100. številka. Trst, v torek dne 5. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, <¥b 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta I K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. Po tob&karnah ▼ Trstu se prodajajo posamične tevil ke po 6 9 to t (3nvč.l; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Stasito političnega društva „čdinost" za primorsko. V edinosti je moć I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Posilana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd-, se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vam dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Kolin piccolo it. 3, XX. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- Urednlitvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Volitve v tržaški okolici. (Dopis.) CJcspod urednik ! V naši cenjeni »Elinosti« poročate natančno in z ljubeznijo o slavju, ki smo je slavili po vsej okolici po slavni zmagi na volitvah v občinski zastop. Tudi jaz sem bil odločil, da Vam dopošljem poročilo, kako smo slavili zmago v našem okraju. Ali z ozirom na to, da je naš okraj VI. volilni okraj v naši okolici, počakal sem s poročilom, da pridem šesti na vrsto. Ker 6em pa natančno sledil poročilom ostalih okrajev, Vam moram reči odkrito in pa pravic?, da bi Vam moral tudi jaz skoro isto napisati, kar ste poročali o slavju v druzih okrajih. Zato Vam jaz danes le čisto na kratko opišem niše bolj priprosto, a iz srca prihajajoče veselje, ki smo je izražali povodom našega zmagonos-nega dne. V Sv. Križu je bilo popoludne v Maganjevi gostilni vse nabito naših narodnih vojakov. Mej njimi je bilo lepo število domačih pevcev, ki so z našo pesmijo še bolj vnemali prevesela srca naših značajnih mož-poštenjakov. Gledalcu se ni zdelo več, da je v go-Btilni, ampak bilo mu je kakor da je v družlji svatov. Tu nisi opažal ni sledi kake na-sprotnosti in hinavščme, nisi čul zbadljivk ne drezanja, ampak videl si poštenega okoličana-Križaca v objemu sladke radosti ic. csreču-jočega veselja! Vsi so se udajali radosti na dogodku dneva — na Čiuu, ki pomenja korak dalje na poti do našega odrešenja. le zvečer je prišia v omenjeno krčno sestorica nebodjihtreba. Prišli so te prodane duše z namenom, da bi napravili zgago in razpor. Ali zastonj sj prišli. Grdi namen ee jim ni posrečil. Nar dni Kiižani so bili prepona sni, da bi si hoteli mazati roko po kaki dotiki s prodano krvjo ! Niti pogledal jih ni nikdo, še manje pa govoril ž njimi. Vsakdo se jih je izogibal kakor da so okuženi. In ko so sprevideli, da se jim hudobai nameni ne posieSijo, so se fcar poizgubili natihoma in osramočeni. To je najlepši način v zavrnitev izziva-cev. Križani ! S tem ste pjkazali, da ste ljudje ! Pokarali ste, da vaša voditeljica je glava, pamet, a orožje — možka samozavest in 1 oooa. Na Prošeku je bilo vse živo. Vsakemu se je izražalo na obrazu jasno, neka-ljeno veselje na tem, da so si izbrali svojim zastopnikom svojega, mej njimi samimi vzgojenega in zraslega moža, prijaznega in milega dra. Slaviia. Kdo se ga ne spominja še iz za časov, ko se je ustanovilo na Prošeku toli poznano pevsko društvo »Hajdrihc ?! Kdo ne ve, kaj je. bil naš dr. Slavik temu društvu ?! tudi po neutajljivi važnosti sklepov češke Da, niti najhujši nasprotniki ne morejo temu oficijelne politike za veB notranji položaj v možu odrekati spoštovanja. Zato bi se bilo državi. ! zdelo Prosečanom — z malimi izjemami — Pa je bilo tudi te dni na vseh koncih čin prokletstva, iziajstva iu grde nehvalež- in krajih dogodkov največe važnosti ?a .veliko nositi, ako bi bili napisali na glasovnico drugo evropsko politiko. ime, nego pa dr. Slavikovo. Zato pa je golo Kar trije glavarji velikih držav eo bili dejstvo, da vse nasprotnike dra. Slavisa na hkratu na potu. Predsednik francozke repu- Proseku sešteješ na prst h ene roke. blike se je bil podal v Algir. To potovanje Kakšno veselje, kako prisrčno stiskanje je bilo prirejeno gotovo iz vele važnih poli- rok in čestitanje je bilo tisto nedeljo na Pro- tičnih ozirov — iz czirov na varovanje aspi- seku, ko se je mej nami pojavil naš novi racij Francije v Sredozemskem mozju. — Z zastopnik dr. Slavik ! obiskom Loubeta v Algieru je hotela fran- In na Kontovelj u? cozka diplomacija utrditi udano^t in zvestobo V društveni krčmi na Kontovelju ni bilo te kolonije do republike in s tem utrditi tej najti popoludne prostorčka. Naši možje so sedeli poslednji oporo na severu Afrike V tekmo- rama ob rami ! Vsakdo je vedel pripove- valni borbi za moč in oblast nad Sredozem- dovati nekaj. Vsakomur se je na licu izra- skim morjem. žala zadovoljnoat — vse je bilo srečno ! In V isti hip pa so zopet oziri na veliko ko se je tudi mej te volilce-može prikazal novi kolonijalno politiko odveli angležkega kralja gospod zastopnik, zagromelo je kakor iz enega Edvarda najprej v Lizbono na portugalski grla : »Živio dr. Slavfk!« Zdelo se ti je, dvor, kjer bo itak že v razmerju nekakega kakor da so otroci zazrli svojega očeta — vazalstva nasproti Angliji. Ali tudi nasproti zaščitnika. ; vazalu je dobro biti v dobrem prijateljstvu, Tu nisi opazil nobene izjeme, ker tista Bi je mislil bržkone kralj Edvard in je hitel peščica nasprotnikov (kar jih je na Konto- zatrjevat prijatelju na prestolu v Lizboni velju), poskrili bo se kakor vrabci pred ne- 1 prijateljstvo Anglija do Portugala. In prija- vihto in se niso upali na svetlo. Vest jih je teljstvo Portugala je res velikanske važnosti pekla. za kolonijalno politiko Anglije. Po svojem S tem zaključujem svoje poročilo o ve- zemljepisnem položenju je Portugal važna selju v našem VI. okraju na izvojevani točka o«irom na Sredozemsko morje in na zmagi in kličem veem : le vrlo in nevstrašeno ocean. naprej ! Naprej brez odmora ! Naprej v ne- Ali tu Btojimo pred zaprto knjigo an- prestanem delu za gmotno in ku turelno gležke politike. V Sredozemskem morju sti povzdigo naše okolice ! Naprej ! Naša čestita Italija in Francija tekmovalki. Ravno radi zastava se mora dvigniti še više na tržaškem te^a tekmovanja obrača Italija poželjivo ozemlju! Naprej v boju, da pridemo preko j svoje oči v Tripolis in gleda, kako bi Bi boja končno do — miru, do plemenitega tekmovanja z našimi sodeželani druge narodnosti ! V ta namen si moramo priboriti njihovo — spoštovanje! A kako si priborimo pridobila naklonjenost Anglije, da bi v Tri- polisu, v soseščini francozke Algirije, uBtva- rila italijansko protitežje francozkim aspira-cijam na Sredozemsko morje. Italija in Francija sti si torej tekmo- Poiitični pregled. to, kako jih prisilimo v spoštovanje? Zde- valki> a kralJ Edvard je iz Lizbone hitel v lomin možatim nastopanjem!^ i" potem - v Pari, In slaviti ee je Zakličem š9 enkrat : le naprej sebi na korist dal v ob"h prestolnicah kakor izbornega in čast in nikomur na škodj. prijatelja..... Kje se varajo v računih : ali v Rimu ali v Parizu ? Po tradicijah angležke diplomacije iz-za zadnjih desetletij je seveda sklepati, da je kralj Edvard v Rimu v resnici v Trsta, 5. maja 1903. bojj naklonjen. To je tudi lahko umeti. V O položaju. Zadnje dni so se tako Franciji ima Anglija drugačnega partnerja, kopičili razni dtg.idki svetovne važnosti, da Anglija pa igra rada ulogo protektorica bolj je diskuzija po novinah skoro popolnoma za- šibkim, od katerih bi more dajati plačevati nemarila ntšj domačo notranjo politično mi- protektorstvo po tisti ceni, kakor ravno ona zerijo. < ei<5 o shodu mladočeških zaupnikov, hoče. Po koliko kolonijah širom sveta je ki je poprej vlekel na-se vso pozornost in Anglija dobrohotna protektorica, ali o tem fegar izid so prijatelji in sovražniki priči- se debeli le — ona sama. Tudi Italija bo kovali nestrpno in nervozno, calo « tem morala brez dvoma drago plačevati prijatelj-shodu so se razpravljanja nekako zaustavila stvo Anglije.... in so ostajala v veliko ožjih dimenzijah, nego Neposredno za Edvardom je prišel v je bilo pričakovati po prejšnjem zanimanju in Rim diugi veliki — prijatelj Italije : Viljelm PODLISTEK. 93 Na rojstni zemlji. Spisal Ks&ver-Šandor-OJalskl; prevel M. C. XXIX. — Pa odkod prihajate — Kvarger ? — ga je vprašala gospa, potem, ko mu je določila mesto poleg meniha. — Od kodi ? Najprej naravnost iz S>-prona, no, temu je že dva meseca — danes pa od našega Higina, kjer sem dobil nesrečnega Babetarja (tako je on imenoval KIenušev;«:i) — oh ergnan — ein jammer — jaj — jaj — jaj — moj nesrečni Babe-tar — niti piti ne zna več : draga naša Ba-betica je uničila človeka. — Včeraj .sem bil pri Laciei, a predvčerajnjim pri Skenderju — krasni ljudje — divna gospoia! Se danes mi sumi glava — ali ne bojte se radi miši — stari Kvarger jim je še vedno gospodar. — - Samo da niste imeli zopet kakega nepoklicanega gosta — ga je zbol Tomica, cikaje na nezgodo, ki jo je Kvarger imel kar z ljubeznijo se je ogledaval po stenah i pred nekoliko leti in so mu po noči kmetje stare sobe, v kateri mu je bilo toli ljubko ukrali torbo s »tajnim sredstvom«, a se je in prijetno v vzdubu tople peči, v bližini eden njih, misle, da je to sir, pošteno najel svojih starih roditeljev, sredi te vesele družbe, in umrl. Kvarger ni rad slušal, da ga kdo spominja na to. Tako je tudi sedaj ves pordečil v svojem itak že rudečem obrazu. V pak ee je zadovoljno smehljal od ugodnega čutBtva, da sedi tu v bližini velike zelene peči — v tej osami na deželi — ah — tako zadregi je le nekaj odgovoril in je potem daleč — daleč — od mestnega sveta, ki se nadaljeval Bvoja pripovedovanja s sosednih mu je ta hip zdel tako hladen in tako stra-vlastelinskih dvorih. Najbolj je začel hvaliti, sen kakor severni veter, od katerega Be je ko je govoril o Veri, a strašno je psoval, zunaj vse treslo. A tu notri se niti plamen ko se je spominjal Mikohša, ki ga je bil od- svetiljke ni tresel od njega ; tako varno, tako podil. j varno Be je zdelo Levu tu pod staro svojo Lev je slušal od strani. Nemec je bese- streho, dičil neprestano in veselo po svojem hitrem, j XXX. na pol nerazumljivem načinu ; omenjal je to Tomica je od dne do dne bolj trpel od in ono, a najbolj se je spominjal nekdanjih dolzega časa. Proklinjal je eneg in zimo in starih dnf. Tudi Leva je njegova navzočnost življenje na deželi, in tožil je pa bodi tudi zanesla v otroška leta, ko je bil ta stari j za najbornejo partijo taroka in razmišljal je Kvarger mistična oseba, tako nekako kakor že, koga bi povabil v Lipnjak. Tišina, ki je prikazen iz germanskih pravljic, ki ima tisto 1 pokrivala ves kraj, ga je ubijala, a teh tihih >tajno travo«, za katero gredo slepo vse1 nežnih glasov doma, ki bo se sedaj javljali miši in podgane in jih potem ista zavaja — še bolj nego navadna, teh ni razločeval — v vodo. Neka nežnost je silila Levu v dušo on. Ali zato jih je čul Lev in vsa dnda mu — neko hrepenenje po tisti dragi dobi — in je valovila od njih. OJ ranega jutra, ko mu iz Beroiina. V Rimu je veliko slavje, na Dunaju pa menda nekoliko vihajo nosove. Po vsem: po številu prebivalstva, po zemljepisnem položenju, po vrlini vojske in po gospodarskih pripomočkih je Avstro Ogrska brezdvomno važneji člen trozveze, nego pa Italija ... In vendar se sedaj v Rimu hrupno slavi prijateljstvo med Nemčijo in Italijo in cesarske in kraljeve napitnice zvene tako, kakor da ni bilo na božjem svetu kedaj kake Avstro-Ogrsfce, ki bi bila člen tro-zveze ... Ali pa je res tako, da imajo na Dunaju le slušati, kar govorita v Rimu Viktor Emanuel in Viljelm, ter — ubogati ?! Res, daleč nas je dovela trozvezna politika, da nas Italija gleda že tako od gori doli! In mej tem, ko si napijajo mogočneži v Rimu in v Parizu, padajo v Solunu bombe in šviga na Balkanu krvav plamen ! Kri mučenikov teč9 v potokih . . . kri njih, ki so nam bratje po rodu in krvi. In naša Avatro-Ogrska bi hotela razširiti med temi slovanskimi narodi sfero interesov, odpirati naši trgovini in industriji nova tržišča, ter večati politiški vpliv monarhije, a slepa nje diplomacija si daje narekovati postopanje od ala-vofobnega Beroiina in slavofobne Budimpešte . . . ! Ali je možno za dobro stvar ubirati bolj narobe- poti j ? ! Tako je na vseh koncih in krajih svetovne politike živahno gibanje in razvrščanje sil in dogodki so tako akutnega značaja, da se ni lahko iznebiti občutka, da stoji Evropa na pragu velikih dogodkov ! Umevno je torej, da je naša notranja mizerija ob tolikih dogodkih stopila Dekoliko v ozadje. Ali mizerija traja dalje in bo bržkone skoro zahtevala vse pozornosti gospoda Koerberja. Zadnja poročila trde vsaj, da je v češkem taboru veliko ogorčenje na gospoda Koerberja, ker bi mož hotel Cehe pacificirati z lepimi besedami, Nemce pa z bogatimi darovi. To ogorča v Cehih in dr. Koerber se utegne morda prepričati, da je češka ob-strukcija še vedno v obeežju verojetnosti vzlic temu, da na shodu mladočeških zaupnikov ni prišlo do skrajnega. Na Balkanu. Po Carigradu se širi govorica, da namerjajo ustaši prirediti dne 6. t. m., na dan Sv. Jurija, v Carigradu in po drugih mestih atentate. — Vesti iz Soluna zatrjujejo, da je bilo tamkaj o atentatih in po atentatih z dinamitnimi bombami ubitih 500 oseb. V Carigradu se vsi Bolgari jako strogo nadzorujejo in se nobenemu izvencarigraj-skemu Bolgaru ne dovoljuje ustop v mesto. Turškim oblastvom se je posrečilo najti dve izdelovalnici dinamitnih bomb v Solunu in sicer obe v obližju otomanske banke. Ena izdelovalnica jn bila v neki sobi, katero je imel že eno leto v najemu neki bolgarski je bila soba še temna, in so na razpokah peči plazile žarke niti ognja in Be je še hladni zrak jel ogrevati — on je željno po-sluškaval te glasove in je bil ves očaran od njih. In luč zjutraj prižgane svetiljke je prijetno delovala nanj in se mu je zdela drugačna nego luč večerna. Pa potem prvo mikanje doli v kuhinji in na hodniku — že po koraku je poznal toliko Petra, kolikor Jurida in oskrbnika ; potem zuaaj — daleč — daleč od sela zvonenje cerkvic in kapel k zornici ; potem odmev Čevljev doli na cesti po otrdelem in zaledenelem snegu ; zatem pesem-budilka kokoši ; ah — vse, vse mu je segalo v Brce in se je zadovoljno nasmihal kakor dete, a ob enem je mislil z grozo na svoje življenje v mestu. In ođ časa, ko se je probudil ves dvor in bil po koncu, in je Lev z očesom segal do zmrznenega stekla na oknih, na katera so vsaki hip priletavale ptice, ostajal je nepretržno v nekem mirnem, zadovoljnem vzburjenju. Vse ga je radostilo, vsega se je veselil. (Pride še.) častnik, kateri se je izdajal za srbskega trgovinskega agenta, imenom Jurij Jurdan. Naslednjega dce po atentatu so turški vojaki obkrožili hišo, v katerem se je nahajalo Jurdanovo stanovanje. V istem so razven Jurdana bili še trije njegovi prijatelji. Bolgari se turški na vojakom n;so hoteli pcdati, marveč so se branili z revolverji in bombami. Dva izmed njih sta ee potem sama usmrtila, druga dva pa sta bila ubita od turških krogelj. Jedca Bolgarov je pred svojo smrtjo vskliknil: »Tako umirajo Bolgari !c Mnogo bolgarskih beguucev je došlo iz Soluna v Beligrad. Isti pripovedujejo, da je v Solunu jako nevarno. — Večina onih, kateri so uprizorili atentate, pa da je pobegnila. C. kr. korespondenčni biro brzojavlja z Dunaja, da se je avstro-ogrska vojna mornarica podala pred Solun le v ta namen, da v sl-ičaju potrebe pomaga avBtro-ogrskim državljanom, vsprejenši jih na ladije ter da varuje trgovinske koristi, katere ima Avstrija v Solunu. V isti namen je odposlala pred Solun svoje vojne ladije tudi Italija, in store jednako bržkone tudi druge velesile. — Govorica o intervenciji velesil da je popolnoma neosnovana. »Fremdenblalt« poroča, da so na potu v Solun tudi ruska , aDgležka in nemška eskadra. Avatrc-ogrska vojna eskadra izkrca lahko v slučaju potrebe 700 mož. Ako se bo pa ustaško gibanje še nadalje širilo, odpošlje Avatro-ogreka pred Solun še ladije »Aspern«, »Tiger«, »Panther« in »Arpad«. »Kolnische Zeitung« priobčuje brzujavko iz Carigrada, v kateri se potrjuje vest, da so turški vojaki v Solunu tekom antentatov in Du ist.h pomorili kakih 400 Bolgarov, ne da bi o tem gledali, da li je kdo kriv ali nedolžen. Mnogo Bolgarov si je samo prizadejalo emrt, da so ee odtegnili aretiranju. Nadomestne volitve v Bolgariji — Dne 3. t. m. vršilo se je v Bolgarski 11 nadomestn.h volitev v sobranje. Volitve so se vršile v popolnem redu. Izvoljenih je bilo 8 vladnih in 3 opozicljonalni kandidatje. Vladna stranka je izgubila dva in pridobila 6 mandatov, opozicija pa je izgubila šest in pridobila dva mandata. Cesar Viljelm v Rimu. Začetkom včerajšnje seje italijanske komore imel je predsednik Biancheri Bledeči nagovor : Zbornica je gotovo z veseljem doznala, da se je včeraj vršilo izmenjavanje prisrčnih čutil med kraljem Viktorjem Emanuelom in cesarjem Viljelmcm. Štejem si v dolžnost sporočiti zbornici, da sem bil po kralju predstavljen nemškemu cesarju, kateremu sem sporočil poklonstvo zbornice t»r ga obvestil o zadoščenju naroda na tretjem obisku, katerega je cesar napravil Italiji in kralju, s Čemer je pokazal svoje iskreno naklonjenost in prijateljstvo, ki vež? italijanski narod z nemškim. Nemški cesar je mi je poveri nalogo, da naznanim zbornici njegovo zahvalo za čutila, katera sem mu jaz sporočil v nje imenu. Zahvaljujč se mu na tem štel sem si v dolžnost izročiti mu pozdrave in čestitke nemškemu naroduPoslanci so ta predsednikov nagovor tt je poslušali. Včeraj ee je na čast nemškemu casarju vra !a v Kimu velika vojaška parada. Na prostor, kjer ee je vršila parada, podali ao se cesar Viljelm, kralj Viktor Emanuel, nemški prestolonaslednik, princ Eitel Friderik in italijanski pr.nci ; kmalu za njimi pripeljala se je v vozu kraljica Jelena, katero so pozdravili cesar, kralj in princi. Po defiliranju vojaštva povrnila se je visoka gospoda v Kvi-rinal. Včeraj zjutraj je nemški državni kancelar grof Bulo* konferiral z rainsterskim pred-szdnikom Zanardellijem in z ministrom za vna- nje stvari. Morinom. Kralj Edvard v Franciji. Anglež ki kralj Edvard je odpotoval včeraj iz Pariza. Na kolodvor so ga spremili predsednik Lou-bet, vsi ministri ter predsednika zbornice in senata. Glasom oficijelnih poročil sta bila predsednik Loubet in kralj Edvard na potu do kolodvora predmetom živahnih ovacij. Poslovitev na kolodvoru da je bila zelo prisrčna. Kralj E ivard je zatrjeval, da ga je bivanje v Parizu očaralo in se je zahvaljeval za prekrasen v sprejem. Slednjič je zatrdil, da mu njegovo bivanje v Parizu ostane v veduem spominu. Tržaške vesti. f Simon Ratar. Iz Ljubljane je došla žalostna vest, ki je globoko pretresla vsakogar, ki je poznal odličnega slovenskega zgodovinarja in pisatelja in nad vse blagega človeka, gospoda profesorja Simona Ruta r j a, Ćlovek se težko brani solze, ko č:ta, kake tragične smrti je moral umreti ta za razvoj naše zgodovinske literature prezaalužni mož. Smrt ga je zalotila, na kratko povedano, tako-le : Prišedši predsinočnjim okolo 10. ure! domov, in znebivši se deloma obleke, je hil šel na stranišče, vzemši seboj svečo. Tu je hotela nesreča, da mu je sveča užgala srajco in ta drug*o obleko, ki jo je imel še na sebi. Ne-j srečni profesor je sicer trgal obleko s sebe in je hitel v stanovanje, toda opekline so bile tako hude, da je mejpotoma obnemogel, se zgrudil na hodniku na neki zaboj in — tam umrl.' Ćudno pa je, da ga nikdo v hiši ni čul klicati na pomoč. G. profesor Rutar je bil Primorec — rojen pod Krnom na Tolminskem —, zato je posebno ljubil to naše Primorje in je istemu z veliko ljubeznijo posvečal svoje književno delovanje in je z vnemo in opravičeno jezo , zavračal psevdo - historike, ki so pretvarjali ; zgodovinska dejstva s tendencijo, da bi služili krivičnim italijanskim aspiracijam v teh deželah. Po dovršenih študijah je bil pokojnik najprej suplent v Gorici, potem je služboval v Kotoru in nazadnje na realki oziroma na gimnaziji v Ljubljani. Spisov njegovih, večih in manjših, je ne-število, a vsi pričajo, da je bil Simon Rutar temeljit zgodovinar in zemljepisec, s katerim se more naša slovenska literatura ponašati. V Trstu je imel pokojnik mnogo prija-, teljev, znancev in spoštovateljev. V vseh teh je eočutje povodom tragične smrti pokojaega profesorja Rutarja pristno, globok s resnično. ' Pokojniku bodi trajen hvaležen spoorn med nami ! Mestni svet. SinoSi je imel naš novoizvoljeni mestni svet svojo prvo sejo, katere se je udeležilo 51 svetovalcev. Sejo je otvo-ril vladni komisar, namestništveni svetnik vit. Jettmar in je v imenu vlade toplo pozdravil novoizvoljeni mestni avet. V Bvojem nagovoru je povdarjal vladni zastopnik, da je bil mestni Bvet izvoljen od svobodne volje volilcev in zatrjeval, da bo tudi on po svojih močeh sedelo- j val za blaginjo Trsta. Ker je bil najstarejši člen mestnega sveta, Gustav Wieselberger, odsoten, prevzel je za njim najstarejši svetovalec Edgard RaecDvich predsedništvo in pozval najmlajša dva člena dr. Perco ta in dr. Spadona, naj prevzameta funkcijo tajništva. Po nagovoru predsednika vršile so se volitve komisij za verificiranje volitev. Svet. Goriup je obžaloval, da hoče novi mestni svet slediti slabim tradicijam prejš-ojega, ki je izkjučeval manjšino t. j. okoli-, čanske poslance iz vsake komisije, odseka itd. Zdi se mu to nekorektno in proti načelom parlamentarizma, po katerih se mora tudi manjšinam dati primerno zastopstvo v odsekih. Na listkih, kateri so bili od večine sestavljeni za izvolitev verifikacijskih komisij, ne vidi imena nobenega zastopnika okolice in želi, da bi bil vsaj v komisijo za verifikacijo volitev v okolici izvoljen vsaj en člen izmed okoličanskih poslancev, za katerega predlaga dra. Gregorina. V oba odseka so bili na to izvoljeni sami italijanski svetovalci. Svetovalec dr. Gr*tgorin pa je dobil 8 glasov in svetovalec Goriup 5 glasov. Na to je bila seja zaključen«. Hrvatski dijaki t Trstu. Ozirom na našo včerajšnjo vest o prihodu hrvatskih dijakov v Trst, posnemljemo tu iz izvirnega lista gospoda profesorja Sulentica, kateri list nam je bil predložen, da hrvatski dijaki pridejo točno jutri zjutraj ob D. uri 25 m. z Reke v Trst. Znamo, da bodo uredniki slo- ^ venskih in hrvatskih listov v Trstu hrvatske profesorje in dijake pričakovali na južnem kolodvoru, da jih tam bratski vsprejmejo in p« »zdravijo. Kakor smo omenili že včeraj, prirede hrvatski dijaki z njihovima profesorjema svoj izlet na Opčine, Prošek, Miramar in Barkov-Ije v četrtek popoludne. Svrha temu izleta je v glavnem ta, da gosti spoznajo na nji ho* hovem lastnem ognjišča in pragovih njihovih lastnih hiš svoje mile brate Slovence, osobito one naše okoličane, ki so se ravnokar tako junaško držali na volitvah, davši s tem vsem drugim Slovanom sijajen izgled samozatajeva-vanja in narodne samozavesti. Ob tej priliki bodo torej hrvatski gostje na lastne oči videli in na laBtna ušesa čuli govor naših simpatičnih slovenskih okoličanov. Mi od strani našega uredništva pozdravljamo že danes prisrčno in simpatično prihod naših bratov hrvatskih dijakov in priporočamo toplo vsem rodoljubom v Trstu in v okolici, osobito v Barkovljah, na Prošeku in na Opčinah, da bratski vsprejmejo naše goste. Končno pridodajemo še, da se bo po inicijativi gospoda profesorja Mandida v ča-trtek ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Barkovljah prijateljski sestanek s pevskim večerom. Uverjeni smo, da na ta večer pribiti mnogo Hrvatov in Slovencev in želeti bi bilo posebno, da bi bil častno zastopan tudi hrvatski in slovenski ženski spol, ker vsaka kita cvetja je lepša, ako jo dičijo živobojne in dehteče — rože. Dogodki v Ricmanjih. Iz Ricmanj nam pišejo : V zadnjem času objavljajo nemški in italijanski listi vseh barv strastne napade italijanski poslanci. — I seveda : kjer je grešna borba proti najelementarneji pravici, kjer se zagrajajo poti do pomirjenja med obema narodoma v teh naših pokrajinah, kjer divjajo furije, čim se je kaj zgodilo, kar bi moglo ublažiti nasproi3tva, kjer koli se vrše taki čini prokletstva: tam so gotovo po koncu tudi tisti prosluli italijanski državni poslanci, in se postavljajo gonji na čelo, da že v kali duše vsaki poskus v dosego tistega plemenitega cilja, kateremu pravimo pomirjenje med ljudmi na podlagi enakega prava! To jim je tisto — prokleto rokodelstvo, tisti družbi znanih državnih poslancev iz našega Primorja... ! Včeraj že smo omenili, kako eo šli — vreč svojo grdo nalogo Š5uvanja — k mini-sterskemii predsedniku pritožit se radi namišljenega »slaviziranja« primorskih Bodišč. Šli so in — lagali! In naravno to: v borbi proti pravici more biti le laž v orožje ! Italijanski poslanci so zatrjevali ministerskemu predsedniku, da radi tega »slaviziranja« primorskih sodišč vlada med italijanskim prebivalstvom silno razburjenje... ! Ministerski predsednik in voditelj pravosodnega ministerstva, dr. Koerber, je odgovoril na to, da njemu ni ničesar znano o kakem slaviziranju primorskih sodišč, da pa proti naši slovanski cerkveni občini. Jezč se, vsekakor vestno prouči njihove pritožbe, da nas ni še konec. Mi pa smo dobre volje Italijanski poslanci stavili so na to v in čakamo z veseljem na bližnjo rešitev. ; poslanski zbornici tudi tozadevno mterpe- j iacno »Naš« po sili-kapelan gospod Krančič se " . . , ... i v „ . v j .l l, K tei interpelacji se morda se povr- cuti velikega mučenika — morda zato, ker . J r J ..... . n. . . . , ,, . nemo. Zs danes pa moramo zaklicati v svet, niso še VBi Ricmanjci v jeci ! Medtem je pa r njemu prav dobro in hodi pridno na sprehod v Boršt, kjer je — on »vrli slovenski svečenik« — v znanem zavetišču italijanskih fanatičnih duhovnikov — vsakdanji gost. V Ricmanjih ni nikakega zvonenja ter traja še vedno »tihi teden«. Maša je samo ob nedeljah ; v cerkev seveda ni nikogar iz Ricmanj. Imeli bi poročati tudi o nekaterih ponesrečenih nastopih, ali to bodi prihranjeno za boljše čase. Dne 28. aprila smo imeli zopet pogreb nekega 50-letnega moža, kateri je izjavil na smrtni postelji, damu ne smejo pustiti k pogrebu latinskega duhov n i k a ! Zato ga je pokopal vaški župan da je to najdrzneja med vsemi mnogimi neresnicami, kar so jih italijanski poslanci še zagrešili na Dunaju, ako pravijo, daje italijansko ljudstvo vznemirjene. Mi kličemo na pričanje vse meščanstvo tržaško, ki nam mora pritrditi, da med meščanstvom samim ni niti sledi kakega razburjenja radi slovenskih kazenskih razprav. In mi jim ne delamo nikake krivice, ako tem italijanskim poslancem zalučamo v obraz težko očitanje, da oni hočejo se svojim nastopanjem še le izzvati vznemirjenje, da torej zagrešajo grdi din ščuvanja naroda proti naroda! Ne, italijansko meščanstvo ne more biti vznemirjeno, dokler ee njemu ničesar ne Tudi imamo sedaj v Ricmanjih stalno orožni- >mlJe ! Pa« Pa BO vznemirjeni le nekateri ško stražo. Noč in dan se izmenjujejo orož-, židovski odvetniki, ker ne poznajo sloven-niki, ki stražijo gospoda Krančiča. Seveda skega jezika in ker so prekomodm, da bi se nimajo nikakega opravila, ker je v vasi vse ga n»uSili> a ker 96 boj« ljubi za- mirno in veselo. islužek ! To 80 tisti odvetpiki> ki Pa« mrze In tako živimo torej naprej, kakor živć slovenski j^ik, a ne mrze slovenskega — naši bratje v Macedoniji pod turško zapo-, denarJa ! R^burjeni so, ker se boje, da bodo vedjo. Število nekiščenih otrok je že na- trpeli z a s 1 u ž e n o škodo radi svoje ne -raslo na 11 - civilnih pogrebov smo imeli sposobnosti za vršenje odvetniške prakse v že 5 - a na poroko čaka več parov. ; toki j<^kovno mešani pokrajin., kakoršna je Take so razmere v avstrijskem Primorju Primorje. Preneumno pa je. ako nam in v škofiji tržaško-koperski — potem, ko so govore o kakem razburjenju med italijanskim z bodali razgnali cvetočo katoliško občino. ! prebivalstvom, ker za Italijane je pač vse- To bodi še posebej v odgovor nazovi katolikom okolo »Am'ca« in včerajšnjemu razprave proti poluuradnemu »Trieste«! Na vsa nečuvena Talijani bi mogli biti razburjeni še le tedaj, grdenja in vse klevete dajajo Ricmanjci sami . ak° "J"* hoteli fioditi v slovenskem je- najbolji odgovor se svojim nepretržno mirnim zik" ! Z**> 3e le gola reBQ,ca» da Panaet™ vedenjem. Nasproti vsej kleveti stoji dejstvo,! italijansko prebivalko cel(5 odobruje to da da se ni še nijeden Ricmanj« pregrešil proti.se 8k>venski obtoženci sodijo v slovenskem , »t . . . , . •__• jeziku ! Tei resnici na ljubo treba konstati- zakonu. Nasprotno pa imajo nekateri javni ■ J organi na sebi žig, da so zlorabili avtoriteto j rat:> da iz italijanskega ljudstva v našem cerkve in države v svoje strankarske in fa- m09tu 8amega vidno >zginja t,8to aleP° 8°' i vražtvo proti slovenskim sodeželanom, katero natične namene. I r Le klevetajte torej dalje! Umazana pena | sovražtvo so zasejali Zidje in v prvi vrsti vaše klevete ne doseza Ricmanjcev, pač pa ' žid°vski advokatje, in katero sovražtvo lio- eno, v katerem jeziku se vršijo kazenske — slovenskim obtožencem ! pada nazaj na — obrekovalce ! Iziet v Ricmanj e. Od sv. Jakoba nam pišejo : Lepa družba iz župnije sv. Jakoba se nas je zbrala, ki smo delavski praznik dne 1. majnika porabili v to, da smo šli v obiske k milim nam riemanjskim sosedom. Doznavši o našem prihodu, pričakovali so nas sredi vasi in so nas, po prisrčnem pozdravu, odveli v prijazno gostilno Kuretovo. Tudi več riemanjskih žena in deklet je prišlo v našo družbo, kjer smo se zabavali žnjimi ob milem slovenskem petju. Sami niso vedeli, kako bi dali izraza svoji hvaležnosti na tem, da jim v tej kritični dobi, katero morajo preživljati, sosedje izkazujemo bratske simpatije in jim tako nudimo moralno oporo. V izraz te hvaležnosti so nas tudi pogostili po običaju slovanske gostoljubnosti. Zatrjali so nam, da so jim v najveČo tolažbo ravno vseobče simpatije od strani pri prostega slovenskega delavskega ljudstva pri bv. Jakobu. Pred odhodom so se poslavljali od nas na uprav ganljiv način, a nekoliko njih nas je spremljalo cel<5 do Trsta ! Hvala jim na izkazanem gostoljubju in na bratskem vsprejemu ! Slovenščini nm naših sodiščih in dejo umetno ohranjati, ker imajo od narodnih bojev svojo korist ! ! Oni in edino oni bo, ki nočejo miru ! Stopnjevanje veljave slovenskega jezika. Pišejo nam: Kedor se hoče prepričati, do kje je na tržaškem ozemlju slovenski jezik v veljavi, ee mora peljati po novi tram-vajevi progi iz Trsta na OpSino. Iz mesta do vrhu Škor kije to opažal na drogih, stoječih ob železnici, Bamolaške napise! — Od Škorklje do Opčine pa laško nemško-sloven-ake, ali pa nemško-laško-slovenske ! Na samih Opčinah ima nemščina častno mesto, med tem ko se nizdolu vrstita v prvenstvu — laščina in nemščina ! Torej je stvar prav za prav taka : če se hoče Slovenec voziti s to železnico, bi moral iti do Skorklje peš, to je do tam, od koder dalje se priznava tudi slovenščini — tretje mesto! Sed^ znam3, do kje ima naš jezik vsaj nekaj veljave! In vendar se v tem postopanju na Železnici Trst-Opčine ne kaže le sovražtvo, ampak tudi smešna malenkcBtnost. Zahvala. Nismo se nadejali, da cas na dan 1. majnika obišče tako velika družba milih nam slovenskih gostov. To je bil za našo vas najlepši dan. Ne preostaja nam druzega, nego da izrečemo iskreno, iz slovenske duše prihajajočo zahvalo : našemu izvoljencu, gospodu dru. Gre-gorinu, predsedniku političnega društva * Edinost«, gosp. profesorju Mandicu, odborniku istega društva, g. dru. Slaviku, gostom iz sosednjih Opčin in izlasti zastopniku V. okraja, gospodu Ivanu Goriupu, predsedniku društva »Zvon« na Opčinati, g. Ferdinandu Ferlugi, m.lim gostDm iz Rojana, veliki družbi gospodov, gospa in gospic iz TrBta in pa milim bratom in sobojevnikom od sv. Ivana. Prihod teh poslednjih v tolikem številu nas je posebno vzradostil, ker je ee tesneje spojil bratske vezi, ki nas od nekdaj spajajo s slovenskimi brati pii sv. Ivanu. Verujejo naj nam, da so te vezi neporusne! KoneČna zahvala naša pa gre pevskima društvoma »Zvezdi« od sv. Ivana in »Slov. pevskemu društvu« iz Trsta in pevovodju tega poslednjega, gospodu Srečku Bartelu. To ao se naslajala naša srca! Takega petja še ni čula naša va?. Hvala torej, hvala še enkrat vsem, ki so prihiteli k nam slavit našo zvestobo. Mi pa jim prisegamo, da to zvestobo hcčemo ohraniti za vse čase, dokler bo živel slovenski rod v tržaški okolici. Z zahvalo spajamo tudi prošnjo, naj nam mili gostje ne štejejo v zlo, ako postrežba ni bila taka, kakor bi bilo želeti. Ali kdo 89 je mogel nadejati takega števila gostov ! Xe, na toliko družbo nismo bili pripravljeni. K o n k o d e l c i. Slovenska gledisčoa predstava. Že mnogo let je minolo, odkar se niso zbrali Slovenci v gledišču »Fenice«. Pred leti so ee obhajala lepa slavja v tem gledišču. Opozarjamo satru na hjo veliko veselico v prid družbe sv. Cirila in Metodija, ko bo vsa mestna in okoličanska pevska društva pela znaao sk adbo »Kdo je mar!« Pred leti se je v ttm gledališču dajalo tudi dramatične predstave, kakor »Zupanovo Miciko« in »Lum-pacij Vagabund«. Prihodnjo nedeljo, dne 10. maja, bo zopet, čez dolgo, slovenska gledališčna predstava v tem gledališču. Diletantje »Dramatičnega društva« v Trstu bodo predstavljali burko s petjem v 4 dejanjih »Poj d i m o na Dunaj«. Kolikor smo videli in čuli, je igra ze6 zabavna ter je gotovo, da se bo izborno zabaval, kd.>r pride na predstavo. Začetek predstave bo ob 71/8 uri zvečer. Sedeži se že prodajajo v kavarni »Com- mercioc. Za možko podružnico družbe sv. Cirila In Jletodfja je dopo3lal Kevc 3 K, katere so Binetu po ne.sreči trikrat pod mizo padle. »Delavsko podporno društvo« bo imelo prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. svoj redni občni zbor, s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. ."J. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in 5. Volitev novega odbora. Občni zbor bo v društvenih prostorih, od 3. in pol ure popoludne. Zavod sv. Nikolaja išče 5 priletnih žensk: 3 k orožnikom, 2 pa k udovcem, ki imajo deco. One, katere bi imele ljubezen za oskrbovanje oeirotel;h otrok, naj se priglase v Zavod. Zadostuje: »Zavod sv. Nikolaja v Trstu«. Zavod sv. Nikolaja naznanja, da bo imel prvo nedeljo v mestcu juliju redni občni zbor spojen z vrtno veselico. Slavna društva v mtBlu in okolici si naprošena, da uvaž.i-jejo to objavo o določanju dnevov za morebitne vesel ee. Draifce premičnin. V sredo, dne G. maja ob 10. uri predpoiudne se bodo vshd aarefi!>« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeč« dražb« premičnin : v ulici Fabbri št. 4, hišna oprava ; v ulici Caetaldi štev. 5, hišna oprava; v ulici del Boeco št. 11. in v ulici Tiziano štev. 2.A, hišna oprava ; v ulici Giulia št. 45, oprema v zalogi, železna blagajna in razno: v ulici Chiozza št. 24, ogledalo in 4 podobe; v ul. Solitario št. 29, hisaa oprava ; v ulici Aeque st. Gasapirat ia razno; v Vrdeli št. 435, hišna oprava. Vremenski restnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 14.5, ob 2. uri popoludne 16.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754 9. — Danes plima ob 6.19 predp. in ob 6.22 pop.; oseka ob 0 21.* predpoludoe in ob 11*51 popoludne. munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Že 29 let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjeti ni m otokom. Dober svet. Kdor teli nasejati lep travnik, temu priporočamo, da ei naroči od e. kr. dvornega zalagatelja semen E d - Vesti iz ostale Primorske. X Smrt uzornega moža. Iz Preserij pri Komnu nam pišejo: Uzornega kmetovalca med nami je pobrala nemila smrt : umrl je naš Josip Forčič. Pokojnik je bil odličnjak v kmetijski stroki in kakor tak je bil odlikovan tudi od cesarja. Dne 23. aprila 1S99 je namreč tedanji ces. kr. sežanski okrajni glavar, gospod Laharnar, pripel po kojniku od cesarja podeljeni mu zlati križec za zasluge na polju kmetijstva. Tri mesece potem je napal pokojnika hud revmatizem. Leči je moral vrli mož v postelj, katere ni zapustil nikdar več. Minolo nedeljo, dne 3. t. m., pa ga je rešila smrt skoro štiriletnih muk. Lahka mu gruda domača! Mi vsi mu hočemo ohraniti blag spomin, gospodarji pa naj — peenemajo izglede pokojnikove! X lz Podgrada smo prejeli : Naša posojilnica razpisuje zgradbo »Narodnega doma«. Ves dotični trošek bo znašal 39.000 kron. Iz tega je razviden vrlo lep napredek posojilnice in je le želeti, da bi se je oprijeli vsi dobromisleči rodoljubi. Slovenski stavbin9ki mojstri se sedaj poživljajo, da se oglasijo s ponudbami. Več je razvidno iz oglasa v današnjem listu. X Iz odborove seje »Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj«. Po soglasnem sklepu odbora, v seji dne 30. m. m. bo prihodnji društveni občni zbor, dne 14. t. m. ob 10. uri predpoludne na Kozini v prostorih gostilne Š škovič. Odbor je določil Kozino iz ^ eč jako tahtnih vzrokov, med katerimi je posebno merjdajen oni najugodnejše komunikacije. Od vseh strani se ima na Kozino in s Kozine za dani čas najprimernejše železniške zveze. Nekoliko pred 10. uro prihaja vlak iz Trsta, nadalje iz Pulja in potlej še iz Divače. Tržaški vlak je, kakor nalašč, za one gg. društvenike, ki Be z istrskim vlakom še pred pol deveto uro pripeljejo v Trat, od koder potem takoj naprej odrinejo v Herpelje; od drugih dveh strani pa morejo gg. društve-niki kar naravnost pr'speti na Herpelje, od katerega je na Kozino komaj pet minut. Nasprotno pa ni nikal^e primerne železnične zveze za zborovanje v kakem južno-zapadno ležečem kraji okraja. V Dekane bi dospeli z vlakom se le okolu enajste ure, v Marezige ali v Šmarje pa še le celo popoludne, ker bi od postaje morali ša peš hoditi do zborova-lišča. S Kozine odhaja vlak nekoliko po šesti uri zvečer v Trst, kjer ima zopet takojšnjo zvezo z istrskim vlakom; istrski vlak pa odhaja iz Kopra, oziroma iz Dekani že v sredi popoludne: vsekako prezgodaj glede na pozni dohod. Nadalje te je odbor o izbiranju kraja zborovanja oziral tudi na gg. društvene člene iz voloskega okraja, katerih je že precej, a kakor vse kaže, se število ist h še izdatno pomnoži. Poleg tega si odbor po svoji moči prizadeva, da bi bilo zborovanje čim koristnejše, častnejše in prijetnejše. Zaradi tega upa, da bodo p. n. g£. društveniki tudi to vpoštevali in da se določenega dne polnoštevilna odzovejo se svojo udeležitvijo in to tim gotovejše, ker se bo poleg navadnih za društveni red in prospeh ter stanovsko Čast in ugled neizogibnih toček, razpravljalo tudi o drugih vele važnih stvareh. Brezbrižnost, gmotni trcški in trud naj ne zadrže nikogar doma, ampak V3ak naj po-m'sli, da se brez požrtvovalnosti in trada ničesar ne doseza! In pa, da nam, če ne bomo sami po svoji moči pospeševali lastnih stvari in koristi, ne pomore nikdo! Torej še enkrat : dne 14. t. m. vsi na Kozino ! Za dobro postrežbo je poskrbljeno. Posebna vabila s pri dejani m veporedom dop< šljejo se pravočasno p. n. gg. društveni-kom. Na svidenj« ! Vesti iz Kranjske. * Postojnska čitalnica in telovadno društvo »Sokol« ▼ Postojni nameravata dne 14. junija t. 1. skupno razviti avoji zastavi. Prihodnje dni razpošiljala ae bodo va-oila na slavna diustva, različne korporacije itd., če se nameravajo ista udeležiti slavnosti. Natančneji spored objavimo pozneje. * Velik požar so imeli v Ljubljani v noči med 2. in 3. t. m. v Pollak-ovi tovarni. Zgorela je šupa za čreslo in več vagonov čresla. Škoda se ceni na 40.000 kron. Šupa in čresla sta bila zavarovana pri banki »Slaviji«. Vesti iz štajerske. — Ali se nmejo! Kdo ? Nu, da : nemški srditeži in c. k. uradniki na Spodnjem Štajarskem. Lepo ilustracijo teh razmer nam daje nastopna brzojavka, ki je došla »Slovencu« iz Maribora : »Celjski župan Rakugch se je pripeljal z dvema mestnima odbornikoma semkaj, bil na kolodvoru od tukajšnih nemško-nacijonal-nih sodnijskih uradnikov prisrčno sprejet in je z njimi vse popoludne živahne konferiral. Tukaj je razširjeno mnenje, da Be p-svetujejo zaradi različnih tožb, provzročenih po brežiških nemirih«. Take so te razmere. Nemci, pijani šovinizma in aovažtva do Slovencev, so uprizarjali v Brežicah prava tolovajstva, a sedaj konferirajo z njihovimi voditelji c. k. sodni uradniki, kako bi se tolovaji mogli — izmuzniti. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« „Delavsko SonsnmuG irnštfo" uri st. Jakobu y Trstu registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 5. (B) — Zbornica poslancev. — Na tozadevno interpelacijo posl. Schone-rerja je odgovoril ministerski predsednik dr. K o e r b e r, da on ne misli ničesar storiti radi stanja »ex lcx« na Ogrskem, kakor bi v nasprotnem slučaju ogrska vlada nič ne ukrenila. Tudi na razpravo o nagodbenih predlogah ne more stanje »ex lex« na Ogrskem nič vplivati ali je to Btanje ustavno ali ne, o tem imajo odločati le poklicani činitelji na Ograkem. Će bi se pa hotelo cdeo-šajem na Ogrskem v tem trenotku dajati pomen v tem zmisiu, da isti pomenjajo razliko v sodbi med obema državama o predpogojih nagodba za leto 1867., potem bi moral miniBterski predsednik najodločneje zavrniti tako početje kakor nasprotno življen-skim interesDm tostranske polovice. Na interpelacijo po3l. B i a n k i n i j a radi dogodkov na Hrvatskem odreka ministerski predsednik vsak odgovor, ker sa vprašanje tiče dogodkov, ki ss tičejo izključno Ogrske. Sploh smatra m'n'star za neumeBtno, da se tu Btavljajo interpelac"je, za katerih razpravljanje državni zbor ni kompetentni forum. Predloga poslanca Irota in Biankinija, naj se o teh odgovor.h otvori debata, sta bila odklonjena. Na to ee je nadaljevala razprava radi afere Rectus. (R»di postopanja knezo-nadškofa Kohna v Olomucu.) Zbornica je s 70 proti 35 glasom nujnemu predlogu posl. Stranskega pripuznala nujnost in se je takoj pričela meritorna razprava. Na glasovanju o meritumu S9 je pokazalo, da je zbornica nesklepčna, vsled česar je predsednik sejo zaključil. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 5. (B.) Širi Be govorica, da so Albanci v vilajetu Skoplje umorili nekega turškega generala. Resničnost te govorice pa še ni potrjena. CARIGRAD 4. (B.) Zadnja konzularna sporočila o vedenju varnostnih organov in vojaštva povodom dogodkov v Solunu potr-jajo soglasno, da je bilo isto na sploh dobro. Nova kanonika. DUNAJ 5. (B.) Cesar je imenoval župnika v Medulinu Andreja Byliza in profesorja veronauka na državnem gimnaziju v Pulja, Severja, Častnima kanonikoma konkatedral-nega kapitelja v Pulju. Kralj Edvard predsedniku Loubeta. PARIZ 5. (B.) Predsednik Loubet je prejel nastopno brzojavko od kralja Edvarda : Cherburg. Predno zapustim francozka tla izrekam Vam še enkrat svojo prisrčno zavalo na prisrčnem vsprejemu, ki ste mi ga Vi, Vaša vlada in Vaš narod priredili povodom mojega bivanja v Franciji. Spomin na to ne izgine nikoli iz mojega spomina. VABILO n;i IV. redni občni zbor ki se vrši dne 17. maja 1903. ob 4. uri popoludne y slovenski šoli pri sv. Jakoba, ni. Mani 28. po nastopnem vsporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanju v prošlem upravnem letu. Čitanje, pojasnilo in odobrenje letnega računa. 4. Prememba zadružnih pravil po predlogu odbcirovem. 5. Interpelacije, ž-»lje in nasveti udov na podlagri § 21. zadružnih pravil. 6. Volitev ravnateljstva. 7. Dopolnilni; volitsv nadzorništva. Opomba: P. n. udje dobe od 25. aprila t. 1. naprej do časa občnega zbor« bilanco in vabila, kojega prejem meiej > potrditi vsak dan v društveni gostilni p i sv. Jakobu. JoilgraMa posojilnica in hranilnica". Št. 88 1<»02. Stavbeni razglas. Odda se izvršitev stavbe „Narodni Dom". Trošek prorsčunan je na K .'i(.).0O0. Pismene pcnudbe vložiti jedo 15. maja in priložiti vadij v znesku K 1950. Načrti, troškovnik in etavbeni pogoji so na uvid v prsoji!n:čai pisirni. Stavbeni matsrijal (kamenje, apno) je deloma pripravljen. Zveza v Podgrad je s sledeč h pos'.aj: Trnovo-Bistrica ali Sipljane (10 km.), Herpelje Koz; na (20 km.) Podgrad v Istri, I. maja 1903. Starešinstvo. XXXXXX *XXXXXXXXX X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva X X X X dobro poznane tovarne mizarske zaflrnp t Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna polištra primorstc dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osufii v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, moderni sestav. Konkurenčne ceno. y W Album pohištev brezplačen. "M Jg XXXXXXXXXXXXXXKX X X X X X X X X X X X X X X X X mm Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nmrfcrov&n cenik brezplačno In franko. Proti kašlju, grfobolu, hrlpavosti, kataru, upa-danju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno G0NT»A TDSS? Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepevedal- kih, učiteljih Itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendintjevl lekarni v Trato in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatljioa stana 60 stotink. ..Tržaška posojilnica in hranilnica' registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ker v emielu § zadr. pravil občni zbor sklican za 3. maja ni bil sklepčen, sklicuje se ca podlagi istega §. zadr. pravil XI. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice" misutvue zadrage z omeieaini poroštioi. kateri bode t nedeljo maja t. 1. oh 10. uri predp. t prostorili posojilnice (..Slo?. Čitalnici) ulica S. Franceico 2. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in jxjtrjenje letnega računa. "i. Razdelitev čistega dobička. .'J. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. itarni predlogi*) 5. Volitev enega uda načelništva. »i. Volitev nadzorništva. K obilni udeležbi vabi Načelništv o. TRr?T, dne 31. man a 1908. *) § ;">9. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru s'aviti predlog1, kateri niso na dne /Dem reiu. O teb predlogii pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali, če se morajo izročiti posebnemu odseka, ali nadzorstvu, tli p* naČelništvu, da o njih poroča na bodočem obenem zboru. Ti predlogi se morejo jote m postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Društvo „Šibeniška Glasba" išče godca, ki zna trobiti na krilni rog (Flu-gelhorn) ali kcraet, in jednega godca, ki zca ovirati na bombardin ; ifcta morata biti sposobna za kako diugo službo. Prednost imajo prosilci, ki so služili v vojakih v taki lastnosti. Ponudbe je dopoalati na upravo „Šibe-niške Glasbe", katera daje t'idi pojasnila. Za vsaki slučaj bilo bi dobro priložiti spričevala. ŠIBENIK, dne L*J. aprila liHKi. Uprava „ŠIBEHIŠKE GLASBE". prodajalnica zelenjave, sadja, piva, vina in sladkarij je na prodaj. Več pove liasa uprava. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giuiia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. t a (t lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K. ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hi poteka rne m menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim ! premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izpiačavši v slučaju že ! nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso ti. 7. Telefon 469. Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. S TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. >f Velikanski dohod za spomlad ni čas. Qbnvala za pospode črna, angleška po gld. 3.20. nicnena, > po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deofce. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Izbor oblek zh moške in dečke. TRGANJE X X KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^ t*f ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni *rP°tčevega soka in franco- služi antirheuminega V^žka'prebavljanja pri p(>>\ws*ega čaja. cen* * postni™ ^-^/^manjkanju teka. končanju, rezavid s topnim navodilom . , . , , Prl »«*»- iu * poAtniuo, ak<» ^^^ in bruhanju grče in prenapeti želodec. ^^ reiih bolečinah *a nadaljne tr oš ke. 1.20. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omota 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič •?*a w 3fl¥od 4 gld. 50 nvč., 8 poštnino, ako ee denar naprejV^.^ fAidrn jttaapaeojiT:^^^ pošlje lekarni ^^^ foiđvu uenap as onnij^od a| moji [H).\ru ^^^^ _ Al \/ A "T" /™V Hit ^^^^o3!11 'oniujgod ni ojim z n?T?aoj «n»o -o^rtuu »»^ * ^ ** ^^^jjof«p«drjd e njionoi «033 i-m! «fnjw a*7n »s »owh Varaždinu a*8' « irbl., Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje aii pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor nuj se pošiljajo v-a naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št 14 BERLIN, Friedrichsgassse št. 56. m Klagor. gosp. Ana Csillatf! Po nalogu Nj, ekselenee gospe pl. Syog-venv-Miirich (avntr. poslanice v Berolinu) prosim* uljudno izročiti mi en lonček Va^-e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. (iospa grotiea se je zelo pohvalno i/.raila o dobrem uspehu pomade. Z vsem spostova 1 .C Frieda Micse. komorna dama Nj. ekselenee. Gospa Ana fsillatr ! Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne pomade Os. in kr. konzulat v Kisri. I»lag. ?osp:i Ana Oillair! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vaše čudodelne pomade zaraščo la«ij. Spoštovanjem I>r. A. Zepoid. kopal, zdrav. Ernsdorf Šlesko. Veleč, go^pa Ana CsJIla?! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: EteJka pl. Mally, soproga sodn. preds. v Temeavaru. Blag. gospa. Ana Csillasr! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grotice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse »J. III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel. Irma Pletzl. Gospa Ana fsillasr! Pošljite mi zopet i lončka Vaše dobre pomade. (iospa- gener. konzula f.utmaii Perhardstr. 1 Mad. Ana Csillaa:! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem Emilija Itndiuisky kom. dama pri Nj. zviš. gospej prineeziaji Hoenlohe, Ghateon de Koncv. (iospa Ana i'sillar! Prosim pošjite po povzetju '2 lončka Vaše pomade za raščo lasij. Jaz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rašča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. V Zediritz 1'nt. Neuburg b. Aseh (Češko). i Iospa Ana Oillair! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrstne pomade za lasi. Prineezinja Carolath, (Cothen. Ahn.) MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Harmonium Gosli Cello Citre Komorno godbo Orkester Kitaro Pesmi Humoristiko Zbore Duette, Terc;te Dela za učenje itd. razpošilja brezplačno in franko OTTO MAASS Zaloga Muziialij DUNAJ VI/2, Marialiilferstrasss 91 ! 1 V korist ! ! ,Osrednji Šolski Matici" Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - ' Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol ftocian tovarna sukna Humpolee Uzorci zastonj in Mo. Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, prodaja po redki priložnostni ceni x ^ O lesko 111 I konfekcije židano in volneno blago, preproge. pregrinjala in snovi za pohištvo. = L. Liizerjev oliliž za turiste. Pripoznano nnjboljše z ira-vilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Glasna zaloga: Lekarna L. SCHWENK? DUNAJ-MEIDLING. zahteva m^^m^^mm K 1*20 - Vobiva se v vseli lekarnah. - ooot M. Aite trgovina z manifakturnim blagom ui. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. 0 0 0 Bi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go Q kakor tudi povečala prostore s tem, da je a ustanovila zgoraj omenjeno podružnico ra«\a V da more v polni meri zadostiti vsem zah1 ojbz cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovaati in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ^ ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu v je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila- a boii od bombaža, ali platna. Pletenine, svilo- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtoČneje in najnatau-neje po cenah, da se ni bati konkurence, Poskušati, za se prepričati I 0 o a „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune:rih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ===== kupone. - - 1 : Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eshompt in inkasso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu aH na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --------dne vzdiga.--- -—~ Promet i čeki in nakaznicami.