* t u to »Ini Leto LXIII., št. 247 V Ljubljani, sreda 29« oktobra 1930 krat, ~. prilog- Cena Din 1.- LOTENSKI Izhaja vsak dan pop"' *ne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. P O D R D 2 N I C E : MARIBOR. Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. POVSOD VELIKE POPLAVE Katastrofalne poplave v šleziji — Snežni viharji v južni Franciji in Italiji Berlin. 29. oktobra. AA. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o škodah, ki so jih povzročila huda neurja in nalivi V srednji Nemčiji je že nekaj dni divjalo viharno vreme, ki so s:a spremljale številne poplave. Reke v šleziji in na Saksonskem so močno narastle V Berlinu je vihar po vzročil veliko stvarno škodo Tudi iz češkoslovaške prihajajo poročila o viharjih in škodah. V višjih legah je zapadel visok sneg. V delih južno- vzhodne Francije so bili hudi snežni meteži, ki so deloma povzročili prekinitev prometa Veliko škodo »o viharji povzročil tudi v raznih pokrajinah Turčije. V Ga lati pri Carigradu in v Smirni so poplave zahtevale večje število človeški]] žrtev. Vratislava. 29. oktobra. Iz poplavljenih krajev v šleziji prihajajo vsako uro nove Jobove vesti. Včeraj popoldne je voda podrla jez v Lie^nitzu in ogromne množine vode so se razlile v smeri proti vasi Rii s*ern, ki je popolnoma pod vodo. Ni iz ključeno. da bo zaradi tega prekinjen že lezniški promet med Ldesnitzom in L.6be som. Vsa dolina Loben je podobna velike mu jezeru, iz katerega mole le posamezna posestva kot otočki. V Kreislobonbergu je voda najvišja Prebivalstvo so gasilci re šili v čolnih, številne hiše so v nevarno sti. da se bodo podrle. Vratislava. 29. oktobra. Poplave v šle ziji še vedno naraščajo. Zlasti je ogrožen vel;ki jez pri Ottmachauu. pri katerem je zaposlenih približno 2500 delavcev, škod« ie že sedaj zelo velika. Zdi se. da je neurje v Krkonoših že doseglo svoj višek V zadnjih treh dneh je tako močno sneži- Komentarji o Mussolinijevem govoru Ves francoski tisk proti Mussolinijevim izjavam, dočim jih na drugi strani nemški desničarski listi pozdravljajo Pariz. 29. oktobra Oficijozni in oficijelni francoski tisk sistematično ironizira zadnje Mussolinijeve izjave, dočim listi levice in opozicije zelo ostro obračunavajo z njim. Če Francija zopet utrjuje svoje stare meje. pravj list Republigue:. dela to samo žara d i tecra, ker jo Italija neposredno ogroža Ali hoče morda Mussolini trditi, da je doslej kjerkoli pokazal svojo mirovno voljo Sklenil je pogodbe z Albanijo, Bolgarijo in Madžarsko in tudi njegove simpatije do hitlerjevcev niso najboljše sredstvo za dokaz mirovnih namenov. Če hoče Mussolini. kakor trdi sani. stari Evropi strgati masko, mu moramo odgovoriti, da je sam vreden sin takšne Evrope in da je ovira miru sacro egoismo, ki ga sam predstavlja. Na cijonalno usmerjeni I/Avenir pripominja, da i»j Francija sicer pripravljena storiti vse mogoče z:i mir in da je odločena nadaljevati to pot tako doluo. dokler bo mogoče Francija pri tem ne bo nikoli rušila versail- leske pogodbe. To je treba enkrat za vselej povdarih jasno in razumljivo, da se bo v bodoče razpravljalo o čem drugem. Berlin. 29. oktobra Kakor je bilo pričakovat: je sproži] Mussolinijev t'ovor v nemškem Časopisju ostro polemiko. Desničarsko časopisje na navdušeno pozdravlja in posebno pritrjuje njegovim izjavam o potrebi revizije mirovnih poseb. ki so utonile. Stambul. 29. oktobra. Zaradi silnega deževja v mestnem delu Galati so izpod-kopane številne hiše. nnj'l katerimi se jih je 15 podrlo. Kakor računajo, je pod razvalinami najmanj 20 mrtvih. Doslej so izkopali šest trupel. Hitler kroti svoje bojevite molojce Juriš na katoliškega svečenika - Hitlerjeva intervencija in sodba o discipliniranosti njegovih borcev Monakovo. 29. oktobra. Na nekem zborovanju narodno socialistične stranke je prišlo do incidenta, ki je značilen za razmere vladajoče v Hitlerjevi stranki. Narodno socialistični deželnozborski poslanec Streiter, ki je bil v soboto spuščen iz zapora, kjer ie moral presedeli dva meseca zaradi zasramovanja židovske vere, je nastopil na tem zborovanju ter predaval O Svojih doživljajih v zaporu. Ko je stopil na tribuno, je pokazal na nekega katoliškega svečenika, ter zatrjeval, da je bil ta duhovnik pred nekaj dnevi na nekem komunističnem zborovanui. Zbrani Hitlerjevci so zagnali strašen krik. Nekateri so se vrgli na nesrečnega svečenika ter ga pričeli nemilo pretepati. V istem trenutku je skočil na govorniški oder sam Hitler ter jim zaklical: »Obnašate se kakor otroci! Ali ste ljudje, ali pa cunie! Redko keduj sem še videl, tako žalosten slučaj nediscipliniranosti, k-»knr baš v tem hipu.« Nato je odredil, da so morali njegovi pristaši orivesti ogroženega svečenika na Govorniški oder, kier ga je čuval sam Hitler. Pred zaključkom zborovanja je imel Hitler še krajši srovor, v katerem je opozarjal svoie pristaše, naj se vzdrže vsakega nasilja proti duhovnikom. Kriza angleške konzervativne stranke London, 29. oktobra. V konzervativni stranki je izbruhnila resna kriza. Sir B>M-ton ie poslal načelstvu stranke spomenico od 50 najbolj aj^lnili konzervativnih poslancev v spodnji zbornici, ki zuliteva. naj v narodnem interesu odstopi voditelj kon-zervat'vcev Baldwin. Politični krogi meni^, da je to ena naj resnejših in najbolj dramar-čnih političnih kriz v zadnjih letih. London, 29. oktobra. V političnih krogih pričakujejo z veliko napetostjo konferenco konzervativne frakcije. Kakor vse kaže. se bo na tej konferenci razpravljalo o vodstvu stranke. oald\v:n ic pristal na to. da se o vprašanju vodstva razpravlja in glasuje. Na zborovanju bo postavil vprašanje zaupanja ter bo brezdvouuio odložil svoje mesto kot vojja, ako bo ostal v ma tišini. Preiskava o katastrofi „R 101" Razprava o katastrofi v angleški donalda London, 20. oktobra. AA. Na včerajšn.j' popoldanski seji je spodnja zbornica raz pravljaia o katastrofi zrakoplova >R 101« Voditelj konservativne stranke Baldwin je izjavil, da bo ministrski predsednic Mac donald užival v tem vprašanju vso pod-I poro od opozicije. Ba!d\vin je končno iz j razil ministrskemu predsedniku so/.alje zaradi izsrube njeirovesra tovariša, ministra I za zrakoplovstvo Thomsona. Nato je mini [ strski predsednik Bffaedonaid izrazil soža-j Ije rodbinam ponesrečencem, ki so p«,ko j pani v skupnem grobu Končno je izrazil 1 posebno zahvalo francoskemu ministrske mi? predsedniku Tardienju. Franciji in pre bivalstvu mesta Beanvais za pomoč in iz- spodnji zbornici Franciji Zahvala Mac- p?3slava ražene simpatije ter dodal, da je Francija ponovno ganila srca angleškega naroda. London, 29. oktobra. aa. Na javni raspravi o vzrokib katastrofe zrakoplova R 101« je državni pravdnik Sir \Villiam Jo-w:tt izjavil, da se bo objavilo vsako dejstvo, ki m<»re osvetliti tragedijo zrakoplova. Nadalje je omenil, da 1k> preloženo ▼ raspravi poročilo, ki ga je pripravil pokojni letalski minister lord Thomson za imperijalno konferenco. Ta listina je tajna, kljub temu pa jo dobil dovoljenje, da pr*-d-loži propis te listine sodišču. Nadalje j*» državni pravdnik na^lasil. da bo pređiotll ravnosti vse razpoložljive listine ministr stva za zrakoplovstvo in »Irueih uradov. Program brazilskih revolucionarjev Poulični bofl v Riu dc Janeiro — Sedanja revolucionarna vlada Ic začasna Rim, 29. oktobra. AA. Agencija Štefani poroča, da je o priliki osme obletnice po* hoda na K im 10.000 invalidov stopilo v vrste dobrovoljeev narodne milice. Dopoldne je predsednik vlade Mussolini imel smotro nad rimskimi legijami raznih do* brovoljcev. Rim. 29. oktobra. AA. Davi se je pri* ćelo deveto leto fašistične dobe. Proslava tega dogodka je bila priprosta. Generalni tajnik stranke Giuriati je izročil predsedniku vlade Mussoliniju prvo strankino iz» kaznico za 1. W51 Izkaznica št. 2 je bila izročena generalnemu tajniku stranke G:ur*atiju. R;m. 29 oktobra. A A. Generalni tajnik fašistične stranke je razposlal navodila za z-\prise£o novih članov Fašistične stranke in mladostnih udarnikov, ki bo o prilik' proslave enajste obletnice zmage 4. no. vembra. Nesreča italijanskega letala Trst, 29. oktobra. Pri Valpergiji Cana-vese se je včeraj ponesrečilo vojaško letalo, ko je hotelo za silo pristati. Zrušilo se je iz neznatne višine na zemljo in se popolnoma razbilo. Dva letalca sta bila ubita. Razveljavljanje poljskih volilnih * list Varšava, 29. oktobra. Veliko senzacijo je vzbudila vest. da je razveljavljena kandidatna lista središnjih levičarjev v krakovskem volilnem okraju, ker so bili na njej falzificirani podpisi. Na čelu te liste je stal bivši sejmski maršal Daszvnski. Razveljavene so bile tudi volilne liste komunistične stranke in levega krila socialistične stranke. Francija slavi svoje junake Pariz, 29. oktobra AA. Francoska letalska rekorderja Costes in Bellonte sta bila včeraj sprejeta v vojaškem klubu, kjer jima je general Goaraud čestital k njunemu najnovejšemu uspehu in temu, da sta s svojim pojavom v Zedinjenih državah okrepila staro prijateljstvo med obema državama. Seja francoske vlade Pariz, 29. oktobra. Včeraj se je vršila v Elvseeju pod predsedstvom predsednika republike Doume- :a važna seja ministrskega sveta, d - kateri so razpravljali o vseh važnih političnih vprašanjih. Na seji je bilo sklenjeno, da bo vlada takoj po otvoritvi zasedanja parlamenta odgro-vorila na vse številne interpelacije ter po- ] dala obširno poročilo o delu tekom poletnih počitnic. New York. JO. oktobra. Po vos-oh \lZm Rio de Janeira je biia tamkaj v ponedeljek krvava poulična bitka, v kateri jo padlo okoli li'-a oseb, dočim jih je bilo veliko število težko in lahko ranjenih. Rio de JaneTO, 29. okt. V ponedeljek se ie nepričakovano uprl polk voi. milice, ki je med streljanjem zasedel svojo vojašnico. Komunisti so porabili zmedo ter prt» redili obenem demonstracijo proti podražit vi živil Vojaška letala so bombardirala vojašnico m zborovalce. Po dveh urah je zopet zavladal mir Rilo je več ranjenih in mrtvih Začasna jun ta ie izdala mani' fest. v katerem nipoveduie razpust kongresa in splošno amnestijo. Zaradi uredit« ve podrobnosti in splošnega pomirjenja. so bila že izdana navodila Jun ta zagotavlja javnost, da bo vzdrževala red in mir uve* ljavla enake pravice za vse. skrbela vpoštevanje pogodb in spoštovala narodno enoto •■ Berlin. 29 oktobra. Kakor zatrjuje Vossisehe Zeitiinff«. je po poročilih nem škei^a poslaništva v Riu de Janeiro iz biiihnila tamkaj nova revolucija. Po ulicah se vrše krvavi boji. Vsa inozemska poslaništva so takorekoč odrezana od ostalega sveta. Rio de Janeiro. oktobra. a a. List Glob« priobr-iijo razgovor svojega sotrud-aika z generalom Vargasom, ki je potrdil, da je sedanja brazilska vlada samo začasna in da bo izročila oblast zastopnikom narodnega pokreta, ki se v krat.kem se-stanejo. General je na koncu naglasil, da dokazuje imenovanje dr. Franca za zunanjega ministra namen vlade, ohraniti prijateljske zveze z drusrimi državami. Berlin, 29. oktobra. AA. Kapetan nemško ladje »Baden« je poslal brzojavno poročilo, kako je prišlo do bombardirani« njeeove ladje v pristanišču Riu de Janeiru. Po poročilu kapetana se je njegova ladja držala obstoječih predpisov. Po vesteh nekaterih listov se domneva, da so pristali iške oblasti aretirale kapetana Badena«. Takoj, ko je nemško poslaništvo zvedelo za bombardiranje, je sestavilo nemško komisijo z nalogo, da stopi v stike z oblastmi v Riu de Janeiro Oblasti so izjavile, da je uvedena zaradi tega slučaja preiskava in da bodo krivci kaznovani. Nomško noslaništvo v Riu de Janeiro je dobilo nalog, naj zahteva odškodnino za škodo, nastalo zaradi bombardiranja. Rio de Janeiro. 29. oktobra. AA. Policija je objavila, da je zaprla vse osebe, ki so pripadale prejšnji vladi. Kritičen položaj v Egiptu London. 29 oktob. Položaj v fTsc'ptu postaja kritičen. Naci jonalisti pripravljajo ce»tne manifestacije, ki naj bi se vršile v petek in prpravtle revolucijo. Ministrski predsednik je mobiliziral policijo v Kairu in provinci, ker e odločen, da bo proti kr» šilcem uporabil najostrejše mere. Krvavi izgredi v Dortmundu Rerlln, 29 oktobra. V Dortmundu je prešlo do krvavih spopadov med komunisti. socijaHsti in narodni socijalisti. Ubita je bila ena oseba in 9 hudo ranjenih. Preprečen protifašistični atentat v Parizu Pariz. 29. oktobra Y bližini Eiflovega stolpa je policija aretirala včeraj zjutraj dve sumljivi osebi, ki sta priznali, da sta hoteli pognati v zrak fašistični krožek v Parizu. Pri obeh so našli avtomatične re* volverje. municijo in bombo, ki bi zado* štovala, da poruši celo poslopje, v katerem je nastanjen pariški fašistični krožek. \ bombi je bilo Q00 gramov dinamita. Ruski bojkot Belgije Amsterdam. 29. oktobra. AA. Ker ie belgijska vlada izdala prepoved proti uvozu ruskega žita. ie sovjetska vlada proglasila bojkot nad anvverskim pristaniščem. Po 22 oktobru v anwersko orstanlšče namenjeni ruski parniki so zato odpluli v Rotterdam. V Franciji je le 964 brezposelnih Ženeva, 29. r-ktobra. AA. Mednarodni urad za delo sodi, da znaša število brezposelnih na vsem svetu 12 do 15 milijonov, od tega odpade na Francijo samo 964 brezposelnih. Fuzija v angleški premogovni industriji L.ondon, 29. okt. AA. V ponedeljek so se sestali zastopniki laneashireske in cheshi-reske premogovne industrije. Razpravljali so o fuzji vseh premogovnikov v Lanca-shireju in Cheshircju. Fuzija je bila sklenjena z ogromno večino glasov. Izvoljen je bil odbor, ki naj določi podrobnosti te fuzije in izdela tozadeven načrt. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74. — Berlin 13.4525, — Bruselj 7.8697. —. Budimpešta 9.885. — Curih 109-4.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.40 — 797.40 (795.90). _ London 273.85 — 274.05 ( 274.25). — Neuvork 50.24 — 50.44 (50.34). — Pariz '20.40 — 222.AO (2>MO>. _ praRa 1(,7 46- _ Trst 294..50 — 296.30 (295.30). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12K. — Pariz 20.2125. — London 25.i!2375. — Nevvvork 515.05. — Milan 36.96625. — Madrid 56.30. — Amsterdam >i 17.45 — Berlin 122.73. — Dunaj 72 025. _ Sofija 3.73. — Praea 15.70. — Budimpešta 90.20. — Bukarešta 3.0o. Stran 2 >S L O V E N S K T NAROD« dne 29 oktobra 1930 ^tev ?A7 Gospodarska kriza in delavstvo Zanimivo predavanje dr. Topalovi *a — Kako rešujejo krizo v Ameriki — Kaj je treba storiti pri nas Ljubljana, 29. oktobra. Snoči ob 18.30 se je vršilo v Delavski sbornici predavanje centralnega tajnika delavskih zbornic v Beogradu dr. živka Topalovića. Velika udeležba — že ob 18. so se pričeli zbirati delavci in delavke in polniti dvorano, v katero se je natrpalo okoli 600 ljudi — je pričala, kako pereč problem si je izbra' dr. Topalović za svoje predavanje. Gospodarska kriza, — je izvajal predavatelj, — je kriza delavstva. Na svetu je okoli 15 milijonov delavcev brezposelnih, zato je treba, da se o krizi govori. Zakaj je toliko brezposelnih? Stroji postajajo vedno bolj popolni in izumljajo se novi. ki nadomeščajo prej veliko število potrebnih delavec v. Na Jeseničan, kjer sem bil včeraj modernizirajo obrat. Kjer je danes potrebnih 150 delavcev, jih bo jutri 18. Na Jesenicah sem tudi videl magnetno dvigalo, ki nadomešča 50 delavcev. Samo trije delavci so potrebni, da upravljajo stroj. Tako pa je povsod po svetu. Radi napredovanja naše kulture je 15 milijonov ljudi brezposelnih Prav je, da zamenjujejo stroji ljudi. Dosledno bi bilo, da bi manj delali in bili ▼si zaposleni. Tega pa ne dopuščajo kapitalistični interesi in zato brezposelnost raste. Ker se manj troši, bi bilo pričakovati, da postanejo plače večje. Podana bi bila možnost novih tovarn: gramofonske, radio, avtomobilske industrije itd. Toda za te industrije je treba kupcev, ki lahko kupijo proizvode. Ce pa plače padajo, se ne morejo ustanavljati tovarne in si delavci ne morejo nabavljati predmetov, ki si jih tele. Rešitev krize je možna le v skrajševanju delovnega časa in v poviševanja plač. Številni brezposelni delavci in delavke niso brezposelni po lastni krivdi. temveč radi izprememb v družbi. Ce že ni dela zanje, pa mora biti kruh. Zato je nujno potrebno, da se uvede zavarovanje za primer brezposelnosti. Na žalost obstoji velika konkurenca med državami, radi katere ne delujejo vse v tem pravcu. Ce hočejo v Nemčiji zboljšati položaj delavstvu, kažejo na Francijo, če v Češkoslovaški, kažejo na Avstrijo itd. Zato pa je potrebno, da stremi delavstvo za sporazumom med državami. Imamo organizacije. katerih naloga je, da skrbe zanj. Ena teh je mednarodni urad dela v ženevi. Jugoslavija je v prvi vrsti agrarna država. Mesto industrijske krize imamo krizo poljedelstva. V južni Srbiji, v Vojvodini in drugod imamo poljedelske delavce — skupno jih je okoli 300.000 — ki delajo izmed 365 dni v letu le 90 in katerih dnevni zaslužek znaša komaj 10 Din. Cene poljskih pridelkov so tako padle, da mali seljaki ne morejo živeti. Zato silijo v mesta poljedelski delavci in mali kmetje in polagoma povečavajo kontingent nekvalificiranega delavstva. Mezde seveda padajo. V lesni industriji n. pr., kjer so znašale pred 3 leti še 30 Din dnevno, znašajo danes 15 do 20 Din, Zanimivo je, kako naglo raste število delavstva. Meseca februarja lani je bilo pri Okrožnem uradu zavarovanih 554.000 delavcev, letos v istem času pa že 593.000. tedaj skoro 50.000 več! Kriza ni pogodila delodajalcev, temveč delojemalce. Za velik del delodajalcev je kriza sreča. Mnoge industrije so jo izkoristile. One pa hočejo ge več: odpraviti delavsko zaščitno zakonodajo, ko zahtevajo podaljšanje delovne- Kako je dimnikarček zamudil kosilo Včeraj je šel mladi dimnikar And rej -ček ometat k Prelcgu v Gosposko ulico. 2e zjutraj je šel od doma, pa ga še h kosilu ni bilo domu. Mojster Janez se je 'zamislil in gospa mojstrova so bili v skrbeh, zakaj ni se še dogodilo od pamtive-ka, da bi bil dimnikar pozabil na jed. In poslali so pomočnika Franceta pogledat, kako in kaj. Vse je France pregledal pod streho Prelogove hiše, prevrnil in prebrskal vse zaboje, ali Andrejčka ni bilo nikjer. Urno se je spustil še v dimnik, ki je bil ob uri kosila vroč in razbeljen pa tudi tu ni *>i-lo Andrejčka ne celega, ne pečenega. Pred dimnikom so ležale slape, slape tiste tra-dicijonelne mode in fasone, ki jih od nekdaj nosijo po vseh pravilih starodavnega dimnikarskega ceha adjustirani dimnikarji, Andrejčkove. saj drugega biti ne morejo, in France je smuknil še enkrat skozi črno žrelo v globino. Pogleda, če Andrejček morda ni padel v lonec in se oparil — mogoče je pa tudi, da ga pe-stuje kuharica, saj ti dimnikar prinese že srečo, samo če ga srečaš, kaj šele, če 3e ga pritisneš. Crna znamenja na belih širokih kuhinjskih predpasnikih pričajo o tej sreči, ampak Andrejčka ni pritiskala kuharica na vroče srce, njega siromaka je objelo le razbeljeno žrelo dimnika tako vroče in tesno, da mu je pošla sapa in *>e mu je zameglilo pred očmi v črni *emi. Svetla, žareča megla omotice. štiri neskončne ure je bil Andrejček že v dimu, kjer ga je iz omotice zbudil glas tovariša Franceta. Komaj je še odgovoril preplašenemu klicu. Sest gasilcev rešilne postaje se je pripeljalo z avtomobilom iz Mestnega doma Andrejčka reševat. Z lestvami vrvmi, sekirami in sploh, kakor gasilci Vendar oa avtomobil ne more zapeljati v dimnik, prenerodne so lojtre in gasilci preobilni, ga časa, uvedbo nočnega dela. skrajšanje nedeljskega počitka, da se sme mladina zaposlovati, da se zmanjšajo rente itd. Pot, ki jo ubirajo delodajalci, pa ni pravilna. Ko se je v Ameriki pojavila kriza, je pozval prezident 20 industrijalcev in 20 delavskih voditeljev k sebi in se z njimi posvetoval, kako omejiti krizo. Vsi so bili soglasnega mnenja, da se delavske plače ne smejo znižati, ker bodo sicer mnogi prisiljeni zapreti svoje tovarne. Ford je dal celo dober zgled, kako se naj postopa v krizi, s tem. da je povečal svojim delavcem mezde od 5 dolarjev dnevno na 6 dolar. Ko so se v Berlinu posvetovali pred mesecem dni v isti zadevi, so vsa Fordova podjetja v Nemčiji v odgovor na konferenco povišala dnevne mezde za 1 marko. Da je tako postopanje edino pravilno, je razvidno iz tega, da delavstvo svojo plačo takoj potroši in da torej podpira tisto industrijo, od katere tudi samo deloma živi. Kako rešujejo brezposelnost v Angliji, naj povedo tele številke. Po Macdonaldovi izjavi je Anglija izdala v zadnjih 17 mesecih 700 milijonov funtov šterlingov za brezposelne ali v našem denarju 200 milijard Din! Za omiljen je gospodarske krize v Jugoslaviji je predavatelj predlagal, da se izdela temeljit program, iz katerega mora biti razvidno, katere gospodarske panoge imajo v naši državi pogoje za razvoj, da se te panoge vsestransko podpro in ji omogoči čim največji razvoj, že iz tega bo razvidno, katere panoge so neiz-datne in pasivne ter nam ne donašajo ni-kakih koristi. pač pa so pri sklepanju mednarodnih trgovskih sporazumov ovira za dosego obojestranskih pravičnih pogodb. Da se osnuje gospodarski svet kot stalna ustanova, ki naj bo sestavljen paritetno iz stanovskih zbornic in svobodnih sindikalnih organizacij in organizacij delodajalcev. Da se delavska zaščitna zakonodaja v celoti izvaja, ker ni razloga za njeno revizijo, še manj pa za kršitev obstoječih določb delavske zakonodaje, zlasti glede zavarovanja za brezposelnost, starost, onemoglost in smrt. Da se glede na dejstvo, da so mezde in zaslužek večina delavstva hn • cev pri nas globoko pod fiziološkim minimumom ter se je letos delavcem in nameščencem v industrijah ki dobro prosperira jo. brez stvarne podlage brezobzirno zmanjšalo place, izda zakon, ki naj predpiše minimalne delavske in nameščenske prejemke. Na ta način se mora preprečiti propadanje in degeneracija delavskih in nameščenskih množic. Da se zaustavi širjenje gospodarske krize in ublaže strašne posledice te krize med delavstvom ;n nameščenci ter da se odbijejo napadi na delovne in plačilne pogoje delavcev in nameščencev in ohrani in izvede sedanje delavsko zakonodavstvo, da se vsi delavci in nameščenci organizirajo v svoje svobodne strokovne organizacije. Dr. Topalovič je še govoril o jugoslo-venstvu našega delavstva, ki so ga kazali že pred 25 leti v bivši Avstriji, ko se je bilo treba žrtvovati za jugoslovensko idejo ter je končal svoje predavanje z vzklikom: Pred mašinami ste vsi enaki! Dr. Topalovič bo predaval danes o .sti temi v Mariboru, jutri pa v Trbovljah. da bi jih moglo kar šest v ozko luknjo Spustili so torej vrv v globino razbeljenega pekla in požrtvovalnem Francetu se Je re3 posrečilo privezati nanjo napol oče-nega — a la rostbeef — Andrejčka, vendar pa onesveščenega niso mogli potegniti navzgor, ker je opletal z glavo sem in tja in je bil v nevarnosti dimnik, da ga Andrejčkova solidna glava ne poškoduje. Ni kazalo drugega, kakor prebiti steno v I. nadstropju m potegniti nesrečneža skozi luknjo iz dimnika. Crna skorja je bila res že nekoliko prismojena, ali pod skorjo v rudečem rostbeefu je bilo še življenje. Gospod Prelog je iz kredence vzel steklenico in je rostbeef zabelil s konjakom pa je Andrejček zopet pomigal in se zasmejal konjaku in belemu solncu. Nato se je pa z avtomobilom, gosposko kakor še nikdar, odpeljal domu h kosilu. Uro je res zamudil, ali to pot gospa mojstrova ni bila prav nič huda. Glas zapuščenih Zima je že zgodaj potrkala na vrata in kakor vse kaže. bo dolga in huda. železniški starovpokojenci, provizijo« nisti. miloščinarji. železniški invalidi, vdove in sirote državne in južne železnice so jo s strahom pričakovali. Zmrzovali bodo v nezakurjenih sobah, v barakah in celo > podstrešjih, ker nimajo sredstev za človeku primerna stanovanja Nimajo sredstev za kurivo in obleko, ker jim še za živež primanjkuje. NTi potreba omenjati, kaj je železniška služba in s kakšnimi trdotami je zvezana in to ob vsakem vremenu podnevi in po* noči. Vendar je vsak na svojem mestu vztrajal, plačeval z veseljem v pokojninski sklad v dobri nadi. da bo na starost pre» skrbljen. A čast so se izpremenili. svetov? na vojna je uničila tudi tem siromakom mirno, "»adovoljno starostno življenje. Ži» ve v največji bedi. pomanjkanju in obupu, deloma pa celo doslovno od gladu umirajo. Na vseh merodajnih mestih se veno mer razkriva to strašno gorje in prosi, de se tudi tem siromakom urede njihovi pre lemki času in življcnskim potrebščinan. primerno. Neštetokrat se je že prosilo, da st onim. ki so se v službi ponesrečili, njihovt še vedno kronske nezgodne rente preve. de jo in urede! V tej hudi stiski smo primorani, da m-tem mestu vnovič povzdignemo svoj glas in prosimo: usmilite se teh trpinov. Trdno upamo, da kraljevska vlada nt bo preslišala obupnih klicev onih, ki so težko in odgovorno službo zvesto in pošteno opravljali za dobrobit vsej lavnosti temveč bo po svojih močeh skušala omilit* bedo trpečih Društvo železniških upokojencev za drav. sko banovino v Ljubljani. Slavnostna operna predstava V natlačeno polnem gledališču se je sinoči izvajala tudi v Ljubljani najbolj pri* ljubljena, večno sveža in krasna Smetano« va »Prodana nevesta«.. Pred začetkom predstave je operni orkester pod dirigent stvom g. Neffata lepo zasviral češkoslova* ško in jugoslovensko himno, ki ju je nai-odličnejše ljubljansko občinstvo poslušalo stoje Prehod v nanovo prirejenih dveh himnah pa je bil nekam težak in neskla* den »Prodana nevesta« je bila nato izvajana vseskoz prav dostojno, dasi ne ravno odlično Moški zbor zven piškavo. tenor j-ledva še zadoščajo, basi pa so neizdatni m dokaj medli Dosti boljši je ženski zbor Vsekakor treba moški zbor okrepiti Sijaj je dajal večeru naš pevec junak g. Šimenc, ki je pel Janka. gla>ovno sb jajno razpoložen, z nežno linko m zmago* vito dramatičnostjo ter se ie tudi razigra od začetkp do zaključka z vsem svojim močnim temperamentom Žel je obilo pn = znanja Kecal. priznano ena najtežavnejših ba* sovskih partij vse operne literature, za« hteva izrednega glasovnega obsega, proz--nosti ter prodornosti poleg živahne igre: pel ga je prav zadovoljivo. mestoma na* ravnost izvrstno g. R u m p e 1 j. Kar mu nedostaje na sili nižin in obsegu.' je prav dobro nadomestil s prijetno zvenečo sred* njo lego in humorno igro Izvrsten, kakor vselej, je bil Vašek g. Kovača. Žal, da je imela ga. R i b i č e* v a za Marinko slab dan, dasi se je hvale* vredno trudila zanjo. G. Grba se je pevs ski in zlasti igralski povsem uveljavljal ter so ostali točno ustrezali. Seksteta pa ne spravijo več do zadostnega učinka Balet je bi! prav dober: vse priznanje pa orkestru, ki je odsviral uverturo sko» raj dovršeno. Novi operni režiser je uvedel nekaj več življenja v igranje ansambla. Začetek pa je še zmerom statičen. Markova režija na tej točki je bila Še zmerom najboljša Tre* ba bi bilo vso opero iznovega izrežirati Vse partije pa vbodoče poveriti prvim dovolj močnim pevkam in pevcem Potem bo opera ne le zunanje, nego tudi kvalitet* no slavnostna. Fr. G. Iz Gnštanfa Guštanjski Sokol je priredil na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika predavanje o Češkoslovaški in predsedniku M8saryku. Predavanje je bilo nad vse pričakovanje dobro obiskano. Predavatelj br. prosvetar Simon nam je v vznesenih besedah nazorno pokazal gigantski boj češkoslovaškega naroda za osvoboje-nje izpod stoletnega jarma mučiteljev Slovanstva dunajskih korifej — propadle Avstrije Orisal nam je natančno delovanje sivolasega predsednika velikega Ma-saryka za osvobojenje in to pred m po vejni. Slišali smo. kako je Masarvk zainteresiral Antanto o zatiranju jugoslo-venskega življa po avstrijskih oblastin Za osvobojenje izpod stoletnih težkih verig naših mučiteljev smo dolžni mnogo rivale predsedniku Masarvku. ki je sam prepotoval Bosno in Hercegovino. da je lahko pokazal svetu strašne muke. katere mora trpeti jugoslovenski živelj ood vladanjem perverznih in degeneriranih avstrijskih in madžarskih grofov in baronov, ki so svojo oblast kazali na srednjeveški način. Slišali smo tudi, kako so bili Cehi že med vojno zreli za samostojno vladanje. Cel preobrat se je izvršil skoro neopaženo. Prevzem ob« as ti od propadle Avstrije se je izvršil po narodnem odboiu hitro, enako je pričel isti takoj brezhibno delovati. Predavatelj nam "je tudi predočil. kako izborno je urejena Češkoslovaška lanes. Po predavanju brata prosvetarja je iz-pregovoril šolski upravitelj br. Gačnik. ki je v lepih besedah stavil svojim bivšim učencem za zgled predsednika Masarvka Pokazal jun je. kaj človek lahko doseže ako ima nezlomljivo voljo. Apeliral je na nje. naj se trdno ol:lenejo Sokola, kajti zaslugo, da je češki narod zrel, si delita ravno šola in Sokol. Ganljivo je bilo videti s kakšnim navdušenjem in pazljivostjo je poslušal predavanje naš najstarejši brat, reven dela-vec-vpokojenec, ki v službi pri avstrijskem kapitalizmu vkljub vsem šikanam in zapostavljanju ni izgubil nacionalne zavesti. Tega sivolasega brata stavim za -rzgled vsem omahljivcem. Sledite mu. kajti samo na ta način si boste zagotovili boljšo bodočnost. Delavstvo tarna o slabih gmotnih razmerah. Zakaj se mu godi slabo0 Radi nesložnosti in nacionalne mlačnosti Ne verujte onim, ki vas mamijo z lepimi besedami — niso vam prijatelji. Oni hočejo na račun delavstva dobro živeti, a v sili ga zapuste. Bratje delavci, o resničnosti te trditve ste imeli pred kratkim nriliko. da ste se lahko sami prepričali Pustite razne struje in organizacije, ki vam mnogo obetajo, a vas v stiski odnra-vijo z lepimi besedami. Kaj rodi nesloga n nacionalna mlačnost, nam jasno pred-čujejo naše razmere. Vsa vodilna meste 0 zasedena po ne najbolje kvalificiramo nozemcih. ki na račun nesložnega in na-odnostno mlačnega delavstva in uradni-■tva po znanem avstrijskem načinu slo-anski živelj izkoriščajo, ter na račun flovanov izborno žive Ti, slovenski delavec in uradnik, se pa klanjaj ter se na astni zemlji zadovolji z drobtinicami čr-iega kruha, katerega ti z nejevoljo in posmehovanjem nudi tujec. Bratje, kaj ne 1 vidite te vnebovpijoče krivice? Zdramite je. pridite k nam. pomnožite naše vrste, la bomo skupno in z vso odločnostjo po :gledu bratov Cehov pometli tuje izkoriščevalce, ki nočejo priznati, da žive od laše gostoljubnosti, ter se iz nas radi aaše neodločnosti norčujejo. Bratje, pridite, da jim povemo, da je izkoriščevanja konec, ter da bomo brez njih bolje živeli. Bratje, zdravo! Jugoslovan! I 1 J Pvl DRAMA Premijera Nušićeve »Gospe mini-itrice« bo v petek, dne 31. t. m. za abon ma reda A. To bo prva komedija v letošnji sezoni. Občinstvo, ki si želi včasih za razvp:lri!o tudi smeha in zdravega humorja, bo to pot brez dvoma prišlo na svoj račun v obilni meri Zato je tudi razumlji vo, da vlada za to komedijo veliko zanimanje Naslovna vloga je v rokah gospe Polonce Juvanove. njeno hčerko Daro igra gdčna Boltarjeva. izvrstne komične vlogo igrajo gospe Rakarjeva, Mira Danilova. Vledvelova in Gabrijelčičeva. Cedo igra g. Danes, (Tjca Vaso g Cesar. Poleg omenjenih nastopi skoro ves 'iramski ansambel. OPLRA »Moč usode«. V četrtek 30. t. m. se ooje prvič na našem odru Verdijeva opera >Moč usode«. Delo, ki je polno lepih me odij ter žive, interesantne vsebine. sta naštudiraia dirigent Neffat ter režiser ravnal elj Polič Glavno žensko partijo Leon ore poje ga Juran ičeva. Al vara poje g. Marčec. Dona Carlosa g. Grba, Gvardia na g RumpoL. Melitona g Janko. Prezio-silio ga Kogejeva. Markija g. Zupan, dalje nastopijo gg španova. Sancin, Magolič. Perko, baletni zbor z gdčno Moharjevo in g Golovinom Ln drugi. Predstava se vrši za abonma C Repriza Straussove operete »Vesela vojna« v premijerski zasedbi bo v četrtek dne 30. t. m. za aboneute reda C Premi jera »Moč usode« se je morala preložit: na soboto dne 1. novembra. Podgane in smrt zalega petelinčka Ko sem davi čez Vodnikov trg tekel v pisarno, me zagrabi prijatelj za šknee in obsuje s podganami in mačkami, ki uga» njajo svoje naturne orgije po jerbasih na Pogačarjevem trgu Sam je videl mačke, kako se izprehajajo pod veliko lopo po sadju, je dejal, in prestrašil se je ogromne podgane, da se ne upa več kupovati pri branjevkah. Prijatelj je namreč sadni stro* kovnjak, celo ocenjevalec na razstavah, in mu menda sadja tudi ni treba kupovati na drobno pri branjevkah v Ljubljani, ker imajo strokovnjak) vseh vrst najugodnej> se zveze brez posredovalcev naravnost in po najbližji poti s producenti samimi. Na Pogačarjevem trgu so res rade mačke, sai so branjevke dobre in jim strežejo s priboljški. da mačkam ni treba lo* viti tolstih podgan Teh je na trgu preveč že zaradi kanalov v Ljubljanici in nekaj jih je tam tudi zaradi raznih odpadkov, ki jih ne manjka na nobenem živilskem trgu Da so tržnice vsega sveta pravi eldo* rado podgan, ne zbriše noben fiz:kat. Res je. da jih je dosti tudi na Pogačar« jevem trgu. a če bi ne bilo vsaj za strah tudi mačk bi se jih zaredilo toliko, da bi požrle vse sadje in tudi branjevke, če bi ne zbežale Negnusne živali seveda skače* io po jerbasih. a jerbasi so vsi zagrnjeni da podgane ne pridejo v dotiko s sadjem Prodajalci sadja pač sami najbolj pazijo da jim podgane ne delajo škode, in kdor 2re ponoči čez Pogačarjev trg, se lahko sam prepriča. da je tam vso noč straža več oseb, ki ne odganjajo samo tatov, term več tudi podgane, ki bi napravile pri taki množini v eni noč' več škode, kakor je mogoče najmočnejšemu tatu odnesti sadja s trga. Podgan se branijo v lastnem mtere* su predvsem branjevke same in jih prega* njajo z vsemi sredstvi, vendar pa nobeno sredstvo ne pomaga, dokler so v Ljublja* niči odprti kanali Čakati je treba pač na regulacijo potem bodo pa s Pogačarjevc ga trga izginile tudi podgane in tudi maČ» ke. če jih ne bo več treba Sedaj naj pa muce le ostanejo, čeprav se zabavajo po pogrnjenih jerbasih. Sicer pa mislimo, da tudi na kmetih m sadje tako zavarovano, da bi ne prišle podgane do njega, saj jih je še več po kmečkih kleteh in podstrešjih kakor v mestih Sadje je treba pač oprati, obrisati ali olupiti, kar že itak naredi vsaka snažna gospodinja, predno ga postavi na mizo. Pa ne samo na Pogačarjevem trgu, tudi drugod po mestu so podgane postale že tako neznosne, da bo občina morala kaj ukreniti proti tej nevarni nadlegi Pozna* mo umestno strogost mestnega fizika ki nam je napravil red po gostilnah in na tr* gu, in gotovo bi bil pregnal že tudi podga* ne. če bi se občinstvo držalo njegovih predpisov Snaga po privatnih hišah jc naj* boljše in edino učinkovito sredstvo proti podganam ki ne delajo samo škode, kar požro. temveč so še bolj nevarne, ker pre* našajo bolezni. Snaga je pač polovica zdravja. Razširijo se pa podgane tudi tam. kjer razkopavajo kanale $e ta žival ima rada mir. Ko so pri razširjanju Streliške ulice presekali kanal, so se podgane seveda pre* selile v kleti blžnjib hiš. Po zelo poetični poti je prišel v našo hišo tudi zal petelin? ček. Za ljubezen je namreč šlo, zato pa ne morem pisati, zakaj je prišel iz Domžal v Ljubljano, povem pa lahko, kako je prišel tr po kako romantičnih potih je hodil, predno je bil na cilju. V elegantnem kov« čegu kot fotografske potrebščine se je živ >n zdrav bre/ t.ik^e in davka prebil skozi izhod na glavnem kolodvoru Slavnostno smo ga dali v kurnik kurmk pa postavili v klet ter petehnč^u stregli in stregli, da so se nam cedile sline kar amc od sebe. Kakor rečeno, so se podgane, velike kakor dakseljm. razlezle po naših kleteh Neko jutro je ležal zali petelineek razmesarjen v kurniku Mrtev, čtsto mrtev brez mo« /Lian tn brez srca Podgane so ga — zato pa v boj proti podganam! A. G. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje še kozarec naravne »Franz JoM-fnve« grenčiee si^ur^o naerlo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Jospfove« vode kot prava blagodat za po iedi in piiači preobložena prebavila »Frnnr Jo«sefova« gren-čioa se dobi v vseh lekarnah, drugerijah in špecerijskih trgovinah. KOLEDAR Danes: Sreda, 29 oktobra 1930; katoličani: Narcis, pravoslavni: lt>. oktobra, Longin. DANAŠNJE PRIREDITVK Drama: Razbojniki. D. Opera; zaprto. Kino Matica: Vesela srca. Kino Ljubljanski dvor: Beli tiger. Kino Ideal: Kiub šestorice. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni tre:. Usfar, Sv. Petra cesta, Hočevar. Sp. Šiška. — Medklubski odbor za table - tenis ▼ Ljubljani. (Službenoj Panes se ne \ rši napovedana ustavna skupščina podsaveza. Preložena je na kasnejši termin. — Tajnik. Preokret v opekarski industriji Vsakemu lastniku krožne peči so znani njem nedostutki, katere lahko po vrsti na-šiejemo. veliki gradbeni stroški, neprekinjeno gorenje v peči. naporno delo. veliko strokovno in drugo upravljanje, nemogoča točna kontrola vporabe goriva, vedno za-zidavanje in odpiranje celic, velike izgube, ki nastanejo ob priliki v začetku obrata in stalne izgube, kj nastanejo zaradi slabo žganega in zdrobljenega materijala. Te izgube varirajo pri dobrih pečeh od 10 dK) 20/ć. navadno so pa še večje. Končno moramo še omeniti, da traja žganje 8 do 14 dni. Vse te nedostatke sta na mah odstranila brata Laštovička s svojo nove konstrukcijo »štedljive in cenene tunelske žgalne peči«, ki je bila preizkušena prvikrat pred dvema letoma pri Pragi in potem patentirana v 32 državah vsega sveta. Problem zganja je rešen kakor Kolumbovo jajce: v krožni peči se roba ne premika. aH ogeni o> zagoni a napreduje, v novi tunelski peči se roba premika na vozičkih primeroma hitro in ogenj je stalen, nepremakljiv Krožna peč ima zgoraj v duSIjivj atmosferi nešteto odprtin za kurjenje z drobnim materijalom, tunelska peč ima samo eno mak) kurišče pri tleh, ki se lahko opravlja od zunaj. Tunel za žganje je dolg samo 20 metrov, visok 1.45 m in širok 90 cm. V tunelu stori in—11 vozičkov, kateri sc potegnejo vsakih 30 do 40 minut tako, da se izgorovljena roba lahkto v ?1 urah izvozi popolnoma enakomerno lepo žen na. Nadaljna velika prednost tunelske peči je v tem. da se lahko prekine gorenje ob vsakem času brez škode J" '»rub. Kuri se razven s premogom in cenenim kosovnim lignitom vsake vrste, z lesnimi odpadki, žaganjem, slamo, fejm^ storž-i itd. Poraba kuriva se lahko dnevno " kontrolira. \ ozički so na enostaven patentirani način zavarovani proti ognju. Zdi se. da bo v bodoče postavljanje peči za žganje apna odveč, ker se na enak enostaven način žge .isto apno brez prahu in izgube. Apno v splošnem se ne meša z gorivom. V enem tunelu se izžge dnevno cca. 5000 kosov zidne aH tudi strešne opeke, v dvojni peči lO.OflO kosov dnevno ali tri milijone besov s pomočjo samo petih delavcev. Velike sušilnice odpadejo. Gradbeni materijal za eno tunelsko peč znaša 1S.0CO navadnih zidnih opek, 400 samotnih opek. armatura z železnim dimnikom iz pločevine. 15 vagonetov. 3 zidarji in 3 težaki narede ce'o peč v 20 dneh, kar stane skupno okoli D:n 65.000. za dvoinio tunelsko peč okoli 125.000 Din, razven patentne licence. Na Čehoslovaškem je v obratu 15 tunelskih peči. V začetku oktobra so v naši državi tudi začeli graditi prv<* tunelske peči in sicer eno v okolici Zagreba pod strokovnim vodstvom civilnega inženjerja A. T o 1-m a n a iz Zngreba. Za rezultat prvega žganja vlada veliko zanimanje, kar ie umljivo. !Sljeme< priredi niz predavanj o planin stvu. Prvo predavanje bo imel znani planinec Kari Koranek-Blumenstein jutri ln Danes premiera vesele operete i j sicer o »Korošici«, smučarski raj v Kam niskih Alpah«. Predavanje bo pojasnjevalo 130 krasnih naravnih posnetkov — Izprememba rodbinskega imena. Kr banska uprava dravske banovine je dovolila Janezu Jajčniku iz Loke pri Zidanem mostu izipremembo rodbinskega imena T Ječnik. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo pri nas, drugod pa bolj afci manj obiačno Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 15, v Zagrebu in Beogradu 14. v Ljubljani 13.2. v Sarajevu 13, v Mariboru 12.4. v Splitu 12 stopinj. Včeraj je bil torej redek dan. ko je bila temperatura najnižja v Splitu Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5. temperatura je znašala 1.7. — Številne nesreče in nezgode. Alojzij Gerben, lSIetni sin posestnice iz Martinje vasi, občina Praproče, je včeraj popoldne vozil korenje s polja. Na klancu je udaril z bičem konja, ki se mu je zahvalil z brco Z razbito čeljustjo so prepeljali snoči fanta v bo'nico — Slična nesreča ie doleteia natakarico Ivanko Kobe iz Ljubljane, ki je bila včeraj na obisku pri svoji sestri v Mirnr peči na Dolenjskem Na paši se je približala konju, ki jo je brcni! v glavo. V bolnico jo je prepeljal rešilni avto V bolnici so jo obvezali in ji nudili prvo pomoč potem je pa odšla domov. — Janez Gaber-šek, 731etni posestnik s Homca ie včeraj popoldne vozil korenje in peso z njive. Med vožnjo se je pod vozom odpela veriga in se vlekla po tleh. Ko je hotel preko železniškega prelaza, se ie kavelj na verigi zataknil v tračnico in voz je hipoma obstal. Gaberšek je stal na vozu. Sunek je bil tako močan da je voznik v loku od-letel z voza, priletel med konja in s; razbil vso glavo. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — Smrt 102ietne starke. V Senti je v soboto umrla l''2!etna vdova Terezija K6-nig, rojena Mandel. Starka, ki je bila do zadnjega čila in zdrava, je bila znana daleč naokoli, zlasti med nemškim prebivalstvom v Vojvodini. Za njo žalujeta 771etna hčerka, vdova Ivan Ertl, in 741etni sin Franc Konig ter nebroj vnukov in pra-vnukov — Samomorilna epidemija v Vršcu. Vršac je sicer med manjšimi mesti naše države, naravnost porazna je pa statistika samomorov v tem mestu Letos si je končalo življenje že 117 prebivalcev Vršca nebroj je bilo pa tudi poskusen«h samotno ro\ Vzroki samomorilne epidemiie so deloma beda deloma pa družinske razmere in nesrečna ljubezen Te dni se je ustreli1 241etni Rudolf Lackner V bolnici ie te dn-umrla !61etna ciganka Marija Dimitru iz Jablanke. ki se je pred 1vemh mesecema zastrup'la z octovo kislino. — Zastrupljenje z gobami. V bolnici v Novi Gradiški je včeraj podlegel posestnik Gavro Dmrdjević iz Trešlanovca posledicam zastruplienja z gobarm Mož ie pred dnevi nabral gob in žena jih je skuhala za kosilo Takoj po obedu je postalo domačim slabo 'n v bolnico so morali prepeljati vso rodbino Žena in otroci so kmalu okrevali, mož je pa včeraj v strahovitih mukah za-strupljenju podlegel — Po štirih mesecih zakona se le ustrelil. V stanovanju svoje tašče v Subotici se je včera» H«*r»i Franc Simon, za sebm uradnik t^rdke Mavre Gross. Mož se ie šele ored šbrimi meseci oženil in je živel v srečnem zakonu Pred temi tedm je pa žena nenadoma obolela in je morala v oostelio Od tega dne se je začel Simon z njo prepirati Včeraj sta se zopet sprla Ves rcizburien ie o^sel ^imon z doma kmalu >e ie pa vmM in se na dvorišču pod oknom kjer je ležala bolna žena, ustrelil v glavo. Iz Ljubljane —lj Prihod novega divizijunarja v LJubljano. Snoči ob 20. se je z beograjskim brzovlakom pripeljal v Ljubljano vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijske oblast generalštabu] brigadni general Jovan Veselinović. Na kolodvoru so ga sprejeli brigadnj general Popović, šef štaba dravske divizije generalštabni polkovnik Miličević, generalštabni podpolkovnik Jovan Sokolović in ordonančni oficir kapetan I. razreda Bogomil Vizjak. Novi divizijo-nar je doma iz Smedereva, star je 48 leL V Beogradu je absolviral vojno akademijo ter je postal leta 1901. podporočnik. Po absolviranju višje vojne akademije je bil dodeljen prometnemu oddelku generalnega štaba. Izkazal se je kot odličen častnik in strokovnjak v obeh balkanskih vojnah, kjer je načeloval pionirskemu bataljonu, v svetovni vojni je pa bil poveljnik inženierstva timoške divizije ter pozneje dodeljen štabu dunavske divizije Polkovnik je postal leta 1921.. pet let pozneje pa vršilec dolž-nosb načelmika štaba II. armijske oblasti. Za brigadnega generala je bil imenovan leta 1927 in pozvan v glavni generalni štab v Btogradu Nedavno je bil imenovan za vršilca dolžnosti komande dravske divizije Novemu komandantu želimo, da bi se počutil med nami kot svoj med svojimi. —lj Odhajajočemu čsl. konzulu Kosp. dr. Reslu priredi Jugoslov.-češkoslovaška liga častni večer v ponedeljek 3. novembra v restavraciji Zvezdi Kdor bi se želel udeležiti te večerje, naj se prijavi do petka 31. t m. predsedstvu Jugoslov.-češkoslovaške lige Knafljeva ulica 5-II. —11 Žalna svečanost na Suhem bajerju se bo vršila letos v soboto 1. novembra ob 13. uri. Spored: Requiem odpoje častiti gosp župnik Barle. žalostinke zapoje pevski zbor Kdor še ni videl vojno grobišče, naj hiti počastit to idibčno počivališče vojne in njene grozote. Darovi za oskrbo grobov se hvaležno sprejemajo. — Oskrbovalci grobov. s slavnim nemškim | tenoristom I —lj Današnji živilski trg je bil dokaj živahen, četudi ni bilo mnogo kupčij. Gospo-dinie so barantale na vse pretege. vse se lim je zdelo predrago Največ j»o nakupile jabolk, ki 90 bila precej lepa. kg od 6 do 9 Din Prispelo ie še nekaj smederevskega grozdja, kg po 6 do 8 Din. Med zelenjavo m soč'vjem je bilo največ zeljnatih glav po 1 do 2 Din komad, ohrovta pa 2 Din. krompina kg po dinarju itd Mnog^ je bilo tudi kislega zelja, kg po 4 Din, in repe po 3 Din kg Nudilo se je še tudi precej gob. snežnice po 1 do 2 Din liter in mavroh' po isti ceni, kupčija pa je bila zelo slaba gospodinje imajo menda nezaupanje do go-b Med sadjem ie bilo največ domačega kostanja no jako različnih cenah liter po l.5o do 3 Din Tudi orehov ie bilo -precej, kg po 8 Dn Ker se bližajo vsi sveti, je bilo na trgu izredno mnogo rož. katerim se je pa poznalo da so osmojer.e od slane, ki je bila zlasti davj zeko huda Gospodinje so raje kupovale salato kot rože. V Šolskem drevoredu je bilo več vrst lepih vencev iz smrečja in zimzelena, bili so pa precej dragi, najmanjši po * Din, ne mnogo večji pa po 20 do 30 Din Tudi tukaj je bila slaba kupčija. — Na kokošjem trgu ie bilo mnogo iajc, ki so *ie pocenila, par po 2.75 d/» 3 Din. okoh njih ie bila huda gneča Pišk u; bilo mnogo, par so nudili po 45 do 50 Din. —lj Na Gosposvetskla cesti bo gradnja tramvajske oroge ta teden gotova Zdaj kopljejo temelj za drugi tir k' bo izpeljan od Dunajske ceste dc restavracije »Lev* Cez železnico bo izpeljan le en tir. nato pa bo do pivovarne zopet dvojni — Drugi teden pa pride na vrsto Dunajska cesrr kar bo promet na njei znatno otežkočilo .'.aprl? pa ie najbrž ne bodo popolnoma Da ne bod»n podnevi ovirali tramvajskega prometa, bodo najbrž temelj izkopali ponoči —lj Telefonski kabel so polagali včeraj v enem delu Celovške ceste proti Vodni-kov-, cesti in Po nji proti mitnici Kabel bo napeljan do mitnice kjer bo razvodnik Delo naglo napreduje —lj Basist M*rko PugelJ. Z veseljem lozdravljamo rojaka, ki je eden izmed >mh. razmeroma redkih naših ljudi, ki se ie posveti' ;7kli?ično pevsk: umetnosti Ro->en le bil v Novem mestu, kjer le obiskoval prve gimnazijske razrede in bil pevec v šolskem zboru, ki ga je vodil eden naj->pretneiših org^nistov g Ignacij Hladnik Muzi-kaien dečko pa je sodeloval tudi v di-•aškem in salon«^«*^ r>Hre«frn ■ violinist in čelnst V Vil šolo je prišel v Ljubljano ter se začel kot gojenec Glasbene Matice učiti solopetia Kmalu po maturi, kot ?rHetni mladenič, je bil angažiran za manjše basistovske partije v naši operi. Tu je vztrajal tri leta. dokler mu ni bolezen v grlu zaprla pevske karijere Potna-, gal mu je pokojni dr Bleivveis. končal je med tem Študij np Hnblfanski univerzi in Šel kot štipendist fr- -o-^ke vlade v Pariz, kjer se je vp'sal na visoko glasbeno šolo j Schola Cantorum. Slavni francoski komponist V»ncent d' Indv, ki ie ravnatelj tega zavoda, mu je pri Icončnem izpitu čestital in napisal sledeče soričevalo: »Ima zelo lep glas. veliko muzikalno kulturo, visoko inteligenco in za pevca izredno izobrazbo in dramatičen temperament Skratka- vse oogoje za briljantno pevsko karijero.« Ta-tco o njem slavni Francoz, naše občinstvo oa ga naj sodi na koncertu, ki ga priredi v nnned^liek dne 3 pnvemb*-* oh ?n uri v FPh^rmnmčnt dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. I Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje ; zato si oglej Se danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANC1C, UUSUANA. Sv Petra cesta št. 35 —lj Preporodovci 1 Naš sestanek se vrši dne 1. in 2. novembra L l. v Ljubija ni. Dne 1. novembra ob 9. zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Bellevue. Dne 2. novembra ob 10. dopoldne zborovanje v mali dvorani Kazine. Po zborovanju odhod na pokopališče k sv. Križu, kjer bo na Endlicherjevem grobu poklonitcv spominu pokojnih tovarišev. Nato v restavraciji Zvezai skupen obed. — Vabimo k udeležbi tudi vse naše nekdanje prijatelje, posebno še vse naše bivše profesorje. Za radi nepoznanja naslovov nismo mogli po slati posebnih vabil vsem. ki jih želimo pozdraviti na našem sestanku. — Pripravljalni odbor. —lj Otvoritvena predstava na Šentjakobskem gledališkem odru. V nedeljo 2. novembra otvori Šentjakobski gledališki oder svojo 10. sezono s krasno veseloigro »Križni pajek«, v kateri nastopijo vsi prvi igralci Šentjakobskega odra. Veseloigro prepleta zdrav humor in nebroj komičnih situacij. Upamo, da se bodo posetniki izvrstno zabavah. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu od četrtka dalje. Posetite otvoritveno predstavo. —lj Akad. pevski zbor ima drevi ob 19. izjemoma pevsko vajo za nastop pri Sv Krištofu. —lj Elitni družabni plesni tečaj se vrši redno vsako sredo in petek ob 20. uri v balkonski dvorani Kazine. Vodstvo: Jenko. Vstop vabljenim in vpeljanim gostem. 560n —lj Devica Orleanska je bila največja, najslavnejša hči velike Francije! Ona je oboževana junakinja svoje domovine. Zato jo film. ki ga bo predvajala ZKD v kinu Ljubljanski dvor 30. in 31 t. m., vselej ob 16.. pol 20. in 21.. prikazuje kot silno osebnost g'obokega reformatorskega pokreta. Niti zgodovina sama ni tako realno pokazala na pozornici »Device Orleanske« kakor je to uspelo Je.^;iu Joseju Frappi Me zamudite prilike in oglejte si ta monu- r L H. M. Bollmann in dražestno Katne Dorsch mentalni film o francoski nacijonalni junakinji. —lj Martinov večer priredi Ciril - Metodova šentpeterska pKKlružnica v Ljubljani v restavraciji glavnega kolodvora v soboto dne 8. novembra. Godba, srečolov, licitacija goske. 561 n —lj Avtobus podrl kolesarko. Davi okrog 9. se je pripetila na križ šču Miklošičeve in Dalmatinove, ceste manjša prometna nesreča, ki pa menda samo po srečnem naključju ni zahtevala človeške žrtve. Po Dalmatinovi ulici je privozil avtobus hotela »Slon« in zavil na Miklošičevo cesto protj kolodvoru Istočasno se je vozila po Miklošičevi cesti neka kolesarka, katero je na križišču avtobus podrl. Kolesarka je odletela na pločnik in ostala po čudnem naključju nepoškodovana, dočim je avtobus zagrabi kolo. ga vlekel še par metrov za seboj fn popolnoma stri. Kakor zatriuieio očividci sta kolesarka in šofer vozila po sredi ceste, šofer je pa baje ovinek precej naglo rezal Karambol je bil prijavljen policiji Iz Celja —c Zanimivo socialno predavanje. O konvenciji o osemurnem delavniku bo p-e-Javal tajnik Ueiavske zbornice v Zagrebu in predsednik Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije g Vladimir P f e i f e r, na >estanku celjske podružnice ZPN.l v peteh 31 t m. ob 20 uri zvečer v gostilniški!, prostorih Narodnega doma. Ta k invencija bo v kratkem času predložena v ratifikacijo tud' naši državi Vsak nameščenec tu delavec sploh se mora zainteresirati z.\ to važno socialno pridobitev ker bo pred odločanjem o ratifikaciji gotovo vsej «av-no^ ti in še posebno najbolj zainteresiranim delavskim in nameščenskim slojem dana prilika, da po svojih ustanovah vplivajo na to odločitev merodajnih faktorjev. c— Poroka. V nedeljo 2r> t. m. sta se poročila v Petrovčah pn Celin celjski trgovec g Slavko Safar m gdčna Marija Florjanov a. uradnica pri tvrdki Goi i-čar & Leskovšek v Celju —c Vpisovanje. V kmetijsko nadaljevalno in gospodinjsko šolo za kmetska dekleta v Celju se bo vršilo v torek 4. novembra ob 14. popoldne v okoliški Soli na lV-jcti polju. —c SrezkI gremij trgovcev v Celju naznanja svojemu članstva, da ostanejo trgovinske obratovalnice v snrsij c!. 34 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic z dne 16. maja t. 1. na dan vseh svetnikov, to je 1 novembra, ves dan zaprte. — Načelstvo. —c Avtobus Celje • Podsrcda in Sent Peter pod Sv. gorami bo za vse svetnike v petek 31. t. m. zvečer iz Celja in ponedeljek 3. novembra zjutraj iz Lesične^a pojačen z rezervnim vozom. Zaradi poznega časa vx>zi na željo prebivalstva iz Podsrede avtobus sedaj zopet ob 5.20 m prihaja v Celje ob 7 35. kakor ie vozil pred zadnjo izpremembo. popoldne pa vozi ne-izpremenieno —c Skr!at?nka in davfca se noiavlijta zopet v nekaterih krajih Širšega celjskega okrožja. V celiski bolnici je že prec-j obc-lebh otrok Tako so pripeljali včeraj zopet šest otrok, ki so oboleli na Škrlatinki Gospa Ida Juranlceva kot Leostora nastopi v operni noviteti »Moč usode« v soboto v naši operi Go. Ido Juraničevo poznamo že od L 1927. ko je v Ljubljani pod imenom rKaro-lyjeve< pela v >Trubadurju--. Leonoro Takrat smo zvedeli, da je pevka začetnica go-jenka odlične gospe prof. Eder-Bertičeve v Zagrebu. Ker je nastopila doma le kot koncertna pevka, je razumljivo, da nas njen prvi nastop v veliki partiji Leonore ni mogel zadovoljiti. Niti igralski niti pevski ni mogla skriti svojega popularnega zar^tni-štva Pevka je nato nastopala doma dalje z vedno večjimi, po kritiki enodušno priznanimi uspehi na koncertih, a že v oktobru 19*28 je nastopila prvič v zagrebški oper! kot Leonora v Verdijevi >Mo$i usode«. Kritik >.M orgenblatta (M. M.) je pisal: »Ta nastop je prinesel pevki popoln uspeh. Ida Juranič ima sopran sicer ne svetle, a jako lepe barve Ta glas se zdi kakor ustvarjen za dramatske naloge. Svetleje kakor srednja lega in nižje lege zveni višina, ki učinkuje posebno svobodno, sveže in prodorno, a tudi v vsakem oziru prav plemenito. Razen tega smo lahko ugotovili na dobri podlagi zgrajeno tehnično znanje, zlasti pravilno dihanje ter dobro in razumljivo vokaliziranje. Nekatere tone spremljajoče malo vibrato glasu se bo gotovo s tehničnim delom in smotrnim šolanjem odstra- v veleillmn „VESELA SRCA" uspesm je p ri- nilo. Tudi pevsko izražanje se je debilantki prav dobro obneslo ter našala svoje fraze in dinamiko inteligentno in s polni razumevanjem Ta dobri uspeh je priznala tudi publika in jo sprejela z oči-vidnimi simpatijami.< Za novinko v veliki partiji prvič na zagrebškem odru torej naravnost sijajna kritika! A tudi drugi zagrebški kritiki so pisali tako laskavo. Dr. Krenedič n. pr.: >Njen glas je svež in zlasti zvonk v visokih legah. V srednjih legah ji nlas tremolira. ali od treme ali ker je se slabo postavljen. Vse v vsem je mla da pevka ugajala, ker ie to težko partijo popolnoma in na zadovoljstvo obvladala Skromni nastop ge. Juranič je vrlo simpa-tičen.< Lujo Sefranek Kavič pa je pisal prvič: >Kot poseben dogodek treba naglasiti uspeli debi ge. Juraničeve. Mlada pevki ima bogat, obsežen in izredno svež dramatski sopran, ki je mirno postavljen in dobro izšolan, je muzikalna in peski sigurna... Drugič pa je pisal: tNjene pozitivne kvalitete so predvsem glasovne sposobnosti Zvonki polni sopran je izreden in velikega formata, višina ji je zlasti zvočna m n* manjka ji sijaja. Njena pevska umetnost pn i^ potrebna se neuovanja in študij, da postane intonacija mirnejša. Ne redka distnni-ranja in tremoliranja glasu ne priporočajo pevke za sedaj še za glavne vloge, a o igranju in o obvladanju scene, ki sta neobhodno potrebna za izlavne vlotre. bo iiiol'o-Če šele covoriti, ko predela pevka šolo manjših ulog ter si pridobi dovolj rutine. V tem smislu priporočamo nadaljevanje intenzivnih pevskih vaj in Sporedno s temi nastopanje v manjših, a polagoma večjih vlogah.< A pela je 1. 1929 nato še »Ametijo« v >Plesu v maskah t, ki so jo zaurebške kritike zopet hvalile in priznale, da je znatno napredovala. Safranek Kavič je pisal naravnost navdušeno, v --Hrvatu' pa ji M. D. priporoča, naj >igro bolje izdela: in očita, da je na mnoirih mestih preveč pasivna in brez »potrebnega zanimanja za ihto dragih oseb.« Nato je pela tudi v Zagrebu Leonoro ▼ »Trubadurju*, v kateri smo jo v Ljubljani odklonili. Dr. Krenedič je pisal: Ta mlada pevka je imela vrlo srečen nastop, pa j* njen res lepi. kristalni in briljantni jrlas prišel do popolnega izraza. — M. M. t •v.Morgenblattu: pa: >Njen lepi, veliki in zlasti v višini srebrnozvočni £ila9 se je uveljavljal najpopolnejec Oba pa ji očitata nedostatno igro. Potem je pela >2ldovko« po ge. Mitro-čevi. Dr. Krenedič v »Novostih* je pisal, da j je iznenadila jako uiiodno, ker j»' bila na višini ne le pevski, nego tudi bjralski. Njen od prirode lepi in zvonki glas je mnogo prispeval, da je imela na dramatskih mestih mnoao efektov, ki so zaradi kristalne višine delovali fascinirajoče<. Tudi igralski in mimično je imela zanimivih momentov. Enako pohvalno so pisali dragi kritiki, a omenjali, da >včasih tempe zavlačuje in da ji intonacija ni zmerom precizno Čista". V celoti pa priznavajo vsi, da je podala z Recho »jako efektno kreacijo«. Končno je 1. 1930 pela Sento v »Blodnem Holandcu* in kritika ji je priznavala, da je odlična, kreacija dovršena, tsimpa-tična.< a da ji je t treba še studija za wag- Elitni kino Matica --TELEFON 2124-- nerski stile. Tako je JuraniČeva naglo napredovala in se vztrajno izpopolnjevala do danes. V Ljubljani je pela prvič Elzo v ^Lohengri-nu*. Poje jo vedno bolje in jo bo pela tudi v Zagrebu. V soboto pa nastopi v Ljubljani * noviteti, Verdijevi -Moči usode* in sicer kot Leonora, ki jo je kreirala v Zagrebu že L 1928 in žela zanjo krasne ocene. Vesela srca Živahna, razgibana veseloigra je to, polna okusnega humorja. Karakterizaciia vseh tipov je izvrstna. Profesor in tovarnar pohištva s svojima ženama, natakarice, študenti in sploh vsi so kakor izrezani iz resničnega življenja. Vročekrvna, simpatična krčmarica (Katne Dorsch) pa je naravnost sijajna S svojo ognjevitostjo in odločnostjo igro vzvalovi in ji da močan poudarek svoje osebnosti, skratka. Kathe Dorsch je ogenj in vihar igre. Sentimentalnosti m sploh nobenih oglodanib priskutnosti ni opaziti, pač pa veje skozi vse dejanje zdrava veselost in prešernost brez pretiravanja in karikatur, vse je gladko, neprisiljeno in dosledno. Lepa krčmarica, vdova, je tip energične ženske, vedno odkrite in najrajši vesele, ena tistih, ki ni vajena jokati, temveč vedno zmagovati. Ona zna ljubiti, zna pa tudi biti odločen gospodar. V hiši gospodari s krepko roko. z veselo naravo, spretnostjo in prikupnostjo. V ljubezni pa je prav tako močna, a je njena roka tem mehkejša, čim trša je v gospodinjstvu. Kot taka mora ugajati vsem. Pri njej se radi zbirajo veseli študenti, k! jim dobre volje in muhavosti nikdar ne zmanjka — vedno jim pa manjka denar in vedno so žejni. Gostilničarka pa jih zaradi neplačanih računov ne tira pred sodišče, niti ne rabi krede, temveč morajo dolgove odslužiti, četudi se študentom zdi sala vzeti v roke poljedelsko orodje, končno delati vendar ni šala. S tem pa si gostilničarka svojih gostov nikakor ne odtuji, v njenem lokalu je vedno veselo in živahno. Nekoč se primeri tudi mlademu dr. Triebomu (H. H. Bollmann), da ne more poravnati računa in tudi on ni izvzet, mora mleti kavo in lupiti krompir Seveda, neroden je precej, zlasti še v bližini temperamentne gostilničarke. ampak ona mu to oprošča že vnaprej. Komaj je otup- ljen krompir, že srci plamtita. Pa kako bi tudi ne, saj sta se našla on in ona — kakor ustvarjena drug za drugega. Ljubezen pa ni nikdar brez grenkobo. Dr. Trieborna namreč ženi tovarnar poni-štva, oziroma profesorjeva boljša polovica — s svojo hčerko. Hčer. Tilka, je sicer lepo, prikupno dekle in tudi dr. Trieborn je čeden dečko in izvrsten pevec. Tilka pa ima že izvoljenca svojega srca, brata gostilničarke. Tovarnarjevi ženi se seveda zelo mudi z ženitvijo, kot je to pač navada skrbnih mamic. Zato mora njen mož iti takoj čestitat doktorju po njegovem prvem sestanku s hčerko in mu napovedati dan zaroke in poroke. Dr. Trieborna poseti s svojim svakom. Triebornovim dekanom. Privatni docent Trieborn ima pa baš poset. Pri njem je temperamentna gostilničarka z darili, da se mu oddolži za lupljenje krompirja. Odsloviti je ne more. zato mora počakati v sosedni sobi. kjer sliši kako odločajo usodo njenega dragega. Ne izbruhne v jok, ni takšna, o ne, temveč ogorčeno prilomasti pred možakarje ter jih v sveti jezi bombadira — z jajci, nakar zmagoslavno odide. No in doktorjeva usoda je s tem zapečatena. Zaljubljena gostilničarka je vsa besna Uslužbenke pred njo trepetajo. V gostilno pride zvečer v družbi Tilke in njenega očeta — doktor, katerega se gostilničarka ni niti najmanj nadejala. Postreči bi mu morala z dunajskim zrezkom — v katerega izlije ves svoj žolč odnosno — ljubezen — papriko, sol, poper, vse skupaj pa se mora še osmoditi... Ta večer ra se gostilničarka prepriča, da Tilka ljubi njenega brata, pri katerem se ves večer zadržuje in da torej doktor ostane vseeno nji. Pri doktorjevem slovesu se rana zaceli s — poljubom. Pride Se marsikaj, kar ju loči, končno pa se vzameta, kar tudi drugače ne more biti. Saj ona mora zmagati. In ona Je . prav tako dobra žena kot gostilničarka. Tak film človeka razvedri. In prav to nam je dandanes skoro tako potrebno kot j vsakdanji kruh. St raw ^ »8COVENSKINAROD« dne 39. oktobra 1930 Stev. ^47 K. R. G. Brown: 40 Vitez enega dne Roman Sir Walter je srdito zarentacil. Kdo bi se ne jezil, če vidi, da so bližnjim sorodnikom njegovi križi m težave lanski sneg? Mir lady Bellerbyjeve v očigled tako zdel njenemu žalitev. Bil bi toževal. če bi živčni napad. pa posreči najti namreč prišel na sta Cardinal in tu tatvino, — je hlastanjem ba- globoke tragedije se je možu skoro kot osebna sicer prvi. ki bi se pri-bila dobila histerični ali vendar je pa mislil, da bi morala pokazati vsaj malo zanimanja za tako važno zadevo. Fo tem. kako sta se Sara in Tobbv vedla v tem primeru, bi čluvek mislil — je modroval sir VValter — da tatvina dragocene slike ni nič hujšega od izgube razglednice. — Nič! — je zagodrnjal. — Kaj naj bi bilo? Telefoniram policiji v VVell-bridge in povabim inšpektorja takoj sem. Morda se nam sled. — Stari gospod je čudovito misel. da Craigova zapletena v pripomnil Tobbv med »an. Ladv Bellerbvjeva ie potrdila. — Tudi meni se zdi. da se motiš. Walter ... No. kaj bo pa z zajuirekom? — Z zajutrekom! — je zagodrnjal sir VValter srdito in z odporom, kakor bi mu kdo predlagal, naj poje živo žabo. — Kaj misliš, da se motim? Zakaj pa. če smem vprašati? Lady Bellerbvjeva je mirno stopila k oknu. — Danes bo menda zopet lep dan... Zakaj? Ker gospod Cardinal ni tip moškega, gospodična Craigova pa ne tip ženske, ki krade. Vem. da je zelo neprijetno, da so ti ukradli tako dragoceno sliko, toda dolž::i ne smemn nikogar, če nimamo dokazov v rokah. — Kaj? Ha nimamo dokazov? — je zareiuač'1 sir VValter. — Kdo pravi, da nimamo dokazov? Izvoli mi odgovoriti na to vprašanje. — O. skoro bi bila pozabila. — je dejala ladv Bellerbv. — Horac je prav kar telefoniral, da ne hodi danes k njemu na obed. Njegova gospodinja, gospa Bigginova. je morala nenado-r.a odpotovati domov, ker ji je zbolela sestra. Povedala sem mu. kaj se ie zgodilo. Dejal ie. da je tudi njemu nudo in da bi ti rad pomagal, če ... —- Vrag vzemi še Horaea! — je za-godrnjal sir VValter. — Vprašal sem te nekaj. Sara. Kdo pravi, da nimamo dokazov? — Odkrito rečeno, po mojem mnenju jih res nimamo. — je dejala ladv Bellerbvjeva mirno. — Stari gospod namreč misli, da morata biti Cardinal in Craigova premetena zločinca, ker sta pustila svojo obleko pri nas. Prepričan je. da ju poznajo policije vseh držav. — Kaj pa sta pustila tu? — je vprašala Tcfobvjeva mati. — Obleko. — A tako! Da. to čudno. Toda nedvomno di to pojasniti. Morda zabila. — Pozabila! — se je zasmejal je pa res malo se bo dalo tusta obleko po- \Valter za ničiji vo. Kolikokrat si s«r pa že ti kje pozabila obleko, a? — Meni se kaj takega še ni primerilo. — je odgovorila lady Bellerbv mirno. — No. torej. A zakaj sta izginila sredi plesa, ne da bi komu kaj povedala? — Saj ni bilo sredi plesa. — je ugovarjal Tobby. — Bilo je že proti koncu. Najbrž sta bila že utrujena, pa sta jo mahnila domov. Preoblačiti se tako pozno ni bilo vredno. Sicer pa. če bi hotel dati aretirati vsakega, kdor te sinoči za slovo ni objel in poljubil, bi imel danes dela čez glavo. Ce bi bil imel sir VValter dovolj las na glavi, bi si jih bil začel pri tej priči puliti. Ker jih pa ni imel nič preveč, je samo na tihem zaklel. Noben človek zgodaj zjutraj ni posebno svež in dobre volje, čeprav se je dobro prespal. A sir VValter malone sploh ni zatisnil oči. Legel je izčrpan okrog petih in kmalu so ga zbudili in mu povedali, da mu je bila ukradena najljubša slika. In kakor da ta udarec še ni dovolj hud. sta mu ugovarjala zdaj še žena in sin. — Upam. VValter. da ne boš omenil svojega smn-ničenja policiji, ko boš telefoniral po njo. — ie pripomnila lady Bellerbvjeva. — Saj ni___ — Seveda >i omenim. — je odgovoril mož. — Te pravice mi ne more nihče odrekati. — Sledovi vodijo naravnost h Cardinalu in Craigovi. Kar premisli dobro vse. pa boš morala priznati, da je res tako. — Odkašljal si ie in začel razlagati po svojem najboljšem parlamentarnem načinu: Ničesar ne vemo o teh dveh tičkih. Včeraj smo se prvič v življenju videli. Povabljena sta bila na ples — brez mojega dovoljenja, mimogrede rečeno. Med plesom je bila ukradena dragocena slika, potem se pa izkaže, da sta Cardinal in Craigova na zelo sumljiv način izginila, ne da bi se od koga poslovila. Celo svojo obleko sta pustila pri nas. Rad bi poznal človeka, ki bi mi znal to drugače pojasniti. Lady Bellerbvjeva se je ozrla za-mišlieno nanj. rekla pa ni nič. Pač pa Tobbv ni mogel držati jezika za zobmi. — Dobro, recimo, da sta sliko sunila. Cemu naj bi pa pustila pri nas svojo obleko? To bi pomenilo, da sta prava tepca. — To je bila samo neprevidnost, ki med zločinci ni redek pojav, — je odgovoril sir VValter samozavestno. — Oola neprevidnost, a? Zločinec, ki pozabi obleko na kraju zločina, naj le opusti ta posel in se loti pletenja nogavic ali kaj podobnega. Sir VValter ie samo zamahnil z roko nad tako neumestno šalo. Kadarkoli se je razgovorih je vplival nanj zvok lastnega glasu skoro hipnotično, a poleg tega je bil zdaj tako trdno prepričan o pravilnosti svoje teorije, da nobena sila na svetu ni mogla ovreči njegovih nazorov. — Po mojem mnenju je bila tatvina zelo spretno pripravljena. Cardinal — kar bo seveda izmišljeno ime — in njegova pomočnica sta se seznanila s teboj. Tobbv, in ... — Papa. ta mednarodni lopov je moral biti res zelo previden, da se je vpisal z menoj na oxfordsko univerzo in študiral pet ali šest let samo zato. da bi mogel suniti tvojo sliko, — se je norčeval Tobby. Temu se pravi potegniti po vseh pravilih, a? --sta se seznanila s teboj ,se pri- tepla v našo hišo in bila povabljena na ples. Potem sta izrabila ugoden trenutek, ko sta vedela, da ni nikogar v hiši, pa sta se splazila neopaženo s plesišča, ukradla sliko in pobegnila z njo. Nekdo ju je pa moral motiti, kajti sicer bi ne bila pustila pri nas svoje obleke. Sir VValter je obmolknil in se ozrl izzivajoče na svoja poslušalca kakor učenjak, ki je razložil svojo hipotezo ;n pozval slušatelje, naj najdejo v nji nape, k o. če morejo. Ljubezen pri živalih Premladim opicam je koketiranje strogo prepovedano Ljubezen je v življenju živih bitij tista os, okrog katere se suče vse njihovo nehanje. Nagon, ki napoti dve bitji različnega spola, da se združita, je med vsemi naravnim nagoni najmočnejši. To se vidi posebno lepo pri živalih, ki k sreči ne znajo biti perverzne in se tudi naravnim zakonom ne upirajo tako bedasto, kakor se jim mnogi ljudje, v kolikor je to sploh mogoče. Na-go.n razmnoževanja je med živalmi tako močan, da ga tudi smrtna nevarnost ne more zatreti. Nekatere ptice so slepe za smrtno nevarnost, kadar se oglasi v njih nagon razmnoževanja. Naravoslovci vedo povedati marsikaj zanimivega o ljubezni v živalskem carstvu. Najzanimivejše in najbolj nara vrte so živali takrat, kadar spregovori v njih spolni nagon. Tu se pokaže vsa moč in iznajdljivost narave, ki seže po vsakem sredstvu, sarr.o da se življenje na zemlji nadaljuje. Zeio zanimivo je spolno življenje opic. ki so človeku po obliki telesi najbližje. Neki naravoslovec pripoveduje, kako največji in najmočnejši samec v čredi opic nalaga samicam pokorščino in izpolnjevanje naravnih dolžnosti. Opicam ni-ti na misel ne pride, da bi uganjale v ljubezni razne perverznosti, kakor jih uganjajo ljudje. Tudi koketiranje med samci in sami- cami, ki za razmnoževanje še ne prihajajo v poštev, ker so premladi, je strogo prepovedano. Take reči kaznujejo opice najstrožje. Zelo zabavno je gledati, kako se sučejo samice okrog krepkega samca, kako koketirajo z njim in tekmujejo med seboj, katera se mu bo bolj prikupila. Navadno se mu prikupijo na ta način, da mu obirajo uši in bolhe. Ni še točno znano, ali se zadovoljujejo samci z eno samico ali pa žive v mnogoženstvu. Neki naravoslovec pravi, da ima moška gorila vedno pri sebi več samic Moški morajo skrbeti tudi za varnost črede. Ce ie vse mirno in če ne preti čredi nobena nevarnost, pa je gospodar lačen, spleza na drevo in sede na debelo vejo. Samice mu pa morajo streči tako. kakor so stregle v starih časih po kmetih ženske bogatemu glavarju rodbine. Prinesti mu morajo kaj dobrega, da podkrepi svoje moči. Neki naravoslovec je opazova! tako opičjo zakonsko idilo. Dve samici sta sedeli na gospodarjevi desni, dve pa na levi strani. Samec je objema! svojo najdražjo samico, ki je vsa blažena renčala. Kakor turški paša je sedel med štirimi ženami, toda samo ena je bila njegova izvoljenka. tri so se pa morale zadovoljiti z drobtinicami, ki so padale z mize gospodarjeve ljubezni. Kronanje 334« etiopskega kralja V nedeljo 2. novembra bo kronan etiopski (abesinski) kralj Ras Tafari. potomec kralja Salomona in kraljice Sabo. To bo že 334 kralj te dežele, katere zgodovina sega daleč nazaj v svetopisemske čase. Po beležkah, pisanih v mrtvem jeziku geze, ki ga razumejo samo svečeniki etiopske cerkve, sega rod etiopskih vladarjev 7430 let nazaj. Ves ta čas so zgodovino njihovega vladanja tako točno beležili, da niso pozabili niti tridnevne vlade kralja Vanume, ki je vladal okrog 2000 let pred Krist. Vanuma je vladal 970 let pred dobo Ma-kede, svetopisemske kraljice Sabo, katero je posetil kralj Salomon in z njunim ljubavnim razmerjem je bil položen temelj sedanje dinastije. Ni torej čuda, da se ponaša kralj iz tako slavne dinastije z bombastičnimi naslovi kakor »lev plemena Judahov«, >božii izvoljenec«, »kralj kraljev«, itd. Ras Tafari bo kronan kot Halle Selassie I. Svečanosti kronanja se bodo vršile v Addis Abebi, prestolici Etiopije. Seveda bc kronanje razkošna prireditev, na kateri se bo družilo barbarsko razkošje z zapadno pompoznostjo. Ras Ta-farovi agenti kupujejo po Evropi naj-krasnejšo posodo in vse drugo, kar je potrebno za tako imenitno prireditev. Kraljev avtomobil bo prepleskan v etiopskih narodnih barvah — zelena, žol-ta, rdeča. Afriški vladar bo imel pri kronanju na sebi plašč bivšega nemškega cesarja Viljema. Plašč so nedavno kupili od nemške države in ga seveda drago plačati. Okraske čelad za cesarja in njegove generale so napravili v Londonu iz levje grive. Poleg domačega baletnega zbora nastopi v etiopski prestolici tudi pariški baletni zbor. Po kronanju se bodo nadaljevale svečanosti ves teden. Udeleže se jih tudi zastopniki evropskih držav. V bistvu se ne bodo razlikovale mnogo od po- dobnih* svečanosti v Evropi, pač bo pa na gostiji 5000 domačinov v belih oblačilih. Ti dobe večinoma surovo meso, ki ga bodo pa lahko zalivali z domačo pijačo, kolikor bodo hoteli. Prestolica Addis Abeba, kjer bo kralj kronan, je nastala šele 1S96 in šteje zdaj 80.000 prebivalcev. Hiše so večinoma enonad-stropne. strehe slamnate ali pločevinaste. Tlakovanje, razsvetljava in pometanje ulic je prebivalcem še španska vas. pač je pa mesto obdano s krasnim gozdom deves. ki so jih zasadili, ko je kralj Menelik ustanavljal mesto. K reformi koledarja Odbor Društva narodov za reformo koledarja je proučil že mnoge predloge glede uvedbe tako zvanega večnega koledarja. Predloge in osnutke je razdelil v dve veliki skupini. Skoro enako število odgovorov zahteva razdelitev leta na 12 mesecev, do-črm hoče imeti drugi del leto s 13 me-seGi po 28 dni. S to razdelitvijo bi bili gotovo zelo zadovoljni vsi, ki dobivajo mesečne plače, če bi bilo tudi plač 13. Ck&or sam pa smatra leto z 12 meseci za ugodnejše, čeprav bi meseci ne bili enako dolgi. Leto bi bilo razdeljeno na 4 četrtletja, prvi mesec bi imel 31 dni. druga dva pa po 30. Ameriški predlog, naj se uvede leto s 13 enako dolgimi meseci, bi bil iz gospodarskih ozirov zelo praktičen. Za reformo koledarja bo važno stališče cerkvenih oblasti glede praznikov. Cerkvene oblasti se pa še niso izjavile. Kar se tiče velikonočnih praznikov, jrh postavi odbor na podlagi veČine predlogov ne glede na reformo koledarja J na nedeljo po drugi soboti v mesecu aprilu. Odbor je razposlal te dni opomine vsem onim, ki se še niso izjavil; o reformi koledarja, in upa. da bo lahko že prihodnje leto predložil Društvu narodov obširen referat odnosno definitivni predlog o reformi koledarja. Angleški parlament je za re- formo, kar je dokazal s tem. da je odobri! uvedbo nepremičnega datuma velikonočnih praznikov. Potreben je kraljev dekret, pa bodo imeli Angleži velikonočne praznike vsako leto ob istem času. Dvojnik prestolonaslednika V Londonu je umrl te dni 35 letni BiH liumbert, sin trgovca :/ trgovskega okraja City/ Mož je bil tako presenetljivo podoben angleškemu prestolonasledniku, da je lahko nastopal v njegovem imenu, ne da bi se mu biio treba bati. da ga suoznajo. Zato .ie prišel večkrat v konflikt s policijo. Prvi konflikt s policijo je imel liumbert v zvezi z drzno žepno tatvino na konjskih dirkah v Epsonu. Pomešal se je med občinstvo, ki je mislilo, da je prestolonaslednik in ga je spoštljivo pozdravljalo. Nihče se ni čudil, da prestolonaslednik rte sedi v kraljevski loži, kajti princ VValcšk? si večkrat privošči tako zabavo. Zato je tudi tako popularen. Nekaj časa je ostal dozdevni prestolonaslednik med občinstvom, potem je pa stopil v bližnjo ložo in pri-sedel k bogatemu lastniku dirkalnih konj. Mož se je čutil zelo počaščenega in takoj je navezal z visokim gostom pogovor o konjih. Sele, ko je imenitni gost odšel, je miljonar ves presenečen ooazil. ca mu je izginila denarnica in zlata ura. Tatvin na ni čun prestolonaslednika je zagrešil Humbert mnogo, toda policija ga ni mogla nikoli pravočasno zasači:;. Tragična smrt dveh Slovencev Hrvatski listi poročajo o tragični smrti dveh Slovencev. Prvi ie hI im. ar Franc* Cinka iz Zgornjih Gameljnov pri Ljubijo« ni. katerega so potegnili iz potoka Kusto* šak pri Zagrebu, drugi pa 25 letni Kretni« čar Milan Kosec, katerega sta dva vagOOO do smrti zmečkala. V ponedeljek okoli 14. je odšel posest« nik Ignac Jakopin / doma, da pregled* IVO* je posestvo v vasi Rudešič. občin« Vrapče pri Zagrebu. Šel je ob potoku Kustosak, ko je nenadoma naletel na moško truplo, ki ie ležalo v vodi. samo glava je molela i/ nje. Obvestil ie oblasti in kmalu je prispeli k: potoku orožniška patrulja. Truplo so poteg* nili iz vode in položili na travnik kraj po. toka. Utopljenec, ki se je najbrž ponesrečil, jc bil oblečen zelo skromno, v pripro* sto delavsko obleko ter ponoseno, oguljeno suknjo. V vodi je ležal 2—3 dni. Pri njem so našli delavske knjižice, i/ katerih je razvidno, da gre za mizarskega pomočnike Franca Cinka iz Zgornjih Gamclinov pri Ljubljani. V njegovi Iistn:ci so naslj 10.000 Vranglovih rabljev in 10 Dm, poleg tega pa tu-di razne mizarske načrte in skice. I/ de« lavskih knjižic je tudi ra/.vidno, da je (' n« ka delal rudi v Rusiji in Nemčiji. Oblasti domnevajo, da je Cinka najbr« že pijan padel v narasli potok m utonit. Na truplu ni bi'o nobenih makov nasilja. Po komisi jonalnein ogledu so truplo pre. peljali v bližnjo mrtvašnico. Na železniški postaji v Križcvch se je včeraj dopoldne pripetila težka nesreča. ka» tere žrtev je postal 25 letni železniški kret« ničar Milan Kosec. Med manevriran • m vjaka je Kosec sklopil dva vagona, nesreča je pa hotela, da je prepozno odskoeil in sta iia Vagona zmečkala. Prišel je med od* bijače. ki so mu slomili hrbtenico in več reber tako, da ie bil takoj mrtev Kom;sija je uvedla preikavo. da d ožene, kdo je za« krivil nesrečo. NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. tiar je, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. Prevažanje vsakovrstnegE blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema v EDICIJA TURR. LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157- 81/T tse;e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišatna ne Klavirji! S varani pred o »kupom navid-rne-ga blaea, cenil) klaviri«v! Kapnite aa obrok« od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6*en dorfer, Ste4nwa» forster H^'/l. Stlngl original, ki sd nesporno najboljši 1 (lahka, preemza meha-mta). Prodaja ji*> teMncno le sod izvedenec in brv. učrt. Glasbene Mat-ice Alfonz Bre; Mestni trt 1 PMceoefsa poaatevafnica MODROCE la afrik, močno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše Prt RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg: St. 2 Zahtevajte vzorce! 29T Vsaka beseda &• pata*« Plača me lahko tudi w *ruxmKciti Za odgovor znamko t — No vprašanja bre* rnumJre rw ■ <■! — orf^nrnirfnma - Naf*nani& o^lan Ivin — Za stavbe vsakovrsten sun tesan m ža gan Les. ladijska tla ceno od da.1a Fran Sustar. Dolenjska cesta, telefon 2424 60/T 2eleznato vino lekarnarja dr. G. Ptccoli-fa v Liubljam krepca oslabele, malo-krvne. odrasle in otroke 58-T Jože Prelesnik, nasl. Drobnica, lesna trg-ovina in zaloga drv, Ljubljana VIT. Janševa ulica (Šiška). — Sporočam cenj. odjemalcem številko novega telefona 33—89, in se priporočam. 2731 dajte pravočasno v popravilo tvrdki Mati ju Trebar Ljubjana, Sv. Petra cesta b Glej, glej, saj res! V prvi strokovni delavnici se ne popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, am-p>ak tudi v rjavi. — Avtrusi fckof, Borštnikov trgr. — — Letos znatno znižane cene. 2728 pr, 7 va J3 KUPUJTE V TRGOVINI. KJER KUPUJEJO TISOČI! Odjemalci zunaj Zagreba naj zahtevajo največji katalog Jugoslavije. — Izberite si iz velike izbire žensko in otroško perilo, robce, platno, namizne prte. manufakturno blago, ženske klobuke, žensko konfekcijo, drobno in pleteno blago, igr9^e, moško modo, preproge, zastor-je. parfumerijo, čevlje, čipke, kuhinjsko blago ter kar potrebujete. — Pri vsakem kupovanju prihranite. Največja trgovska in odpremna hi&a KASTNE R I OHLER, — ZAGREB, Ilicu broj 4. — Branje Joaaj) Zupančla. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jozeraefc. — Za naravo in mserami dol ilata; Oton Christof, — Val t LJubljani.