Vestnik. Iz šolske službe na Eranjskem. V brezplačoo šolsko službo je vstopila učiteljska kandidatinja Irena Petschnig v Eamniku^ Na isti šoli je imenovana Angela E e n d o v a za prov. učiteljieo. Za prov. učiteljico v Šmarju je imenoTana Berta Valentova. Namesto obolele učiteljice Ludovike Tschretnik o v e je imenorana za Gol suplentka Marija G r i 1 j e. — Namesto obolelega Henrika Paternostra pride v Senožeče učit. kandidatinja Terezija Grebenčeva. — Učit. abit. Mirko S a d a r je imenoran za prov. učitelja v Št. Vid pri ZatiSini. — Nadalje je premeščen pror. učitelj Fran S t a r m a n iz Matenje vasi v Euteževo. — Učit. kandidat Maksimilijan E a 1 a n pride kot prov. učitelj t Matenjo vas. — Bivši prov. učitelj v Šmartnem prj Litiji, Albin L a j o v e c , pride v t Oerklje. — Za potovalni učiteljici sta imenovani Oecilija S k u b i c za Postojno, Earolina Zehrer za Vipavo. — Pom. učitelj Eudolf P o 1 j a n e e pride iz Ljubljane v Smartno pri Litiji. — Dosedanja prov. učiteljica r Kolovratu Marija J e 1 e n c , se je odporedala službi. — Namesto obolelega učitelja Frana E r a n j c a pride v Podstenje učit, kandidatinja Helena 0 z a n i č. Šolske restl Iz Celja. Na priprarnico pri nemški gimnaziji se je letos zopet vpisalo samo 7 učencev. V I. razred na višji gimnaziji se je vpisalo 38 učeneev. — Nenavadno lep je letos obisk na slovenski okoliški deški šoli. Stevilo nanovo došlih šolarjev I. razr. se še sedaj ne da natančno določiti, a je že sedaj doseglo številko 90; kako močni so pa ostali razredi, kaže to, da sta v četrtem razredu 102 dečka! Eden opomin več, da se mora vprašanje glede te šole kmalu rešiti! — V Ciril-Metodov otroški vrtec v Gaberju se je Tpisalo 50 otrok. V tržaške iloTenske (drnžbine) šole se je vpisalo nad 1200 otrok, y priprarnieo za srednje šole nad 200 in y I. razred gimnazije nad 50 slor. učencer. To je veličastna manifestacija za potrebo slorenskih šol v Trstu. pri Barki je izjaviia slovenskih Umrl Je tov. Albert P 1 a n e r , nadučitelj y Št. Lenartu nad Laškim, v 47. letu svoje staroati. Eajnik je zapustil pet nepreskrbljenih otrok. Smrtna kosa. Umrla je v Bojanu gospa Josipina Pertot, roj. Bertos, mati tov. nadučitelja in mestnega svetovalca Josipa Pertota, v visoki starosti 79 let. Uglednima rodovinama Pertot-Pregelj naše iskreno sožalje! — Umrla je v Mariboru gospa Marija Eončanova, roj. pl. Costova, učiteljeva vdova. E. i. p.! V dekllško ljudsko šolo t Celju je sprejetih okrog 500 učenk. Mnogo deklic iz Ostrožnega in Smarjete je izoatalo; šle so torej v nemško dekliško šolo. — Šolski vrtec se je preselil zaradi pomanjkanja prostora v Emeclovo kišo na Grabnu. V Rocolu pri Trstu namerava CirilMetodova družba prihodnje leto otvoriti ljudsko šolo. V BLeglnu otroškl Trtec poleg Gorice zahajata, kakor se laška vrtnarica sama, dve tretjini otrok. — Sramota, ako je to res! Nemško Solo t SIot. BUtrlcl obiskuje letos 261 otrok, in sicer 183 iz mesta in 78 iz okolice. Lansko leto jih je bilo vseh 255. Žal, da so mnogi starši skrajno nezavedni, zakaj vsi otroci iz okolice so sloveuski in pretežna večina iz mesta tudi. Otroški vrtec ima 44 gojencev. Za hrastniško nemško šolo je izposloval poslanec Marckhl pravico javnosti in to že po njenem dveletnem obstanku. Seveda jo dobijo slovenske šole, kjer jo nimajo, tudi — kakor vemo. Slovenska šola t Eoprn. Iz Eopra pišejo: Slovensko učiteljišče se preseli v Gorico. Sevedapremineznjim tudi slorenska vadnica. Bodoljubi so že dolga leta razmišljevali, kako bi tudi po odhodu učiteljišča ohranili slovenski deci učilnico Državne oblasti imajo že več let dotično prošnjo; nipa upanja, da bo t kratkem rešena. Istotako se nimamo ničesar nadejati od strani dežele v tem pogledu. Ostaja še edino samopomoč. Od tajništev obeh družb sv. Oirila in Metoda že imajo koprski Slovenci dokaj ugodne odgovore. Šoloobveznih otrok bi bilo krog 200 in ker so drugi pogoji tudi ugodni, je upati, da se ustanovi t kratkem zasebna šola. Iz Vojnlka poročajo: Eako nepokeben je pri nas nemški otroški vrtec, kaže to, da se je letos vpisalo za obiskovanje komaj — 6 otrok, a še ti niso — Nemci, V Šolo Podturnom v Gorici se je vpisalo letos 19 slovenskih otrok, in sicer v vse 4 razrede. Furtlmašl t Istri. V Pazinu se je vršila glavna skupščina .Dijaškega podpor. društva za Istro". Po prizadevanju škofa Mahniča so duhovniki napeli vse moči, da so iztrgali narodno imetje iz sedanjih rok in ga spravili v klerikalne. Duhovniki so pripeljali vse polno kmetov; samo en duhovnik je imel 1900 pooblastil, podpisanih od kmetov, ki jim je škofijska kurija plačala članarino. Eazprava je bila viharna in je trajala pet ur. Terorizem furtimašev je bil strahovit. Inteligenea je spoznala, da proti taki podivjani, vsaki pametni besedi nepristopni množiei ničesar ne opravi in je zapustila skupščino. Franc Ločniškar, dosedaj učitelj pri Sv. Gregorju v kočevskem okraju, mladi pesnik, ki priobčuje svoje proizvode pod raznimi imeni, recimo: Taros Vaziljev, BorisoT, Slavko Slavič itd., je dobil službo potovalnega učitelja v Logje-Eobidišču na Tolminskem ob Beneški meji. Oestitamo tolminskemu učiteljstvu na tej odlični pridobitvil Nemška šola r Šostanju. V to ponemčevalnico ne zahajajo samo otroci nemškutarskih uslužbencev in nekaterih nemških podrepnikov, ampak žalibog tudi otroci popolnoma neodvisnih kmetov iz Družmirja in Gaberkov. Cudno 86 nam zdi, da pohaja to šolo tudi deček kmeta Hliška iz Gaberk. Ali ima njegov brat kaplan tako malo vpliva, ali pa se mu mogoče ne zdi vredno, ga poučiti o njegovem nespametnem koraku? Vsekakor bi bilo želeti, da stori svojo narodno dolžnost. Ako se hoče otrok naučiti nemški, se tega tudi na slovenski šoli nauči; dokaz temu je dejstvo, da so zopet trije učenci slovenske šole napravili izpit za srednje šole. Iz konjlškega okraja nam pišejo: Eonjiško učiteljsko društvo je t minulem šolskem letu priredilo v okraju 4 dobro uspele roditeljske sestanke. Prvi se je vršil dne 15. novembra 1908 ob 3. uri popoldne v Cadramljah ob dobri udeležbi. Predavala je prva tov. učiteljica Goridanova-Prihova o ženskih ročnih delih, katere praktično zasnovano predavanje so starši z zaniman,jcm poslušali. Drugi je govoril tov. učitelj Eerhlanko — čadramlje o cesarjerem jubileju io si je zlasti prizadeval Ijudstvu dokazati, kaj je presretli cesar storil za šolo in kmetiški stan. Ta sestanek je bil v čadramljah deveti in so bili zadovoljni z njim roditelji in učitelji. — Deseti po učit. društvu prirejeni rod. sestanek je bil zopet v CadramIjah in sicer 23. maja t. 1. Ta sestanek je imel bolj gospodarsko-poučni značaj, zakaj domači tovariš nadučitelj je ljudstvo opozoril na nevarnosti, ki so poleti pretile lanskemu, ne zadosti prevrelemu vinu, ter ga zaeno poučil, kaj je pravočasno storiti, da se kmet obvaruje v tem oziru škode. Da je imel ta predmet privlačno silo in je bil zato sestanek jako dobro obiskau, pač ni treba posebe omenjati. Zato je isti predavatelj porabil ugodno priliko ter še razpravljal na kratko vzgojno terao: .Ne govorite v navzočnosti otrok nikdar o šoli zaničljivo, oziroma učiteljih, ker s tem škodujete najprej svojim otrokom." Predavatelj je spretno pobil trditev, da so se nekdaj otroci v šoli prej in več kaj naučili, kakor dandanes ter dokazal, kako neopravičeno in neumo je zabavljanje čez šolo, češ, otroci ne znajo nič manire, ne pozdravljajo, klatijo orehe, kvartajo, se tepejo itd. Naj le domača hiša v tem oziru šoli pomaga in obrnilo se bo kmalu na bolje. — Tudi to razpravico so starši z vnemo poslušali in bo v prihodnje gotovo marsikateri pregrešek t tem oziru izostal. Enajsti rod. sestanek je učit. društvo uprizorilo pri Sv. Jerneju (kot prvega tamkaj) dne 5. julija t. I. in se sme tov. nadučitelju Cehu iz srca čestitati, da je umel zbuditi v svojih faranih toliko zanimanja za prvi sestanek. Velika učna soba je bila namreč nabita kmetiškega ljudstva, ki je pazno poslušalo predavatelja tor. nadučitelja Brumna iz Oadramlja, ki je sprva raztolmačil staršem pomen rod. sestankov ter potem razkrival napake pri vzgoji r domači hiši pred in med šolsko dobo. lzid tega sestanka nam je dokaz, da so v Sv. Jerneju jako pnpravna tla za take prireditve. — Dvanajsti rod. scstanek je bil zopet v Cadramljah, in sicer 22. avgusta t. 1., na katerem je tov. nadučitelj čeh iz Sv. Jerneja predaval o temi: ,Moje in tvoje". Na iz življenja vzetih zgledih je pokazal, kako naj starši rarnajo, da bodo njihovi otroci, kdaj pošteni Ijudje, da bodo ZDali razločevati, kaj je moje, kaj tuje. — Tako je učit. društro v ravnokar rainulem šolskem letu vestno nadaljevalo svojo v prejšnjem šol. letu zapričeto akcijo z rod. sestanki, ki bodo, kakor kažejo znamenja, rodili dober sad v prid šole in ljudstva. VplsoTanje češklh šolskih otrok na Dunaju. V 10. okr, na Dunaju se je vpisalo v češko ljudsko šolo 850 otrok. Več stotin so jih morali zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. BUnion" poroča, da so češki starši, katerih otroci niso mogli biti sprejeti odhajali s solznimi očmi. — V Pragi pa vzdržuje češka mestna občina za 1800 nemških otrok 8 ljudskih in 2 meščanski šoli! (Hrozdnl sok. Nele desetletja, temveč sto in 8to, da, tisočletja je dokazano, da ima sok grozdja osvežujočo in krepilno moč za človeka, da daje novo mo6 in svežost življenju. Grozdje vsebuje namreč snovi, kakor grozdni sladkor, razne redilne soli, beljakovine, kisline i. dr., ki osvežujejo in krepijo telo, in torej so grozdje čislali že od nekdaj in še dandanes ga vsak rad zoblje. Bogataš ima grozdje na mizi malodane vse leto ter ga, ko ga ni pri nas, za drag denar kupuje iz daljnih krajev. Navadni ljudje si moremo privoščiti grozdje le v jeseni in še tedaj le par tednov, ker se grozdje, žal, ne da konservirati. Konservirati pa se da svež presen grozdni sok, in vsakdo si Iahko privošči osvežujoče krepilne snovi grozdja vsak čas v obliki konserviranega, t. j. očiščenega in steriliziranega grozdnega soka, ki ostaae svež leta in leta. Grozdni sok je sam ali pomešan z nararno ali kislo vodo izvrstna osvežujoča in krepilna, jako okusna pijača za bolne in zdrave, otroke in odrasle ljudi. Tak sok nadomešča tudi druge drage sokore, n. pr. malinovec i. dr. ter je mnogo bolji in ceneji. Grozdni sok je pa tudi izborno dietetično sredstro, ker pitje soka popolnoma nadomestuje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Traubenkur) in ima velike prednosti: 1. je sok jako poceui in 2. se sok lahko rabi vsak čas doma in ni treba iti v oddaljena draga zdravilišča. Eo pride učitelj ali učiteljica izmučen iz šole, je najbolja kupica grozdnega soka, ki daje novo moč in svežost. Nadučitelji, učitelji in učiteljice, saročite zase in za svojce grozdni sok ter ga priporočite tudi znankam in znancem! Opozarjamo na tozadevni inserat r današnji številki! V. J. Harllček a bratr, Podžbrady (Kralj. Ceško), slavno znani izvozni dom, založen 1. 1887., pošilja prav nove sestavljene zbirke jesenskega in zimskega blaga za dame in gospode, sukna, barbanta, flanele, volnenega in bombažerega blaga; bogate izbere za neveste. Priporočamo c. učiteljstvu to češko podjetje. Pri naročitvi se sklicujte na inserat te tvrdke v ,Učit. Tov."