13
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih
navadah idrijskih deklet in
idrijskem govoru (1873)
BRANKOMARUŠIČ
branko.marusic@guest.arnes.si
Izvleček: Časopisni članek (Soča, 6. 11. 1873) Štefana Lapajneta poroča o čipki kot viru za ustvarjanje
blagostanja idrijskih deklet. Obenem pa članek opozarja na objavo besedil v idrijskem govoru, ki bi ga
bilo treba strokovno raziskati. Slednjega pisec ni storil, kar kaže tudi njegova objava zgolj nekaterih
primerov govora.
Ključne besede: Idrija, čipke, idrijski govor, J. I. N. Baudouin de Courtenay.
Lo studente Štefan Lapajne e abbigliamento delle
ragazze di Idrija (Idria) e il dialetto d’Idria (1873)
Riassunto: Un articolo di Štefan Lapajna uscito sul giornale Soča il 6 novembre 1873 parla del pizzo
come fonte di sostentamento delle ragazze di Idrija (Idria). Inoltre, l’articolo richiama l’attenzione sulla
pubblicazione di alcuni testi in dialetto d’Idria che dovrebbero essere oggetto di ulteriori ricerche.
L’autore non le svolse, dato che pubblicò solo alcuni brani relativi al dialetto d’Idria.
Parole chiave: Idria, pizzo, dialetto d’Idria, J. I. N. Baudouin de Courtenay.
Šestega novembra leta 1873 je tednik So-
ča, glasilo istoimenskega goriškega »sloven-
skega političnega društva za obrambo naro-
dnih pravic«, v svoji 45. številki objavil v pod-
listku članek z naslovom Idrijska dekleta.
Podpisal ga je avtor, ki se je skril za inicialka-
ma G. L. Suplent na goriški gimnaziji (med le-
toma 1871 in 1873) Fran Levec, ki je obenem
tudi sourejal glasilo Soča, je v svojem izvodu
tega lista (letniki 1872 in 1873)1 zapisoval in
dodajal podatke o avtorjih nepodpisanih
člankov v Soči (1872,1873) ali člankov, ki so
bili v tem listu podpisani s psevdonimi ali
kako drugače. V »Levčevem« izvodu Soče
sta začetnici L. G. razrešeni kot: osmošolec
Štefan Lapajne iz Idrije. Ni znano, ali je ta
mladi Idrijčan pred tem že objavljal. Toda le-
ta 1872 je po naročilu ljubljanskega Drama-
tičnega društva napisal veseloigro Stric iz
Amerike; za to društvo je tudi prevedel dve
nemški komediji. Njegove biografije tudi ne
navajajo, da bi po objavi prvih anonimnih pri-
spevkov z večjim literarnim, prevajalskim ali
publicističnim pisanjem nadaljeval.
Lapajnetov članek o idrijskih dekletih ima
pravzaprav dva vsebinska dela, ki se preple-
tata. Prvi je zajet v naslovu (idrijska dekleta),
drugi del pa predstavlja idrijski govor, ki je iz-
rečen iz ust deklet in ni nič »manj zanimiv«
1 Hrani ju časopisni oddelek Narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani.
Izvestje 19 • 2022
14 ČLANKI ���
od prvega dela. Članek, objavljen na tem
mestu, je dobesedno prepisan in popravlje-
n/dopolnjen le tam, kjer so se primerile oči-
tne tiskovne napake:
»Idrija je znana vsemu božjemu svetu. Ra-
zni stroji idrijskega rudnika so občudovanja
vredni, in skozi mesto gredoči popotnik se
ustavlja sè zadovoljnostjo pri njih. Ne le člove-
ški stroji zanimajo tourista, nego tudi božje
stvari in to so idrijska dekleta. Uprašal se je go-
tovo sam sebe : ‚Od kod neki to, da idrijska de-
kleta tako lepo in snažno oblečena hodijo? Saj,
kakor mi pravijo idrijski rudar pač komaj toliko
zasluži, da svoj život s težavnostjo preredi�. Za-
res trda se godi našemu rudarju; slabo plačo
ima in po vrhu mu še tuji uradniki in drugi fili-
stri še njegove stare pravice požirajo. De lako-
te[ Za lakoto] bi moral umreti, ako bi ne znale
ženske čipek klepljati [klekljati.] In če se naša
dekleta lepo in snažno oblačijo, je zbog njih pri-
dnosti. A to nij moja svrha, nego le nekoliko
besedij o njih govoru. ‚Nam je povštr glih tak
perrajan [prirojen], kukr kajnu sedlu�, mi je re-
kla enkrat neka ženska, ko sem razgovarjal ž
njo o znanih rečeh.
In res, ko deklica šole dovrši, jej pravijo ma-
ti: ‚Do zdej sva te z očitam redila jen pa oblači-
la, od zdej zanaprej pa le ahtaj, da se boš sama
oblačila, mi te ne bama več, sma ti že dost dal.�
Deklici, šolskih klopij se iznebivši, mrgolè zdaj
druge skrbi po glavi. Ona nemisli više, kedaj se
bode naučila nemške slovnice ali iz nemškega
berila popis mačke inmiši, negomisli vedno na
to, kako bo hitela klepljati, da bode prej čipke
prodala in si s tem denarom kaj kupila. Rano,
uže še predno solčni žarki v sobo perkukajo,
sedi mati sè svojimi hčerami okrog mize, ker
premetajo ročno klinčke iz ene roke v drugo;
zvečer pri mraku je najdeš pri istem delu. Od
jutra do večera sede neprenehoma; po zimi še
celó malo noči ukradejo sladkemu spanju. Zbe-
rò se namreč mnoge ženske, ter hodijo vse v
eno hišo klepljat. Ne le, da s temmnogo sveča-
ve prihranijo, ampak tukaj se tudi dobro zaba-
vajo in zabavljajo. Po zimi je navadno ‚preja�,
katero prično in končajo slovesno. Priskrbé si
vina in potic. Začne se živahno žlobudranje in
mrmljanje starih; mej smehom in kihanjem se
pregibljajo jezički, da je veselje. Tudi jaz sem se
udeležil tacega večera. Ko noter vstopim kot
nepovabljen gost, kazal se mi je čuden prizor.
Dobre so volje bile uže. Nekatere so skrivale
potice, druge vino pod klop. Tretja pa pogu-
mno ponudi mi potico dejaje ‚trinken sie sich�,
nalijemi vina ‚schneiden si sich�. Obče veselosti
nij bilo ne konca ne kraja.
Novi prazniki se bližajo in nova obleka mo-
ra biti. Če gre v cerkev o velicih praznikih – in
to mora biti – ima vselej kaj novega na sebi.
‚Zdaj baje velikanačni praznič, murma kaj za-
slajšt, da ma nave, da nabama mižnarje na
stran pelale.� Vse tiste dni imata čevljar in šivi-
lja dovolj opraviti. In kako se pogledavajo v
cerkvi ko pride, lepo dekle in vsa nalispana v
cerkev! Marsikatera si misli ‚čak kader bm spi-
ce spit predala, si čem tudi jest pa tako na-
pravt�. Tudi mej tednom se zberó ter obdeluje-
jo in obrekujejo človeka, da b ga pes ne povo-
hal. ‚Oh kako so nus, nus zdej, tista Katrca, k se
zanaša na ubozga kajžarja, ksi ži rekla, ja ris
kej, pa nkar k ni neč!� Druga pravi: ‚Oh, pa v ni-
dile je bla v parazulu, sm je jest vidla. Tretja :
‚Oh, al v parazulu je bla, ovbe[ojoj!] nu bejš
Štefan Lapajne (1855–1912) vir: dlib.si.
15
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Idrijska dekleta pri
klekljanju, začetek 20.
stoletja (fototeka
Mestnega muzeja Idrija,
foto: M. Papež).
bejš, saj ni skor za vrit [verjeti] tu.� ‚Ja nu kukr
češ, saj sm je jest tudi vidla� ‚Mar naj bsi kuhar-
ska cujne obejsla na glava, bse ji blu bel prgli-
halu; vim, da se i ni neč prglihalu v parazulu.�
‚Oh, tulk kukr krav sedlu,� pravi zopet druga.
‚In saj nij neč cvart ksihta [ljubkega obraza],
kaj je taka, kakr kejšen galdeš [?].�
Hvalevredno je to, da idrijska dekleta so ve-
dno v drugi obleki. Hvalevredno je ne za to, ker
lišp mnogo stane in veliko denarja potrebuje,
ampak za to, ker kaže koliko si upajo naša de-
kleta sè svojo pridnostjo prislužiti. In čednost
je lepa stvar. Vsako nedeljo in vsak praznik se
drugačno oblačijo. Najlepšo priložnost ima
opazovala ob nedeljah in ob času dijaškemaše,
kajti tistikrat se prikažò najlepše in najokusnej-
še opravljena dekleta v cerkvi. Se vè, da imajo
hudobni ljudje svoje vzroke ter pravijo, da si
šolarčki bodoči gospodje, in ti si uže mladih
nog bodočo gospò, izberó. In da si v časih tudi
ti mladi ljudje uže namežikavajo, tudi nij nič ne-
verjetnega. Iz cerkve gredoče vidijo pa lepe
fante, ki se postavijo pred cerkev, kateri tudi
marsikatero glasno opombico mej memo ho-
deči ženski spol vržejo. Kakor povsod se pogo-
varjajo po tudi takoj po službi božji dekleta naj-
več o lepih fantih in pa o obleki, katero je to ali
uno dekle v cerkvi na sebi imelo. ‚As vidla, ka-
kšna je bla pa dans tista a-a anegava absihtova
[onegava nadzornikova], viš nina sestra se je
ad vseh adlačila v cirkvi, vsa je bla v panklčkih
[trakcih] in je imila urlonasta [damast?] jupca
s prklidram [?] na hrbt.�
Vedel bi še mnogo in mnogo tacih rečij na-
vesti, ki bi kazalo, kake zanimiva so idrijska de-
kleta, in kako nič manj ni zanimivo idrijsko na-
rečje. Jezikoslovci bi morali tudi to preiskovati
in našli bi, da nij brez posebnostij. To se mora
reči, da je idrijska govorica velika mešanica
nemških elementov. In to je tudi naravno, ker
imamo v Idriji toliko tujih uradnikov, kakor pri-
mermo nikder drugod. Narodno, brezpolitično
društvo, ki bi ni imelo posebno nalogo, dru-
štvenike zabavati in podučevati; društvo ki bi
posebno kultiviralo slovensko lepoznanstvo,
bi bilo tukaj na svojemmestu.«
V Idriji, 30. septembra 1873.
Štefan Lapajne je bil rojen 24. decembra
1855 v Idriji, v družini Štefana Lapajneta in
Pepe Juliani. Lapajnetovi, ki so izvirali z Voj-
skarske planote, so bili znana idrijska druži-
na, ki je zapustila pomembne sledi v družbe-
nem življenju kraja. Štefanov oče, in prav ta-
ko Štefan, je bil dvakrat izvoljen za župana
mesta Idrija. Ukvarjal se je s trgovino, tudi s
trgovino s čipkami (špicami). V dveh zakonih
se mu je rodilo pet otrok. Štefan (1855–
1912), ki je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, je
bil iz prvega zakona. Njegov polbrat Drago-
tin je tudi posegel v politiko in bil kar trikrat
Izvestje 19 • 2022
16 ČLANKI ���
izvoljen za župana Idrije. Med njegovim de-
lovanjem je bila v Idriji ustanovljena mestna
realka s slovenskim učnim jezikom (1901).
Štefanov bratranec Franc (Franz) Lapajne je
v Idriji od leta 1875 vodil trgovino s čipkami.
Njegovi potomci od leta 1893, po več dese-
tletjih premora, v Idriji nadaljujejo s podedo-
vano dejavnostjo.2
Štefan Lapajne (1855) je nadaljeval šola-
nje v Gorici, kjer je dokončal sedmi in osmi
razred gimnazije ter maturo (1874). Tu sta
ga slovenski jezik učila in uvajala v slovensko
pisanje že omenjeni suplent, Ljubljančan (Je-
žica) Fran Levec, in nekdanji suplent, goriški
dijak Štefan Širok, rojak iz Ravnice pri Grgar-
ju. Oba sta bila sodelavca časnika Soča in sta
morda vplivala na Lapajneta, da se je oglasil
v javnosti s svojim člankom o idrijskih dekle-
tih in idrijskem govoru/dialektu, pa tudi še
nato, ko se je podpisal z L. G. pod dnevno ve-
stjo, ki je poročala o občnem zboru goriške
kmetijske družbe (Soča, 30. 7. 1874, št. 31).
Toda Lapajne je tedaj lahko sprejemal po-
dobne vplive tudi od svojih sošolcev. Med
njimi so bili Franc/Frančišek Sedej iz Cerkne-
ga, kasnejši goriški nadškof, šolnik in pevm-
ski rojak Anton Primožič in Anton Mikuluš,
prav tako iz Pevme. Vsi trije so bili tesni so-
delavci ruskega jezikoslovca poljskega rodu
Jana Ignacyja Niecisłava Baudouina de Cour-
tenaya, ki je od aprila leta 1872 po slovenskih
deželah, zlasti zahodnih, opravljal jezikovne
raziskave v okviru raziskave južnoslovanskih
narečij. Gorica pa je bila izhodišče, s katere-
ga je tedaj opravljal svojo nalogo. Pri tem so
mu z informacijami pomagali domači pozna-
valci in pričevalci, med njimi tudi dijaki:
2 Podatke o rodbini Lapajne, ki izvira iz zaselka Ogal-
ce, mi je z naklonjenostjo po e-pošti (14. 9. 2022) po-
sredoval gospod Peter Lapajne iz Idrije, pravnuk Pe-
tra Lapajneta (1846–1909), brata Štefana Lapajneta
(1826–1890). Podatke o svojem prastarem očetu
Štefanu Lapajnetu (1855–1912) pami je prav tako lju-
beznivo posredoval gospod Igor Hlaviček iz Valbur-
ge (Smlednik), in sicer tudi po e-pošti (3. 10. 2022).
poleg treh že omenjenih še Mihael Vuga iz
Solkana, Matej Lutman iz Štandreža in Miha
Golob iz doline reke Bače, pa še učiteljica Ka-
tinka Stanič iz Kanala in skupina Cerkljanov
(Janez Jereb, Ivan Eržen, Franc Mavrič). Iz
uporabljenih virov nimogoče ugotoviti, če je
bil med sodelavce Baudouina de Courtenaya
vključen tudi Štefan Lapajne. Gotovo pa je
bil Lapajne z njegovim delom seznanjen, saj
je ruski jezikoslovec kar sproti poročal o po-
teku svojega raziskovanja tudi v slovenskem
osrednjem in lokalnem časopisju, pogosto-
krat kar polemično. Morda pa je prav to ra-
zlog, da se je Štefan Lapajne oglasil, zato se
ustavimo najprej pri Baudouinu de Courte-
nayu.
Rusko-poljski jezikoslovec se je pri razi-
skavah izkazal z izredno marljivostjo in po-
kazal tudi veliko sposobnost organizatorja.
Rezultate svojega raziskovalnega dela na
področju jezikoslovja, ki ga je opravljal na
slovenskem ozemlju, predvsem zahodnem,
je strnil v besedilu, napisanem v slovenskem
jeziku, ki je z naslovom Nektere opazke ru-
skega profesorja izhajalo v Soči od št. 51 (5.
12. 1872) do št. 29 (17. 7. 1873) in bilo nato po-
natisnjeno v posebni brošuri leta 1873 v Gori-
ci. Poročilo ni bilo izrazito strokovno jezikov-
no, saj je avtor vanj vpletal različne prigode,
ki so se mu primerile in vtisnile v spomin pri
terenskem delu, s čimer je »dokazoval nuj-
nost druževanja jezikoslovne teorije s praktič-
nim proučevanjem živih jezikov v vsej zvrstni
raznolikosti« (Kenda Jež 2017: 189). Jeziko-
slovno vsebino je torej vseskozi dopolnjeval
ne le z zanimanjem za jezikoslovne, pač pa
tudi s posluhom za socialne razmere ter z ži-
vahnimi stiki s slovenskimi intelektualci in je-
zikoslovci. Posebno pozornost je posvečal
ženskam.3 Zavzemal se je za njihovo enako-
pravnost in spoštljivost, ki bi jim jo morali
3 Malo pred izidom Lapajnetovega članka je Štefan Ši-
rok objavil v Soči daljši članek Ženstvo pri Grkih in Ri-
mljanih.
17
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
izkazovati. Menil pa je, naj enakopravnost
velja tudi v odnosih med ljudmi in narodi. Za-
vzemal se je za svobodo tiska, za ločitev cer-
kve od države, bil je proti antisemitizmu in
smrtni kazni.
Vsa ta miselnost se je v njem snovala in
oblikovala tudi, ko je prišel med ljudi oziro-
ma v kraje zahodne Slovenije, kjer se mu je
ustvarjala in potrjevala tudi pri jezikovnih
problemih. Opravljal je daljše in krajše obi-
ske v okolici Gorice, v Brdih, na Krasu, nada-
ljeval v Vipavski dolini, na Tolminskem in Go-
renjskem (bohinjski kot, Bled). V prvem ob-
dobju svojih jezikoslovnih raziskav se je do-
taknil tudi Nadiške in Terske doline ter
Rezije.
V tem velikem delokrogu pa ni bilo me-
sta za Idrijo, ki je s svojim z nemščinomočno
okrepljenim vplivomnajverjetneje izostala iz
jezikoslovčevega zanimanja. Ta izostanek je
spodbudil Lapajnetovo željo: »Jezikoslovci bi
morali tudi to preiskovati in našli bi, da nij
brez posebnostij!« Baudouina de Courtenaya
pa je bolj zanimalo Cerkno z okolišem, kar je
potrdil leta 1884 z objavo razprave Der Dia-
lekt von Cirkno (Kirchheim).
Tvegano bi bilo vzpostavljati vzporedni-
co med pisanjem in dognanji Baudouina de
Courtenaya z vsebino članka Štefana Lapaj-
neta; izšel je sicer pet mesecev zatem, ko je
bilo v Soči zaključeno objavljanje poročila
Nekaj opazk ruskega profesorja. Nekoliko ju
povezuje pravzaprav le Lapajnetov poziv za
proučevanje idrijskega dialekta, mnogo
manj pa kak izviren pogled na takrat še ve-
dno velikega zanimanja vredno žensko vpra-
šanje, ki ga je ruski profesor dobro in v bi-
stvu poznal. Lapajne je ugotavljal, da social-
ni položaj deklet v Idriji ni dober, a vendar
jim to stanje ne zmanjšuje želje, da se ne bi
dobro in po modi oblačile ter da bi bile všeč-
ne tudi moškemu svetu. Lapajne se raziska-
ve o idrijskih dekletih ni lotil sistematično in
teoretično podkovano. Ugotovil pa je, kako
so dekleta spoznale, da izpolnijo svoje zlasti
oblačilne želje, če posamezno ali v skupini s
klekljanjem ustvarjajo čipke in jih nato pro-
dajo, da dobijo denar za obleke. Klekljanje v
skupini lahko postane družabni dogodek, ki
mu je Lapajne prisostvoval, ko je dekleta za-
lotil pri hrupni zabavi z vinom in poticami.
S podatkom o prodaji čipk je Lapajne po-
segel v idrijsko stvarnost, ki je prav sredi se-
demdesetih let 19. stoletja pričela ustvarjati
novo obrtno oziroma gospodarsko usmeri-
tev sicer rudarske Idrije in njenega širšega
okoliša – ustvarjanje čipk in njihova prodaja.
Pri tej preobrazbi je najbolj vidno vlogo odi-
grala rodbina Lapajne, zlasti Štefanov oče, ki
je skupaj ženama Pepi in kasnejšo Karolino
vodil v Idriji trgovino s čipkami, podobno tu-
di njegov nečak in Štefanov bratranec Franc
(Franz) Lapajne.
Štefan Lapajne se je po končanem sre-
dnješolskem šolanju odločil za študij prava.
Študiral je na Dunaju (1874–1878) in se nato
najprej izpopolnjeval kot odvetniški priprav-
nik ter kot praktikant na sodiščih. Od leta
1881 do upokojitve (1907) je služboval v or-
ganih v okviru kranjske deželne uprave v ne-
katerih mestih na tedanjem Kranjskem (Lju-
bljana, Postojna, Litija, Logatec, Radovljica,
Črnomelj). Leta 1903 je postal vodja okrajne-
ga glavarstva v Postojni in bil prav tam okraj-
ni glavar. Leta 1907 je v nemščini objavil dalj-
ši prispevek k zgodovini Postojnske jame. Bil
je vzoren sodelavec strokovnega glasila Slo-
venski pravnik ter v reviji z razlago objavil
več priročnih objav državnih in deželnih
zakonov.
VIRI IN LITERATURA
Kenda-Jež, K. 2017: Baudouin de Courtenay. V:
Novi slovenski biografski leksikon. B-Bla/ 2, 189.
Soča od št. 51 (5. 12. 1872) do št. 29 (17. 7. 1873).