272. številka.
Ljubljana, sredo 26. novembra.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak uau, izvcamai ponedeljke ta dnova po pranalalli. ter v»?Ma pa pMtl piejeiuai., ia avatro-ogerake dežele s» oeio leto 18 gold., za pot teta 8 gold, za eetrt leta 4 gold. — Za Ljubljane bt-e* poeiljania na J.-« ta eelO leto 13 gold.. t.% ! <♦ • leta 3 gold. 30 kr., en uieseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom no radnna 10 krajo, za moeeo, 30 k-:, za dotrt leta. — Za taja dežele za celo leto 20 •.-<•!     za pol leta 10 — Za gospode ocitHJe na ljudskih ŠoUh
In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano »a of.<rt leta 2 gold. SO kr., po poatl prejcman za        lata 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četm-atopne petit-vrate 6 kr. oe ne oznanilo enkrat riski, 5 kr. če *.* dvakrat in 4 kr, $» se- tel- »ii večkrat ttska. Vsakokrat se placa štoinpolj za 30 kr. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Bok opisi se ne vračajo. — Uredništvo jc v Ljubljani na volovski cesti v Tavdarjevi hiši »Hotel Evropa". O,»t a v ni ti i v o. na katero naj ae blagovolijo pošiljati naroertbie, reklamacije, uunaoiia t. j. ada)iuittt..*ativne redi, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hijfl.
Deželni zbori
so sklicani na denašnji dan 26. novembra. — Da si so res s tem, da jim je pravica v državni zbor voliti, se odvzela, veliko politične veljave izgubili, vendar utegne že prvo zasedanje, po uvedenih direktnih državnih volitvah, zanimivo biti tudi v političnem obzirn.
Tisti deželni zbori, ki so protestirali proti direktnim volitvam ter branili svojo ustavno pravico, morali bi ako dosledno hočejo varovati ono svoje pravo, protestirati zoper direktne volitve. To se ve pa, da je drugo vprašanje, koliko vspeha bodo protesti imeli zdaj, ko je postava od cesarja sankcijonirana in z našim udeležen jem pri volitvah dejanstveno sprejeta kot nemil faktum.
Posebno zanimiv bi ntegnil postati češki zbor, ako premaga v klubu poslancev, ona stranka, ki zahteva, da se Čehi, ako ne gredo že v državni zbor, vsaj deželnega zbora udeležujejo in tam terjatve češkega naroda proglašajo. Vidi se iz novin, kakor da bi bila večina čeških poslancev za to, a ipak teško, da sklenejo udeležiti se, ker sta baje voditelja Palackv in Kieger proti udeleženju in bosta torej % vsem svojim up Ijivom mnenje družin pritisnila.
Sicer pa se bodo deželni zbori pečali z deželnimi zadevami.
Kakšne predloge bo vlada stavila, kaj so izdelali deželni odbori, to bodemo imeli prihodnje dni priliko izvedeti in poročati.
Graški deželni odbor je izdelal in bode zboru predložil za naše štajerske Slovence prevažno občinsko postavo, ki bode kot najbolj v ljudsko življenje zasekajoč najvažnejši predmet posvetovanja v štajerskem zboru.
O načrtu te postave govoiimo prihodnjič en-arat v posebnem članku.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 23. nov. [Izv. dop.| 8. seja poslanske zbornice. Da si je nedelja, vendar je denes seja zbornična, ker se zavoljo začetka deželnih zborov najdalje juti i mora državni zbor skleniti. Dvomljivo pa je, ali bode mogoče predloge, ki se morajo Še rešiti, v tako kratkem času dovolj tehtno pretresovati in o njih tako sklepati, kakor morajo zahtevati narodi.
Ministri so vsi na svojih sedežih, na galeriji pa je videti glava tik glave, med temi dosti židovskih nosov; kajti gre za predlog gospodarskega odbora o najetji 80 milijonov goldinarjev in za rabo te velike svote državnih denarjev.
Točno ob 11. uri odpre se seja. Predsednik naznanja, da bode cesar 1. decembra sprejel deputacijo, katera mu čestita k petin d vaj se ti etnici njegovega stolovanja.
Dalje bere predsednik pismo moravskih poslancev, v katerem zagovarjajo svojo odsočnost in izrekajo, da zavoljo volitev v deželni zbor moravski tudi zdaj ne morejo priti k sejam. Iz pisma je videti, da moravski poslanci mislijo po praznikih v državni zbor priti. Vsi poslanci so pozorno poslušali pismo moravskih deklarantov.
Dr. It ose r in tovariši stavijo predlog zarad vožn.ne na železnicah; grof Bonda pa zarad odprave neke servitute v Dobrov-niku v Dalmaciji.
Potem pride na vrsto debata o posojilu 80 milijonov. Poročevalec gospodarskega odseka je Wolfrum. On brez vsakega be-
Listek.
Narodne stvari: priče, navade, stare vere. *)
0 pticah životinjah.
(Razglaša jih M. Valjavec.)
1. Zveri imaju tri gospodare: prvi je bog, drugi je vila ali koj svetec a trejti je Človek. (Zamladenec). —
2. Gda človek zob odpadne, onda ga zenieju pak ga hitiju v započek i veliju:
*) Menita da ne bo naopačno in še lc n u katerim ustrežjno, 6o v listku „Slovenskoga Naroda" prihaja nastavek narodnih Htvaii, katere som zaČul v „Slovenskom Glasniku" lota 18G6. razglašati. Tam so razglašeni ti-lo oddolki: 1. sadjonico ; II. vilo; III. nočni čovok; IV. luovje; V. vučji pastir; VI. Bvcč;iri; Vil. vodeni 5!ovek ; VIII. divji lovec; IX. škraice; X. hajduki; XI. poz«J j XII. torka; XIII. zemeljski svet, sunce, uics«.'c, zvezdo; XV. zanos, porod, krst, deto; XVI. sprevod. Ko jo Glasnik po-
čmrček hrček rja ti zona kostonoga, daj mi ti železnoga. Onda dobi on človek jakc zobe. (Varaždin.) —
Gda čvrčka tiraju iz luknje, onda ze-meju slamicu pak veliju: Čvrček mrčuk hodi vun, na račun: tvoji voli, moji konji gosponu so zob pojeli. (Varaždin).
G ril a zovu tak iz jame: Grilek mali, hodi k mojej štali, Gda buš velik, budtmo te klali,  čvrk čvrk
čvrk ! (Varaždin.) Grila pastiri  'z lukje z>vejo s totoj le pravlicoj :  &ril gril,  hodi vila, kiij 'mam to
nehal lota 18G8. in jo „Zora" prisvotila, razglasil eem v njoj oddel« k XVII. boloct, vračtvo in XVIII. oddelek: kuća in g«ispodai-Btvo donaša „Vesinik" priloga „Zori" lotos. — lino kraja, kjer so jo kaj izvedelo ali od kodar so Je kaj zapisalo, stoji pOV-sodi konec sstavčka; kjer st ji samo ime), tisti kraj ju na Hrvaškem, zravni kateregastoji „Str." tisti kraj jo na Š ajdrakem, a zravon katerega jo zapisan „0gr." tisti kraj je na Ogrskem.
sedovanja priporočuje odborov predlog zbornici.
Predsednik naznanja govornike, ki so se pri njem oglasili za in proti predlogu. Proti so se oglasili baron VValterskirchen, Furt-muller, Schfinerer (vsi trije so udje „fort-8cbrittsklubau), Lienbacbcr, V. ■* ■"cifer, Neumajer, Hohenvvart, Lienbacher, Herman, Vitezič, Petrino. Za predlog Plc-ner, Fuchs, Honigman, StefTens, dr. Krona-tvetterin drugi, za vsem 20 govornikov v generalni debati.
Prvi govornik Walterskirchen je dobro razložil, da nameravane posojilnice ne bodo imele nobenega vspeha. Zato nasvetu je, da se ovrže predlog in naloži vladi, državnemu zboru storiti nasvete, katere železnice se imajo zidati.
Poslanec Schiinerer je bičal lehkomi-selnost, ki se v vsej tej zadevi vidi. Neki javni listi stvarno stanje pačijo; ako njihovi lastniki potrebujejo državne pomoči, nij to še nikakoršna terjatev javnega mnenja. Delavci tukaj nijso zastopani; kaj bodo rekli, če jih zopet silimo, naj si sami pomagajo, tukaj pa bi sleparstvu denarno pomoč dali? On svetuje, naj se predlog odboru nazaj vrne v zopetno posvetovanje. To se ve, da je ta predlog padel.
Htinigsman govori obširno za predlog državne finančne pomoči.
Slovenski poslanec g. Pfoifer govori: „Gospođa! Gotovo se mora priznati, da se mora pomagati onim delavnim krogom, ki nijso sami krivi, da so v nesrečo prišli. Ali če se že pomagati mora, potreba je, da se kolikor mogoče natanko more pregledati krog onih, ki so pomoči potrebni, da se tako more mera pomoči določiti. Ali niti vlada nam nij dala statističnega materijala, niti ne
ti dam. Dere pa tote reči pravi, te more z enoj maloj slamicoj notri štohati, pa či to večkrat ponovi, pride gril resen vlln. (Li-banja Str.)
3. Čuk zna pri koji hiži bu na ske-rom gđo vumrl, pa ako baš ne dojde na onu hižu, to se bar na onu bižu obrne i čuka. Tak je bil jeden Človek, koj je vre negde čul da, gda dojde takva ftiča čukat, da pri oni hiži na skorom gdo v umre. On je bil jem put sam doma, na jem put čuje čukati. On si pomisli : no moguče, kaj buru ja vre vumrl! pak si je mislil: ha dobro, v ubijem ja toga ftiča. Oa ide, zeme pušku, nacilja i spruži. Puška poči, a on ne je mogel najti toga ftiča. Pomisli si: ja ga moram najti. A to se dS tak dogodilo kaj bi ga on bil Vabil. On i tak ga je iskal a bil je malo pijan. Zel si je sobom luč pa ga išče po naj-žu. On je mislil da je na najže opal, ar je imel cuzra v krov tak da ne bi pedeset mač-
najdemo v poročila odborovem dokazil po številkah. Mi smo torej v težavnem položji, da bi imeti tako veliko posojilo dovoliti, po katerem bi bo davek zopet povišal, pa še ne vemo, ali smo res izdatno in trajno pomoč po delili.
nPred vsem se je bati, da se bo pomoč dajala samo nekaterim posameznim; tisti, ki so res pomoči potrebni, bi pa večji del nič ne dobili. To dokaznje ta okolnost, da se nam niti statističnih številk nij dalo, niti ne povedalo, s kakimi pogoji se bode državna pomoč delila.
„Poleg mnogih tbrmalitet, imajo le-te založnice celo tndi politično stran, ki je prav pomisleka vredna. Pri dovoljevanji posojil ima dobra ali slaba volja [založnice in njej pridejanega vsegamogočnega vladnega komisarja tako obširno oblast in moč, da jim po čl. 4. niti nij treba povedati, zakaj sc temu ali onemu podpora ne da.
„Ni j torej teško uganiti, kako bodo okrajna glavarstva, ki so v svoji denašnji napravi le nepotrebna policaj-s k a stražišča za politično mišljenje, — skrbela za kredita potrebne le iz črnih, navadno pač problematičnih zapisnikov tega, kakšne politične misli je kdo.
nV Členu 3. te predloge se ozir jemlje s hipotekarnim kreditom samo za trgovino in obrtnijo. Na kmetijstvo se pa nič ne ozira, dasiravno so tako slabe letine."
„Kar se tiče posojil na pupilarične vrednostne papirje, pač posestniku tacih papirjev državne pomoči nij treba, ker v najhujšem slučaji dobi on denarna posojila pri nacijo nalni banki in drugih denarskih zavodih.
Ako se pa posojuje na druge papirje potem je pa borsno sieparstvo zopet v novi izdaji na belem dnevu. Gotovo je strašno krivično, da bi različni železnični kralji in denarni baroni spreminjali svoje od početka skoro nič vredne papirje v prave in realne vrednosti, in 'sicer s pomočjo krvavo in žuljevo pridobljenega đavle a. Pustite borsnemu sleparstvu njegovo naravno življenje, on naj svoje papirje „zakra-buje", na teh razvalinah se bodo zdrave vrednosti rodile.
„Karse tiče zidanja železnic, smo tudi zato, da se zidanje pospešuje. Samo da mora večji del nameravanega posojila za to namenjen biti, da se železnice zidajo razdeljeno po posameznih deželah po pravici.
kov izmed petnajst miŠov vlovili ni jenoga. Vezda kak je iskal, dojde on na isti ftič obr njega opet Čukat. On se preplaši i brzo ogledne i posveti si z lučjum misleč da je fiži, a kak so je on tak ogledal naglo, vu-žgal je krov pa je tak tam ze vsem zgorel. (Varaždin). — Bil je jeden muž jako kura-žen. On je čul saki večer čukati čuka. On je mislil : vubijal ga ne bum, drugaČ bi si stanje vu/gal, neg ga ja počekam na krovu, a hodil je saki put na isto mesto. On si je mislil: bum ja njega za rafanjkom počakal. Tak se dogodi. On se skrije za rafanjk još za dana. Nu kak se je smrknuio dojde ftič tam čukat on pak brže bole štel ga vloviti i kak se jo za njim pognal, opal je na glavu doli pak jo vumrl. (Varaždin).
4. Ako detel pred hižom na hrastu kluva, onda bu v onoj hiži negdo vumrl. (Varaždin). —
(Daljo prih.)
Jaz tukaj spominjam na dolenjsko železnico, na tako važno Železniško svezo Ljubljane in Karlovca, kakor na Železnico Loka-Trst.
nTo se ve, da mora dozdanja draga sistema   „koncesij" nehati in  se mora de narja varovati, kar je le mogoče.
„To so moji pomišlja ji , zavoljo katerih bom proti finančni predlogi glasoval.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
Hotratnje tležele.
V Jjfubljani 25. novembra.
Ilriariti zrhor je v ponedeljek zvečer svoje zasedanje končal in se snidc po praznikih spet. V zadnji seji je bil finančni predlog posojila 80 milijonov, sprejet. Le v členu 4, (proti kateremu je, kakor ne iz spredaj stoječega poročila vidi — tudi slovenski poslance Pfeifer govoril) je bil zadnji odstavek s 119 proti 116 glasovi zavržen. Obširneje poročilo govorov, hočemo še v prihod njih listih prinesti, kolikor nam bo omejeni prostor pripuščal.
Dcilnirttiitstci deželni zbor je sklican stoprv na 6. decembra.
Na Of/rrskcm so državne razmere še vedno čudno zamotane in temne, zmešnjave, nezaupanja in obupov nja nij konec. To mi nisterstve ne more obstati. A kaj za njim pride, to so ne ve. Pomeni jivo je, da se zdaj konservativec baron Sennyey prav med prve vrste rine. Morda misli, da je njegov čas prišel. V administraciji dežele, pravijo, bi pač on mogel red narediti, a vendar je nepriljubljen, ker se mnogi boje, da ne bi iz svoje konservativnosti zabredel v reakcijo-narstvo.
V n tanje drftmve.
O novem »rh&lcevn ministerstvu piše „A. A. Ztg." sledeče: Marinovic* je rodom Bošnjak; kot deček je prišel ubogi raja v Srbijo, Miloš ga je olikal, in pridobil si je z izvanredno pridnostjo potrebne znanosti, da je stopil v državne službe. Kot zet milijonarja Miše Anastazijeviča je postal srbsk patricij, in štel se je k aristokratom, in s temi h konservativni stranki. Ko je bil knez Karadjordjević pregnan, je bil Marinovic pri oni^ stranki, ki je hotela iz Srbije narediti Kajmaknmijo, pri kateri bi imel on prvi be-sbdo. Ko se je bil stari Miloš vrnil, se je ta stranka razgubila, k večjemu, da se je proti omladinistom kot nkonservativna" postavljala. Med Miloševim kratkim vladanjem Marinovic nij imel nijene role, a knez Mihael ga je pri svojem nastopu poiskal, in mu več važnih misij izročil, posebno v St. Peterburg ga je večkrat poslal. Marinovic si je zaupanje Ruske Že med krimsko vojsko pridobil. Takrat je bil minister zunanjih zadev v Srbiji. Avstrijski politiki udani Ka-radjordjevič bi bil takrat avstrijsko okupacijo dovolil, a Marinovic ae je temu proti-stavljal, in je hotel domovino makari z orožjem braniti. Od tega Časa je veljal Marinovic vedno za rnskega prijatelja. Da nij prišel k vladi je imelo v tem uzrok, ker vlada nij bila po rnskeni planu narejena. A vlada je imela tako spoštovanje pred njim, ravno zavoljo Rusije, da mu je dala pred-sedništvo v senatu, in precej po vrnitvi iz Livadije mu je ponujal RistiČ sedež v ministerstvu. A Marinovic ga nij sprejel, kajti čakal je časa, da bi sam brez Rističa mogel vstvariti ministerstvo. Da je to Mari-novičevo ministerstvo konservativno, o ;tem nij dvomiti. A za Bosno se Marinovic' nič ne zmeni, premda jo tam doma".
Na JFV«rneo#lrefN Leon Say svojo interpelacijo odločno vzdržuje in bo direktno vojvodo de Broglie o splošni politiki intcrpeliral.
tinetihaiiski žurnali pišejo, daje kabinet Zedinjenih držav sklenil, da pošlje
ultimatum na Španjsko. V tem se bo terjalo, naj se služnost na Kubi odpravi, „Vir-ginius" povrne, in vjetniki izpuste. Dalje se morajo vse osobe, ki so se moritve udeležile, Ameriki izročiti in španjska vlada ima razen tega ono škodo povrniti. — Častniki obrežnih trdnjav so dobili povelje, naj se pripravijo na mogoče napade.
Domače stvari.
— (Kranjski deželni z b o r) bode obravnaval in sklepal, kolikor je nam do-zdaj znano, o sledečih predlogih: 1. Proračun za 1. 1874 in računski sklep za 1. 1872 zaklada zemljiščne odveze. 2. Proračuni za 1. 1874 in računski sklepi za 1. 1872 zakladov različnih zavodov in štipendij. 3. Predlog deželnega odbora za povečanje 8 štipendij za dijake gozdarske Šole v Šneper-ku. 4. Predlog deželnega odbora zarad deželne podpore za čipkarnico v Idriji. 5. Poročilo deželnega odbora zastran ločitve vodstva deželne bolnice v zdravniških in upravnih rečeh. 6. Predlog deželnega odbora zarad stanovalščine za bolnišničnega duhovnika. 7. Vladna predloga postave o napravi novih zemljiščnih knjig. 8. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev ljubljanskega mesta I. 1871. 9. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca kmetskih občin kočevskega, ribniškega in laškega okraja in o volitvi poslanca trgovinske in obrtnijske zbornice. 10. Poročilo deželnega odbora o postavi za dovozne ceste k železničnim postajam. 11. Poročilo deželnega odbora z načrtom postave zarad mostnine na mostu, ki se ima napraviti pri Radečah črez Savo. 12. Poročilo deželnega odbora zarad prodaje senožeti „Rakova jelša".
13. Poročilo deželnega odbora s proračuni ca 1. 1874 in računski sklepi za 1. 1872 deželnega zaklada in njegovih podzakladov.
14. Poročilo deželnega odbora z načrtom postave o napravi ponavljavnih šol na Kranjskem.
— (Agitacije proti šoli.) Piše se nam iz Notranjskega, da je fajmošter na Blokah uaincstu krščanskega nauka pridigoval proti šoli t. j. neresnico govoril, da je zdaj „brezverska" itd. — Nasledek tacih — naravnost recimo — laž i j je samo ta, da se ljudje begajo in neniajo veselja otrok v šolo pošiljati. Kdor je zoper šolo, ta je za neumnost ljudi in proti narodu.
— (Okrajni šolski svet v Planin i) je predložil in deželni šolski svet je potrdil sledeče učiteljske plače: učiteljem v Starem trgu, Cerknici, Planini, O blokah po 500 gl., podučiteljem tam 400 gl.; učiteljem v Grasovem, Begunjah in Črnem vrhu po 450 gl.; učiteljima pri sv. Vidu pri Cerknici in v Hotedrašici po 400 gl.
— (Okrajni šolski svet v Litiji) je predložil in dež. šolski svet je potrdil plačo učitelja na Žalni s 400 gl.
— (Okrajni šolski svet v Kamniku) je potrdil plače učiteljem v Kamniku, Vodicah, Mengišu, Dobu, Moravčah , St. Gothardn, in Čemšeniku po 500 gold., v Dolu 450 gld., učiteljem na Brdu, vGlagovici, v Goričiču, v Krašnjr, Šmartnem, Nevljah, Tuhinji, Tunjicah, Zalogu, Št. Vidu pri Brdu in učiteljici v Kamniku po 400 gl., poduČiteljske službe v Mengišu in Moravčah je spremenil v učiteljske službe s 400 gl.
— (Okrajni Šolski avet) v Radovljici je predložil in deželni šolski je potrdil sledeče plače i nadnčitelju v Radovljici 500 gl., dragemu učitelju tam 400 gld.; nadačitelja v Bleda 500 gi., podačitelju 400 gld.; ačitelja v Kropi 500 gl., v Kamnigorici 450 gld., učiteljem v Zaspa. Jesenicah, Breznici, Koroški Beli, Kranjski gori, Ljubim. Lescah, Srednji vasi, Dovji, Mošnjah, Zgornjih Gorjah, Ratečah, Begunjah, Beli peči, Bohinjski Bistrici in Bohinjski Beli po 400 gl.
— (Ljutomerska čitalnica) zakaj počivaš tako dolgo ? Predsednik se ti je odpovedal, podpredsednik je v krtovej deželi, tajnik se ti je oženil, blagajnik iu odborniki ti še-le strehe iščejo. Kaj bode s teboj, revica moja V Vstajaj, kregaj svoje gospodarje in izberi si stanovitnih prijateljev, da se ti nemškutarji ne bodo posmehovali. Pozdravi nas kmalu ! Več udov.
— (Na Rudolf o vi gorenjski železnici) se je črta mej Trebi ž em in Beljakom denes 25. nov. odprla, tako da je zdaj Ljubljana naravnost se St. Valentinom (Lincem) zvezana. Ob enem se je pa tudi vožnji red tako spremenil, da vlaki vsak dan ob 5. uri 15. min. zjutraj in ob 2. uri 15. min. popoludne iz Ljubljano odhajajo in vsak dan ob 12. uri 40 min. opoludne in ob 9. uri 20. min. v Ljubljano prihajajo.
— (V Trstu) je bil predvčerajšnjem za župana izvoljen M. Angeli, dozdanji župan.
— (Obsojen) je bil v Trstu Jan. Do-lenec iz Divače, ker je, igraje se s puško svojo sestro iz nepazljivosti ubil, na en teden ostrega zapora.
Razne vesti.
* (F r e m d e n b I a 11) je naročnino od 12 goldinarjev zvišal na 16. Ta časopis še nij nikdar, kar izhaja, to je 28 let, naročnine povišal, zdaj v prvič.
* (Ropot) pri izvoljenji MacMahona je bil tak, da ga še v zgodovini parlamentarizma nij bilo takega. Nek poslanec je zavpil: „Ali smo v Turčiji?" Te besede so navzočnega turškega poslanca tako žalile, da je zapustil ložo in šel iz zbornice.
* (P rusko vojno ministerstvo) je naroČilo pri avstrijskem fabrikantu Werudl-u 240.000 pušk. — Piusija hoče napraviti 2 milijona novih pušk.
* (Železnic) je imela Evropa koncem leta 1871 14 000 milj, severna Amerika pa 14.500 milj dolžine.
* (Se ena salomonska modra sodba). V Ilinois v Ameriki se je na železnici nesreča prigodila. En mož je bil ubit, drugemu je eno nogo odtrgala. Udova ubitega in oni enonogi sta železnico tožila za odškodovanje. Sodnik je udovi za izgubljenega moža pridobil 500 tolarjev, onemu, ki je nogo izgubil pa 15000 t. Nevoljna o taki sodbi reče udova sodniku : Ali je to prav, da ta dobil več kot jaz? Ali nij življenje enega moža več vredno, nego samo ena noga? Sodnik odgovori: Žena! ta mož za noben denar ne dobi druge noge. Ti pa dobiš lehko druzega moža, ki bo morda še lepši in boljši, kot je ubiti bil.
* (Rod k o.) V neki kapeli v Prcstonu se je to dni nekaj zgodilo, kar se v cerkvi menda malokdaj. Nek mož je dobil privoljenje, da sme pridigovati. Prišlo je k prvi njegovi pridigi mnogo ljudij. Pridigoval jo, nehal je pridigovati iu hotel je mašo brati; tu ga naenkrat tri osobe napadejo in ga vlečejo iz cerkve: štirdeset let stara žena, mlada deklica in mlad mož. Tepli so ga na vso moč in ga pulili za lase. Ti trije so bili: njegova žena, katero je popustil, deklica, kateri je dvoril, in ljubimec te deklice.
* (Veliki lovec.) V Learu v grofiji jeflfersonskej v New-Yorakej državi je umr' pretekli mesec Robert Sexburg, star sto in 10 let in sedem mesecev. Ril je ob svojem času kot najboljši lovec znan, kajti postrelil je v severu svoje domovine okolo 2200 z veri j. Ko je du osenidc:tt !?t Bt»r , !a imcl hndn rano na nogi, da si je mogel dati nogo od rezati. Pri tem opravila je sam zdravnika pomagal. Pri pogreba je bilo nekoliko njegovih otrok, ki štejejo že 80 do 90 let.
Tržna poročila.
Iz Dunaja 22. nov. Semenj je bil prav mlačen, posebno pšenica je imela prav lene kupce, tako da se je le z velikim trudom 10 kr. več doseglo. Prodali so pšenice 30000 vaganov. Najboljša je bila po 8 gld. 40 kraje, najslabša po 7 gold. 70 kr. Lepa rež je bila po 5—10 kr. dražja, kakor v zadnjič. Prodalo se je reži blizu 6000 vaganov po 5 gold. 80 kr., do 6 gld. 40 kr. Ječmen se je proti preteklemu tednu za 20 kr. podražil , akoravno so se kupci zelo držali. Prodalo se gaje 17000 vaganov, najlepši po 5 gold. 55 kr., najslabši po 4 gld. 80 kr. Koruze se jo precej prodalo, in sicer za 15 kr. boljše cene. Bila je po 4 gld. 60 kr. do 4 gld. 80 kr. Oves' je bil po 4—5 kr. dražji, je imel tudi veliko kupcev; plačevali so ga po 2 gld. 8 kr. do 2 gld. 23 kr. Moko so nekateri malini za 15 do 20 kr. višje držali, pa so je prav malo prodali. — P a vol a, najlepša je bila po 32 gld. Češplje po 19 gld. Sladkor po 17 do 19 gld.
Iz Pešte 22. nov. Po vsake vrste žitu se je močno popraševalo, in so nekatera žita do srede tedna cene vedno bolj napenjale; potlej se je malo pripeljavalo, tudi malo ponujalo, in za to so taji kupci odšli ; trg je postal mlačen, semenj slabši, in cene so se sknraj pomanjševale. Tudi domači kupci, namreč mlinarji, ki so pšenico plačevali po 5 do 15 kr. dražje, kakor oni teden, so proti koncu odšli. Prodalo se je pšenice 150.000 vagmov. Rež je imela slab semenj ker se je je malo ponujalo; prodalo ee je reži samo 10.000 vaganov, po 15 do 25 kr. dražje. Po ječmenu so zelo popraševali, prodalo se ga je 30 000 vaganov, po 15 do 25 kr. dražje, kakor oni teden. Ovsa se je kakik 50.000 vaganov po 5 do 7 kr. dražje prodalo. Koruze se zelo malo pripelje, pa je vsak dan za nekaj krajcarjev dražja; tudi stara se je bila ta teden za 20 kr. podražila. — Fižol je bil čolni cent po 5 gl. do 5 gld. 50 kr., grah po 6 gld. do 6 gld. 25 kr., leča po 5—5 gld., pšeno čolni cent 7 gld. 50 kr., proso po 4 gl. 15 kr., konoplje po 3 gld. 35 kr. — Krompir po 2 gld. 25—50 kr. Medu se je 600 centov po 19—21 gld. prodalo, voska 120 centov po 77—78 gld., detelja o seme je bilo od lucerne po 25 do 26 gld., od ru-deče po 18—29 gld., češplje so bile po 16 do 20 gld. Jezice najboljše po 14 gld. 50 kr., najslabše po 11 gld., stare po 9.
Poslano.
Gospod župnik J. B.!
Na Vaše „Poslano" v 47. listu „Novic" Vam najprvo povem tole: Ako hočete poizvedovati, dali sem jaz posten in pobožen, ali ne, pogovorite se z možmi in moško, stare ženice pa pustite v miru. Jaz sicer znam, da Vam tudi vsevedočih starih ženic nobena kaj nepoštenega ne bodo mogla povedati od mene, a mislim, da še nijsmo tako daleč, da si mora preskrbeti osvedočbo brezzobih klepetulj, kdor hoče veljati za poštenjaka. — „Slov. Naroda" ne berete, in v Vašem ..Poslanem" sami priznavate, da Vam je njegov 265. (V) list, po naključji prišel v roke. To nij taka hudobija, ako ga berete ali ne, ali vriva se vprašanje, kako je to, da znate iz lece toliko „hndobnega" in »umazanega1' pripovedovati od njega, ako ga ne berete?
Ali so Vam nezmotne „Novice" in „Vater-land" avtentični viri, na katere se more naslanjati, kakor na sveto pismo? — Pravite, da sem ves Vaš govor »neusmiljeno presuknil" in da ga še imate. Meni se ne zdi vrjetno, da ga imate, ako ga nijste napisali pozneje,
— ker fte očitno na leci rekli, da se za pridige malo pripravljate in nG ]Z ZZ n*'t~ Pa imejte ga ali ne, jaz v ..si. N." nijsem poročal, kaj imate Vi pisanega ali tiskanega, jaz sem le na kratko povedal, kar ste govorili pred več sto ljudi. — Vi pravite dalje:  nKdor rad laže,  rad krade,"
— jaz pa menim, da velja tndi narobe : „Kdor rad krade, rad laže", ter pri d enem, da se Vi trudite v omenjenem rPoslanem" ukrasti mi  dobro  ime,  katerega sem  dozdaj imel.
— Da Vam za povzdigo šole nij mar, pritrjujete sami. Pogreška „okrajnega" (mestu „krajnega") šolskega sveta nijsem jaz zakrivil. Ne bi Vam odgovarjal, ako bi branili Vi Vaše politično prepričanje in Vašo politično pridigo, a napad na moje poštenje moram odvračati. Kar se tiče moje pobožnosti, sodil bo najvišji. — II koncu obliuhujete molčati; prav storite, ker na novo Vaše iz-pozivanje, osvetiti bi znal Vašo olikanost drugače. Vaše dosedanje vedenje v cerkvi in izvan nje ponuja gradiva dovolj.
Na Notranjskem 23. nov. 1873.
„Špicelj".
PONlMIlO.
Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescifere du Barry
v Fsfpnrionit.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Ilevaleseiere du Barrv, katera brez porabe loka in brez stroškov sledečo bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučuh, jetrab, žlezah, na »lisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvieah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlieo in bljo-vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 7f>.000 Bpričevftl o ozdravljenji, ki bo vsem lekom ■operatavljala so:
Spričevalo št. 73.928.
VValdog na Štajerskem, 3. aprila 1872.
Hvala Vašej Rcvalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nngaji, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svojo posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Br. S i g m o.
Spričevalo št. 93.268. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja ženu, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, jo bila od zdravnikov za izgubljeno zrnat rana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenjeni Rcvalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem Času one strašno bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da so je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. 1 o Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih 'u so Vam srčno zahvalim.
Atanasio U a r b e r a.
Tcčnejši kot mcBO, prihrani Rovaleaciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revaiesciore-Biscuitcn v pušicah k 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: Parry du Barry & Comp. na Dn< uuji, \VnlltlNctiK»»se št. 8, v Ljubljani Ed. Mahr, v Orarfei bratjo O ho ran zin ey r, v In s-hrnkn Diochtl A Frank, v Celovci P. Birn-baoher, v l.om-i Ludvig Mili l o r, \ .Mariboru F. Kol etnik & M. Morio, v Me nm u J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hi3a na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Uuirll v IJubUaul
od 18. do 20. novembra. Urš. Kikol, vdova, 41 1., na želodčnem raku. — Stef. Ogrizek,  hranilnisk sluga,  58 1., na vodenici v unožg. otlini. — Ivana Želetnikar, čevljarsk
otrok, 14 iuc»„ na pljnč. vnetji. — Pavi Stor, klo-bučarsk poui., 48 1., na jetiki. — Marija Ziler, otrok fabriJkega 'Iglavca, 3 I., na otročjaku. — Jan Zagore, jetnišničar, 64 1., na vodenici v arčnem mehurji, — Ant. Mihove, voznlšk otrok, 17 mes., na kozeh, — G. Georg B >nda, krojač, 70 1., na jetiki. — Fr. Planker, delavsk otrok, 8 dni in Kari Touia-iič, otrok pekovskega pomočnika, 7 dni, na čeljustnem krči.
'a. J a j i i.
2f>. n o v e m b r a.
Kvroiiat llach ii Dunaia. — Znidarsič iz Prema. — Dolenc s hčerjo ll Kehka.
Pri j- i u t Kromer iz Scire. — Kabič iz
Hadoljice. — Deklova Ivan, Muba iz Corignial. — Kosi iz Pole. — Rosenberger iz Gorice. — Voraček iz Schbnlinde. — Krisaneer z 9 skandinavskimi go-spemi iz Ruskega.
Pri Malici t Gerstler iz Dunaja. — Gospa Otto z družino iz Weineek. — Dr. Klug z gospo iz Dunaja.
Pri Zamorcu: Kovačič od Sv. Trojice. — Oerne iz Zavorja.
Zahvala.
Kor je božja previdnost dne 16. listopada mojega preljub jenega in ne-pozabljivega sina, oziroma brata
Janeza Likarja,
Aestosolca, po dolgi bolezni v boljši svet poklicala, in se je pri njegovem pogrebu dne 19. t m. tolika ljubav do njega razodela, mi je sveta dolžnost, se srčno zahvaliti visokočastiti duhovščini, kakor tudi vsim časlitim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga t tako obilnem številu spremili na njegovem poslednjem potu in mu zadujo Čast skazali. Kavno tako izrekam svojo srčno zahvalo vsem gospodom, ki so blagovolili ga nositi in svetiti, kakor tudi gospodom čitalniskim godcem in pevcem, ki so mu tako genljivo popotnico godli in nagrobnico zapeli.
V Idriji, dne 23. listopada 1873.
Marija Likar, mati.
Marija Likar, ■ anij Ana Likar,
sestri.
Ces. kralj, dvomi
puškar v Mariboru
Ivan M. Erhart,
priporoča: (91 —12)
Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene.
puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (dro
Lefauchcux
Lancaster (lenka-ster) iz svila od . Revolverje    . . Pištole dvocevke . „ enocevne
IS „	n n	r
30 „	n n	rt
44 „ * n 2 gld. 1 n	n n	n
	n n 50 kr. 30 „	n
Zastonj in franko
razpošilja najnovejše zapisnike
loterijskih dobitkov 11. Orlice,
profesor račuuoslovja
v Berlinu, Wilhelmstrasse 125.
Poprasevanja se takoj odgovorijo. (308—2)
Dunajska borza 2b. novembra
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v »robni 1860 dri. posojilo   .   . .
68 gld. 45
73 „ 35 102   . —
kr.
Akcije narodno banka   .   .     964 . —
Kreditne akoije......222 , 50
London ........113 „ 80
Napol..........9 , 12
C. k. oekici.......— R —
*rajro.........109 , 50
lepo
Najnovejše petrolejske varnostno svetilni. >• z najboljše konstruiranim metuljevim hranilnim lučnikom (1 plamen daje n svečnih luči), nnprepimu najlepša svečava in vrnilar 50 percentov prihranim proti vsakemu drugemu svetilu. Oit se ne bi biln bati konkurencijo , ho MM nesli-šano nizko postavljeno, /.a najboljšo kvaliteto so garantira.
1 kuhinjska svotilnira h steklom in stenjem (ilolitl vre«I kr. 46, «0.
1 kuhinjska, Hteimkn ali viseča svetilniea, kompletni* kr. 85, gld. 1.30, l.m,
1 iMlM Hiibiumka svetilniea , MlO kom-plolna gld. L IU«, tul), 1.80.
1 najlepše oprave, telo kompletnu ulit. 2, 2.50, 3.
I salonska svetilniea, bogato dekoriranu, superttua gld. 4, 5, ti, H, 10.
1 svetiluicu za studiranjo ali delo s kantorom gld. I, 1,60, 2.
I stenska svetilniea /.a blovn, prednje sobo itd. kr. !>0, gld 120.
1 viseča svotilnieii /.a hleve, prednje sobo itd. kr. «0, gld. 1.60, 2.
1 viseča, svotiluica »a fabrike, dolavicc, poslovnico gld. 2, 2.50, a.M).
liiie
*lol>i-n.
■ ill«-
1 viseča svetilniea za obednico s škripcem,
proflna gld 15, 8. 1 viseča svetilniea, za obednico, najfinejša,
sorta, bron pozlačen gl. 15, 20, 25.
Cene sveti lnie se razumevajo kompletne s stenjem in steklom vred.
1 svetilni, in zastor, inajhon, srednje fin kr, 5, fin kr, 10, najfinejši kr. 16.
1 -\. tilm. in zastor srednjo velik, srednje An kr. 26, fin kr. 36, najfinejši kr. 45.
1 vatol svetiluičncgu stenja kr. 4, (I, 8.
1 škarje zu svotilnieii, jeklo kr. 85.
1 zastorodrzoc (branič, da zastor ne zgori) kr. 5.
1 eilindrnhranee (brani, da steklo ne poči) kr. 10.
1 mehaničen cilindročititec kr. 20. I podstavu   za   svetiluieo ,   najlepša kr. 21), 30.
1 svetilnična čopiča ,   v najlepših oblikah
kr. 16, 26, 35. 1 škripec za viseče  svetiluieo gld. 1.40,'
1.80, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 6, 0. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 30. 1 ptehasta posodu za 1 funt petroleju kr. ■0, M I funta 50 kr.
Kupci en gros dubijo rabat.
Bazar Friedman, £Uicn, iMratcrflrafje 2(1
Dežni plašči.
Potovalcem, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tistim , ki so dolu izpostavljeni, priporoča se prtv angleški <lcanl hIiinc i/, ••••v ......g«,
u e r a z d r 1 j i v e g a, nopremočljivegn blaga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočno-sti vbo drugo do zdaj izdelovano. Opomniti so moril, da so ti l>rcz vnegu šiva, toroj nijso popravljanju potlvrieni , in so tako narejeni, da so dajo tudi pri lepem vremenu na drugi strani kot elegantna vrlinu suknja rabiti. 1 kos v navadni velikosti 42 palcev dolg velja 10 gld., vsaka ilaljs.i 2 palcu veljata 1 gld. veo. Kapuce veljajo kos 1 gld.
C«lavna zalogu
fabrike
G0VIN&S0HN
v MaiiHiostrii.
Pred mrazom je in bo varoTala
SMT" simsten oMeteu.
Zimsko blago
iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlimi jesenskem in zimskem vremenu vzdrži.
Bašliki iz najboljega sukna.
lop z vrvcami gl. 1, 1.60, 1.80.
KokiMiee iz najboljega angleškega volnenega Huzkinga 1 par zu gospodo kr. 60, 70, 90. 1   „    „       n       podloione kr. 70, 00, gl. 1.20. 1    .     ..        n       dvojno, najfinejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40 1    n    n   gospo kr. 40, 00, 80. I   „    „      „     fino podložene kr. 80, hO, gl. 1. 1   d    n      n     dvojne, najfinejšo tambur, kr. 80, gl. 1,90. 1    „     „   otroko, po velik..-ti kr. 30, 40, 60. 1   n    n      n     podložene kr. 60, 00, 70.
Potni in drugi šali
iz najčistejše volno, najlepšo nacrtani. 1 šal M gospodo kr. 70, »O, gl, 1,20, 1.50. 1    „   „ „       dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, 9.
I   „   „   otroko kr. 40, CO, 80.
Žilni grelci, najbolje vr.>te.
1 par /a gospode kr. 26, 30, 40, 50, 1    „     „  gospe kr, 25, 36, 40. 1   „       otroko kr. 16, 96.
Zdravilni pri* n liti i/, najciMtejAe sireveitiie
ali ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej so zelo priporočljivi.
1 sa gospodo kr. 00, gl. 1.20, 1.40.
1 „       n       najflnojii gl. 1.60, 2, 2.60.
I .. gospo gl. 1.20, 1.40.
1 „        ,.     iiajiiiiim gl, 1.80, 2.50.
1 .. otroke kr. to, 86, gl. 1.
1 „       n      najfinejši gl. 1.20, 1.60, 1.80.
2&«ll~tl > Ulit'   !-i|><><lllJ4» llllK'4*.
par za gospode gl. 1, 1.50, 9. „     „ n       inijfluojšo gl. 1.60, 2, 2.60.
..    n  gospe gl. 1.20, 1.80, 9.60.
Dolge in kratke zdravilne nogovice
iz čiste volne.
1 par za gospodo kr. 30, 40, 60, 00. 1   „   visokih za gospe kr. 70, 80, »0, gl. I. 1   „   za otroka kr. 26, 35, 46, 00.
novo sego
za gospodo gl. 2.60, 3, 3.50. z bogato obšitini naprsnikom gl
Zimske srajce iz najfinejše volne,
in lepo, prsa s svilo montirane.
2.60, 3,
4.50, 6.60.
Slips xa troHiio«!«' In KONpe, jako lep.
1 velja kr. 20, 86, 46, 05. i     .    i/ svile kr. 50, m, gl. i.
Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe
iz lijonsko svilo, malo, bele gl. 1. n        n n      vozane gl. 1.60.
n        it n      veliku, ruznoburvne gl. 2, 2.50 3.60.
'S'Milni ini /min/i i* 4>tvjt> ?»#,!<».
I..I.11 60 kr.
za gospe in deklice.
Po najnovejši šegi in najlepše 1 za gospe gl. 1.80, ■ ,00, 3, 1.60. 1   „  deklico kr. (it), ho, gl. 1.20, 1,50.
1 nujfluejši h svilo vezan gl. 2, 2.60, 3. 1 za otroke kr. »0, gl. 1.20, 1.60.
Muf z€i {/ospe hi otroke,
I M gospe, jako lep gl. 1.80, 2, 2.50.
Cela garnitura, muf in ovratnik gl. .;.50, 4.50, ii.
I zu deklico gl. 1.60, 9.
CVlo novo za to lezono,
Ogrinjala za gospe in deklice: bela, vjjolustit, i-lidera, modra.
So vsa iz b. r.ilin-ke volne z najlepAimi načrti. 1 za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 največje, sa ogrniti gl. 3.50, 4, 4.60, 5. 1 za deklice kr. 00, 80, 00, gl. 1.20.
MCit i/rti *>-<•«•* jm «-•«'
iz najfinejšo horlinsko volno, s svilo podložene iu bogatu h ponkljaiui olišpane. K na gl. 4.50, z vratnim delom gl. 6.50.
Posebno za gospode.
Jako lep predsrajčnik za gospodu iz najbolje volne s fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami za rukave, tako da se lehko nad vsako srajco nosi, kinča in groju. K.I.mi oo kr.
Lovske nogavice, visoke.
1 pur, velikih, najboljih gl. 1.30.
1    „    največjih in najboljih gl. 1.00, 1.90, 2.30.
Kaiiiaanje najfinejšo.
1 par, visokih zu gospo gl. 1.20, 1.60, 1.80. 1    „    za otroke kr. 00, 70, 80, 00.
Kom tu fit i ovratniki xa ijosjh-.
Silno lopi, zu na plesn in vhode. Kdeil gl. 2.50, 3.5(1, 4.60, 5.
Otročja oblačilca iz ovčje volne.
1 kr. 00 do 80.
1 z rokavi, lepo napravljena gl. 1.20, 1.60, 1.H0.
Podplati
kot vloga za vsakovrstno obuvalo, vzdriiijo nogo suhe iti tople, so tedaj zdravju posebno ugodni. 1 par za gospe iu otroke 26 kr. 1   -   ,, gospodo 3o kr.
Najnovejše za zimo.
LL€» 5 $;ol«l i n n rjev
velja popolno angleška zdravilna obleka,
iz amerikanske naturao koš minske  v o in kot kavčuk raztezljiva.  ki  telo  bitni ogreva ■ n jo v vedno lebkem lzparjanji  vzdržuje. Ta oblika varuje  po  tem premrazenja,  kakor tudi
dragih bolesni.
Čepice za gospe in deklice. Taka ob'eka aa gospode ali gospe obstoji is i
srajce, lilaf*. 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žilnih grehov, I para vlog za eevljo. To vso Bkupaj velja la 5 k1'*. PredzssBsmovano obi no založeno blago se tako vrste dobiva edino le pri
Biivuir Frlediuann, 96 IVatcrstrassc 5«.
KlipOtMll  1131   <l«ll><>lo  80  ccna zni2i4.
Jo n o
(294—4)
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren : Ivan Semen.
Laaimua iu tisa 9Narodne tiskarne".