsak dan: v ponedeljek, torek, četrtek in nedeljo od 9.00 do 20.00; v sredo, petek in soboto od 9.00 do 22.00. ZUNANJI BAZENSKI KOMPLEKS ODPRT TUDI V SEPTEMBRU! ni obnovili Gradiškov stan v ve-likoplaninskem stilu. Ker je bil stari stan že potreben korenite prenove, so ga povsem podrli in bodo namesto njega zgradili novčga, ne več štirioglatega po nemškem oziroma bosanskem vzorcu, ampak v duhu slovenske tradicije - ovalnega. To je tista oblika, ki dela Veliko planino edinstveno'v svetu in ki je tudi ena od osnov za velikoplanin-sko privlačnost. Tako bodo lahko turisti in drugi obiskovalci prihodnje leto dobili mleko, kislo mleko, skuto, sir in druge kvalitetne domače, naravne izdelke v vsaj po v zunanji obliki močno približanemu, avtentičnemu pastirskemu stanu. BOJAN POLLAK Žegnanska nedelja in pastirski praznik Žegnansko nedeljo na Veliki planini so počastili tudi s tradicionalno mašo, ki jo je pred kapelo Marije Snežne, te dni so ji prenovili streho, vodil stranjski župnik Tone Berčan. Množica obiskovalcev Velike planine seje pozneje zbrala pred kočo Pašne skupnosti, kjer je ob lepem sončnem in vročem vremenu in zvokih muzikantov Vihamikovpraznovanje pastirskega praznika trajalo še v večerne ure... FRANC SVETELJ Zvoki harmonike že sedmič odmevali po Veliki planini ZA LEPO POSTAVO, TELESNO KONDICIJO IN DOBRO POČUTJE: * od 15.9. dalje AKTIVNA SKUPINSKA VADBA V VODI dvakrat dnevno: od ponedeljka do petka ob 10.00 in 18.00 * 16.9. ob 20.00: začetek VODNE AEROBIKE * MASAŽNI SALON: Vzemite si trenutek zase! * Zdrava zagorelost tudi jeseni: SOLARIJ ERGOLINE * PLAVALNI TEČAJI za odrasle in otroke RESTAVRACIJA POTOČKA VABI: * ob nakupu celodnevne vstopnice 15% popust za kosilo! * organizacija zabav za rojstne dneve in druge posebne priložnosti * kosila in večerje za zaključene družbe * prostor za seminarje in konference : TERME SNOVIK KAMNIK d.o.offl Da zvoki harmonike še kako dobro pristojno planinskemu okolju, je potrdilo tudi letošnje srečanje harmonikarjev, ki ga je že sedmo leto organiziralo podjetje Velika planina Zaklad narave pod pokroviteljstvom Merca-torja. Lepo sončno vreme je v soboto, 26. julija, na Veliko planino privabilo rekordnih 7.3 tekmovalcev in okoli dva tisoč ljubiteljev frajtonarjev iz raznih Svtfanfr mtkro'tno'đal: l Razkošna gladka površina brisač iz mikro modala vas razvaja irt • vam ponuja svilnate občutke ob izžarevanju briljantnih barvnih tonov. i Prepustite se torej ugodju naših mikro modalnih brisač, I Mikro modalna vlakna so pridobljena iz naravne celuloze in ne vsebujejo \ nikakšrnih škodljivih substanc, npr. pesticidov. Svojevrstne lastnosti mikro modalnih vlaken zagotavljajo izjemno vpojnost brisač in preprečujejo »vezanje« pralnih praškov na izđelek, zaradi česar se čudovite barve tudi po pranju prav nič ne spremenijo. krajev Slovenije. V sproščenem in prijateljskem vzdušju prelepega gorskega ambienta na Zelenem robu so se tekmovalci pomerili v štirih starostnih skupinah. V skupini do 15 let je zmagal Kamničan Matjaž Poljan-šek, v skupini od 16 do 25 let Matic Ceglar iz Škofljice, ki je po, oceni komisije med vsemi nastopajočimi zbral največ točk. V starostni skupini od 26 do 50 let je najlepše zvoke iz frajtona-rice izvabljal Janez Ugovšek iz Gornjega Grada in v skupini nad 50 let Stane Makovec iz Kamnika pod Krimom. Tovrstnih družabnih srečanj in tekmovanj se udeležuje vedno več mladih harmonikarjev, kar potrjuje sodelovanje štirih osemlet-nikov (Matjaž Zalaznik iz Sred-• nje vasi v Tuhinju, Janja Hribar iz Volčjega Potoka, Tina Poljan-šek iz Kamnika in Nejc Prosen iz Cerkelj), ki po besedah predsednika komisije Robija Stopar-ja postajajo vse boljši in boljši harmonikarji. Težko delo ocenjevanja tako izvrstnih godcev so v komisiji poleg predsedujočega opravljali Klemen Leben, Vesna Žagar in Zoran Lupine, Franc Pestotnik Podokničar je duhovito povezoval tekmovanje, rezultate pa je skrbno zapisovala tajnica tekmovanja Julija Forznarič. Organizator tekmovanja za nagrado Velike planine in začetnik danes tako priljubljenega srečanja Jože Les sta ponovno poskrbela, da so se tekmovalci in obiskovalci srečni in zadovoljni vračali v dolino. SAŠA MEJAČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Bo Drago ustvaril naše Medžugorje...? Poletje v termah Snovik f\a lahko tudi Tunjčani da-JLMleč pridejo, nam je sredi vročega poletja dokazal tudi Drago V., šef tajniškega zdravilnega gaja. Ne pomnimo, da bi se kdo od naših rojakov izpod kamniških planin pojavil kar v Nočnem klubu na nacinalni TV. To seje menda posrečilo doslej le Dragu, kije bil sredi ostalih zdravilcev na tej oddaji sredi vročega poletja tako eleganten, da ga marsikdo ne bi spoznal, če se ne bi pod njim pojavil podnapis. Tudi o avrah seje že veliko naučil. Bravo Drago, tako se to dela. Županjinjivčani in Sta-hovčani s svojo pred leti kimajo čo Marijo se lahko tolčejo po glavi, da niso pred desetletjem izrabili enkratne priložnosti, da bi na Stahovici zraslo drugo Medžugorje... T 7'slavnem snoviškem tomfu. v so morali skakalno atrakcijo ali vodno drčo, kot ji pravijo, zapreti, še preden so odprli zunanji tonf. Bojda h konstruiranju drče niso pritegnili planiš-kih bratov Gorišek, da bi pravilno izračunala doskočišče. Sicer pa se kljub zaprti drči obiskovalci dovolj nadrsajo že v garderobah, le da tu s še tršim pristankom kot pa v bazenu... Feliko lepih besed je bilo že napisanih o Kamniški Bistrici in njenih bregovih kot rekreacijski osi med Kamnikom in Domžalami. Toda besede so ostale le na papirju. Le na. Duplici so številni obiskovalci, kopalci na Bistriškem jezu kar sami poskrbeli za adrenalinski prehod preko zapornic na jezu kanala, ker druge brvi tod ni, in za vratolomne skoke v večmetrs-ko izkopano jamo pod bistriškim jezom. O varnosti takega početja pa ne bi zgubljali besed... \Ja Kamniškem Montmartru, 1V kije bil najavljen kot osrednja prireditev letošnjega kamniškega kulturnegapoletja, smo (vsaj)prve dni na Sutni zaman iskali slikarje, ki naj bi upodabljali svoje poglede na staro mesto. Da bi se na Šutni moralo nekaj dogajati, je mimoidoče opozarjal s panoja le Strlelov Opazovalec s seznamom 25 nastopajočih, njegov pogled pa Lazarjev hram, žal, ni segel... JT Tdeleženci mednarodnega študentskega tabora na Veliki planini so bojda zbrali denar za mašo v velikoplanin-ski kapelici, ker jim je pristojni stranjski župnik v kapelici dovolil predvajati lanskoletni film o življenju planšarjev. Tudi sodelovanje s pastirji študentje niso mogli prehvaliti. Niso pa mogli najti lepe besede za direktorja kamniške turistične agencije, ki jih je menda pregnal s Prekarjevega stanu, kjer so nameravali pastirjem pokazati omenjeni filmski zapis. Sicer pa pravijo, da ima vsaka medalja dve strani. Občinarji imajo seveda na to dogajanje svoj pogled, vendar bo pri Japoncu, Norvežanki, Francozu in še komu, kijih naše zdrahe prav malo brigajo, kljub lepim dnevom med pastirji le ostal grenak priokus... KRIŠTOFOVPEPE II. V Termah Snovik so bili čez poletje zelo zadovoljni z obiskom. Vreme je bilo res naklonjeno novemu zunanjemu bazenskemu kompleksu. Ob najbolj vročih dneh se je v Termah kopalo tudi po 2000 obiskovalcev na dan, tako da so imeli polne roke dela tudi gostinci v novi restavraciji Potočki. V poletni vročini so se gostje lahko okrepčali s cenovno ugodimi dnevnimi jedilniki ali jedrni po naročilu, najbolj pa jih je navdušila bogata ponudba jedi in svežih postrvi in filijev. Prav velika preizkušnja za restavracijo Potočka je prišla že kmalu po njenem odprtju. 12. julija je namreč podjetje Racoon d.o.o.,,ki že dlje časa po vsej Sloveniji organizira kuharska tekmovanja, v sodelovanju s Termami Snovik pri- vrhunskimi jedrni. Žirija se je zato zelo dolgo odločala, komu naj podeli prava mesta. Nazadnje so soglasno prišli do sklepa, da se je najbolj odrezal prav Potočkin kuhar s svojo postrvjo s pomarančo, speci-aliteto, ki je odslej del standardne ponudbe Potočke. Restavracija Potočka poleti za svoje goste ni poskrbela le z odlično hrano, temveč tudi z organizacijo različnih prireditev in z živo glasbo ob popoldnevih. 27. avgusta je na terasi Potočke nastopila Folklorna skupina društva upokojencev Kamnik, ki je obiskovalcem Term predstavila gorenjske ljudske plese, zlasti tiste iz Kamnika in širše okolice (npr. sotiš, špicpolka, zinberšrit, kmečki valček, mrzulin, nojkatiš t'požUga-mo in promenadno polko in dru- Kuharji so se pomerili v pripravi jedi iz postrvi. pravilo tekmovanje v pripravi jedi iz postrvi. Povabljenih je bilo šest kuharjev s priznanih tuhinjskih in kamniških gostiln in še šest kuharjev z različnih slovenskih krajev. Žirija, ki jo je vodil Stane Omerzu, direktor podjetja Raccon (med de-gustacijo vin pa se ji je pridružil tudi župan Tone Smolnikar), je bila res navdušena nad okusnostjo jedi, ki so jih pripravili domači kuharji. Kot je povedal Stane Omerzu, se do zdaj še na nobenem tekmovanju ni zgodilo, da bi se vsi domači kuharji predstavili s tako' ge). Še pomembnejši kulturni dogodek pa se je zgodil 14. avgusta, ko so v Potočki nastopoli solisti Birminghamskega konzervatorija. Uspešna mednarodna skupina, ki jo sestavljajo Nina Kompare (sopran). Caroline Johansson (sopran), Caroline Amneus (mezzo sopran), Anders Ostberg (bariton) in Maud van Thienen (klavir), je zares očarala zbrane goste. Kako tudi ne bi - pevci in pianistka imajo namreč kljub svoji mladosti že veliko koncertih in opernih izkušenj. V tej zasedbi so nastopali po Veliki Brita- niji lani so imeli turnejo na Švedskem, letos pa so se - pod pokroviteljstvom Term Snovik - predstavili slovenskemu občinstvu s privlačnim izborom priljubljenih odlomkov iz oper in muzikalov. Avgusta se je obiskovalcem bazenov in restavracije Potočka predstavila simpatična skupina Lu-natx z zabavno animacijo na bazenih, čarovnikom, živo glasbo in glasbenimi gosti Frankom Novo, Sanjo Grohar in skupino Ice'n'hot. Vodji skupine Lunatx Aleš Spruk in Rado Mulej pa sta najbolj zadela v polno z izborom »miss kosmatih nog«, svojevrstno parodijo na klasične izbore raznjji mišic in mistrov. Tekmovalci, ki so bili izbrani kar naključno med obiskovalci in so se morali obleči v ženska oblačila, so se neverjetno vživeli v svojo vlogo, nekateri morda celo malce preveč, gledalci pa so se nasmejali do solz. Veliko glasbenih skupin je nastopilo tudi 18. julija na »Gorenjskem dnevu« v Termah Snovik: ansmab-li Krila, Slamnik in Ajda tef pevci in glasbeniki Tjaša Križnar, Valentin Antonijo, Saša Zamernik, Nejc Šta-lec, Teja Štalec in Kristina Pahor. Prireditev je ostala v lepem spominu, številni obiskovalci so predlagali, naj bo v prihodnje še več tovrstnih srečanj. Nazadnje pa ne smemo pozabili tudi veličastne prireditve ob uradnem odprtju zunanjega bazenskega kompleksa, nove restavracije in recepcije. Slavnostni govo-rik so bili župan Tone Smolnikar, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano mag. Franc Buta in direktor Term Ivan Hribar. Nastopila je kamniška godba, otroški pevski zbor, še posebej pa je goste navdušil zabaven nastop v tuhinjskem narečju. Aktiv kmečkih žena iz Tuhinjske doline je poskrbel za obilno pogostitev, predsednica turističnega društva Cerklje Vera Prelovšek pa jelfhinistra Buta in župana navduši- Solisti Bfrminghamskega konzervatorija z direktorjem po koncertu* la z rastavo cerkljanskih buč. Na zunanjem rekreacijskem bazenu so fizikalnim zakonom v vodi s svojo točko, ki je bila prava paša za oči, kljubovale vodne plesalke reškega Kluba sinhronega plavanja Primorje, ki so hrvaške državne mladinske prvakinje. Za živo glasbo in zabavo do poznih večernih ur je poskrbel trio Lunatx. Za september Terme Snovik pospešeno pripravljajo izpopolnitev svoje ponudbe vodnih aktivnosti. Aktivna skupinska vadba v vodi bo od 15. septembra dalje na sporedu kar dvakrat dnevno, 16. septembra pa se spet začne program vodne aerobike. Obiskovalci se bodo lahko vpisali v začetne in nadaljevalne tečaje plavanja za odrasle in otroke. V Termah Snovik pravijo, da so zelo zadovoljni, da je že do zdaj z njihovo pomočjo veliko ljudi izgubilo strah pred vodo in se naučilo plavati. Njihov sodobni učni pristop vsebuje veliko iger in temelji na dobrem počutju v v vodi, skupine tečajnikov pa so majhne, zato se lahko plavalni učitelj kar najbolj posveti vsakemu posamezniku in mu omogoči hiter napredek. khuSevac hibe, defekti združenje, zlasti med bankami igor dekleva Življenjska raven vrsta poštne pošiljke kraj pri zadru ženske oprijete hlače šp. film. igralka (penel0pe) sl, gled, in film. igralec ban nosilno ogrodje okostja iz vretenc kr. za samoupravno interesno skupnost vranji samec konopec, vrvica osebni zaimek pokrito vozilo s konjsko vprego rudi šantl violinistka (vanessa) padalski rekvizit prvi ton oktave reka v beloruski republiki karlovac oblika 2. imena marica sošolec, ki pl0nka držaj, ročaj kraj pri vipavi niz. mesto pri hagu hrvaški slal0mist k0stelić z0enk0 iskra prvi ClN pri višjih Častnikih chateau briand0v roman zbiralnik energije moderna navigacijska naprava Človek z velikimi očmi glava, buča (nar.) claude rains sin ara8sk0 južn0am. država klic, poziv težek voz v povorki nar. noš maček kraljica pri šahu sl0vnicar bohorič bajesl0v. prvi letalec nekd. redovnica žab0t živinska staja v hribih slava, PONOS barva kože le0 s0uvan namočene kože za predelavo strupen bojni plin sl. pesnik bor nep0rasl0 mesto v GOZDU fr. smukac (christ0-pher) it. ime za videm okončina zmaga pri šahu prikrit posmeh vrsta ležečih tisk. črk južno afriška republika (kr.) abelov brat ed nels0n prodajalna mesa duša (lat.) sl. kant-avt0r W 4* celia imrie delavec v livarni jap. pisatelj (hakuseki) država p00 himalajo španska princesa antična grčija sl. pevka sršen letopis slovenske matice (kr.) melodija sladka žgana pijača sodoben moderen ples hčerin mož film. igr. gardner avs. nevrolog (konstantin von: osmi židovski mesec gorovje med evropo in azijo pasma, pleme prvotni prebivalec apenin. polotoka nem. šola za oblik. in arhitekturo slikarka kobilca pri0čes-na leča apetit mlade kravice arhitekt ravnikar stari slovani velemestna široka UliCA pl0ščinska mera levi pritok donave uroš laj0vic it. p0pev-karica pav0ne gl. mesto grčije šiba za iskanje podtalne vode roparska ptica 0ranža0a angl. pl0-ščinska mera umivalnik sl. pevka bar u ca SLOVARČEK: AHAJA - antična Grčija; AK0S - zdravilo; LEIDEN - nizozemsko mesto pri Haagu; L0VBAT - reka v Beloruski republiki; NAMOK - namočene kože za predelavo ■■v Na OS Toma Brejca prvi devetletkarji g^t v prenovljenih prostorih r Prvošolčke, ki bodo letos tudi v OŠ Toma Brejca začeli devetletni pouk, so v pritličju pričakale povsem prenovljene učilnice in hodnik z otrokom prijaznimi motivi. Na devetletni šolski poti sta jim 1. septembra, na prvi šolski dan, poleg učiteljic in učiteljev ter ravnateljice Murnove zaželela kar največ uspeha tudi predstavnika občine1 Kamnik, ki je letos v prenovo prostorov-in igrišč te šole vložila okrog 25 milijonov SIT - župan Tone Smolnikar in vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin. F. S. MALA ŠUTNA 2003 V okviru kamniškega kulturnega poletja se je zgodila tudi že tradicionalna »Mala Šutna 2003«. Zadnji teden počitniških dni smo povabili otroke, mladostnike in starše, da skupaj z nami nadenejo krila svoji domišljiji in ustvarjalnosti. Vgledališko-lutkovni delavnici so nastajale zanimive predstave, med njimi Žogica Nogica, Rdeča kapica drugače, Nerodna Avguština (na fotografiji), Maša in medved ter Trije medvedi. Najprej smo izdelali lutke, poiskali rekvizite in kostume, se naličili, nato pa pokazali ustvarjalnost in iznajdljivost hvaležni publiki. Trgoipia za mlade in najmlajše ODPRTO >n.-pet.:9f sob.: 8.-13. Moste"ISO/h 1218 Komenda*^ « 01/83 41757 Ml ŽENSKO IN OTROŠKO SP. PERILO, NOGAVICE, OTR. OPREMA, AVTO SEDEŽI, IGRAČE, KOLESA, TRAKTORU ... Medvedova 6, Kamnik tel./faks: 01/83-92-865, 031/654-870 E-mail: lidiia.perko@kks-kamnik.si bgaborovic@email.si www.isa-it.si/lec Jezikovna šola liTTle ENGLAND CLUB Vabi k vpisu v jezikovne tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE in ITALIJANŠČINE otroke, mladino in odrasle Tečaji se pričenjajo 22. septembra. Nemalokrat so v ročno-ustvarjalnih delavnicah sodelovale cele družine, ki so si med seboj pomagale in s svojimi izkušnjami popestrile in olajšale marsikatero delo. Druženje generacij je tako preraslo v pravo družabno srečanje. Slikarska delavnica z Martino in Jernejem seje preselila na Mali grad. S čudovite razgledne točke ni bilo težko izbrati motiva za slikanje, pa tudi energija za portrete in figure je bila ravno pravšnja. HELENA Varnost otrok v cestnem prometu SMS za varnost otrok v prometu Člani in članice lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Kamnik smo v ponedeljek, 1. septembra, na pivi šolski dan, izvedli akcijo »SMS za varnost otrok v prometu«. Z akcijo smo opozorili, da je problem varnosti otrok v prometu kompleksen otroci le pasivni udeleženci prometa. V lokalnem odboru SMS Kamnik smo se tako pridružili akciji Stranke mladih Slovenije, katere članice in člani so v okoli petdesetih občinah prvošolčkom razdelili čez 10.000 kresničk. V Stranki mladih Slovenije smo tako opozorili na problem varnosti otrok v prometu in kot osnove za dolgoročno zagotavljanje boljše in predvsem stabilnejše varnosti otrok v prometu izpostavili pomen kvalitetne izvedbe vzgojno-izobraževalnih in nadzornih aktivnosti. V Sloveniji so najbolj ogrožene skupine v prometu pešci, kolesarji in mladi vozniki, najpogostejša vzroka prometnih nesreč pa sta hitrost in alkohol. Od leta 1995 pa do leta 2000 so pešci predstavljali vsako peto smrtno žrtev, skupaj jih je umrlo kar 374, In vendar so pešci žrtve prometnih nesreč predvsem zaradi ravnanja voznikov, najpogostejša vzroka sta prevelika hitrost in alkoholizira-nost. V naseljih povzročijo vozniki kar 71% vseh nesreč s smrtnim izidom pešca, medtem ko je odstotek izven naselij neko- liko nižji, 62%. Le izjemoma so pešci smrtne žrtve zaradi svojih napak, za 50% nesreč, ki jih povzročijo pešci, je kriv alkohol. Še posebej so med pešci ogroženi otroci in starejši od 65 let, saj je med njimi bistveno več žrtev kot v drugih starostnih skupinah. Ker so posredni vzroki številnih nesreč predvsem neustrezne ureditve površin za pešce, kot so varne sprehajalne površine in pločniki, pomanjkanje urejenih prehodov za pešce, elementov za umirjanje prometa, primerne signalizacije in osvelit-ve, v SMS poudarjamo, da mora občina pri vlaganju v cestno infrastrukturo kljub velikim potrebam po novih asfalfiranih cestah, upoštevati kakovost in varnost obstoječih cestnih površin, saj le-te ključno vplivajo na varnost v cestnem prometu in za te posege zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Skupaj - za prometno varnost! Predsednik LO SMS Kamnik SANDIURŠIČ in ga je potrebno reševati na številnih področjih. Otroci so med najbolj ogroženimi skupinami v prometu. To je zaskrbljujoče, posebej če upoštevamo, da so Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med že pripravljenimi specialitetami za zar-meso za ćevapčiće, ražnjiće, pleskavice, pikant klobase, hrenovke, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo vas vsak delovnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. P- t V1 PEUGEOT 206. N 206 je eno izmed nuj večjih prodajnih u obdobju od svojega nastanka je Peugeo in tehnologije. Več. kot 3,2 milijona n|eg' nove standarde zadovoljnega voznika. V dizelskimi HDi motorji v času septembrsk že od 2.100.000 SIT, Peugeot 307 HDi.« www.peugeot.si. 206 postal pojem sodobnega oblikovanja ivih lastnikov po vsem svetu zdaj postavlja >lopite v Peugeot 206 ali v Peugeot 307 z '. akcije. Od 15. septembra Peugeot 206 HDi od 3.120.000 SIT, PEUGEOT 206. NEUSTAVLJIVO PRIVLAČEN 206 S? RODEX d.0.0. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 77 98 www.rodex.si Novice iz OK Calcit Kamnik Mednarodna dirka v spustu v Kamniku Logarju in Podbevšku zmago speljal Italijan Jannis KAMNIK - 2 5-lelni italijanski reprezentant Giorgio Jannis iz Vidma (Udine)je na 7. spustu z gorskimi kolesi s kamniškega Starega gradu »Špica spust 2003», mednarodni dirki UCIE 2 in četrti dirki slovenskega pokala, kljub temu, da mu je v zadnjem delu 2500 metrov dolge proge z 270 metri spusta padla veriga z verižnika, na razočaranje večine od 500 gledalcev ohranil 98 stotink sekunde naskoka pred matadorjema domačega kluba prireditelja KD Calcit Juretom Logarjem, in 3,07sekundepred Kokoti) Podbevškom, Jannis, kije bil pred Avstrijcem Petschenigom, lanskim zmagovalcem spusta s Špice in Korošcem Janezom Jamnikom najhitrejši že v dopoldanskem polfinalu, je bil j)rve mednarodne zmage seveda vesel. Jannis je bil na italijanskem državnem prvenstvu tretji, denimo na EP čez teden dni pa na 36. mestu. »Proga je zelo podobna tisti, ki me čaka v Gradcu. Zahtevna. Lepo speljana. Najbolj j)a me zanima, kako lahko pri vas organizirate tako močne mednarodne dirke kategorije UCI E 2. To pri nas stane ogromno denarja. Zame je dirka v Kamniku razmeroma blizu. Prihajam, tudi naslednje leto, če bi dobil poceni prenočišče, bi ostal tudi teden dni. Lepo je pri vas«, je med drugim povedal Giorgio Jannis, zmagovalec kamniške mednarodne dirke v spustu. Drugouvrščeni Mariborčan Jure Logar, ki dobršen del sezone preživi v Kamniku pri Roku Podbevšku, s katerim sla tudi pomagala pri zaščiti proge, je pristavil: »1'rogo sem imel dobro našiudirano, a to še ne pomeni, dajo v pravem trenutku znaš odpeljati. Upam, da mi bo tudi v Gradcu uspelo. Bolj ko sepre-bijašvvrh, več treninga zahteva, da se premakneš za nekajsekund. Skupaj z Rokom Podbevškom bi rabila strokovnjaka, ki bi skrbel za detajle in ne samo za fizično pripravo. Skrivnost hitre vožnje je v izpiljeni tehniki, tepa ne zmoreš popravljati sam.« Za »nagrado« je tre/jeuvrščeni Rok Podbevšek iz Mekinj prevzel vodstvo v slovenskem pokalu pred zadnjo dirko sredi septembra. Še bo zanimivo. Podbevšek in Logar sta vsekakor največje presenečenje letošnje sezone, saj sta skoraj na vseh spustih in tudi dvobojih v ospredju. »Veliko trenirava. Eden drugega vzjiodbujava. In še na boljše kaže«, poudarja Rok Podbevšek. 'Trboveljska falanga je bila vesela zmage Tanje Jerman, ki jeza štiri sekunde prehitela Rebeko Barlič, še bolj je veselje vrelo iz mladinca Trboveljčanajana Cestnika, ki je s petim časom vzel skalp tudi lanskemu zmagovalcu v Kamniku Avstrijcu Markusu Peschenigu, kot 68. najvišje uvrščenemu na lestvici UCI. Drzni spust je bil za adrenalinske navdušence zadnje sito za slovensko reprezentanco za nastop na EP. Žal je že v polfinalu izgubila prvega aduta Luka Novaka. Taka mednarodna dirka zahteva več kol 40 ljudi v organizacijski shemi na dan tekmovanja, vsaj 10 ljudi skrbi za dirko teden dni, peščica med njimi, članov Kolesarskega kluba Calcit pa gara za pripravo dirke vsaj mesec dni. Četverica iz Calcita na evropskem in svetovnem prvenstvu Štirje gorski kolesarji Calcita so nastopili na evropskem prvenstvu gorskih kolesarjev v avstrijskem Gradcu. Vodilni član v slovenskem pokalu Rok Podbevšek in Jure Logar sta nastopila v spustu. Logar je z zaostankom 39,83 sekunde za Francozom Camellinijem osvojil 51. mesto, Podbevšek z 52,24pa 58. mesto. Obetna finalna vožnja ni preveč dobro uspela. V krosu je Luka Kodra med 95 mladinci pristal na 52. mestu, Žiga Trampuž pa 61. mesto. Mladinski prvak v olimpijskem krosu je Čeh Kulhavy. Logar in Podbevšek v spustu, ter Kodra in Trampuž bodo tudi v 22 članskem slovenskem zastopstvu na svetovnem prvenstvu v švicarskem Luganu. Zlatnar, Slapnik in Ana Veršnik s kolajno na DP Atletika, kraljica športov, v Kamniku ni pozabljena. Na letošnjem članskem državnem prvenstvu v atletiki v Novi gorici so trije Kamničani pritekli štiri kolajne, a v dresih nekamniških klubov. Damjan Zlatnar je kljub težavam s poškodbami, dveh prehitrih startih in diskvalifikaciji na 110 metrov z ovirami, osvojil naslov državnega prvaka na 400 metrov z ovirami in v klubski štafeti Mass Žak na4x 400 metrov. Na 400 metrov z ovirami je dosegel čas 51,74, sekundo hitreje od dru-gouvršenega Sergeja Šalamona. Da bi izpolnil norme za velike tekme, še ni dovolj hiter. Poleg tega je iz talentirane osnovnošolske generacije iz OŠ Stranje na 5000 metrov bronasto kolajno osvojil Damjan Slapnik. Korošec Pavel L}ori je tekel 14:52, Velenjčan Andrej Voglar 15:44 in Slapnik, ki leče za Novomeški Portovala, 15:51. Slapnik, ki poskuša tudi v duallonu.je nemara s tem našel pravo disciplino. Seveda je do zlatih časov legende kamniške atletike Francija Novaka še daleč, toda... Bronasto kolajno na 1500 metrov je pritekla še Ana Veršnik. Prvakinja je Janja Bučar 4:50,6 j pred Tamaro Golenač 4:55,45 in mladinko Ano (5:02,28). METOD MOČNIK Kamničani startajo na četrti naslov DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01 /724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 22.9.2003 vpis: do 17. 9. 2003 TEČAJI TUJIH JEZIKOV Vaterpolsko društvo Kamnik Državni prvaki v kategoriji do 11 let vabijo v svoje vrste od 9. do 20. septembra vpisujemo nove članice in člane od 5 do 12 let. Pri nas se boste naučili plavati ali se pridružili skupini vaterpola Podrobnejše informacije:/ tr 041 376 503 Dare, 031 651 171 Uroš, 031 355 023 Bojan Kamniški odbojkarji in odboj-karice so že startali v novo sezono. V obeh članskih ekipah je precej sprememb. Medtem, ko bodo Calcitovci še enkrat več startali na naslov državnih prvakov, pa bodo dekleta poizkušala obstati v drugi ligi. Za kamniškimi odbojkarji je izredno pestro poletje kar se tiče oblikovanja nove ekipe. Potem, ko se je že po koncu lanske sezone vedelo, da bo kamniške vrste zapustil Pieter Olree in da bo novi trener ekipe Marko Brumen, je do danes uspelo vodstvu OK Calcit Kamnik sestaviti okostje nove šampionske ekipe. Po daljšem razmisleku so se v klubu odločili, da se za sodelovanje zahvalijo organizatorju igre Roku Satlerju - le ta ni treniral od začetka s Kamničani - in za novega organizatorja izberejo dva metra visokega Srba Dušana Iliča, ki se je na prvih treningih izkazal za pravo odločitev. Prav tako se je zapletlo pri Mitju Plešku, ki pa bo, kot kažejo zadnji pregovori, kariero vseeno nadaljeval v Kamniku. Novi obrazi na treningih kamniške ekipe so tudi Gregor Perhaj, Bogdan Kotnik, Damjan Marinko, Matej Kališnik, Dejan Matijaševič, Urban Čebulj, Gaber Čebulj in po vratnik iz ZDA Luka Slabe. Slednji sicer še išče aganžma v tujini. V vrstah Kamničanov v letošnji sezoni prav tako ne bo Mitja Kop-rivca - službene obveznosti ter Saša Palme, Dušana Plahute in Marka Turka. Od lanskoletne ekipe so tako ostali v ekipi še Janez Turk, Janez Malovič, Janez Makovec, Gregor Orel in Gašper Ribič. Sicer pa se trenutno novi trener sooča s poškodbami igralcev in odhodom nekaterih v reprezentanco - tekma z Dansko, vseeno pa upamo, da bodo poškodbe se-nirane do začetka lige. Kamničani bodo s sestavljeno ekipo seveda prvi favoriti prvenstva in po- kalnega tekmovanja, največji tekmeci pa jim bodo Salonitovci, med kandidate za vrh pa naj bi kandidirali še Granit, Šoštanj To-polšica in Maribor, medtem, ko naj bi se ostale ekipe borile za obstanek v ligi. V prvem krogu 4. oktobra Kamničani gostujejo pri oslabljeni ekipi Pomurja. Razveseljiva novica pa je še pred zaključkom redakcije prišla iz Luxembourga, kjer so žrebali letošnja Evropska pokalna tekmovanja. Kamničani so, kot kaže, v preteklih letih z odličnimi igrami vendarle pustili pečat v Evropi in so že direktno uvrščeni med 16 najboljših ekip, kot eni izmed nosilcev. Tako bodo imeli Kamničani zopet priložnost, da pridejo v tej sezoni še višje, gledalci pa priložnost spremljati vsaj eno tekmo na vrhunski evropski ravni. Ekipa odbojkaric v novo sezono pomlajena Igralke Broline Kamnik, pa bodo v letošnji sezoni poizkušale obdržati vsaj drugoligaški status, saj se je ekipa močno pomladila -brez kar desetih igralk lanske neuspešne sezone v prvi ligi. Tako od začetka avgusta pod vodstvom novega starega trenerja Aca Kramarja trenira 15s mladih igralk -povprečje 17 let, pred katerimi je naporna sezona, saj bodo skoraj vse nastopale še v mlajših ekipah. Okostje ekipe bodo sestavljale igralke, ki so že igrale v članski ekipi - Korošec, Durakovič, Kališnik, Matijaševič, poleg njih pa bodo igrale še: Behrič, Plevel, Šlebir, Ad-žič, Schnabl, Vovk, Božič, Mekič, Pintar, Duranovič in Prime. Kam-ničanke pa so na začetku priprav že gostile ekipo Athletes in Ac-tion, ki so jo sestavljale igralke iz Amerike, Nemčije, Belorusije, Ukrajine, Španije in Kanade. Pri gostjah je še posebej izstopala organi- Ekipa Kamnika - dečki do 15 let: z leve zgoraj - Milek, Mare-nic, Sraka, Zupane, Bohinec, Žagar, spodaj - Zupančič, Dob-nikar, Koderman, Komatar,Jeran Vaterpolsko Društvo Kamnik Začeli s pripravami na novo sezono Čeprav vaterpolo šteje za poletni šport, se najpomembnejši dogodki v državnem merilu odvijajo v zimskem času. Preko poletja smo odigrali nekaj prijateljskih tekem, organizirali smo turnir v malem vaterpolu, sodelovali na tekmi v Slovenskih Konjicah. Ta tekma je bila zanimiva, saj je bila prva po več kot širidesetih letih v njihovem bazenu. Da čim bolj izkoristimo odlične pogoje, ki nam jih nudi kamniški bazen,.so se vse ekipe, ki že igrajo v državnih prvenstvih, na bazenu dobile v torek, 26. avgusta. Testirali smo naše trenutne sposobnosti, naslednji dan pa začeli s pripravami na sezono, ki prihaja. September je tudi mesec, ko vpisujemo nove člane, več informacij o vpisu dobite na tel. 041 376 503. Naše želje v novi sez«ni so, da bi se vsaj mesec dni manj vozili v Kranj in da se vsaj dve ekipi uvrstita v finale državnega prvenstva. POPRAVEK V prejšnji številki Kamniškega občana je v članku z naslovom Z odliko končali sezono pri postavljanju besedila na strani izpadlo nekaj rezultatov s tekmovanj kegljačev Društva upokojencev Kamnik, in sicer: »Na Domžalskem občinskem ekipnem tekmovanju je Rudolf Vi-die dosegel rezultat 482 podrtih kegljev iz 7. nastopov. Na veteranskem državnem prvenstvu v Celju sta v kategoriji veteranov od 61 do 65 let nastopila Franc Novak, ki je s solidnimi 409 podrtimi keglji osvojil 7. mesto, in Rudolf Vidic, ki je s 429 podrtimi keglji osvojil bronasto odličje. Do žlahtnejšega odličja mu je zmanjkalo 10 oziroma 20 kegljev. V tej kategoriji je tekmovalo 16 veteranov.« Avtorju in prizadetim se opravičjemo. DeloTČRd. d. Mlade Kamničanke v letošnji zatorka igre Lauren Hevnes, ki je celo izrazila željo po igranju v kamniški ekipi. Takšno igralko bi mlada ekipa v tem trenutku še kako potrebovala in možno je celo, da bomo po Olreeju v Kamniku na delu v letošnjem letu gledali igralko iz ZDA. Startali pa sta tudi obe drugi kamniški'ekipi. Pri fantih bo ekipo vodil Jaroš Štekl, pri dekletih pa Aco Jončeski. Na začetku je bilo ogromno zanimanja pri mladih za treniranje, tako da bo kot kaže v letošnjem letu kar se tiče tekmovalcev v klubu le to rekordno. Že sedaj pa je OK Kamnik prav gotovo klub z največjim številom mladih in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Polno zasedena igrišča za beach volley V poletnem času pa se odbojkarji največ zadržujejo na igriščih za beach vollev. Vroči in lepi dnevi so na igrišče privabili ogromno ljubiteljev te zvrsti odbojke, tako da so bila igrišča zasedena skoraj vsak dan. Odbojkarski klub Kamnik je tudi v letošnji sezoni zopet organiziral Državno prvenstvo v odbojki in tudi tokrat so kamniški odbojkarji organizacijo opravili z odliko. Za spremembo so organi- sezoni čaka težko delo zacijo tokrat pohvalili tudi s strani OZŠ in upajmo, da le to ni bilo zgolj zaradi tega, ker so Kamničani (tudi Kranjčani in Novomešča-ni) rešili letošnje Državno prvenstvo, ki je bilo vprašljivo do zadnjega. Pred več kot 500 gledalci je veliko finale pripadlo Sevničkarju in Satlerju pri moških ter Oblakovi in Sirkovi pri dekletih, odlični drugi pa sta bili domačinki Pod-lesnikova in Puketova. ' Odbojkarski klub Kamnik pa je skozi vse poletje organiziral tudi serijo turnirjev za Pokal Kamnika. Tako se je do sedaj na šestih turnirjih - največjega, tradicionalni 37. turnir trojk je pripadel domači ekipi (Odbolnar, Škorjanc in Černač9 - pomerilo že preko 120 igralcev, ki se potegujejo za najboljšega igralca beach volleva na kamniških turnirjih. Trenutno je v vodstvu Petra Schnabl, masters pa bo v mesecu septembru. Tudi v letošnji sezoni bomo lahko v hramu slovenske odbojke - kamniški športni dvorani spremljali vrhunsko odbojko in odbojkarji upamo, da boste tudi letos tako zvesti gledalci kot prejšnja leta. Navsezadnje, državni prvaki so doma le v Kamniku. Cicol. ŠPORTNO AKTIVNI OTROCI SO USPEŠNI Z vključitvijo v športne dejavnosti postanejo otroci botj samostojni in samozavestni, hitreje in lažje se vključijo v družbo, prevzemajo pobudo in vodenje skupine. Za vaše otroke smo tudi letos pripravili naslednje športne dejavnosti: PLAVALNE PROGRAM GIBALNA ABECEDA - za otroke od 3. leta starosti naprej - začetni in nadaljevalni programi - osnovni skoki v vodo in potapljanje - učenje plavalnih tehnik skozi igro LOPARJENJE - za otroke od 5. leta dalje - spoznavanje iger z loparji - tenis, badminton, squash, beachball - osnovni udarci, pravila, igra za otroke med 3. in 6. letom 25 vrst športov v enem programu spoznavanje osnovnih pravil in značilnosti športov in iger v slovenščini in angleščini žOGANJE - za otroke od 4. leta dalje - osnove košarke, nogometa, odbojke, elementarne igre - pravila, igra, z zabavo do znanja Skupne značilnosti: majhne skupine, sodoben učni pristop, strokovnost, individualnost, sproščeno vzdušje, bogat spremljevalni program za otroke in starše, ... , Tel.: 01-839-46-59 GSM: 041-676-097 Pomered by £i-f©£iai Zavod za rekreacijo, šport in prosti čas www.g-rega.com jfcjl Vpišete se lahko vsak ponedeljek in petek od 19.00 do 20.30 ure v telovadnici Šolskega centra Rudolf Maister v Kamniku do vključno 29.septembra 2003. Vljudno vabljeni I \fec informacij o vpisu lahko dobite na GSM 031 641 201 ali na http://users.volja.net/stanicl 0/ Tek na Grintovec (2558 metrov) V Himalaji in Karakorumu vreme preprečilo načrtovane vzpone Svetovno znana Kamniška alpinista Tomaž Humar in Marko Prezelj v letošnjem poletju v Himalaji oziroma Karakorumu nista imela sreče z vremenom. Prezelj je 18. maja odšel v Pakistan, kjer je nameraval skupaj z Maticem j oštom iz AO Celje in Američanom Stevom Housem v 7.821 m visokem Mašerbrurmu v Karakorumu, v alpskem slogu preplezati novo smer v več kot 1000 m visoki, še nepreplezani steni. Zal so imeli zelo slabo vreme, predvsem pa veliko novo zapadlega snega in zaradi njega veliko plazov. Kljub temu so Uspeli opraviti, po dostopnih podatkih, prvi vzpon na približno 6.800 m visoki Biarčendi. Tomaž Humar, kije bil medijsko bolj podprt, je odšel 16. junija prav tako v Pakistan, kjer je nameraval v Nanga Parbalu, najzahoclnejšem himalajskem osemtisočaku (8.125 m) v solo vzponu preplezati novo smer v najvišji steni na svetu, več kot 4000 m visoki Rapalski steni. V ekipi sta bila tudi kamniška alpinista Tomo Drolec in Matej Mošnik. Toda slabo vreme, pa tudi zdravstvene težave, predvsem pa previsoke temperature, ki so imele za posledico plazove, podore serakov, ledu in druge nevarnosti mu niso dovolile, da bi splezal više od 6.500 m in ga prisilile k edini razumni, čeprav zelo težki odločitvi - prenehali z vzponom in se nato 25. julija vrniti domov. Letošnjo himalajsko sezono je torej v veliki meri krojilo vreme, predvsem slabe snežne razmere. Tako je letos največjo nadmorsko višino 7.700 m od Kamničanov dosegla Barbara Drnovšek, kipa ji je tudi slabo vreme preprečilo, da bi stopila na vrh 8.163 m visokega Manasluja. Vaja v helikopterskem reševanju V sklopu rednega usposabljanja je bila v četrtek, 3- julija, v Kamniški Bistrici vaja iz helikopterskega reševanja. 19 članov postaja GRS Kamnik je vadilo vstopanje v helikopter in izstopanje iz njega na težavnem skalnatem terenu, poleg tega pa še dvigovanje in spuščanje ponesrečenca in reševalca, obešena na jeklenki pod helikopter. Vajo je vodil inštruktor GRS Rado Nadvešnik. Ta vaja je bila tudi za prihodnost, ko se bo bolj življenjsko uredilo helikoptersko reševanje. Sedaj so namreč predpisi, da policijski helikopter ne sme prepeljati reševalcev na kraj nesreče, če nista prisotna reševalec-letalec in zdravnik. Zato morajo iti reševalci, če ni zdravnika, peš po ponesrečenca, tudi če so idealne razmere za letenje. Če je pa slabo vreme, ko helikopter ne more poleteti, so pa reševalci povsem ustrezni, da gredo peš in pomagajo, tudi če ni prisoten zdravnik! V praksi se namreč dogaja, da zdravnik ni vedno dosegljiv, zato se izgublja precej časa z njegovim iskanjem. Tako seje že zgodilo, da so bili reševalci, ki so šli peš brez zdravnika v lepem in za letenje povsem ustreznem vremenu, samo nekaj minut za helikopterjem na kraju nesreče! Če ne bi bilo takega predpisa, bi bila lahko jnmesrečenka skoraj dve uri prej v zdravniški oskrbi. BOJČ Mesner svojega kraljestva ne predaja ault Cotnmon-rail- turbo diesel v avgustu septembru prefinjeno in usklajeno prihrani tudi do 570.000 SIT idno ugodno financiranje kredita ob nakupu vašega autta brez stroškov vodenja in zavarovanja kredita. AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1-1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79 SIMM NEPREMIČNINE NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami SIMM NEPREMIČNINE s.p. Maistrova 16,1240 Kamnik Tel.: 01831 91 30, fax.:01 831 91 31, gsm: 051 221 249 Opravljamo vse storitve s področja nepremičnin: - posredovanje pri prodaji in nakupu stan. hiš, kmetij, vseh vrst zemljišč, - najem in oddaja vseh vrst nepremičnin, - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, sestava pogodb, - brezplačni ogledi, vpisnine ni, - delujemo na območju celotne Slovenije ter v Hrvaški Istri in Kvarnerju □ Qd(S(9(SQd(S(9a tji □ M L A K A &□ ^ansz d\\lakax, i..(2. J?ju(?ljan$.lza /jO, U^u^Lca fxxl3\amnl(iu izL: 831 27 58 Čeprav je od gorskega teka na Grintovec poteklo že več kot mesec dni, mimo enega najpomembnejših tekov v Sloveniji ne moremo. Tek na Grintovec postaja ena najbolj uglednih tekov ne samo v Sloveniji, pač pa tudi izven meja. Kralj Grintovcev ostaja Andrej Mesner, nova kraljica kamniških gora je Hrvatica Veronika Jurišič. Prav svetlolaska iz Zagreba, sicer peta v nizu gorskih tekov za Grand Prix, je poskrbela za presenetljiv rekord. Ob rekordni udeležbi 227 tekačev v sončnem in v gorah prijetnem vremenu je Mesner s časom 1,24:52 sicer zaostal za svojim lanskim dosežkom 1,21:17, a je bila zmaga prepričljiva. Od starta v Kamniški Bistrici (601 m) mu je sledil le obetavni mladinec Mitja Kosovelj, ki je do Kokrškega sedla postavil najboljši mladinski čas doslej 48:47. »Če bi imel konkurenco iz tujine, bi se dalo teči hitreje. V nogah sem vsekakor imel nov rekord, saj sem se zares dobro počutil, a nisem ga imel v glavi. Sicer pa, naj najprej izboljšajo moj rekord, da bo bolj zanimivo,»je pojasnjeval zmagovalec iz Maribora, ki je z 168 centimetri in 59 kilogrami pravi tip za tek s 1957 metrov višinske razlike v manj kot 10 kilometrih. Nagrada za zmago je bila bogatih 120.000 sit, za nov rekord pa 100 evrov. Mesner j u so zdravniki par let nazaj odsvetovali vsak šport, kar pa je zgodba podobna zgodbi kolesarja Lancea Armstronga. »Andrej je rojen za te gamsove stezice. Na tem teku bi ga lahko ogrozili le tujci, pa še to elita s svetovnim prvakom Novozelandcem Wyat-tom,« je pojasnjeval Igor Šalamun, ki je po treh zmagah, letos znova drugi. Ker je tekel poškodovan, se •je moral pošteno potruditi, saj je v špalirju planincev z zvonci in har-monilco na vrhu 2558 metrov vi- sokega slovenskega »Matterhor-na« v sprintu za vsega pet sekund ugnal Marka Šubica iz Žirov. Od 20 tujih tekačev iz štirih držav sta malce strahu našim povzročala le Hrvata, legendi Paripovič in Ra-vič, a sta izjemni tek začela premalo spoštljivo in omagala. Ob od- sotnosti sester Hižar je bila Za-grebčanka Veronika Jurišič, sicer 23. z evropskega prvenstva in 5. pred tednom na,teku pod Veliki Klek (Grossglockener) že pred startom odločena, da bo naredila nekaj posebnega. Do cilja za ženske in mladince na Kokrškem Ozadje športa Šport (in Turizem) z veliko začetnico Še malce širše o Grintavcu. Nekateri se še premalo zavedajo, daje tek na Grintovec tudi dobra, če ne celo odlična blagovna znamka. Tek in gorski tek za liste malce bolj vzdržljive je in bo izredno priljubljen. In bolj ko bomo v Evropi, vse več tekačev iz Evrope bo želelo spoznati, kjer je ta Grintovec in teh 2000 metrov višinske razlike v 10 kilometrih. V Alpah teka s tako karekteristiko ni, le tek pod švicarski Matterhorn se konča 2580 metrov visoko, a je start na 1605 metrih v Zermattu. Če lahko mestece Zermatt z očakom Matterhornom prav vse leto propagira gorski tek, ki se konča le 30 metrov višje kot tek na vrh Grintovca, bi za tek na Grintovec lahko fmskrbel celoten Kamnik in le družina L'apež ter pomočniki iz vrst kluba gorskih tekačev. Gorski tek na Grintovec bi moral bili zalogaj za vso dolino Kamniške Bistrice, ne samo od doma v Kamniški Bistrici do Kokrškega sedla. I3redsednik KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlajjeprišel prav za to priložnost s počitnic, tudi župan Tone Smolnikar je na podelitvi priznanj povedal par lepih besed. Godba iz Stranj je znamenitost že sama po sebi. TV Slovenija je pripravila lepo reportažo o teku na Grintovec, a po moje malce zgrešila bistvo. A k. opaznosti teka prispeva vsak, ki tek na Grintovec sploh omeni, tudi tisti bralec, kije v Dnevniku protestiral, da je tek v hribe, posebno tako visoko kot je na Grintovec, neetično planinsko dejanje. Še mnogo več od neetič-nostipa si je privoščil gostinec z »umazane« strani Bistrice, kije na dan, koje bilo v Kamniški Bistrici nemara celo rekordno število obiskovalcev prepovedal parkiranje na svoji strani. In s tem odganjal svoje potencialne stranke. Briljantno. Le malokdo je verjel, da lahko na tek na Grintovec pride več kot 225 tekačev. Miri Papež vsa čast za izvrstno koordinacijo organizacijskih vrst, v bistvu najvažnejši del vsake tekme. In kako lahko tek preseže Evropo. Če bo prišel No-vozelandecjonathan Wayyl ali »Jono«, bo ne samo Mesner dobil večni izziv. Če bi denimo v četrtek zvečer pred tekom na Grinovec pripravili krajši tek iz Kamnika na Stari grad (Veronikin tek na Grad) bi imeli v Kamniku tekače ves konec tedna. Pa njihove družine. V petek bi lahko pripravili organiziran izlet na Veliko planino, kopanje v Termah Snovik. Torej celotni program. Tako kol se gredo turizem in šport lam, kjer besedo Šport in Turizem pišejo z veliko začetnico. sedlu ( 1793 m) je zaostala za rekordom Ines Hižar (57:34). Nato pa svoj maraton podaljšala do vrha in s časom 1:47:00 neuradno presegla nekdanji ženski rekord Silve Vivod za tri minute. »Ne strinjam se, da imamo ženske drugačne proge, zato sem si tudi sama zaželela nagrado, da prideš na vrh tako mogočne gore. Občutki v teh stenah so fantastični,« je povedala za 90.000 tolarjev bogatejša 26-letna postavna blondinka. Druga je s časom sekundo pod polno uro na Sedlu zaznamovala tek Ljubljančanka Simona Žabjek. Fani Alpner (1,26:30) je bila sedma. Še nekaj kamniških dosežkov. Sebastian Zamik je ostal s časom 1,28:50 na nehvaležnem 4. mestu. Veteran Lado Urh se je še kako veselil ne samo prepričljive zmage med veterani, pač pa tudi osebnega rekorda 1,30:0.3. Malce je le potarnal zaradi tistih treh sekund, da bi se spustil pod famozno mejo. Nov rekord ima tudi Tuhinjska dolina. Bojan Slapar je presenetil vse in z 1,35:15 izboljšal čase Tomota Petka (1,41:20) in Zdravka Volkarja. V mlajši veteranski kategoriji so bili Silvo Magyar (1,42:46), Bojan Kemperl (1,45:01) in Anton Pan-čur (1,47:10), četrti, šesti in osmi v kategoriji, (op.p. Tone Klemene pa je bil tisti nesrečnež, ki so ga zgrešili v uradnem biltenu in mu naslednje dni nihče ni verjel, da je tekel na Grintovec 2,02:12: Tudi to se zgodi). Med legende spada seveda tudi Miha Horvat, ki je 2,25:59 zmogel kot darilo za svoj 65. rojstni dan. Med naraščaj niki so seveda prevladovali varovanci Ivana Urha. 15-letni Uroš Tomec z Brezij je s časom 58:44 osvojil tretje mesto med mladinci, Urša (1,09:47) in Janja Rebernik (1,10:04) sta bili prva in druga med mladinkami do Kokrškega sedla. Prihajajo Katja Balantič, Ni-ka Urh, Klemen in Rok Markuš, Gregor Mlakar, ki so tekli na »Ba-by Grintovcu pod vznožjem«. METOD MOČNIK NOVICE 12 KINOLOŠKEGA DRUŠTVA KAMNIK - POMLAD 2003 Šolanje psov V začetku marca je naša pasja dolina ponovno doživela svoj znani »hov-hov« živžav, saj so številni lastniki pripeljali svoje razposajene navihance v spomladanski tečaj šolanja. V pasjo šolo se običajno podajo tisti, ki čutijo odgovornost do bitja, ki je od njih tudi odvisno. Lahko rečem, da so ta čut izkazali vsi letošnji tečajniki in z veliko vloženega truda pridno spoznavali sposobnosti svojih psov. Ob strokovni pomoči inštruktorjev so iz treninga v trening pilili ubogljivost psa in vedno znova spoznavali, da je psa mogoče uspešno šolati le, če so mu postali partnerji in če so v njem zbudili močne interese do vsega dogajanja v bližini vodnika, zato je večina vaj slonela na igri in nagrajevanju psa. Usposabljanje psov je potekalo v okviru vseh treh klasičnih disciplin: v poslušnosti, sledenju in vajah obrambe. Dobro delo kamniškega Kinološkega društva se je pokazalo tudi pri letošnjih zaključnih izpitih.. Pred strogimi sodniškimi očmi je ► VEZENJE na razne tekstilne izdelke in IZDELAVA PROGRAMA za vezenje vašega motiva, logotipa... VViegele Veronika s.p. Vaška pot .17b, Radomlje na novi lokaciji Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599 vwiegele@tris-a.si znanje štirinožcev in rezultate svojega dela pokazalo 15 kandidatov. Seveda tudi tokrat ni šlo brez velike treme vodnikov, ki je bila tudi vzrok posameznim napakam oziroma spodrsljajem pri izvajanju izpitnega programa. Vendar je kljub temu vsem prijavljenim uspelo izpite opraviti, za kar jim gre priznanje, kakor tudi zahvala vsem vodjem skupin. Mala šola Poleg »resnega« šolanja organiziramo v KD Kamnik tudi malo šolo, kjer se predvsem igramo. Vendar pa je to strokovno vodena igra, skozi katero se kuža v rosni dobi največ, najhitreje in najraje uči. Za to obdobje velja zlato pravilo: ura zamujena ne vrne se nobena. Mala šola je potekala ob sobotah popoldne, udeležili pa so se je vodniki s psi do starosti 7 mesecev. Zvezde so bili vsi nastopajoči. Pasmee so bile različne, dojemljivost za šolanje prav tako. Nedvomno težavna zadeva. In kakšen je bil cilj? Spoznati psa z lastnikom, navezati med njima prijateljstvo, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanu in razumevanju, vodniku pa predstaviti osnovne potrebe in lastnosti štiri-nožca ter ga naučiti pravilno usmerjati njegov razvoj. Agility Predpogoj za agilitiy je Zelo dobra poslušnost psa in zelo široko medsebojno zaupanje med psom in vodnikom in obratno. Treningi so zelo zabavni, čeprav je to resno delo. Naši tekmovalci v agilityu so se tudi letos udeležili večino tekem po Sloveniji. Kamniška ekipa šteje pet članov, ki tekmuje v razredih Al L (veliki psi) trije tekmovalci, A2M (srednje veliki psi) en tekmovalec in v razredu A2L (veliki psi) en tekmovalec. V razredu A2 so psi in vodniki, ki so šele začeli s tekmovanjem, v razredu Al pa tekmujejo, že izkušeni tekmovalci. Glede na to, da smo majhna ekipa beležimo zelo dobre rezultate. V vseh razredih imamo uvrščene tekmovalce v skupni razvrstitvi med deset najboljših. V razredu Al L je naš tekmovalec Danijel Čemaz s Timom, na tekmi v Domžalah ugnal vso konkurenco in osvojih prvo mesto. Enota reševalnih psov Eno najdaljših šolanj v kinologiji je prav gotovo šolanje vodnikov in njihovih psov za reševalne naloge. Prostovoljce, ki se odločijo za tovrstno aktivnost, po osnovnem tečaju poslušnosti čaka vsaj triletni proces izobraževanja. V vrstah kinologov reševalcev tako govorimo o reševalnem tandemu, saj lahko uspeh dosežeta zgolj vodnik in pes, ki si brezpogojno zaupata. V Kinološkem društvu Kamnik smo izšolali že 15 vodnikov in njihovih psov. Na območju Kamnika smo do sedaj sodelovali v petih reševalnih akcijah in v več kot šestdesetih po vsej Sloveniji. Da smo pri delu lahko uspešni, redno vadimo na različnih lokacijah v okolici Kamnika, ki nam nudijo podobne pogoje kot v pravih ruševinah. V svoje vrste sprejmemo vsakogar, ki čuti odgovornost do soljudi in rad pomaga tistim, ki zaidejo v težave.. Ker delamo s psi, je nujno, da HHMflR W ima vodnik svojega psa rad in mu je vdan prav toliko kolikor je pes vdan njemu. Pri psih je pomembno samo to, da niso agresivni do ljudi in drugih vrstnikov. Najprimernejši so psi srednje velikosti, saj najlažje prema-gajujejo prepreke, na katere naletijo pri delu na ruševinah. Kuž-ki so lahko pasemski ali mešanč-ki, pomembno je le, da imajo veselje do dela s svojim lastnikom. Seveda smo se na društvu srečevali tudi v poletnih dneh, predvsem pa smo tudi letos našim članom nudili usluge klubskega »pasjega hotela«, ki je bil polno zaseden kar dva meseca. Vse ljubitelje psov vabimo, da se nam pridružite v društvu, kjer se srečamo vsi tisti, ki si radi pripovedujemo zgodbe, ki smo jih doživeli s svojimi štirinožnimi prijatelji. RAJKO KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK VAM DAJE PRILOŽNOST, DA NUDITE SVOJEMU NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU NAJBOLJŠE!!! PRIDRUŽITE SE NAM V TEČAJIH ŠOLANJA PSOV IN GLEDE NA VELIKOST, STAROST ALI PASMO BOMO SKUPAJ IZBRALI NAJUSTREZNEJŠI TEČAJ! VPISI BODO PRVI VIKEND V SEPTEMBRU MED 1D. IN 12. URO IN OD 8. DO 12. SEPTEMBRA MED 18. IN 20. URO NA VADBIŠČU! POKLIČITE 031 261 503 ALI 031 607 692. malice kosila poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, porobe ... Skrb. tlelo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Mnogo mnogo bolečin si prestala, a sedaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila draga žena in teta EMILIJA BRVAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu poćitku. Hvala dr. Ahlinu in vsem patronažnim sestram za zdravljenje in nego, g. župniku za opravljen obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: mož in drugo sorodstvo Julij 2003 Nikoli ne bo nihče prav tako nežen, prav tako prijazen kakor potrpežljiva drobna mati, nikjer na tem svetu ne boste našli še ene taksne ljubezni... (Paul C, Brownlow) V 85. letu življenja nas jc v tihi bolećini, popolnoma predana Božji previdnosti, zapustila naša draga mama MARIJA RIFL Z Gozda nad Kamnikom Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani v njenih najtežjih preizkušnjah. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji zemeljski poti. Vsi njeni Gozd, julij 2003 Bilje naš vzornik, naš veliki prijatelj, naš učitelj z.a Življenje ... ZAHVALA V 82. letu je odšel k nebesnemu Očetu JOŽEF MOŠNIK Vrbanetov ata Ob njegovem slovesu od zemeljskega življenja se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali za maše in za potrebe obnove cerkve sv. Miklavža v Beli, poklonili svece. Posebno zahvalo izrekamo župniku Francu Hočevarju za molitve na domu, za lepo opravljen pogrebni obred in izbrane besede slovesa, župnikoma Mihaelu Kališniku za sodelovanje pri pogrebni maši in Doriju Pećovniku za darovano mašo na sv. Višarjah. Iskrena hvala pevcem pod vodstvom Rada Kapusa z Vranskega, govornikoma, trobentaču, praprošćakom, pogrebcem, kamno-seštvu Makovcc iz Mengša, še posebej pa sosedi Ivici za nesebično pomoč. Hvala tudi df. Jermanov! ter sestrama Mihcli in Lojzki iz ZD Kamnik za pomoč ob bolezni. Žalujoči: žena Angelca, otroci: Jernej, Blaž, Joži, Jože, Marko in Mirni i. družinami Špitalič, avgust 2003 Vedno v mislih boš ostala, mnogo dobrega si nam dala, hvala draga mama. ZAHVALA . V 89. letu življenja nas je zapustila draga FRANCKA VIDIC Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem tovarn Eta in Svilanit za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala ge. Lukančevi za poslovilne besede in g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen obred ter pevcem bratov Zupan za pesmi slovesa. Sin Andrej z družino Kamnik, avgust 2003 /.nspala si. In noč, ki je poljubljala tvoj zadnji sen. In luč, ki božala je tvoj obraz. Tvoj zadnji krik. Zdaj spiš. /daj sanjaš tiho daleč si, vse večja je tišina. S teboj ostaja ljubezen naša, z nami ljubezen tvoja in sila večnega spomina. (Maja) ZAHVALA V 73. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mami in babi MARICA DŽAKULA Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja1, prineseno cvetje in sveče. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za še posebej ganljivo zaigrano Za svaku dobru riječ. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Maja in Lucija z družinama Julij 2003 MALI OGLASI INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. Kupim 48-basno otroško harmoniko. Tel.: 01/723-00-80. Kamnik, 90 m2, 4-sobno, III. nadstropje, duplex, na odlični lokaciji, prodam. Tel.: 031 366-764. servis RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) !: Spoštovani! > Ko ob izgubi vašega |; najbližjega ne veste kam, ' so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 H H tt Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud tn delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 60. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena žena, mami in stara mama OLGA KOTNIK iz Soteske Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Stola Kamnik, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Miha, hčerka Mojca z možem Janezom, vnuka Dejan in Boštjan ter drugo sorodstvo Kamnik, avgust 2003 Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje. Zdaj pa k počitku leglo je telo. a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 82. letu življenja nas je zapustil naš dragi LOJZE JERAN iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Nejki Burja za njeno pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, avgust 2003 Vse mine, vse gre, le spomin ne ugasne se. ZAHVALA Slabe tri mesece preden bi dopolnila 89 let, nas je zapustila naša ljubljena mama, babi in tašča FRANCKA POLLAK Pokopali smo jo v družinskem krogu, 5. avgusta 2003, na kamniških Žalah. Iskreno se zahvaljujemo osebju in stanovalcem Doma starejših občanov v Kamniku za dolgoletno skrb, nego, pomoč in sočutje ob njeni zadnji uri. Iskrena hvala tudi za sočutje, izrečeno, napisano in tiho .sožalje vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali, za darovano cvetje in sveče, posebej še vsem sosedom, maminim in našim prijateljicam in prijateljem, znankam in znancem, sodelavkam in sodelavcem. Planinskemu društvu Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik. Žalujoča: hči Alenka in sin Bojan z družinama Nobena te svečka in rožea ne prebudila, ne solze in žalost nič ne spremenita. Oh. če vedel bi. kako boli. bi vrnil se nam. ali ti. ZAHVALA V 81. letu življenja je tiho zaspal naš ati in mož FILIP BALOH iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom Kranjske 4 č in 4 d, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Ambroževi za nesebično pomoč, pevskemu zboru in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2003 . . Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda 'S 884 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu ... SP«jemamo rezervacije t» -„dru*6' P°r°ke... STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA BIRK roj. LAH Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Toplo se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse obiske in telefonske klice med njeno dolgotrajno boleznijo. Posebno zahvalo smo dolžni g. Tončki, g. Ivici, sosedom Žlindrovim in zaposlenim v Optiki Dolinšek, ki so zlasti v zadnjem letu večkrat nesebično priskočili na pomoč, kadar je bilo to potrebno. Žalujoči: vsi njeni Julij 2003 V SPOMIN ll. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi JASMIN ČAVŠEVIĆ z Bakovnika Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. V žalosti družina Čavševič: oče Hasib, mama Mira, žena Merima, hčerka Irma, brata Denis in Elvis ter drugo sorodstvo Ljubezni žar, vse lepe blage sanje s teboj so se zgubile v črno noč, OStal je le spomin na dni nekdanje, ki v sreči so minevali nekoč. ZAHVALA V 39. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni BRANKO LUKAN Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste našega Lukija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej pa vsem sodelujočim za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2003 Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Z& vedno je odšla od nas naša ljubljena žena, mati in nona ANA MARIJA MARKUS Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bogdanu Logarju, gospodu župniku za pogrebni ob* red, praporščakoma Planinskega društva in Društva upokojencev Kamnik, pevcem ter trobentaču. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2003 , Zaposlimo mizarja za delo v proizvodnji masivnega pohištva in delavca za delo v lakirnici. Pohištvo Lipar, s.p., Lahovče 31, 4207 Cerklje, tel.: 04/252 90 80. Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) 8 831-26-37 Poleg različnihjedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 600 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosi^^^i^^^. Posladkate pa se lahko z našimi S znamenitimi == palačinkami z ~-najrazličnejšimi nadevi. Ob dnevih narodnih noš še posebej priporočamo okusne jedi z žara! VASE RABLJENO VOZILO JE VREDNO VEČ, ČE KUPITE XSARA DO 400.000,00 SIT PICASSO DO 400.000,00 SIT BERLINGO DO 200.000,00 SIT Akij.:i velja do 30. 9. 2P03 ali i.lo razprodaje zalog. Vrednost rabljonega vozila se obračunava po tabeli l-uroto C5 500.000,00 SIT • C3 16.8.000,00 SI POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH? NA ZALOGI PLURIEL CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel,: (01) 541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. MUŠIČ - MENGEŠ U^mm^l 01/7230-400. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. VINSKA KLET RONDIČ Točimo: rdeča vina: • Cabernet sauvignon • Merlot - Barbera bela vina: • Sauvignon • Rebula Proizvodnja in prodaja kisa t • vinski kis • Kis ?a vlaganje PRINC • jabolčni kis • olje ?a cvrtje in solato Del. Čas: 9" - 12", 16" - 19", SOb.: 9" - 12" Šmarca, Kamniška 28/c, Kamnik Td.: 01/831 11 18, gsm: 031/840 391 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi, 74 tel.: 01/8341-660 .otrest m »Otroške trenirk .soodnie perilo (od 2.790,00 sit dalje) (ne(EiTriumph) * pifrme, nogavice • šolski copati Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi. Delovni čas: pon.-pet.: 9h-19h, sobota 8h-13". UUim$90JMHMM0miHWtHMV TEHNIČNA TRGOVINA jut Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 UGODNE CENE TELEVIZORJEV NAJNIŽJE CENE GRELNIH TELES 0E L0NGHI *> ZA VODOVODNE ARMATURE » ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE NOVO! CD-ji Slo +tujih izvajalcev NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6,1+12, 1+24 MESECEV DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. DOM V KAMNIŠKI BISTDICI Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici. Pogostimo skupine in zaključene družbe (praznovanja, poroke ...) do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo. Vabljeni! Informacije: 8 01/83 25 544,031/684 147 Dom je redno oskrbovan VSE DNI V LETU. AVTOBUSNI PREVOZI VRANKAR - BUS, d.o.o. BUČ 20, 1219 LAZE telefon: 01/834-60-23 faks: 01/834-60-24 VRANKAR-BUS, d.o.o. organizira: NAKUPOVALNI IZETI: Lenti (od 9. meseca naprej), Trst (vsako 1. sredo v mesecu) ROMANJE: Medžugorje 11.10. 2003 IZLETI: Gardalandd dan) 13. 9. 2003, Plitvička jezera (1 dan) 28. 9. 2003 Mtinchen - Oktoberfest 27. 9. 2003. Organiziramo izlete za skupine po domovini in tujini. Pokličite na telefon: 01 /834-60-23.01/834-72-03.041 606 321 RENAULT i m vmioi popust od 150.000 Sil AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 • 1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: VSE ZA VLAGANJE - kozarci od 0,5 do 5 I, pokrovčki, lonci veliki, pasterizator za vkuhavanje, elek. sušilci sadja, gob, zelišč ... SODI ZA ZELJE od 27 do 1001, RP SODI za vino, sok, kis od 10 do 601... vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča. KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO S KNJIGO ŽELJA Kamniški OBČAN 01/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. KABELSKE GRELNE INSTALACIJE ELEKTRO GRELNA OPREMA /P projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - piščanec zamrznjen, 1 kg - sir Jošt, 1 kg - olje Cekin, 11 PVC - banane, 1 kg - čebula, 10 kg - krompir, 10 kg - mesni narezek 150 g - Rio mare 80 g - šampinjoni, 400 g - ananas kompot koščki, 836 g Vse cene so v lSIT. Ponudba velja do prodaje zalog. 399,90 . fjžol češnjevec, 1 kg 999,90 - sok multivitamin, 1,51 249,90 . negazirana pijača - 3 okusi 1,51 119,90 . sirup 3 1 - več okusov 849,90 . union stekl., 0,51 999,90 . moka T 500 Žito 129,90 . alpsko mleko 3,2 m. m. 199,90 . toaletni 2-slojni 10/1 149,90 - zemlja za rože 501 199,90 299,90 149,90 99,90 799,90 149,90 99,90 149,90 269,90 599,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Novi izdelki iz Slaščičarne in pekarne VELE: 2 Izdelki so vam na voljo v živilskih trgovinah Vele novo soisKo lei Dekliška maja 100% bombaž, velikosti 4-14, različne barve in motivi VELE Trgovska družba d.d. Rezina Rafaeto HO g 330,- Pita s sadjem 150 g mur 9JT" Petrovo pecivo s 3^-semeni, 80g "i / f\ Orehovo gnezdo 160,- Pehtranovo gnezdo 100 g f" Petrovo pecivo U „, z makom 80 g 1 ., 3,690.- Fantovski pulover; 100% bombaž, velikost 6-14, različne barve in motivi V. Dekliške hlače na zvon pajkice, 98% bombaž. 2% elasran, velikost 4-14, barvi: črna, t, modra P* 190,- Kruh "Jarček" 250 g mun/mMM Fantovske hlače 100% bombaž, velikosti 6-16, različne barve 350.- Otroške nogavice z elastanom, velikosti: 23-26.27-31,32-35, različne barve, cena za par Otroška moda Kamnik Clavni tr9 3< Kamnik Tel.: 8397 252 MMliiMIMiSBMIM^ DIGITAL FOTO GHOHAR SVETILNIK ■ Ljubljanska 3 D. Kamnik, » 01 839-71-53 Delovni čas: pon.-pet. 730-19°°, sobota 7'°-121,0 EKSPRES DIGITALNE FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE IZDELAMO IZ NAJLEPŠE PO VAŠI IZBIRI IZDELAVA FOTOGRAFIJ Z LASERSKIM OSVETLJEVANJEM NA ORIGINAL KODAK PAPIR IZDELAVA FOTOGRAFIJ Z VSEH DIGITALNIH MEDIJEV. SHRANJEVANJE VAŠIH POSNETKOV NA CD ■ JM\ J.m. J,fj.\ VELIKA IZBIRA KLASIČNIH IN DIGITALNIH FOTOAPARATOV, S KATERIMI BOSTE UJELI VAŠE NAJLEPŠE TRENUTKE AKCIJA V SEPTEMBRU!! Vaš klasični film ali digitalni medij shranimo na CD IZDELAVA FOTOGRAFU IZ DIAPOZITIVOV IN ČRNO-BELIH FOTOGRAFIJ Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe: Fakulteta za management (izredni studij, visoka strokovna izobrazba, dipl. oee.) Pogoj za vpis v 1. letnik: zaključni izpit v kateremkoli Štiriletnem srednješolskem programu ali matura ali poklicna matura. Pogoj za vpis v 3. letnik: končana višja šola po kateremkoli od »starih« programov (sprejetih pred 1.1. 1994) Vzgojitelj/ica predšolskih otrok Ekonomski tehnik (4 leta ali 2 leti-PIT) Prodajalec Bolničar - negovalec Vpisni pogoj za program Ekonomski tehnik - P TI je končana šola za prodajalca, poslovnega tajnika ali administratorja. Za vse ostale srednješolske programe je pogoj končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. S predavanji pričnemo septembra. Informacije: 04/506 13 60, 506 13 70 P VOZILA Z DIZEL MOTORJEM CENEJŠA DO 530.000 SIT »EUROTAX« (GOSPODARSKA VOZILA) PRIHRANEK DO 850.000 SIT PREŠA d.o.o. Cerklje, Slovenska cesta 51 tel.: 04 281 57 00 e-pošta: renault@presa.si http://www.presa.si Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? niLB Naložba Vita 1 je naložba v življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada s potencialno visokim donosom in z zaščiteno glavnico. To povsem novo bančno-zavarovalniško storitev je v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju ena izmed vodilnih v Evropi, razvila družba NLB Vita. Njene prednosti in lastnosti so: • Vezana je na pozitivna gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih borznih indeksov. • Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa. • Neto vplačana premija je v celoti zaščitena. • Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR. • Naložbeno obdobje: do 31. oktobra 2013 (10 let). • Obdobje vpisa: od 1. septembra do 3. oktobra z možnim predčasnim zaključkom. • Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlite svoj denar Kamniški OBČAN TPoi/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstropje 5oj Ljudsku Univerza Skorje I .oka I'odlubnik I a 4220 Škotja I,oka tel.: 04/506 I.V00 lav (14/512 (»S 88 wYVtt.lii-skorjaloka.si