'^r^j
St. 42.
V Gorici, 18. bktobra 1878
„So6a" izliaja *sak fetek in ?elj* « prsfo prejem&n* ali v Gorid na dom poailjana:
Vse leto    .....   f. 4.50
Pol leta.....,. &30
detrrt leta......I .30
Pri oznaiiiiib in prav tuL<> t<:: .j.«-a'a/iti; *e jjtactij* /.a nsvadt:'*
«te
lat-.p.
* kr. f« tt 'iska i kr*« 7    ........    J    ..
fi .. ., .,   .. 3 :.
Za rei-a crkt  ju> J iVi-Mit.
rvnt
_ Posamezne Stevilka se iobiyajo m *0 soldov v Gorici v tobakaruici v /•-sposki ul:ci blizo „treb kron" in na starem trgu.-T Trstu t tobakarni-ci „Via dft?Ja caaeraia 60".
Dof.isi innarofinina iiaj at blagovo-ljiio poSiliajo uiedniStvu ,,'Soie" ? Gorici Via del Muuicipio v Kalistrovi biSi III, nadstr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj «• blagovoljno frankujejo. — Delalceia « oraglm neprflmoSnim s» narofinina zinia, ako at oglas* pri urtduifctvu.
(ilasiio slovroski'sra politifm^a drufttva goriskega m braiubo narodnfli pravic,
Nas dczelni zbor.
I.
pa v jts.ilnu «\v-a v j»* \« t4-i.*r e.j!,»>'»i *!•»:;!•» m n.t-lv-jati ms j** t«''Lij. '11 | 'j-'.ii." p!«'d»<;c»-r.a \ m:.M>-«i» o-/iru. I>-/f!It:i puvi!" I. ua ,;•* % z.i-bji m>;i {-<»-,« »i.si. i<a j** /bur t"-,i n.i'l ,,,» p-t:u; t.whta^a ,\tli/.ij.i. pi«-gb'd-il tti j-'-tr-ilsS i . pi«tu«'turn in ^ iv.t'it:i--i:ii .*kl»-pov v.-vj> nr.jfj /i'..^(i«. k.iMc si'.'"!»», *;-k!!stij", da jo f>pri-j'l J'i i:.\«'it-.*% j <¦-!«'. /.t-lur. u/d*<!i!\f «d ¦¦ si.-k.ii fviiAti'-t. '* tA/nth i»;-L!^i!., •ri«iis»l 1 <lii;-:r. '. tdi.ia Uitrft - u,".'»* sitVt.% f-.Vij.i;.- |.-H ne, pi. :a.iV!.;il d«'~ /r'|}{»# k«i't5j-k*» -do $:* !»:u-v"i5 .-«' nh' (in^'jh '.»¦«¦ ali nt.it;,} vaz:.-ii» j;;<J-»; 1/ v»y,i tr^i .»»• \jfli, ii.i >*• j«-uai »lf.-vJt;j /l.-w l-j^'.ij *i<n«.;fM /.i o:.i> If is ti:j-\:»r, \mU inv.ujali.*' ii;t«'H.j-r, k.s!>Lj r5 ii i»ij«.» m-j-ur-jriluo v
JHf^-iV  tlrlckr^'  "-•  '<*  '•p't-IVii-i    >**  li.l   Mp""!,';-)    pi,!^'
di^ivii'pii^iJiH vj.r -at;] ¦¦ kat«-ro .-» »•!¦- :-lv-ru \-i niitui ^«''";! /**'M ^ aif*"M!i t.*.'pia\.Oj •• j-s• ?i*-* u1-m\)i. I'll tiU- t 1-.» p; M-ks«- i.ivtMn;: \ J..---, in jh.n.i M«' /a«>t'-p.i.: ¦/.•• 1. i'.-lt.'^tj ta/ht'.iit-'i •».: >¦¦=¦>• ici ra/Id':,uh tt«'-:.j ,.\ :^.»/:»0-!. Utej !!j:ma j«* I" !« -i 0 u:u-(S«f.\, d'-hh-r ;•'• w?*-ir *-^!^.i !.;k:h lu/jrav. U»'H« l»i ut>'^!ii!«* tt> i,ui 1 ;,•«••: t;A (i.i'i pmt'-ft. \-.»i-\ 1 ¦.«»*!-no-f h'-'i* >-%<;<) s!..ii\:;!^..ii:i^-l «»!j«\»t;iM, *>¦=.!..1 ;::;.*. ftV'ij * inhv,-:;!^:: »•* «'!."a:;i!t. \.-.tka i:.m .*v-;«' .-Hiip.v tije sh a*.iftp.V.?j'.' v p-Mitiki. *»:it*-i;ir.«? t'-l'.-ih. \:yx >;»>-ve;;Ct'* v vmO adr!itiit,»t;<itiM;«i ?>k;jpii;.u, k.tirtd f»i $l<»U'r;-»kt ltd «lr/«!«' «''krpii,i o-i l-uti.i.ijjt-, all pa Furlatiij't p;i!rr:/i!:i Si'iU'Mji. — uuxw k-y o^fio v strebi; t-nu-ntt*' li*>.-i-i^kc vkupRojt' i:: /ahva-lstc s« »!ail.{!;»» za h;«j. -- *lrtvs-* l« lt'-X^ v -*r-Srsyt* gt:jt'Zil->. ¦— licr j»* za»nlfiji' Uu~:;»' (i:i H-syo-govjutj Itahj.i.,yai ^koro tfaako z-.»por;ii), kak»r Ma:i;..v-rom M. Nasi <ti?irhi pa una iud'^o in tnuo^o t-ki-b»:li za svoj r,«.*rA!'ji w/aoj. za irsojf ^-ule, /a Bvojc cc*te, /a ts%«;t.' ktii'-ty-tvo 1:1 it: /.a i;.ar-slkaj dru/.vga. v cr:uuv je bila iiui';.-rk<j-(.ii\vii-ka. ^i«-tija v priaii-ri k driurai ilf.zt'laui a\>t;u-t»p'i.-kr kvoiu* zelo zant uiarjena m 00 h,K».« v %>*-h ti-h /.vi^ah kaj dosvAi in z u-ptlH-ia «lr*-*:.ati - - mora fkih;;*j i «.ii«ati se v.-ake iiofrat.j«v ra/-i'.a^»- % dr/.» ii.t'iu /i^t-pa ti.-rv dulr.i ^prawiljAt'^a pMia/uri* iva nnj <iini:i.t uaio-l-UiKima i;>'t",p,it3 in i.apr»:!>>taEi. \ tM.;t*ui M/ini ja SO ir;Ser»>i iei tnuaj.'? l?:ti fjJi ti/tij-: »•»»• k d«'2»:!:ii»j liaro.$t:o*ti cr;ake ~- v tf'ykup.'iOsti ax.-tujskt: diza\«: in v ten ozitu je tuli i.ad df^-Ina z?»or pokazal, >ki dobic raztim; ia" da uiu ;e 2u:i.-s na>rtii i*ta%i ih/<Au inters, ko jf >!ovt-;Eio pu%Z'iur:iv!-i svoj glas zMpcr nesramnp, ci u::>tvan n;<-je importnane piutKiv.-trijske tlemonstracije. ki so . ^ v !iovoj-i dub* vt-i'krat na Uy-riJkom pooavljale, hcc<a^r:o izrazti pravo avstiijsko niii^ijt.-nje vsega (.ior:sku-«.irad;ikvga prel»iva]>.t\a. Ta cin, katorega je ci'o pj>>tono (•a^opisjw v i«i)sednjem kraljt?.«!tvu v iNtinitem pusuov.u kot viicv.t/r.o pulsta.-uu izjavo tolmaOilo. ter vse patrijotitno avstrijsko i'a>o-pisje po vrednosti ceuilo, — jc aevedu vzbudil vehko razdra2enost mej onimi krogi unstran Idrije. katvri so §e ne davno na ranogih taborjih. zatrjevaje kricaii, da prebivalstvo na (ioriskem in sploh na Friniorskem ko-maj ftika, da bode reSeno iz sedanje suzuosti in pri-druzeno najbiazeru'jSi driavi, sprcjeto pod vedno jasni obok milega italijan^kega podnebja. Kar niso nasi ljudski shodi v Kvsikom in Kobaridu zadobta glasno objavili, kar niso velikanski kresovi na IctoSnji cesar-jcv rojstni god s plamteCimi jeziki zadosta jahuo ra-zodeli, to je nal deielni zastop, v katerem sedi ve-Cina poslancev italijanske narodnosti, soglasno, sloveano potrdil — in vladar je vzel to izjavo z dopadajeajem na znanje — ter je velil izraziti vsem gg. poslancem svojo cesarko zahvalo. Tudi peSCica nasih domacih italijanissimov se je v tikeui srdu repencila zarad| zborove izjave in goriSki organ znaue svojati se je predrznil izraziti, da bi sanio za g. diiavnega pravd-nika pisal, ako bi hotel razodeti svoje menenje 0 tej zr.devi. 'He besede ne potrebujejo posebno bistroum-nega tolmaca. A zbo*'ov soglasoi sklep nam je porok, 0a SB privrienel oweojenega organa omejujejo »a svo»
S jaU;i>ili tiijili cU'HK'iilov, liodi rcnegatov — in kaj ¦ huu'j.i to mil,. ht. Mojimi twiijami, • - proti uiiSljer-iu 1 ci'H» dtvidf'r
Oj«»tnk bi'soih- miiiisfoi'skj^a jn'cdsodnika kiH'/.a A. Aii<T.*([MTf;a.
\ '/ra-ki ..Tap>post i" j(»ponalisih'ii prtvanimivi lM':'u\iM' ii<Ki;m nudiuka s kiuv.om A. AiH'ispcigom, dii-f.iatijiiit pi'fdM-iinikoiii tniiibtioiH. kti-ro^a liocumo «il»,;a\m tudi lualn'iii iiiiM-ia Ihta, da bodo mogli so-•hit s.iM.i, kak*i ilali'i' :-iim usi* v Avhtriji dosptdi.
„Mi»ii t«'i.-ki prcdst'diuk kiuv. A. Aut'i^piMg ni uikd.u* ly.rtil I'a'-iipiMiV. ia* pti'iir'o mo se rasopisi i.oiili-1'ii-ali, /ati» ji» tudi u/po^lal 0110 /nannMiito nkvii/nsr.i. v-IihI kfcru m) st! kuunVkarijt' prav toplo pnporm'-.iii'.
\i> Id je : jim ne n»' mow Iival.t Oasopisov ne nav» d(!-i»i. is'- v-y.h ruaja p'Mii/aJi. Nuniui pilndm kakor iu'ku-ii .tiiii'i diva\uiki livab: r.i'<upisov. \'mm (cm je km»/ »>r.!rt> j41aj.il ra-opi.se. ki z blatom ometavajo tiiini -I»v. lake la-opiic iim'iioval jo drzavi uevarue, ptofia\-fiij'-ki'. niiiiliMii''iM'. Ustavovenia vlada je bila j]ap;»d»Mia «=d us!a\«»v<,unli <\supisuv.
\ trrn«itkn. ko od>topi km1/ Aih'i'spoigod vlad-wa\ kiiiiaia - pvavi Ta^HpuSta —¦ j<^ pac primcrtio n ; ¦ :.'» par bosnlic pn'^)V'i»«M. Tied par tcdui «e je ki.-/ A. A»r-i>p^in pmti pisatelju olanka v Tagcsposti tauolo i/.ra/.il: nMiiaf-ti'rstvo, ktiToinu jaz prodfiedu-jiiii. i'.na po Tletiu'iu dciovauju zaslugo, da nikdo ne pjvori 0 muguCohti llohenwartovega ininistcrstva. (?) Mi mho d'lka/ali. da je tudi v ustavovcrni stranki mo-goCe znn'tno-Iiboraluo via iati. (?) Ge-ska opozicija je stupiia v dczelni zbor in niorda pride tudi v dizavui /bar. (Mriida Auerspti'gu na ljubo lie. Used.) Dognali mho tudi poravnavo 1 Ogcrckiin itd.
Kakur ni bil prijaiolj Casopi^ju, tako tudi dr2av-ncinu zbuiu 11 e. Kmz ju mod diugnn rekel: Vsein tein. da so na^e namere namenjene v korist ustavo-vt'rni stianki, nas buiio u^tavoveici napadajo, posebno nni, ki ^pall.lj^> v naprtdaja>ki klub, ki je marsikte-nkrat gki-o^al z ur/iivopi'u\no opu/kijo, s krajno ue-3.ih:o. Voditelj u.sLavoverne stranko uinia liikakorsne strauke za seboj in stranka ni-kakorMiega voditclia. (Kakor bridka je ta aodba 0 Ubtavuvvmh. tohko je opraviCena, opazujc uredui-bt\o pTa{i«ftpaste";. Sh-heui poblanec hoce iuieti svoje uuieiije. i'o>Ianci Hi nu*j seboj ocitajo naj surovise besede, tako da bi se kuialo pretepauje vnelo.
Nj-'^ovo Veli6m>tvo me je piasalo — je rekel knez Au<T>peig — kteivga inoza mu iz parlameuta piiporoOam za niiuisterfti:;^ nasloduika. Xikogar ni mogt'l priporudati, ker ue pozua uikogar, ki bi iniel vecmo v drzavnein zburu.
?olu-urad.:o Casopisje nas skoro ni6 ne stane — je rekel knez — a toliko vec 0-pozicijonalno casopisje, ktero prejeinlje denarje za molcanje.
Potrebovali sino, ko se je ravnalo za dognati lOletno poravnavo z Ogerskim, v dr-zavnem zboru se nekoliko glasov in to je veliko denarja veljaio.
Knez, ministerski predsedaik, tako sklepa „Ta-gespost** ima popolnoma prav, ako zasramuje driavne poslance, ki so podkupljivi, ki svoj vestni glas pro-dajajo za srebeiujakel Pa pri tern so tudi zapeJjivci in kteri so pri tem kupovauji zapeljivci?]
Mi se zdrzujemo temu res prezanimivemu clankn dostavljati na§ih besed, ker clauek sain dovolj ojstro govori. — Pac zaniniivo vprasanje dobi drzavni zbor, ki se priine zopet 22. t. in.; Cast zbora zahteva, da se ta zadeva castuo resi, .kakor u2e „Deutsche Ztg.K obeca in od poslancev odlodno zahteva, da se nave-deio iniena ouih podkupljenih ^uopisov in dr^avnib
De^elni zbor goridki.
VIII. seja 4. oklobra ob 5. uri popold. Potrdl se zapfsnik poprej«nJe.~.Nove peticljose izrofie dotiinim odaekom.
Poslance Deperis podaja sledegi motivirani pre-dlog: <Jled6 da je dezelni zbor po §. 20 deielnege
reda poklicau, i«ra2evati svoje menenje in staviti pre* dloge zastran obenih postav m kolikor uplivajo na Wagor dotifinih dezel;—glede da se je mogei pozve-deti iipliv postave zastran oborolevanja od 5, decem-bra 1H(}8 na prospeh naSe dololo §e le, ko je bila v novejem torn pod oroije poklieana c. k, armada, pri katerl priliki m je pukozalo, da je bila mobilizacija siccr didiia za celo diiavo,-—a malo, da ne splo§naza posameznu decide;—glede da bi morale bitl irtvapo-sebno one v krvl, ki se potrebujejo zavarstvo dr^av-nih interesov, kolikor mogoce enakoraerno razdeUene mod vie driavne dele: — glede da bi take Urtve m guide prcstopati mej neobhodne potrebe, in da, kedar m miliipjo m kuk poseben drzaven interes, bi somo-ralo paziti, da no trpe vsled tega take ustanovitve ki m inmjo zaradi dnigih dr^ivtiih ititeresov ncdotaknje-ne ohraniti;—glede da druzina je temelj celenm po-liiiniemii in socijalneniu poslopju in da se ta temelj spodrije, ako se, kakor zdaj, kateri druzini vsl sinovi pobcrd;—glede da je pravieno, da drlava skrbi za ta» ke dru^ine reservistov, katerim odtegne edino podporo, da morajo potem reve prestajati in se s pomankanjem boriti;—glede na vse to nalaga del, zbor svojerauod-bcru, naj poda ministerskemu svetu peticijo:
1.  da se prenaredi postava zastran oborozevanja v ten. zmislu, da bodovsi edini sinovi vojaScine pro* sti ne glede na to, ali so njih star§i za pridobitey sposobni ali ne—in da se doloci, da sposobnost star-sev za delo v vseh drugih primerljejih, omenjenih v postavi, ima veljati za njih stan, obrt ali slu^bo.
2.  da se postava in dolodbe zastran mobilizacije tako prevravnajo—da ne bo imela delna mobilizaci* ja, kakorsna je letoSnja, zapoaamezne dezele injavno upravo nasledkov sploSne mobilizacije in da se reserve se le po tern v sluzbo poklicejo, kedar je uze re-dna vojska dopolnjena in tudi potem, da se poklicejo naprej ntlajsi in potem po vrsti starejSl reservisti*
3.  da se sklene postava po kateri bo driava pri vsaki mobilizaciji na skupen racun skrbcla za vboge druzine reservistov.
Predlogi se sprejraejo soglasno. Poslanec Dot" tori je naztianii sledeci predlog:
De^elui zbor naj sklene te resolucije:
I.  Ileserva, ki je vsled mobilizacije Bedaj v Vojnl slulbi, naj se skoro doraov poslje.
II.  Pred kratkem izdane dolocbe zastran pobira-nja davkov naj se prenarede tako,
a.  da se ne bo tirjala 14 dni po opomiuu, ki se vrii pred rubezem, nobena kazen, ce zna§a zaostali dolg do 5 gld.; za^viSe zneske pa naj se ustanovi mala^ pa primerno rastoca kazen.
b.  da se eksekucijski stroSki za vse primerljeje kolikor mogoce zmanj§ajo.
HI. Haj se zopet predloz"ijo sklepi iz prejSnjih dob.
a.  zastran brambe Socinih bregov bodi na gorski strani bodi v ravnini,
b.  de^elno Solsko svetovalstvo naj se zopet do-polni in naj ima svoje sedez\ kder mu ga odlocuje dei. postava od 8. februarija 1869,
c.  jesenske Solske po&itnice naj bodo zopet, kakor so nekdaj bile v mesecih septembru  in oktobru,
IV. DeMnemu odboru je naroceno, da naznani te resolucije v posebnih peticijah vis. vladi, ter se za to poteza, da se izpolnijo izra^ene ielje.
Ko dovoli zbor, da se ta predlog uze danes v razpravo vzame, loti se'Dottori opravicevatipred-lozene resolucijp, ki se brez ugovora sprejraejo.
Poslanec Faganel bere interpellacijo zastran trnovskega gozda, katero smo v zadnji Stevilki priob-fiili. Vladni zastopnik hofie predloliti interpelacijo vi* soki vladi.
Dne\Tii red;
I. Porofievalec Del T9rre,  Pro^nje gov|3keg^
mesta in nekaterih obcin  GradiSkega okraja, da se poduk v ljudskih in srednjih Solah v [soglasje  spravi ; s flenom XIX. temeljne postave od 21.decembral867, j se izroce deL. oilboru z narofiilom, da jib. ob enem z enako peticijo, ki je bila sprejeta v zborovi  aeji dne 27. septembra t 1. p*"vilozi visoki vladi.
II.  Isti porocevaltc 1. Cesta po NediSki dolini od Kobarida skozi Staroselo in Robic do italijanske meje se wrsti med skladovne.—2. Dei. odboru jena-roceno, naj se pri vis. vladi za to poteza, da sprejme imenovano cesto med drzavne. 3. Dez. odbor naj do-govorno s c. k. namcstniStvom preskrbi, da se bov Robicu Se dalje pobirala mitnina in da se bodo ste-kali doticni dohodki v cestui zalog skladovnega okra-ja Tolminskega.
(Poslaaca Winkler in Goriup sta se protiTila 1. predlogu, da bi se namreL Nediska cesta pridruzila skladovnim; Pagliaruzzi, bar. Pino in Tonkli so ga pa zagovarjali.   Pri glasovanji je predlog obverjal.)
III.  Porocevalec dr. Abrara. Sprejme se na«rt postave zastran razdelitve obcinskih zemljiSc Skcrbin-skih u* Kraau.
IV.  Isti porocevalec. Potrditasc nacita po-stav, zadevajote razdelitev obcinskih zemljiSG v obft-nah Stanjel in Kobiljaglava.
V.  Porocevalec Winkler. 0 proSnji CerniSkega iapanstva za locitev obcra Sela in Batuj od sedanje iupanije in da bi se ustanovile skupej kot zupanija *ama za se prestopi zbor na dnevni red.
VI.  Porocevalec Winkler. Potrdijo se racunski sklepi zemljiScn* odveznega zaloga za 1. 1S75, 1876 in 1877 po predlogu financnega odseka.
VII.  Porocevalec Goriup, Pooblasti se dezelni odbor, da placa iz dezelnega zaloga zupanstvu v Gra-du 3 gl. 63 kr., mestnemu magistrate v Gorici pa 185 gl. 66 kr. kot odSkodbo za pobiraoje dezelnedav-Scine od pirau
VIII. Wiukler poroca v imenu pravnega odseka o nacrtu postave zastran cebeloreje.—Pri sploSni raz-pravi govori Pagliaruzzi zoper predlozen nafotter predlaga, naj zbor prestopi o njem na dnevni red. Po-slanci Dottori, Del Torre Winkler in vladni zastopnik pobijajo ta predlog ter zagovarjajo nasvetovano po-stavo. Povse zagovarja cbelorejo in dokazuje, da Lbe« la ne le ne skoduje ampak se celo pospeSuje rodo-vituost rastlin. — Pagliaruzzi-jev predlog ostane v maujsini.
Po prestopu k nadrobni razpravi sprejmeta se po kratkih ugovorih poslanca Pagliaruzzi-ja prva dva pa-ragrafa.—
Ker je uze pozno, predlaga Dr. Maurovicli naj se seja za danes sklene in nadaljna razprava te postave odlozi za pribodnjo sejo.—Predlog obvelja.
Glavar sklene sejo ob 9. uri zvecer.
IX. seja 5. oktobra ob 10. uri predpold. Potrdi se zapiSnik poprejSnje. — I. Porocevalec Winkler bere dalje paragrafe postave o cebeloreji, ki se po precej dolgi razpravi potrdijo z malimi spremembami. Postava obvelja tadi v zadnjem branji.
II. Dr. D e p e r i s poroca v imenu pravnega odseka o nacrtu postave zistran odprave Solskega doneska za normalni solski zalog in vpeljave solske davSeine od zapuScuu
Ker se pri sploSni razpravi nihee ne oglasi za besedo, preide se koj k specijalni debati.—Po Dotto-rijevem predlogu se zniza v §. 3 nasvetovana Solska davs&na od 20 na 10, od 25 na 15, od 30 na 20 od 35 na 25 in od 40 na 30 novcev, tako da se bo po tej postavi placevalo v Solski zalog, ce bo znaSaiaci-sta zapuscina od 1000 do 5000 gl. po 10 kr. od vsakih 100 gld.
>    5000   ,  10.000,    , 15   „    „       n       n     -
>  10000    , 20.000,    ,20    „    ,        ,        ,      ,
>  20000   „ 30000 „    , 25    .     ,        ,        „      . in od 30000 gl.naprej (30   ,    ,       „       n     „
Te davscine se bodo stekale v pokojninski zalog za ljudske uCitelje—in ti in njih vdove in sirote bodo dobivali iz njega svoje pokojnine in preskrbnine.
Kedar bo zalog v ta namen dopolnjen,—bode po-sebna de2elna postava dolo&la, kam se iraajo obrniti preostanki.
Postava obstojeca iz 14 §§. je sprejeta in potrje-na tudi v zadnjem branji.
HE. Poslanec Gasser poroca v imenu doticnega odseka o preuravnavi de^elne kmetijske Sole. —Zbor Bprejme brez posebne razprave sledefie predloge.
1.  Koncem solskega leta 1678-1879 ima nehati vino-kemidno poskuievali^e, ki je zdaj pridruzeno kmet. §oli.
2.  Potrdijo se nova praviia, po katerih se ima kmetijska Sola lofiiti v dva samostalna oddelka, vita-lijanski in slovenski. (Praviia slov. kmet. Sole priob-Limo v eni prihodnjib Stevilk.)
3.  Ta locitev so ima dognati uLe za Solsko leto 1878-1879 in praviia stopijo tedaj koj v veijavo. Za to bo dobival ravnatelj slovenskega oddelka uze z na-stopom novega solsk. leta dolofieuo opravilsko doklado letuih 300 gld. in tako potefie tudi kmetijskima oprav-nikama placa uze za Solsk. leto 1878-1879 ter bosta imela stanovanje in zemljiSCa, kakor doloCeno po pra-Tilib.
4.  De^elnemu odboru je naroSeno;
p. da razdeli uemudoma fyifyi posestva % TSemr
kar spada zivega ali mrtvega k njim, med oba oddelka in tako tudi niila in druge stvari.
b. da veli naglo preuravnati hi§o v St. Boku in tako tudi kmetijska poslopja za rabo obeb oddelkov kmet. sole, — pa da ne bo skupni stroSek prnsegal 4000 gld.,—tudi hi§o na posestvu za mesnicami naj da dogovorno s c. k. kmet. druStvom primeruo popra-
^»                                                                     .                          ,     .
5.  De2elni odbor naj pn vis. c. k.   kmetijskom
ministerstvu doseze, da sc zacetkom Solskega leta 1879-1S80 zedini vino-kemicno posknSevalisCe s c. k. svilorejskira poskn§evali3(:em.
6.  Doklerse to ne zgodi, ostane vino-kemicno poskuSevaliScc pod vodhtvom ravnatelja italijanskega oddelka kmet. Sole.
___________   (konec prib.)
Dopisi.
IZ Kobarida. It. (Izv. dop.) Bos«knsko zaseda-njc ima svoje ugodne nasledke tudi za naSe kiaj»k. Na vabilo povzetnikov Bnchi*r et Corap. so \\w prwl m«-secem dni tiije bratje Kranjci od tu peljali 300 de-lavcev v Bosno, kder izdclujcjo cestno cito o«l turik. Broda skozi Dervent do Sentjeva; prejeli so takrat 4000 gld. potnine. Ti delavci so porofali, da se jim v obce dobro godi; dclo ni te/avno, navadni ddavci dob6 po 2 gokl in cVz na dan, /ivez je v Oi'rventu po ccni: meso po 40 novcev oka (2l/tfunta). vino po 36 novcev liter; s prenncisceui so pn'skrblj«Mii. To ugodno porotiilo je izbudilo vm; tukajsnje mosko pre-bivaltstvo in ko je te dni doSlv zopt't (iOOO gld. pot-nine od iste tirmc Bucher, vzdignilo s«c je /opet nad 500 mo2 iz Kobarida, Livka, Kota, bliznjih bov^kih vasi in celo iz slovenske Benecije; Sc preteklo noftje odpotovalo 135 moz na vozovih od tod skozi Tolmin, Cerkno do ^kofjeloSke postaje, od koder se po /.clez-nici peljejo do Siseka, pottin na parobrodu po Savi do Breda in naprej, kamor ho nanicnjcui. In ne da bi mishii, da so uas zanuatili sa:ui navadni delavci, ka-tere bi prava isila v sve' gonila s trebuhom za k-u-horn; kaj Se! tudi sinovi najboIjSih kmcckih his in gospodarji saini 80 jo pobrisali z upanjem, da si, botli kot delavski nadzoruiki, ali z manjbimi podvzetji, ah s kupiijo v sedanjih izvanreduih razmerah tmbcio lepih novcev, ter jih potem sem prinesd v podpto svojim oslabelim posestvoin. Nekateri bi celo nic tic marali v Bosni ostati, ako bi jim opraviia dobro ka-zala. Dobro sreCo vsein 1
Ko piSem te vrstice, pelje se zopet kakih 20 krepkih mozakov veselo prepevaje niimohiSe; tigredo, kakor uie vec drugih, na svoje stroSke v Bosno. Tudi iz Vole, Rocinja in iz drugih krajev jib je uze mnogo z istim nameuom zapustilo doni.
Kakor sliSimo, so zdravstvene razmere med delavci Se zadosta ugodne — vendar so se od onih, ki so prvi odrinili uze Stirje z mrzlico domov vroili in eden iz Starega Sela je tudi uze uinerl. Za to bi se morali po naSem menenji le krepki, zdravi mozaki na delo v Bosno odpravljati in se tam ne prevarfino, ampak dobro hraniti; da v podnebju, kojemu Senisopri-vajeni, vstrajajo. Nekoliko poguinnih &nsk je tudi u2e pri naSih delavcih v Derventu; te perejo, peCejo krub itci. Edou bratov Kranjcev je sezidal tam na svoj racun vriiko pec za krub, katera mu gotovo ve-liko pouese. Treba poguma, podvzetnega duba in v-strajue marljivosti, potem u^egre. Preverjeni smo, da si bo marsikateri nasih mo^, katori so se uze poprej pri zelezuicah in enakib podvzetjih naucili, kako treba Spekulirati in ravnati, moSnico do vrba napolnil in na§e zenice, katere so pri odiiodu svojih moz in si-nov marsikatero grenko solzico potodle, se u2e tolaze, da pride skoro kaj novcev za „kobceu. To so bili zdaj res zanimivi dnevi, ko je bilo vse zivo odprav-ljajoCih se mo2 — zdelo se mi je, da celi Kobarid nekaka mrzlica trese, cudna zmes veselja in zaioati, nade in bojazni je razburjala vse druzine — in kaj bi govoril o ginljivih prizorih pri slovesu? He morem.
Zdaj je tu vse prazno in mrtvo — dilo moStvo je 5Io, ostali so starcki, otroci in zapuSLene zenice, katere se gotovo popolnoma ne utolalijo, dokler ne dobe porocil od svojib in pa, kakor sem uze rekel, kaj za „kohc6".
PraSate po uzrokih tako ogrorane izseTTlve do-ma§ib delavcev — potrpite do pribodnjid.
Iz Trsta, 15. oktobra. (Izv. dop.) (Demonstra-cije* — Nadvojvoda Albrecbt. — Petarde. — Poiar. — Tabor v Dolini.) Prav cedne reci se god6 pri Das v Trstu, Se celd tam, kder bi morala vladati dostoj-nost in resnost ia kder bi se moralo v prvi vrsti skr-beti za gmotno blagostanje prvega avstrijskega skla-diSca ob morju. PreSli teden bila je zopet enkrat seja mestnega stareSinstva, zdaj dez. zboia. Slisalo se je, da hoce nek slovenski poslanec spro^iti enak predlog, jkakorSnega je bii spro^il g. W. Bitter v Gorici, da namred zbor protustoje proti dejanjem one stranke, ki trosi izdajalske plakate in spuica bombe. Italijani to sluteCi, napolnili so galerije mestne dvorane, da bodo sikali itd.; a Se p»edno je mogel kedo sproLiti pmenjeoi predlog, viiel se je prepir mej pcslaucema
Widman in CgsoIo. Widmau je namree trdil, da se ima Trst Avstriji zahvaliti, 6e je postal to kar je in je nasvetoval, naj se nastopi zarad ^eleznice, ki bode Tr^t vezala po najkraci poti z Rudolfovo iolozniCno Crto, pot krotke peticije, in naj se v tern oziru po-pusti stara trma ki je le Skodovala. Cosolo se temu nekam protivi in se izrazi, da bi se stari Tr2aLani v grobu obrnili, ko bi vedeii, kako se stare pravice Trsta z nogami teptajo itd., na kar je zacela galerija plos-kati in klicati priznanjeviilno. Burno se je Se nekoliko debatiralo, na kar je predseduik sejo sklenil. A oblaki so bili uze polni elektricitete ; bliski so uze svigali in ker sc je zdcla novamost prevclika, jejmo-der moz, ki jp horol staviti predlog, za zdaj potrpel. Kaj bi sc v Trstu zgodilo. ko bi unu'iijeni predlog priSel na dan; galerija bi bila zacela sikati; vedina bi proti glasovala in vladni komisar bi bil primorau razpustiti zbor in vlada sama bi potem morula prev-zeti me.st.no administracijo. Kakor reci zdaj stoje se bo moralo prej ali sb-j tako vse to zgoditi.
A ivr se nij kom'uiia, n» fcateri gospodje, mestni o^etje, ki sede na dveh stolab, si prizadevajo, da ne pride na dan oni predlog, z lepoma in *(• /.nganjem se agitnje proti oneiuu predlogu, kateregu \\wv. zdaj staviti en po>!anec okolice. Slisi se celo, da pride na dan, ko s^e ima staviti oni predlog, nekoliko sto oko-licaikov na galerijo in pred ma^istrat, kot garda, ki hoce bianitt svoje voditelje v sliiniju napada od strani trza>ke drubali, in res je. bila iu« v nedeljo raztre->ena vest po celem me.itu. da d«ijdt« par tisor okoli-ranov v 'i'r.-t in napravi vi likansku dfinoii'»tr.u,ijo pioti Lahononi. /en>ke so se tiesile, nsina Ijiidji" so se bali ia se ni>o ititi upuli na nlk-e ; a uk<dirauov oij bilo. Vei.d.u p.i iz tfga l.Jjlio ra/vidite, da smo na \ul-kanu; en sarn predlog v dez. zboru znal bi bili uzrok hiide tepezke in hndega klanja, ako vlada nij zadofiti previdna in ne preskrbi, da se oni italo-semitski dru-hali ne zajireOi 0 pravein ca>u zlobiia nakana in vs«» kaze, da tuk. vladni krogi mislijo na eneigic'na sred-stva, ki pa nteghejo le po tern husniti, ce bode kaj sisteuia v njih in ce se bodo v prvi vr.-»ti vpirahl na povzdigo oin'ga uarodnega {eleinenta, ki ima pravico do gospndarstva v primoiskih pokrajnah.
Siuofi dosel je .sem nadvojvoda Alhrccht in I njim tudi nadvojvoda Fridrich; tudi ta dva ud.i ce-sarke hise pozdravili m Labuiii s jait.«rdanii, kajti v nod pocilo jc. vec petard. Nadvojvoda je bil danes zjutraj pri slvvesnosti spuscanja v tnnvji* vojue oklepnu ladije BTegethofJ v Miljali, popalitdan pa je obiakal bolnike v bolnisnic.i in pregludal tukajsnjo po^adko.
V poudeljek zjutraj ob 5. uri zbudi me strel in trobentauje iz spanja, vstanein, pogledam skoz okno in vidim, da je vsa streha bliznjo veiikanske vojaske bolnisnice v plamenu: grozen prizor! Burja jo bila z dezjeiu, kar je plameu se bolj razuetavalo. V bolnis-nici bilo je mnogo ranjetiib in bolnih vojakov, katere so vojaki hitro prenaSali na ulico in od tam vblistoje hiSe, ti reveii vsi prepiaSeni, premoeeni so ganili srea vsacega, kedor jih je videl, in res so prvi triaSki go-spodje posiljafi koC-ije po te uboice in pripeljati pu-stili na svoj dom. Par tisoC vojakov je doSb v bipu na pomo6 pozarni strazi, ki je urno zajezila staiSni element. Vojaki nosiii so pohistvo iz bolniSuice v bliz-Djo yojaSnico, metali skoz okna perilo, ljubaice ltd.; bila je velika muozica vse je -gomezlelo-; pri vsein tent pa je vkdal aajlepM red in ob 10. uri je bil ustavljen plamen. Zgortio je celo podstreSje oblirnega zidalisia in mnogo perila, ki se je nahajalo v podstreSju, Skode je nekda za kakih 80 do 100.000 gold.; k sreSi pa je bolniSnica sezidana na obokih, kajti drugafie bi bii tak polar nastal, da bi bilo gorelo par dni in da bi bilo §kode blizo 1 railtjon. Pravijo, da se je ogenj vnel v nekem dimniku, a navadua rjudaka govorica podtika ta polar zlobnim Lahonom ia pojdite prepricati staro babico, da to ny res!
DroStvo BEdinost8 sa je zdaj naenkrat mo6no predramilo; odbor je sklenil v seji 11. km., da bode Tabor v Dolini v Istri, 2 uri od Trsta dne 27. t, m. Na dnevnem redu tabora so sledefie tocke:
1.) Adresa vdanosti na Cesarja in protest proti rogoviljenju JLahonov na Primorskem;
2.) Nasvefei in sklepi, kako bi se dalo pospeSa-vati gmotno in du§evno blagostanje slovenskega naroda sploh in primorskih Slovencev Se porsbej;
3.) Nasveti in sklepi, kako bi se dalo povzdigniti Solstvo na Primorskem, posebno pa v Istri;
4.) Kasveti in sklepi, na kak najceneji in naju-speSneji nacin bi se dale pogozditi mnoge golifiave na Krasu in v Istri.
Tabor bode aa glavnem trgu Doline in za6ne toc"no ob 21/2 ure popoludne. Mej tockami bodo pe-vali mnogi pevski zbori trzaSke okolice. Odbor zeli, da bi se oglasili govorniki od vseh strani in se nadeja, da bodo posebno mnogi rodoljubi iz GoriSkega poea-stili Tabor se svojo navzoCnostjo.
Tabor bode velikansk, ljudstva na tisu5e iz Istre in trlaske okolice.
P. S. R^tvnokar smo prijeli sporo5ilo, da je tabor v Dolini uze od vis vlade dovoljen. GoriSki Slo-venci pripravite se na prav obilno v de'elitev! V prihodjem lisiuve(i 0 tern presanimivem taboiu. Bog im BJBdinostttl
36
Politidni pregled.
Ministerska kriza ta- in mistran Li-tave ni §e re-sena. Be Pretis od cesarja po-zvan, da sestavi novo ministerstvo je nokda na-logo pogojno sprejel, da se hoce namrefi poprcj prepricati, ali se snie v vseh bistvenih stvareh zanasati na ustavoverno stranko v parlameutu. Ko pride tedaj 22. oktobra drzavni zbor skupaj, bo se poslovato sedan je ministerstvo in se-le kedar bodovprvih dneh khibi I)e Pretisov program, kojega jim pivdlozi, odobrili. loti se on ustanoviti novo ministerstvo; ce si pa ne zago-tovi dolocne veC'inc, polozi castni mandat, kojega inn je dal vlariar — in potem je najvrjetnejse. da pride vsaj zaeasno na krmilo grot* Taafte z burokraticuiiu mini>ter>tv«an.
H. oktobra je bila na Dunaji niinhter*ka konfcrvucija pod t'esarjetim pivdscdhtvom; de-lezili so se je tudi «-kupiu iutni>tri in l>e Proti*. Grof Karolyi je inn novan za avslro-ojjeNiega poslaiiik* mi angh'^M'in d\oru. grof I! i' u s t pa je prenieseen v Pariz.
Veiiko hrapa v v<eh a\ >traj^kih li>fill so naredile ovadbe <Jra*ko ..Taico-poste", p*> kate-rih bi se Ml inlni-ti4M»i pred-ediuk knc/ Aiut-sperg v pogovnni z undmkosn <i. T. P. i/ra/il, da j*- d'#*»ga p'»r.ivii.»\e z o^r-ko v dr/.i\ii»*ni zboru muogu Mala in da so opozieijski iisti denara dobivali. da -o molOali.
Knez Auer>iMi%' pa v pi-mu do dr. Ktvh-bauerjt zanikava odlueim, da bi on kaj taeega o dizavnem zboru mi-sil. ne pa da bi ga m» y pogovorifi |Mi<lk«|»lji\*»-*ti dobil.
Vei- de/,eluih /borov. ift*-j njimi tudi duiiaj-ski, je enako (i<iri>ktiuu skbniio petieijouirati, naj se po-iltm tegali/»»vanje ndpravi in naj se tulerusf vu po pMuinrm potu zopet ineje postavijo.
Javno nn nnnje zoper M>h n^kt* t-kupariju m» je tudi v uuii-kib krngih k dnbremu za>uknilo. — bojazeu zaradi -tavansko preponderance v Avstriji ne polega. Xi'mtko-demn.kraticii" drustvo na Dunaji je n. pr. te dni v obenem zboru spiv-jelo sledece rwolnrije: 1. Dru>tvo graja. da bi se na&a vojska iz B»»>ne nazaj poklieala, ce ni drzava popolnoma od^k^ulovaua za vse svoje zrt-vc: — 2. V* dunarnem vpra^auji bodi zavaro-Tftiia kompettiirija avstrij-kemu parlamentu; obe drzavni polovici imati skrbeti, da se zalozijo vsi stroski za okupaeijo. — 3. Italanska zbornica ima skrbeti. da se organizacija v .Uosni tako iz-vlmIi* in nje drzavnopravni polo&ij tako dobiei. da bodo interest skupne avsiro - ogerske drzavc neprikratcni.
Hrvasksde/. zM»r je kljubu hudnnu na-pro-tovanju od vladwe strani z vscmi pruti sedmini glasovi sprejid nasvetovano adreso. Ban se je posebno prizadeval duseci, da bi se v Adresi ne izraziia ze'ja po zdruzenji Bosne in Hercegoviae s Hrrasko.
Da so se ruske voj>ke zopet pomaknile proti Carigradu, to je vse Siovanom sovraino ea-sopisje stra>no razdrazilo. Kakor iz enega grla upijejo zdaj: Knsija je nrelomila Berlinsko po-godbo. bajd po njej. — Vse kaze, da bo v Orijentu zopet zagorelo in da ne bo konec ho-matij, na Balkanskem polotokti, dokler ni polu-mesec popolnoma prognan iz Evrope in Turfiija tazdeljena. — Prifiaknje se, da napov6 Orecija prav v kratkem vojno TurCiji.
Nadtt postage o debelarstvu.
(sprejet v II zborovi Seji.)
§. 1. S ebelarstvom sme pefiatt se, kdor hoCe, da le se drzi zapovedi te-le postave.
§. 2. Navadno ni pripuSceno postavljati cbele ma* nj, ko 10 inetrov, daleC od kake javne poti, koder navadno ljudje liodijo ali 2ivina, ali od katerega le§ke-ga (tujega) stauovali§Cas hleva (§tale), dvoriSCa ali hi-Inega vrta; smejo se pa postaviti, 6e letajo naj ma-nj tri metre nad omenjenimi prostori, ali pa, 6e je med temi prostori in 6belnjakom kak zid, kak gost zasad ali kaka enaka pregraja naj manj tri metre viSa od imenovanih prostorov. zlupan sme z ozirom napo-sebae razmere dotiiuega kraja omenjeno daljavo tudi
zmanjSati, pa ne pod tri metre, in mora ta v obSini naznaniti.
§, 3 Cbelar sme postaviti Cbele na raznili mestih katastrahie (davkovske) obfiine, Ce je dokazal, da je to potrehno, in fie mu je ?aipan dovolil. 2upan mora v obLini tovoklicati.
§. -1. Zupan mora na zahtevanje d«lei?nikov, potem ko je praSal izvedence za mencnje, znizati Stevilo do-maiih panjcv, ko bi to stevilo bilo ftbelarstvu ali po-ljedelstvu v skoilo.
§. 5. Cbele, ki sc iz vnanjib krajcv pripeljejo v kateio katastralno obiino samo na zaOasno (medono-snoi sponiladansko, poletno ali jesenko paso, pa da jili cbelar ne inisli stalno tain pustiti (vnanje—tuje— obele), inorajo z zupanovo dovolitvijo postaviti se na takeui nu^tu, da so na vse strani od domacih ali od «bel sosedne katastralne obcine, pa tudi od tujih ebel, v to ali lino obi-ino ze poprod pripeljanih, oddaljenc naj manj I'Juii nn»trov v ravnini, na grii.ih (brdili)pa naj manj Ihhi mi-Uov. I/jcmuo sine zupati omenjeno daljavo za tretjino zniaiijsati, ako w, glode na to, ali ji» /*' v olaini vef ali manj domaiMli ali vnanjib find — ni bati, da bi tern Abelain bilo to na Skodo, ali, ako k teinu pritnlijo obelarji, kati*rc to zadeva. Kar jo /iipan na podlaci tega paragrafa dolodil. mora v obi'ini ua/iiauiti.   •
ji. <1. Ako so katiTo b'to take izjemae ra/mere v ohf-ini, da si« je bati, da vtegiu* vinoreji ali satljo-reji ti^te ali katere ^»>edne olu'ine nastati znamenita ski*.|a. in, ako poljedelei s teni zadeti, zahtevajo, mora /iipaii prepovedati. vnanje i-bele pripeljati tje nil -Msvi-tio paio. Ako pa nastane ta skib se le potem, ko >.» vu ii.je eSdi* /¦• pripeljane. ker je nainrec eve-tj<, ki j.m j*' /a paso piitrcbno, znabiti ze pokoiieano. ali. ako je >koda ze >lnijt>na, moral bode /iupan na zalite\an.ie dile/mkov /iipovedati. da se tuje (%>lebr2 pivhtavijo. ali, »'e je treba, iz ubeme. spravijo, in si-rer. kakor jt« uevavnovt veea ali maujsa, ali vse, nH nekuj ti'h i-hl; naj popred pa t'ste, ki so bile pozn je, ko driifce. tje pripeljane.
%. 7, V\ Mianje I'lude, postavljene v oknliei kake obeine Cs, I ). ima dotima obrina pravico, doloeiti in P'linrati uaklado, pa ne vis^o od n mtlduv za vsakpa-nj in ?a \: ,iko pasiio dobo. Ta naklada se mora, ako «Inlir to /abteva, piimerno znizati, o/iroina, povrni-ti, ko bi >e !>ilii po ?. :». /upovedala odprava vnanjib <:b<l pred koiuetn pasue d'jbe,
S. a. V vai>tvu bistnih ebel proti ebelani roparicam dru/ih ebelarjev je ilano posestniku uuili prvih na vuljo, da vzroke ropauja, ce so ti vzroki v njegovNi paiijdi. sam odpravK in povrh tega, ee je treba. tudi nw kar bodi primvriicgA v ta nauieu napravi; niknkor p.* ri ni piipuSfeno, cbule roparice poloviti, poSko-doi.it! ali potuoriti.
§. 'J. Ko bi kak cbelar imel opravieen sum, da njegovc ebele na rop letajo in da jili o tej priloioo-sti kdo lovi, zavdaja jim, ali kakor koli jili mori, sme /ahtc'»ati. da vprico njega zupan s kakim izvedencem vred panje, katere Cbelar pokaze in kjer mu po njc-govem menjt nji cbele lovijo ali more, po dnevu pre-lsce. iu to brez vsucega ogibnega odloga, pa ne, da bi se dalo to dotieueiim cbelarju pred Oasom na zna-nje. Posi^tsiik ti>tili panjcv, ki sc iniajo preiskati, uiora navadno tudi biti povabljen, da pride k prei->kavi. Ko bi se pa, ker bi to ne bilo mogolc, mora-la piei.-kava odlo/iti, ali, ko bi biia kaka nevarnost, da se pivi^kava ne opravi, mora zupan poklicati koga diuzega iz ujegove dru/ine, ali kogar bodi, ki je spo-sobenf varovati njegovo korist. Posestuik preiskanih panjev. oziioma. zastopnik njegnv, mora, ce je potreb-no, da se i/.ve. kako stvar stoji, pustiti, da se Cbele, ko grcdo iz panjev, polrosijo s krednim praaoin, in Cv fo se v preiskanih panjih ali blizo njih naSle od-prtu po?ode z inedom ali kako drugo sladkarijo, mu-dovoliti, da se v/.ame. ako nasprotna stranka zakteva, o;i tel- nci tobko, kolikorjezadosti. da se dajo preiskati, ali je v njih kaj stiupa. ali ne. Xadaljno po-stopanje v tern primerljeji, kohkor se ne da na-nj obrniti obfini kazenski zakouik, vrSi se po dolofibah veljajocih za preiskovanje in kaznovanje poljskih pre-greSkov (§. IB).
§. to. Okrajna politifina oblastnija ima v svojem okraji. potem ko je zaslisala v zbor sklicana zupan-stva, postaviti in v prisego vzeti potrebao Stevilo iz-vedencev, da povedd svoje menjenje v uradnih obrav-navah po pravilih te postave. V valnih primerljejih poklifeta se dva izvedenea, v manj vaznih pa en sam. §.11. Prito^ba zoper razsodbe in odlofcbe 2upa-nove gre pred into politieno oblastnijo, pod katero je neposrednje dotifina obfiina glcd»& izroCenega (pred okrajno, oziroma, de^elno oblastnijo), in se v sSupaa-stveni uradniji al pismeno izro6i, ali pa ustno da na zapisnik, in to v Stirih dneh od dneva, katerega se je razsodba all odlocba vroCila, ali pj* od d»eya, katerega se je v obemi razglassla. Kedaj ima pritozba imeti odlocivno mod, dolofiujejo dotidna obfina pravila. Okrajna obJastnija sme, predno priMbo razsodi, «e je treba, dati pra§ati, ali pa sama prasati za menjenje druge izvedence.
a 12. Razsodoe m naredbe potej postavi semo-rajo pospeiiti in, ako gre za kaij nujnega, fie je le mogoCe, koj tisti hip storiti,
f, 18, Zapovedi in prepovedi dane na poilagite
postave izvr§uje 2upan s tistimi postavnimi pomofiki, katerih se posluzujejo politicne oblastnije, kedar rabijo izvrseyalno oblast
§. 14. Prestopki te postave, kakor tudi prestop-ki posebnih zapovedi in prepovedi danih na podlagi te postave, dalje po§kodovanje Sbelarskih priprav, fibel, njih rojev, njihovih izdelkov — ne gled6 na to, ali so te stvari na polji, ali ne — sodi se po postavi od 18. marcija 1876 (§tev. 11 deZeln. zakonika) zadeva* joCi varstvo poljskega blaga, kolikor se ne da na-nje obrniti obCnr kazenski zakonik. ___§._i..5.._Ce_se.jLdor polasti tujga prostora, da postavi tje doniace ali vnanje Cbele, ce roje domaCih (v;bel po tuji zemlji zasleduje, ali 5e se tujega roja polasti, obrnejo se na-nj dolo5be obfinega driavljan-skega zakonika, kateri velja tudi za vse privatno-nrav-ne razmere zadevajoCe cbelarstvo sploh.
§, Tist! dan, ko zadobi ta postava moS, nelia veljavnost vseh zapovedi zadevajoftih ibelarstvo, kolikor so te zapovedi uravuane no tej postavi.
§. 17. Ministroma za poljedelstvo in za notranja opravila je naioCcno, da imata to postavo izvrfiiti.
Razne vesti.
lOIKlOVVLCEM! Ker 8© je mnogo mo-zakov iz Kobarida in oudotne okoljce podalo v Bosno, je odbor c. kr, kinetiJHkcga drustva Kklenil, da ima biti namenjeni za Kobarid od-loeeni It duevni poduk o Had.jereji in kmetListvu v VOtfoK in gWr 2S. wUnU. CvL M• "5 Je v Yoltah. kot nvmWM poUedelikili ohm nadejati obilniie udele^itve kmetovaleev.
€. k. kinetiJHko drufttvo,
Tabair v lempasu. Prihodnjo nedeljo obha-jamo desetlleo in spomin slavncga taborja v Samnasu, ki je tako navduSil narodno ^ivljeuje posebno v Go-riiki okolicl. Sliiimo, da bodo nekterl rodoljubl ob-hajali desetletnieo v prijateljikem krogu, DoSel je nam tudi telegram te Bovcas
„Spotninjamo se desctlctnico tabora v Scmp&su: Zivila Slovenijat                      Bovikl narodnjaki,,,
Slava Vam, Boviki p.catrudljivi cuvari naie sveto narodne stvari I
Mill darovi: N. N. iz Bilj daruje 1 n. 80. za ranjene vojake.
Od gosp, zupana Petelina te Komna prejoli 48 gold, za uboge druzlne rcservistov in ranjoncev. Darovi so nubrani od rodoljubov komensko obfiine. Dotu'tjo svoto uzt vCeraj oddali dotiCaemu odboru, ki bo objuvil iinena darovateljev,
De2elna kmetijska Sola v Gorioi: Vsled sklepa leto§njega dc^elnega zbora ima biti sloven* ski odred dezelue kmetijske Sole popolnoma samo* stalen, neodvisen od italijanskega ravnatelja, ima &vo-jpga vodjo, ufiitelje in vrtnarja, svojo kmetijo.
Dc^elni odbor je v odborovi seji 11. t. m. skle* nil izroLiti vodstvo slovenskega odseda kmetijske Sole in kmetijo g. prof. PovSe-tu, ki te dni prevzame vsled tega vodstvo slovenske kmetijske Sole. Ob enem je dezeliii odbor odlo6il slovenskemu odredu: poseBtvo de2eli od c. kr. kmetijskega druStva pripuSceno in en del polja na posestvu „pod Turnom" k#eCe ob ccsti proti Sv. Petru, kakor mu bo odmeril tudi po-lovico travnikov pod Kostanjevico in ob Vipavi pri Peceh in polovico gojzda v Starigori.
Da ta sklep vis. de2elnega zbora vsakterega rodoljuba razveseliti more, je pa<5 jasao, zato tudi mi ne bomo o tern za slovensko kmetijstvo velevalaem sklepu drugega rekli, kakor: Bog daj sreLo in srefien vspeh pa pogura ter neutrudljivo mailjivo delovanje slovenskemu odredu, da se vresnici veadar enkrat obiua ^elja, to je, da bo slovenska kmetija kmeto* valcem zgled in srediS^e, iz kterega bodo lehko dobivali slovenski gospodarji 21ahna.drevesca, trte, razra Bemeua i. d.
Dezelni poslanci so sprejeli od delelnega glavarja ?!edeco pismo, Velecastiti gospod! Njegovo Cesarsko in kraljevsko apostoljsko VelicaastVo je z najviSim sklepom od 6. t. m. blagovolilo z dopadajen-jem na znanje vzeti grajo, ki jo je izrazil dezelni zbor pokneiene gronje GroriSko—GradiSke proti Avstrji sov-rainim demonatracijara, ki so se v novejem casu do-godile na GoriSkem — ter poslati po Nj. V. gospodii ministerskemu predsedniku naroCilo Nj. L. gosp. na* mestuiku baronu Pino—u, da mi naznani eesarsko priz-nanje za lojalno in patrijotiCuo izjavo de2. zbora v seji dne 28 pretek. meseca.
Prav radostuega srea Vam naznanjam. veliCaftt. gospod, to preprijetao vest, ki mi je doSla pismom Nj. E. gospoda Namestnika od 20 oktobra t. 1. Stv. 2442 P ter Vam ob enem izrazujem svoje odliftao spoStovanje tr Gorici 11. Oktobra 1878. Pajer, de2. glavar.
Nesreda v Zgoniku, na krasu 5. oktobra je A. MiliC MladeniC 18 let star padel podvoz, nalozen z lesom, Reve4 je takoj mertev ctstal, ker ni bilo ^a« dosti pomocil da bi ga bili naglo refill snod voza,
Podpisani odsek c. kr. kmetijskega dru§tva s Gorici si Steje v cast vabiti k zboiu, ki se snide v dra&veni pisarai dne 21. t. m. opoldne gospode drus> venike spadajofe k odseku iz Gorice in okolice, da izvoiijo v glavbi odbor 4 odbomike.
Odsek kmetijskega drastva V Gorici 14 oktobra 1878. Nacelnik: Coronini.
Slovenci! Doe 19. novembrat. ]. obhajal bo veteran mej slovenkimi rodoljubi, g. dr. JanezBle-weis, svojo 70 1etnico. Vsi Slovenci hoCemo ta dan slovesno obhajati.
Yodo v Save nositi bi se reklo, naStevati zaslu-ge g. dr. Janeza Bleiweisa za slovenski narod. Zane-marjen in zapu&en je bil ttas slovenski narod, kakor inalokateri v Evropi, §e pred 40 leti; lastni sinoviso se ga sramovali. Le piclo Stevilo moz nij obupalo nad njegovo boljso bodocnostjo, in mej tistirai odlikoval se je uze v prvej dobi narodnega gibanja dr. Janez Bleiweis.
Od tiste dobe do denes neprenehoma deluje za vaestranski napredek naroda.
Vsi rodoljubi prve dobe naSega probujenja, ki so se Ctttili zmozne, zbirali so se v svetiSCi njegovih BNovic", in budili nove mod, budili iz spanja celi narod. Z „Novicarai" se je temelj polozll slovenskemu tasnikarstvu, slovenskej literaturi sploh.
Poleg BNovica je dr. Janez Bleiweis deloval tudi na druzih potib za povzdigo slovenske literature :zna-ne so njegove zaslage za slovenski slovar in za slo-veusko Matico, katerej je Se denes predsednik,
Iskreni in globokomisleci rodoljub, dr. Janez Bleiweis, je tudi sprevidel, da slovstveni napredek naroda ne zadostuje, ako jednakomerno ne napredaje na go-spodarskem polji. Zato je v „Novicab" ljudstvo pudu-ceval v umnem kmetovanji, in „Noviceu so pripomo-gle dosti k gospodarskemn napredku naSega kmetij-stva. S tern si je g. dr. Janez Bleiweis najbolj prido-bil zaupanje ljudstva, ker je v njem spoznalo pravega svojega prijatelja.
Ko se je pri6ela v Avstriji ustavna doba, videli smo, da je njegovo delovanje od prve dobe ustavne-ga zivljenja v Avstriji do denes bila nepretrgana vrsta trdih in neutrudnih bojev, pa tudi mnogih britkostij, v katerih je kakor skala stal na§ dr. Janez Bleiweis "nasproti vsem viharjem, ter branil pravice slovenske-ga naroda, kateremu je veljal za voditdja, in hvale-zni narod mu je pridejal lepo ime »oLetaa svojega. Nebvalezni bi bili mi. ako bi se vsega tega ne spo-minjali na dan, ko dopolnjuje ono po svetem pismu le nemnogim izvoljenim na.nenjeno visoko starost, nam-reC svoje 70. leto.
Zatorej vse Slovence pozivljemo, naj se pripra-vijo za slovesno praznovanjc dne 19. noverabra, vred-no in dostojno slavnemu nasema dr. Janezu Bleiweisa!                                                 ODBOR. V Ljubljani 17. oktobra 1878.
Trino poroSilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu 10. oktobra 1878.
Od zadajega sporoCila se nijso razmere, ki ta-rejo kupcyo skoro cisto niS spremenile; zunanjim homatijam pridra2ile so se Se domace, kot sad nena-ravne politike, in tako tavamo naprej nevedodi, kaka osoda caka naio trgoyino, obrtnijo in sploh vsako podjetje. Zalostne so razmere, v katerih si mora de-lavec, trgovec in vsaka poStena dusa svoj kruh pri-dobiti, da zivi sebe in droge in kam more vse to pe-
Nij Juda torej, Se trgovina in obrtnija ne moreti t yspehom napredovati, posebno pa na§ trzaski trg, kajti severae nemske lake, ki uzlvajo neopravicene privilegije konknrirajo nam uze pred nosom, posebno v kolonijalneni blagn; to je sicer zalosten, a zarad tega Italijani na eni, Nemci na drngi strani napeija-vajo svetovno kupdijo na svoj mlin; a mi roke kri-zem drzlmo, zanemarjeno edino Juko avstrijsko sve-tovnega pomena; nase mesto mora §e zmerom cakati konkurencne zelesnice, ki bi naio konkurenfcno mo5 okrepcata.
Kava—uze mnogo casa skoro brez spremembe, cene pa vtegnejo brcfe poskoaiti, nego pa pasti, posebno pa. kar je skoro gotovo, ce bode postala z no-vim letom carina visa*
Bio f. 85—f. %, St. Domingo f. 95—f. 141, Java f. 110—f. 130; Malabar plant, I 125—f» 145 — Malabar nat f. 108 — f. 118, Ceylon plant, f. 128 i 156, Ceylon nat. f. 90—f. 114, Perl f. 165—f. 170, Moke f. 120 — 130, Sladka skorja f. 65, nageljnovi eveclcl f. 65, poper I 44—f. 46.
01 je—skoro brez spremembe, kupaija mladna. posebno v fiuih sortah; ker je nekda letna bila prav dobra, smemo br2e nadjati se ni2ih; nego vi§ih cen. Jedilno olje f. 50 do f. 56, namizno St. Angelof. 70 do f. 78; francisko Aixf. 82; kotonovo Bristol dva-krat rafimrano f. 50, navadno f. 45, laneno f. 45.
¦Sadjc—Vkljnb nizkim cenam, je vprasanj* po sadju le zmeioin redko; nekoliko poskofiile so tige v yencih in v sodih; rozici pa so postali silno dragi m novo blago je skoro slabse nego staro.
Ro«6i 1 13.50 do i 15, fige v vencih f. 15.50 v sodih f. 18, gmirnske v §katljah f. 45, lemoni f. 8 do 10 zaboj; rozine f. 26 do f. 32, cvebe Elem6f.22 Ccsm6 f. 2f, grozdige (opasa) f. 14.50 do 15.50, si-cilsko f. 32.
Ri2 — §e zmerom btez spremembe. Italijanski velja i 19.50 do f. 23.50, Sangoon I. f. 17.50, II. f. 16.50.
Mast in 3peli. Zarad pomanjkanjablaga pora-stla je nekoliko mast: lepega, debelega5peha primanj-kuje, posebno marka wSAnchoirtt, katero blago je dosti in zatorej po ceni. Spek v zabojth velja od f. lido f. 50, po debelosti; mast anglezka fina pa otl f. 51 do f. 53.
Petrolij, nij bil skoro Se tako po ceui, nego je zdaj, visokih cen par ne Ytegnemo inieti letos; denes velja petrolij v sodih f. 13.50.
D o m a c i p r i d e 1 k i. Fizola se ponuja od vsih strani in nekatere sorte skoro cenoje tukaj prodajajo. kakor v notranj&kem. Rndi>L t\M velja tukaj f. 10, enkrenee f. 12, bel f. 10, rumen kanarin f. 12, zelen f. 10; kak razloivk mej letos iti lani? suh« sUvena-vadne v sodih f. !> do t».5»; brdske oljupliene f. 2h do f. 30.
LISTNICA UREDXISTVA: Oospod Albinos: Va.'.o iio<ilaii» prejeli: No moremu spn-ji'ti, k«?r je silno ojitro. nw<ttljiv», ko tresto sami, da jo urcdnistvo tudi poslano iz Ko»tn:i od zupunstvu in gj: duhovnifcov z*-It> zt-lo okr*j5«Ii> in i»et"i did izbrisalo. Nam je nuir za pnivu-m) ntvar, pa Htrasti no inon-mo odpirati prontom v listn. >'•' zatii«rite. d:» ne priobiiino te-d»j VaScga poidancgu, kh»ro ima tinli tviij dobn-ga in pravir-nega, pa je prevee os«dji>nu 3 titrastno ptdemiko.
Sploh prosimo vse p. n. wlovensko obfinstvo, da nam nn posilja strastnili dupisov, ki le razilirajo nwnto, da bi kn-pili bratinski cut in slozno jiiol-, ktere toliko pi>trebujo n«5 narod,
LISTNICA OPRAVNI.STVA. (Josp. V. Zirga v Koprivi prijeli 4 gl. 50 kr. za leto 1S77. —
Gospod I. k. v Oergarju: Prejeli 1.50. Pa vendar imanio mi prav, ker list velja 1. 51) in ne .'{ gl. Haj iii«nie od Vim prejeli nikdar enake ponudbe. Prav tako g. II. v Kalu.
Razpis.
Razpisuje se sluLba asistenta-«6itelja na slovenskem odredu dezelne kmctijske sole v Gorici z letno plaCo od 700 g!d. in 100 gld. do-klade za stanovanje, dokler se mu ne odloci v zavoda primerno stanovanje.
Po enoletnem dobrem sluzbovanji ima pra-vico do stalnega namescenja ter mu gredo tudi petletnice po 10%, kakor tudi ima pravico do sistemizovane pokojnine.
ProSnje, v kterih naj se doka^e sposobnost za to sluzbo kakor tudi popolno znanje sloven-seine se imajo vloziti do 31, oktobra t. 1. pri deMnemu odboru v Gorici.
DE2ELNI ODBOR V GORICI
dne 11. oktobra 1878.
dez. glavar: Pajer.
Razpis.
Orglarski i/Jelovalec
Razpisuje se sluzba pristavnika (majerja) na slovenskem oddelku dezelne kmetijske sole v Gorici z letno placo od 400 gld., prostim sta-novanjem in 5 arov vrta.
Pristavnik ima vsa opravila na pristavi o-skrbovati in voditi u^ence pri delu na pristavi. Prosnje za to sMbo  sprejema do 31. oktobra t. 1.
DE2ELNI ODBOR Y GORICI
dne 11. oUobra 1878.
dez. glavar. Pajer.
SHirfcirnj-------'=i Wif empfebIeni^s^:--_
^^gals Beatea und Preiswiirdiflsteip
Die Regemnantel, [ "VTagendeckea (Placto). Irilenibpa, MlslsSe |
___________~= der k. k. pr  Fabrik =____________
¦ von M. J. Elsinger & Sohne B
^^  in Wien, Neitbau, ZollergaBse 2,'* HH
I   Lieferanten de» k. und k. Knenministeriuma, Sr. Mtj.   I |       Kriegsmariae, virter Hum«nitSt»anstalten etc. etc.      |
Y Y Y H
M H
Peter Potoenik |
se priporofia Cast, dnhovs^ini, obCir.am, Sp in prijateljem muzikc za izdeloranje in gy popravljanj<> cprkvcnih «r«rcl, IFarnionin- r?p mov, ^lasovirov in druzih \z ltsa delanih Jy miizikalicnih iu^triuiieiitov (Strrichinstni- PJS niPnte) in xa<;otovlja za i/vcr^tno ds>bro Jpj delo, za liitro postrcxho kakor tiidi j>ri- fjtf nuTiio cfiio.                                                Jh
Pri uteni je tudi en iilasnvir na pro- IjS daj, kutt're^a prav ve>tim priporocam. JJ| Kedor %n zeli kiipit %n do)»i za priinrrno S? ceno in tudi, ako se uo^odimo, proti plaei JL v ratali.                                                      !!S
Stanovanje: ^lodiske ulire na stan Jnjj posti pri tloh. (Coutrada Teatni, nisa K$ posta veccliia.)                                            ffi

St. :;:jo
Razpis uciteljske sluzbe
III. verste v Klanri, l.oki (Loiuhv), Ko-bedu in v Montu (Monte) s«* slov. lu'iiuu jezi-koin. Postava od :¦). noveiuhra 1HT-1 dolofi v razpisanih sol^kih obi'inah III. vciste 400 gld. Ietnc plat'e, pravico do po.stuvuih doktad in sta-novanju ali dolocon«t odskodnine.
Uze sluzeci ufitelji naj dopoiljejo prosnje s potrebuimi dokumeuti po predfttavljeni oblast-niji. sicer pa naruvnost suM. najdaljo Atiri tedue po prvcia objuvu.
C. K  OKRAJNI SOLSKI SVET
v Kopru dne 8. sept. 1878.
¦.#*#-¦ ¦ .#.#.#.#:¦:•.#.« ¦•# # «
Jako  znamenito! Antit'pilcptii'inn,
pripimiocektikateregaiij zdrnvni-ki ^oljaki [u,t:!-ktii:iH ter t>p^/.iiali. d'.i j<: izviren in da/druvi n.;j-t'.av.iv]^) vaek hule/ni
3Elx> i I o p.s iJ o, 1> o >> j a«« t9
pa tudi vse li«U>/ni na t'lttnicuh a!i m>rvi!i. Ta pripomocek je jako pinnetiljiv za v^; !xdmk«', in je uZe na tisuce o-el> o/d:-.)\il. k.tr ji- nedtitaliljivrt re^-niea. Skoro v-»i i-asDjn^i inostr,tniki in dom.u'i s<> to zdraviio pripi»rotali. -- V /n'wyAi j>-.! fi hteklcnie t. navoiWra za rabo <idp<»<l:iiiM Maue i-> iVank. ali -Jomark. ' t'speh je garanfinin.   -   V i'vanredt:!!:   -!:n:ajih  naj
se jenilje dvojna dn/;i. Xarocila in p'onudbi*   u«ij s>! jc^Ijajo (jlaMtej zalo^t
€. F. KIUCHNEU, Berlin, SW. Jeru-salemerstrasse X. 9.
Vazno oznanilo.
S pomoejo slavnoznanega pralm Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutili,   in ne da bi se motil z umetno zlozenimi stroji. napravljati P1VO, odlifino po svojem okusu | in po zdravstvenih lastnostih   in  ml  nize od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem. in sicer prav po ceni,   kajti liter stane,   fie se   vsi stroski \racunijo, samo 14 centezimov\ Navadna cena zaboja za 125 litrov   6 gld. »       ,     60    »        3    „ »       .     BO    ,        2    „ (Prosto poStnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je  prav  razumljiv podnk,   kako se ima ravnati,   kar je tako lahko, da se ni mogode zmotiti. KaroCuje se pri
0. Perino in Coggiola (Italia).
mwm to 0«goyoroi urediuk; MXOH f^IJANI. — Tifkw; MAIUNa t Oorici,