2 13. februarja 196< Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,6 stopinje, najnižja 5,5, ob 19. uri 8,4 stopinje, vlaga 68 odstotna, zračni tlak 1007,9 narašča, brezvetrje, nebo 3/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 7,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK., 13 februarja KATARINA Sonce vzide ob 7.11 in zatone o# 17.27. — Dolžina dneva 10.16. — Lile na vzide ob 16,24 in zatone ob 7.11. Jutri, SREDA, 14. februarja VALENTIN V NEDELJO DOPOLDNE V TRŽI5KI LADJEDELNICI Splavili so doslej največjo ladjo iz tržiške ladjedelnice Velikanka «Rivalta» ima 102.000 t ■ V orjaškem doku v Tržiču bodo kmalu zaceli graditi 227.000-tonsko ladjo in nato še dve podobni Tržiška ladjedelnica »Italcantieri* je v nedeljo dopoldne doživela novo veliko slavje' v prisotnosti šte vilnih osebnosti iz poslovnega sveta, povabljenih gostov in delavstva je ob 10. uri zmagoslavno zdrsela v morje ladja velikanka «Rivalta*, 102.000 tonska enota za prevažanje različnih tovorov, ki jo je naročil zasebnik brodar F. Cameli. Slovesnosti je prisostvoval tudi minister za promet in civilno letalstvo Scal-faro, ki je čestital brodarju in graditeljem k uspešno opravljenem delu in zaželel »Rivalti*, da bi ponesla na širno morje predvsem globoko občutene misel o miru. Ta misel o miru da je toliko bolj potrebna danes, ko «so zaprte ceste skozi Suez in ko se po Sredozemskem morju sprehajajo ladje, ki jih včasih ni bilo videti tod, ki niso turistične ladje in ki prav gotovo ne prinašajo miru*. K temu je minister Scalfaro dodal, da ima država važno nalogo, da ne zadržuje podjetnosti zasebnikov, temveč da jo nasprotno podpira in da ji stoji ob strani. Tehten govor je imel na slavno- Italiji, to je 140.000-tonsko petrolejsko ladjo za družbo Esso Columbia. Dr. F. Cameli, delegirani upravitelj družbe »Italnavi*, za katero bo »Rivalta* čez nekaj mesecev lahko odplula na prvo pot. je v krajšem nagovoru naglasil, da je ta ladja največja enota te vrste v Italiji in morda celo na svetu. V skladu z mednarodnim pravilnikom, spada namreč v vrsto OBO, ter se lahko uporablja za prevažanje treh različnih tovorov: mineralnih olj, rudnin ali drugega sipkega blaga. Govornik je omenil, da je danes v gradnji na sveto 135 ladij z več kot 175.000 tonami, in sicer za skupnih 30 milijonov ton. Večinoma gre za petrolejske ladje. To pa zopet poraja velik problem, kako se bo to področje ladijskih gradenj razvijalo v prihodnje, saj tako velike Zbiranj« krvi za Vietnam in večer solidarnosti Mladinska komunistična federacija priredi jutri ob 20. uri v Ul. Madonnina št. 19 večer solidarnosti z vietnamskim ljudstvom in vietnamskimi partizani. Govoril bo prof. Paolo Šema, predsedoval bo tajnik FGCI Dario Supancich. Predvajali bodo tudi dokumentarni film o junaškem boju vietnamskega ljudstva. Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama sporoča, da je sprejel poziv vsedržavnega odbora za zdravstveno pomoč vietnamske- sti predsednik družbe «Italcantie-, ko drugače ri» dr. G. Cortesi, ki je najprej I «Rivalto» je takoj po splavitvi pri-omenil, da je brodar Cameli doslej j vlekel k velikemu ladjedelniškemu naročil v tržiši i ladjedelnici .devet: pomoju pomožni vlačilec, 260 m ladje ne morejo pluti po Sueškem mu ljudstvu ter da daje pobudo prekopu, koder pelje najvažnejša za zbiranje krvi petrolejska žila v Evropo. t*adalj- Zhiranie krvi nji razvoj ladijskih gradenj bo po vsem tem odvisen od tega, kako bo rešen problem najkrajše poti med Evropo in Srednjim vzhodom, z zgraditvijo večjega prekopa ali ka- velikih ladij v skupni tonaži 750 tisoč ton, nadaljnjih devet ladij pa je naročil v drugem obratu «Ital-cantieri v ladjedelnici v Sestriju, tako da se skunna tonaža vseh 18 ladij, naročenih pri družbi, dvigne na 1.250.000 ton. V tržiškem obratu so z «Rivalto doslej splavili 8 ladij za genovskega brodarja, takoj potem, ko je zadnja v nedeljo zdrsela v morje, pa so na sanišce položili 73 ton težak kos jekla: zametek druge enake ladje in devete enote iz naročene serije. Dr. Cortesi je nato orisal glavne tehnične značilnosti «Rivalte, ladje, ki je bila zamišljena tako, «da ne bo nikdar vozila prazna*. V svojih skladiščih bo lahko prevažala mineralna olja, rudnine, premog ali drugo blago v sipkem stanju. Poganjal jo bo stroj Fiat z zmogljivostjo 23.000 KM, izdelan v Turinu, in sicer s hitrostjo 17 vozlov pri polnem tovoru. Govoreč o nadaljnjih načrtih za razvoj domačega in tukajšnjega ladjedelstva, je dr. Cortesi dejal, da zahteva sodoben pacm ladijskih gradenj čedalje več, materialnega dolg in 40 m širok orjak je ubogljivo sledil mravlji, ki ga je vlekla na varno. Splavitvi je botrovala ga. M. Nasi, žena podpredsednika družbe Fiat, tehnično operacijo pa je vodil ravnatelj tržiške ladjedelnice inž. Lippi. Zbiranje krvi se bo pričelo danes pri krvni banki v Ulici Pieta št. 4 od 8. do 11. ter od 17. do 19. ure. Vsi tisti, ki želijo darovati kri za Vietnam, naj se zglasijo na sedežu odbora v Ulici Tor-rebianca 13/1 tel. 29-403 od 17. do 20. ure. Tam dobe darovalci krvi poseben obrazec, brez katerega se ne more nihče javiti pri krvni banki. Na sedežu dobe darovalci krvi tudj vsa druga navodila. ANPI, ANPPIA in ANED pozivajo vse bivše člane odporniškega gibanja, naj pristanejo na pobudo pokrajinskega odbora za mir in neodvisnost Vietnama v Trstu za zbiranje krvi za borce in žrtve bombardiranja v Vietnamli S Prešernovih proslav Na Opčinah Lahko rečemo, da je že dolgo let, odkar nismo videli toliko ljudstva na prireditvah v prosvetnem domu na Opčinah, kot ga je bilo na Prešernovi proslavi v nedeljo popoldne. Nedeljsko proslavo je priredilo opensko prosvetno društvo tTabor*, ki je za to izredno proslavo povabilo poleg govornika in domačih recitatorjev tudi tri pevske zbore, in sicer iz Velikega Repna, iz Trebč in iz Bazovice. Domačinki Mimi in Mirjam Kapelj sta v lepi gorenjski narodni noši napovedovali pester in bogat spored. Kratek uvodni nagovor je imel predsednik društva «Tabor», ki je medtem tudi pozdravil občinstvo in se na koncv zahvalil za tako lep obisk. Govor o Prešernu je imel prof. Josip Tavčar ki je med drugim dejal, in to izključno za ho-e~ke naprave. n(fa Pomožne gostinske in turistič-dn ma?r5ve veliaj° posojila največ in Ji et .z obrestno mero 3,50 odst. uo največ 60 odstotkov izdatka. B a, ?aostala področja, ki niso v skih predelih, veljajo samo po-žan-a .za Solinske obrate po zni-ni obrestni meri, a po 4 odstotke za rok 18 let in do 60 odstotkov izdatka. Za pomožne turistične naprave na teh področjih veljajo posojila največ do 10 let in znaša tudi v tem primeru obrestna mera 4 odstotke. Prošnje za posojila je treba predložiti kreditnim zavodom, ki dajejo posojila za turistične in gostinske dejavnosti. Zavodi opravijo poizvedbe in seznanijo z njimi ministrstvo za turizem, katero odloči o posojilih s svojem dekretom. Za prispevke v kapitalu pa je treba pošiljati prošnje pokrajinskim turističnim ustanovam, ki pošljejo u-strezno dokumentacijo ministrstvu za turizem, katero odloči tudi o teh prispevkih. Na izletu se j‘e mrtev zgrudil V nedeljo je pri Dutovljah nenadno umrl Filippo Tomarchio, ki je stanoval v Trstu, Ul. delle Quercie 18. V družbi Milene Zeria, tudi iz Trsta, se je bil pripeljal s svojim avtomobilom v Dutovlje, kjer je Na FILCA-CISL razprava o krizi gradben« stroke Te dni se je sestal pokrajinski odbor FILCA-CISL. Tajnik Degras-| si je orisal upadanje števila zapo-| slenih v gradbeni industriji zaradi trajajoče krize. Tako je bilo 31. decembra 1964 zaposlenih v gradbeni industriji 9553 delavcev, 1965. leta 8.624 delavcev, 1966. leta 8554 delavcev, lani pa 7.336 delavcev. Po obširni razpravi je odbor u-gotovil, da se je skrčilo število pobud pri javnih delih, medtem ko so razne birokratske zapreke zavlačevale razna druga dela. Zato se čaka na začetek del pri novi bolnišnici, novem gledališču, razširitvi pokopališča, industrijskega zavoda «Volta» itd. Razen tega so poudarili, da bi morali dokončno odobriti mestni regulacijski načrt, ki se vleče že več let. To bi potem poživilo gradbeno dejavnost. Prav tako zavlačuje dela tudi pred-počasno izdajanje gradbenih dovoljeni. Tudi število zaposlenih v lesni stroki se je občutno skrčilo. 31. decembra 1964. leta je bilo zaposlenih v tej stroki 949 delavcev, 1965. leta 818, predlanskim 657, lani pa 574. Do tega občutnega padca je prišlo zaradi nazadovanja gradbene industrije in preureditve ladjedelstva. Odbor FILCA-CISL je sklenil, da naveže stike s FILLEA-CGIL in FeNEAL-lTIL, da bi dali pobudo za sestanke s podjetniki in javnimi ustanovami, ki so zainteresirani na gradbeni dejavnosti, da bi proučili položaj del posameznih ustanov (občine, pokrajine, tehničnega urada, IACP, GESCAL, ISES in drugih ustanov, ki dobivajo dr- nedeljek sestanek predstavnikov CISL, CGIL in UIL z deželnim odbornikom za javna dela Masut-tom. Izšla je prva knjiga Iz dragocene in sodobne Poljudnoznanstvene zbirke ilustrirana enciklopedija ŽIVALI v slovenščini Gre za izvrstno delo - •trokovnjaka I. T. Sandersona SESALCI * **0 fotografijami, od tega fc 190 v barvah Atolih šest knjig J10 obravnavalo druge živalske skupine — Ptiče, ribe, plazilce, dvoživke, žuželke in ®ižje živali toiodka, fotfoaitia TRST _ ul, sv> Frančiška 20 Tel, 61792 pokosil. Po kosilu se je odpravil Vbor" proti Sežani, pri «križkih borovcih* razna ^ aela' uaDor namrec pa je avto ustavil z namenom, da bi šel nabirat cvetlice. Kmalu zatem pa mu je nenadoma postalo slabo, zakričal je in se zgrudil na tla. Njegova sopotnica je takoj stekla k njemu, toda nesrečni Tomarchio je bil že mrtev. •■■uiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiitiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiitttiiiiiiiiiiiii SEJA ZDRAVSTVENE KOMISIJE PSU Ugodno mnenje o zakonu za reformo bolnišnic Uvod v sistem popolne socialne varnosti Tiskovni urad PSU sporoča, da j verja ta zakon deželam nalogo, da se je te dni sestala zdravstvena j ustanavljajo in koncentrirajo bol-komisija tržaške federacije PSU, | nišniške ustanove, da nadzirajo de-pri čemer sta bila navzoča tudi tajnika Pittoni in Pierandrei. Komisija je proučila perspektive, ki se odpirajo po odobritvi zakona o reformi bolnišnic v poslanski zbornici. Komisija je izrekla svoje zadovoljstvo ob odobritvi tega zakona, katerega uveljavljenje bo zahtevalo prav tako velike napore kot njegova odobritev. Pri tem u-gotavlja, da je leva sredina izbrala pot, ki so jo nakazali v tem vprašanju socialisti, ki zahtevajo, da se mora v prihodnji zakonodajni dobi uresničiti popoln sistem socialne varnosti. Z izločitvijo zamisli, da so bolnišnice dobrodelna ustanova, se uresniči člen 32 ustave, ki potrjuje pravico vseh državljanov do zaščite zdravja. S tem bo lahko država na tem važnem torišču delovala pravično, učinkovito in gospodarno, je poudaril predsednik komisije Boniccioli. Predsednik je pri tem omenil čl. 2 novega zakona, ki pravi, da je dolžnost javnih bolniških ustanov, da sprejmejo brez vsakega dogovora ali dokumentacije v bolnišnice vse italijanske in tuje državljane, ki potrebujejo nujno bolnišni-ško nego za katerokoli bolezen ali zaradi nesreče ali pa poroda, ne glede na to, ali so zdravstveno zavarovani ali ne. Ko bo uresničena osnovna zdravstvena reforma, bo to pomenilo, da ne bodo več potrebna draga in često krivična birokratska poizvedovanja pred sprejetjem v bolnišnico, kar često povzroča zamudo pri zdravljenju in lahko tudi škoduje zdravju državljanov. Naša dežela pa bo lahko v okviru svoje posebne avtonomije o-krepila svojo politiko načrtovanja i na zdravstvenem torišču, saj po- Goriško-bcneški dnevnik KRASNA PREŠERNOVA PROSLAVA V PROSVETNI DVORANI V GORICI «Ne hlapčevstvo ne narodna mlačnost temveč trdna nacionalna hrbtenica zbuja pri vseh ugled in spoštovanje» Govoril je podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin, nastopili pa so člani Slovenskega gledališča in Glasbene matice ter pevski zbori iz Ronk, Dola-Poljan, Doberdoba in Standreža Prosvetno dvorano v Gorici veliko množico Slovencev, da se' poklonijo našemu velikemu geniju, ki je v odločilni meri prispeval k upodobitvi našega narodnega obraza. Letošnja proslava je bila sad dela treh poglavitnih kulturnih organizacij: Slovenskega gledališča, Glasbene matice in Slovenske prosvetne zveze. ... . Ko so izzveneli zadnji akordi Shoživitevg™ dbenedejamc^ “»vlce-. ° . kateri « skoraida sti in s tem povečanje zaposlitve, j Jf11*10 je postala ze naša V okviru teh pobud bo v po-’ “ "" " ~ * Kot vsako leto je tudi letošnja | jega jezika, ne samo zaradi tega, Prešernova proslava privabila v ' ker so ga hoteli nasilno potujčiti lilJNO «IKIS» P KOS K It Predvaja danes, 13. februarja, s pričetkom ob 19.30 dramatični Uinemascope Technicolor film: A 077SFIDA Al KILLERS Igrajo: RICHARD HARRISON, SUSY ANDERSEN, ANTONY DAWSON in MITSOKO Prepovedano mladini pod 14. letom! ITALIJANSKA VISOKA MODA Priloga brez primere glede izbire modelov in ludi ker se lice kvalilele fotografij in barv ler okusa predstav jenih modelov ta teden v reviji Amica Nekaj posebnegal ...Prelistavanje revije je kakor, da bi prisostvovali prvovrstni modni reviji... lovanje in organe teh ustanov ter da programirajo zdravstveno dejavnost v mejah, ki jih določa državni zakon. Na ta način bo deželna uprava dejansko vodila vso zdravstveno dejavnost v Furlaniji-Julijski krajini. Trst posebno zanima novost v zakonu, ki določa povezavo med univerzami in bolnišnicami. To se je sicer v Trstu že delno dogajalo spričo občutljivosti, ki so jo pokazali za to vprašanje voditelji strank leve sredine in akademske oblasti. Komisija je končno poudarila, da se bo z ustanovitvijo zdravstvenih svetov kot organov za tehnično posvetbvaiije bolniške u-prave omogočil skladen razvoj in izboljšanje kliničnih in raziskovalnih dejavnosti v prid bolnikom in vsej skupnosti. K istemu smotru bo tudi prispevalo dejstvo, da določa zakon, da mora vlada v letu dni izdati po posvetovanju s sindikalnimi organizacijami stroke ter s predstavniki klinikov, univerzitetnih asistentov in bolnišniških u-prav izvršilne predpise za ureditev bolnišniške službe in zdravljenja v klinikah in univerzitetnih inštitutih, ki sprejemajo in zdravijo bolnike IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII C or ir n VERDI. 17.15: «Masquerade», R. Harrison in S. Hayword. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «1 giomi dell’ira», L. van Cleef in G. Gemma. Ki-nemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45—22: «La lunga notte dl Veronique», Kristina Gaj oni in A. Morrison. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Come imparai ad amare le donne«, M. Marcier in Anita Eckberg. Itali-jansko-famcoski barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA. 17.15: «Dottor Živago«, Omar Sharif in Geraldine Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22: nDalle Arden-ne alTinfemoi), K. Jurgens in D. Bianchi. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «A piedi nudi nel parco», J. Fonda in Ch. Bo-yer. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE. 17.30: «L’uomo, or- goglio e la vendetta«, Tina Au-mont, kinemaskopski barvni film. Ronk v RIO. 19—21.30: «La battaglia piii lunga — Stalingrado«, G. Froebe in J. Hansen. EXCELSIOR. 19—21.30: «Operazio-ne tre gatti gialli», T. Kendall in B. Harrison. Kinemaskope v barvah. himna, (zapeli so jo pevci iz Štan-dreža), je Adrijan Rustja, ki je skozi vso predstavo napovedoval ter povezoval posamezne točke, predstavil govornika odv. Petra Sancina, podpredsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je imel naslednji govor o slovenskem kulturnem prazniku ter naši slovenski skupnosti v Italiji: «Dragi rojaki! V dneh, ko se širom po domovini proslavja slovenski kulturni praznik, smo se zbrali tudi gon-ški Slovenci, da se v duhu idealov Franceta Prešerna spomnimo svoje nacionalne pripadnosti. Četudi je preteklo že toliko let od časa, ko je bila na teh tleh slovenska govorica prepovedana, imamo še vedno v spominu dogodke iz polpretekle zgodovine in nam je vsakikrat, ko se zbiramo na kulturnih praznikih, še posebno toplo pri srcu v zavesti, da mora biti naš jezik spoštovan, naša kultura upoštevana: res živa je navezanost primorskega človeka do svo- in ker je itak ob robu slovanstva izpostavljen naravni asimilaciji, ampak tudi zaradi ponosa in dostojanstva, ki se pogojuje s samo bitnostjo narodne pripadnosti. Ljubezen do svojega jezika in kulture, ki je za vsak narod bistveni pojem, je pri nacionalnih manjšinah merilo njihove zavesti rekli bi celo njihova prvenstvena karakteristika: to prihaja najbolj do izraza v skrbi za lastne šole, v delovanju prosvetnih društev, v intenzivnem kulturnem izživljanju in v vseh oblikah združevanja pripadnikov manjšine same. Zavedamo se vloge in poslanstva manjšine, da na stičišču dveh kultur, narodov in držav pripomore k zbliževanju med sosedi, k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju. Tako plemenito nalogo pa bomo mogli izvršiti le tedaj, ako bomo vredni sinovi svojih očetov, ki so pred 1.300 leti postavili mejnike zapadne narodnostne meje in jih trdno čuvali vse do' današnjih dni. Ne hlapčevstvo ne janičarstvo, ne narodna mlačnost, ne občasni oportunizem, ampak trdna nacionalna hrbtenica vzbuja ugled in spoštovanje. Morda se nas včasih loteva malodušje pod vtisom, da se naše vrste redčijo, toda ideali Prešerna, Cankarja. Gregorčiča so v naših prsih, v naših žilah se pretaka slovenska kri, iz naših grl bili. Gremo naprej tudi za naše otroke, da bodo ponosni na materino govorico, da nas bodo ljubili tudi zaradi naših idealov. Zato tako velika skrb za mladino, za slovenske šole. Leto za letom obiskujemo starše, ki omahujejo med vpisovanjem otrok v slovensko ali italijansko šolo, ni nam škoda poti časa, da prepričamo vsakega o nujnosti izobrazbe v slovenskem duhu; študirajoči mladini so na razpolago dijaški domovi in podpore vse slovenske skupnosti, požrtvovalnost zavednih šolnikov in vzgojiteljev je neprecenljive vrednosti in odgovornost zelo velika. Istočasno pa zahtevamo, da vlada končno izpolni vse obveznosti, ki jih je dolžna po ustavnem in celo naravnem pravu. Ni opravičila za dejstvo, da je manjšinsko šolstvo po 20 letih še v delno brezpravnem stanju; je pa naravnost zločinsko, da rimska vlada pogojuje ustanovitev nekaterih za manjšino prepotrebnih šol, določenim zunanjepolitičnim zahtevam, kot da bi Slovenci v Italiji služili zgolj za prekupčevalno blago. Kot polnopravni in lojalni državljani italijanske republike, ki delujemo in prispevamo svoj delež k skupnemu razvoju v duhu socialne pravičnosti, bomo neizprosno bičali vse preostale pojave zapostavljanja in omalovaževanja naših pravic. V zadnjih letih se je ozračje ob meji zelo spremenilo. Politika meddržavnega sodelovanja in mirnega uradih, da se bomo čutili v lastni hiši gospodarji in ne užitkarji. Goriški Slovenci, četudi številčno šibki in brez zaščitnih določil, orjemo ledino v boju za enakopravnost in za prijateljsko sožitje s sodržavljani italijanskega jezika; z nami so tržaški, beneški in kanalski Slovenci — manjšina v deželi Furlanija-Julijska krajina, ki zavru-1 ča teritorialne razdelitve, ker je Odv. Peter Sancin venska beseda na tej zemlji zaživela v miru in svobodi.)) Program nedeljske Prešernove proslave so sestavile tri naše naj-J pomembnejše kulturne organizaci-j je; bil je pester ter vsakozi na slovenstvo enoten pojen za dvomi- ^nTciedališki igralci so kar Pnča tUdl dH'' zelo občuteno recitirali Prešernov našnji praznik. I Sonetni venec, basist Ivan Sancin Govorimo o manjšini, da je živa, jz Trsta je ob spremljavi dr. Goj- doni slovenska pesem. Mi gremo j sožitja je rodila sadove tudi za naprej, četudi z žalostjo v srcu za j manjšino, kar je tudi naravno, saj tistimi, ki smo jih po poti izgu- liniiliiiiiinittiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtitiHiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU KULTURNE OBMEJNE MENJAVE Slikarji iz Nove Gorice bodo razstavljali v Gorici S tem bodo vrnili obisk svojim kolegom iz Gorice, ki so pred tremi leti z uspehom nastopili onkraj meje Dogovor med odv. Devetagom in prof. Bratošem Razna obvestila Zdravniško predavanje bo Jutri zvečer ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Predaval bo dr. Dolhar lz Trsta o temi «Na me-jah sodobne medicine«. Planinski ples priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice v so-boto, 24. t. m. v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. Začetek ob 21. url. Igral bo prvovrsten ansambel lz Ljubljane. Rezervacija vabil in miz na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. V Gorici sta se sestala predsednik pokrajinske zveze obsoških u-metnikov (APAI) odv. Cesare De-vetag in predsednik Zveze kulturno prosvetnih, organizacij Nova Gorica prof. Darij Bratoš. Sporazumela sta se o razstavi slikarjev iz Nove Gorice v razstavišču Pro točo v goriški pasaži, ki jo bodo odprli 1. aprila letos ter bo občinstvu na vpogled do 15. aprila. Slikarsko razstavo bodo priredili v okviru kulturne obmejne menjave. Zaključnemu delu pogovora sta prisostvovala tudi predsednik Pro Loco dr. Pellis ter slikarka de Furlani. Ob te) priliki naj pripomnimo, da je Zveza kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica priredila pred tremi leti v občinski palači razstavo del goriških slikarjev, ki je doživela izredno velik uspeh tako pri občinstvu kot pri kritiki ter je bila tudi v finančnem pogledu zanimiva za naše razstavljavce. Prav gotovo bo tudi razstava slikarjev iz Nove Gorice doživela lep sprejem. zakaj med goriškimi ljubitelji upodabljajoče umetnosti so znani uspehi, ki jih jugoslovanski u-metniki žanjejo na mednarodnih razstavah, zlasti pa na beneškem Biennalu. Docela razumljivo je, da vlada med Goričani zanimanje za to razstavo. S tem bo naše mesto znova potrdilo svojo odprtost in pripravljenost do slehernega sodelovanja, zavoljo česar je v nekem pogledu na zavidljivem prvem mestu ob italijansko-jugoslovanski meji. Stoletnica rihemberške čitalnice V četrtek 15. februarja ob 11. uri bodo pred zadružnim domom v Braniku odkrili spominsko ploščo, posvečeno 100-letnici rihemberške čitalnice. Slovesnost bo pripravilo prosvetno društvo «F. Zgonik» iz Branika. Danes v Gorici cineforum Danes zvečer bodo v okviru predstav za cineforum v dvorani Stella Matutina v Gorici predvajali zanimiv film »Trgovina na korzu», ki je delo režiserjev Jana Kadarja in Elmasa Klasa. V filmu je prikazan psihološki zapletljaj glavne o-sebe Tonia v konfliktu z velikimi človeškimi problemi, ki ga obdajajo. Gre za dramo povprečnega in naivnega človeka v dobi strahovlade In tiranije. Film bo predstavi! filmski kritik Gianni Gregoricchio iz Vidma. Vesti iz Tržiča Okrajni sodnik iz Tržiča je včeraj obsodil 39-letnega Agostina Pahorja iz Tržiča, Ul. Trieste 78, na dva meseca zapora pogojno in brez vpisa ter na plačilo 40 tisoč Ur globe. Pahor je bil obtožen, da je dne 4. avgusta lani v Ul. 1. maja vozil avto pijan, ter da ni hotel karabinjerjem pokazati vozniškega dovoljenja. Branil ga je odv Luzzatto iz Gorice. Včeraj je podlegel v tržiški bolnišnici poškodbam 56-letni Bruno Magrin iz Tržiča, ki je v nedeljo, ko je šel iz neke gostilne, padel na cesti tako nesrečno, da je dobil usodne poškodbe. Nesreča na delu Ko je 60-letni Bogomir Prinčič iz Gorice, Ul. Avellino 41 delal na gradbišču podjetja Bressan v Ul. Favetti v Gorici, mu je padel kamen na nogo. V goriški civilni bol. nišnici so mu ugotoviU zlom desne noge v gležnju in ga pridržali na zdravljenju. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 — tel 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolo, Olivetti, Ul. i. maja 94, tel 73328. RONKE Ves dan ln ponoči je odprta lekarna «AlTAngelo» dr. Sergio Olivetti, Ul Roma 23 — tel. 72393. j je manjšina bistveno pripomogla I k takšnemu stanju. Goriški Slo-j venci se kot polnopravni občani j in državljani nediskriminirano in j uspešno udejstvujemo v lokalnem političnem življenju; vse bolj prihaja do izraza volja italijanskega soseda po razumevanju naših pro-| blemov; imamo še primere soli-| damosti goriške javnosti do neka-’ terih manjšinskih zahtev, četudi je pot v to smer razumljivo še dolga. Končno smo vendarle zaveslali proti raznorodovalnemu toku. število otrok v slovenski šoU se je ustalilo in se veča, v Gorici ni več opaziti protislovenskega razpoloženja in namernega zapostavljanja; kažejo se prvi znaki posrednega upoštevanja slovenskega jezika. Toda moramo dalje do pravične h* primerne podpore manjšinskim organizacijam in ustanovam, da končne ureditve vseh šolskih vprašanj, do uveljavitve pravice o rabi slovenskega jezika v vseh oblikah javnega življenja, dokler ne bo 6. člen ustave postal stvarnost. Prepričati je treba javno mnenje o potrebi po složnem nastopu in pritisku vseh lokalnih političnih faktorjev na rimsko vlado, da spremeni svojo mačehovsko politiko do slovenske manjšine. Zavedamo se, aa Je ohranitev in okrepitev nacionalne zavesti odvisna predvsem od nas samih. Nihče naj ne misli, da je prišlo do bolj strpnega ozračja in do boljših odnosov z večinskim narodom zato, ker bi mi sami popuščali v svojih zahtevah, če pogledamo le bežno nazaj v leta, ko smo začeli čutiti prve znake posluha za manjšinske probleme, ugotavljamo, da smo našli prijatelje le tam in takrat, ko smo jasno, nedvoumno in odločno prikazovali nevzdržno stanje in zapostavljanje Slovencev kot posameznikov in skupnosti. Nikoli nismo in ne bomo pristali na mešetarjenje za občasne drobtinice: naš odnos do večine mora temeljiti na osnovi narodne enakopravnosti, na zavesti, da so naš jezik, naša kultura in naša zgodovina, svetal primer civiliziranega evropskega naroda: zato da ne bo enakopravnost le pojem, da bomo slišali in čitali slovenske besede po ulicah in v zavestna; da je temu res pripomore v nemajhni meri naša lastna občutena potreba po združevanju, po vsestranski dejavnosti, četudi je vse povezano z velikimi napori in žrtvami. Kdor od zunaj spremlja in sledi razgibanemu delovanju manjšinskih organizacij, se čudi, kako sploh zmoremo takšen tempo javnega in družabnega delovanja. Pravijo, da je obisk slovenskih gledaliških predstav, predavanj, kulturnih in prosvetnih prireditev neprimerno večji kot pri večinskem narodu. Vse to bo res, ker že statistike o tem jasno govore. Mi dodamo le to, da bi bila naša dejavnost še uspešnejša, ko bi mogli razpolagati s potrebnimi sredstvi, ko bi imeli primerne kulturne in družabne prostore, ko bi nam bil povrnjen vsaj majhen del ogromne materialne škode, ki nam je bila prizadejana. Zato smo tem bolj ponosni na manjšinske javne delavce, kulturnike in umetnike, vzgojitelje, dramske in prosvetne delavce ter sploh na vse rojake, ki delujejo v dobrobit svojega ljudstva. Njihov idealizem in požrtvovalnost sta naše jamstvo za bodočnost in z njimi vsi, ki so znali kljubovati sovražnim viharjem, ki so vredni sinovi svojega ljudstva zato, da bo slo- mir j a Demšarja izredno občuteno zapel arijo iz opere Evgenij Onje-gin ter skladbo na Prešernovo pe-sem Pevcu. Izvajalce obeh točk, tako gledališke igralce kakor tudi basista Sancina, je občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem. Lep okvir prireditev so nudili naši pevski zbori, ki so nastophl z novimi ter lepo ubranimi pesmimi. Vsi so pokrižali izredno velik napredek ter se moramo zanj javno zahvaliti tako pevovodjem Kakor tudi pevcem, ki se z rednim udeležvanjem pevskih vsaj ter mar. ljivo vadbo glasbeno izpopolnjujejo ter nudijo občinstvu vedno večji umetniški užitek. Združena zbora ((Kosovel« iz Ronk ter «Kras» iz Dola-Poljah sta pod vodstvom Pavline Komelove zapela Bučarjevo Majolčico, Prelov-čevo Jaz bi rad rdečih rož in š,» Bučarjevo Tam, kjer pisana so polja. Zbor ((Jezero« je pod taktirko prof. Silvana Križmančiča zapel Jenkovo Lipa, Vrabčevo Bratci veseli vsi ter Prelovčevo Oj, Doberdob. Za konec je zbor p.d. «Oton Zupančič« zajel pod vodstvom Franca Lupina narodno Pleničke je praia, Volaričevo Na ples ter Nedvedovo Slava Prešernu. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiimiiiifiiuiiiitiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiui SPOROČILO POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA Še dva primera obolenja za meningitisom v Gorici Zdravljenje v bolnišnici dobro napreduje • Prejeli so zdravila za obolele na jetrih v Zdravščini Prejšnji teden smo pisali o osmih primerih meningitisa na Goriškem. Pokrajinski zdravnik dr. Montagna je včeraj sporočil še za dva primera. Dne 8. februarja so ugotovili za prvi primer nekega vojaka pehotnega polka «Torino» iz Gorice, ki so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Gorici, ker je bilo takrat njegovo stanje precej resno. Včeraj pa so ugotovili še drug primer, ko je zbolel za to boleznijo še drug vojak iz iste vojašnice, katerega so odpeljali na zdravljenje v vojaško bolnišnico v Vidmu. Obe stotniji, katerima sta pripadala obolela vojaka, so nemudoma izolirali ter dajejo vojakom preventivna zdravila. Pokrajinski zdravnik je dodal, da niso prejeli od pristojnega ministrstva nobenih navodil za kakšne posebne ukrepe splošnega značaja zaradi teh primerov. Vsekakor pa zdravljenje prvih osmih primerov, ki so jih sprejeli v goriško civilno bolnišnico, dobro napreduje in so štiri od njih poslali že domov. Zdravijo Jih v posebnem oddelku, ki ga vodi prof. Carrara. Pokrajinski zdravnik Je prejel tudi 300 doz zdravila gamma glo-bulina, ki so Jih poslali v Zdravšči. no ,kjer se je v preteklem decembru pojavilo več primerov obolenj za virusnim obolenjem jeter, zlasti med otroki iz tamkajšnjega vrtca in osnovne šole. Člani Slovenskega gledališča med recitiranjem Sonetnega venca 4 s 'X, X 9 - .v * m " / T:V , lii - an Združena pevska zbora p. d. »Kosovel« Dola - Poljan iz Ronk ter »Kras« h PRESENETLJIVO PRIZNANJE POVELJNIKA VOHUNSKE LADJE «PUEBLO» Vedel sem, da gre za vohunsko nalogo, vendar je tako zaukazal admiral» Zanimiva je tale zgodba z ameriško ladjo «Pueblo». Sledili smo ji domala tako kot kakemu napetemu filmu Jamesa Bonda, z razliko, da so dogodivščine angleškega igralca iz filmov serije «007» v večini primerov kar primitivno naivne in zvabljajo nasmeh, vtem ko je navedeni primer ameriške vohunske ladje veliko preresna zadeva, če pomislimo, kaj vse bi se lahko iz njega izcimilo. Bilo je mnogo ugibanja okrog tega, kako so stvari dejansko potekale: imajo prav severni Korejci ali Ameri-kanci? Je «Pueblo> bila ali ni bila v severnokorejskih teritorialnih vodah, ko so jo pomorske enote Severne Koreje zajele? Ali je med njimi prišlo do spopada in kako? Kmalu pa je postalo očitno, da je tudi to pot šlo za izrazito ameriško izzivanje. Vsi objektivni elementi, ki so jih nato nepristranski opazovalci zbrali, so to potrjevali. Med temi pa je gotovo na prvem mestu izjava, ki jo je bil sam poveljnik «Puebla» Lloyd Mark Buchei dal in ki jo na tem mestu objavljamo. Vprašanje: (z tiska smo zve- deli za vašo osc-bno zgodbo in za vaše priznanje v zvezi z vohunsko dejavnostjo «Puebla» oziroma za to, kako je pnšlo do njenega zajetja. Zdaj pa bi rada vedela ne samo severnokorejsko ljudstvo, marveč tudi vsa mednarodna javnost, in to v najmanjših podrobnostih, kako ste razvijali svojo vohunsko dejavnost v škodo Ljudske demokratične republike Koreje. Ker ste bili poveljnik omenjene vohunske ladje menim, da lahko na to meritorno odgovorite. Ali hočete to storili7 Odgovor: Odgovoril bom. Vprašanje: Kateri enoti ste pripadali? Odgovor: Tihomorskemu ladjevju ZDA. Vprašanje: Kako je bila sestavljena posadka :n kakšne so značilnosti njene opreme? Odgovor: Moji ladn je bila poverjena izključno naloga, da vodi vohunsko dejavnost. Spričo tega je bila opremljena z najsodobnejšimi instrumenti, potrebnimi za izpolnjevanje take naloge. Večina posadke je izveibana v vohunski dejavnosti in povsem obvlada ustrezno tehniko. Kot ste obveščeni iz izjav, podanih od moje posadke, so nekateri njeni pripadniki razpolagali oziroma so ti upravljali z instrumenti visoke tehnike ter imajo bogate izkušnje v pogledu vohunske dejavnosti. Vprašanje: Kdaj ste bili imenovani za poveljnika vohunske ladje? Odgovor: Januarja letos. Pred tem sem bil podmorniški častnik od l. 1964. Kasneje sem delal kot ordonančni častnik in kot častnik, dodeljen operacijam za druge ladje. Vprašanje: Kje je «Pueblo» v prvi vrsti opravljala svojo vohunsko dejavnost? Odgovor. To dejavnost smo o-pravljali v teritorialnih vodah Koreje in v drugih predelih Azije, in to ob več priložnostih. Prodrli smo tudi v teritorialne vode SZ in Kitajske. Vprašanje: Ali priznate, da ste storili sovražna dejanja proti naši deželi in še prav posebej, da ste, kot poveljnik oborožene vohunske ladje, storili zbčin težkega vohunstva? Ali priznate, da so pripadniki vaše posadke, vključno z vami, napadalci? Odgovor: Da, priznavam, ne najdem za to nobenega opravičila. Naša vohunska dejanja predstavljajo odkrit napad, s katerim so bile prizadete osnovne norme mednarodnega prava Vprašanje: Povejte, kako ste bili zajeti. Odgovor: Naša ladja je odplula iz Saseba (Japonska) v prvi polovici lanskega decembra. 16. januarja letos je «Pueblo» prispela v teritorialne vode Ljudske demokratične republike Koreje, potem ko je dalj časa plula ob obalah SZ. V teku izpolnjevanja naših tajnih nalog, smo prišli do nekaterih podatkov oziroma ugotovitev v kraju Ko Do pri Vonsanu. Videli smo celo dim, ki se je dvigal iz vasi pokrajine Bili smo že na tem. da končamo našo vohunsko nalogo, ko so se pojavile patruljne ladje korejske ljudske vojske. Pripravili smo :e za bitko in odprli ogenj. Ker smo od Franka A. Johnsona prejeli uicaz, da se v nobenem primeru ae damo ujeti, smo storili vse. da bi se ognili zajetju, toda zaman. Zaprosil smo za pomoč vojaška oporišče v Južni Koreji in 'M Japonskem, toda brezuspešno, ker smo bili preveč globoko v teritorialnih vodah Ljudske republike Koreje Potem smo bili zajeti 7,6 milje od otoka tiyo-Do, 39 stop. 17.4’ severno in 127 stop. 46' vzhodno v teritorialnih 9odah Ljudske republike Koreje. Vprašanje: Priznal: ste. da ste prodrli globoko v naše teritorialne vode in da ste pri tem oprav ljali vohunsko dejavnost. Kdaj, kje in kdo vam je poveri, to nalogo in v čem je ta naloga specifično se- neverske sposobnosti severnokorejskih pomorskih sil, kapaciteta pristanišč, število ladijskih prihodov in odhodov ter njihova nosilnost, obenem pa smo imeli opraviti nekatera raziskovalna dela v pogledu oceanskih razmer vzdolž obale. Vprašanje: Kakšna preureditve-na dela ste bili opravili na ladji, preden ste bili odpotovali, da bi izpolnili svojo vohunsko nalogo? Odgovor: Potem, ko mi je Frank A. Johnson poveril že omenjeno nalogo, smo pristopili k okrepitvi oborožitve in izpopolnitvi opreme na naši ladji. Da bi pa prikrili njeno resnično nalogo, smo ji dali videz ladje, ki se ukvarja z oceanskimi raziskovalnimi deli. Spričo tega tudi nismo razobesili ameriške zastave ves čas našega vohunjenja, predvsem zaradi tega, da bi prikrili njena pravo dejavnost. Vprašanje: Kakšno vrsto vohunskih dejavnosti je «Pueblo» v prvi vrsti opravila, potem ko je bila globoko prodrla v teritorialne vode Ljudske republike Koreje? Odgovor: Skušala je ugotoviti lokacijo raznih vojaških objektov in električnih naprav v Čongjinu, Von- sanu ter mnogih drugih krajih. Vrhu tega smo opazovali ter izmerili razne morske globine, ugotovili tokove, temperature, oceanske razmere, količino soh in pa prozornost severnokorejskih teritorialnih voda, in to s pomočjo najsodobnejših opazovalnih ter merilnih instrumentov, vtem ko smo istočasno proučevali tajne radarske naprave, gibanje ladij, njihovo nosilnost ter maneverske sposobnosti pomorskih sil severnokorejske vojske. Vprašanje: Kakšne metode ste uporabljali v tej svoji vohunski dejavnosti? Odgovor: Potem ko smo prispeli v vaše teritorialne vode, smo opravili vrsto opazovanj ter ugotovitev o razporeditvi in porazdelitvi vojaških objektov, za kar smo imeli na razpolago vrsto najmodernejših instrumentov. Vprašanje: Rečeno je bilo, da sta se na vaši ladji nahajali tudi dve civilni oseo: Kdo sta bili? Odgovor: Agenta posebnega vohunskega oddelka, ki sta opravljala svoje naloge pod etiketo oceanografov. Dodeljena sta bila naši posadki decembra l. 1967, imenujeta se Dunnie Richard Puck in Harry lredaile. Vprašanje: Ali vam je znano, kakšne smotre zasledujejo oni, ki so vas bili poslali, da bi opravili te naloge? Odgovor: Gre za to, da bi se razvila pripravljalna dela za nov napad v Aziji in še posebej na Koreji. Menim, da je bil Frank A. Johnson s tem v zvezi poslal «Pue-blo» na vohunjenje v teritorialne vode Ljudske republike Koreje, Sovjetske zveze in Kitajske. Znano mi je, da v vojnem ministrstvu ZDA smatrajo Korejo za vojaško fronto kot Vietnam. Vprašanje: Kaj občutite zdaj, potem ko ste Liili ujeti v zvezi s svojo kriminalno vohunsko dejavnostjo? Odgovor: Potem, ko sem bil ujet, me je predvsem ganilo človeško ravnanje, ,d smo ga bili deležni od strani Ljudske demokratične republike Koreje. M: smo kriminalci, ki smo zakrivili dejanja odkritega napada in vohunstva. Vendar so 1 / «5 . S | *** j (Nadaljevanje na 5. strani) n • S sobotnega recitala «Rusi most» iiiiiiiii»iiiiiiiiiiigiii»iiiiiiiiiii**iiiiiiiiii*iiiiB«iiii»«i*ifiiii**iiiitiiiiiii*iiiiiiittiiiiiiiiimiiiiiHiimr*ijnnnii1iiiiimmiiiimiiililiiili,,iilll||||||1I|||1WiBtFi|I|||ia|l|I|I|I||ll|||lii*|I|IllliliJ(||l|Itl|«BMrtmwllfr>fI1IwllII1^III|B|11I1|11|i|1|1|||illlI||1|(1I|,1I||I|||1I|liri|«|,1|*1|1«*BilI«I«iI1|,*|,ggaggllfW ZDRAVNIKOVO MNENJE V KRATKEM PRED JUGOSLOVANSKIM PARLAMENTOM Boleče perilo ali spastična dismenorea jdgovor: Vohunska naloga mi je a poverjena od admirala Fran-A. Johnsona, poveljnika ame-kega ladjevja na Japonskem, v stanišču Sasebo, in sicer 2. deni bra lani. Ta naloga je bila v ivnem v tem, da se po daljšem tavanju vzdolž obal na sovjetom Daljnem vzhodu odkrijejo volke naprave na obalah Ljudske oublike Koreje, stanje glede ra-rskih in električnih naprav, ma- čine olajšamo ali jih pa popolnoma zaustavimo. Koristne so gimnastične vaje ali lažje delo v kuhinji, še bolj pomaga termoior in tablete proti bolečinam. Dr. S. B. Večina deklet ima neboleče mesečno perilo brez kakršnih koli simptomov, to pa zaradi tega, ker se pri prvih menstrualnih ciklusih še ne tvorijo jajčeca. Boleče menstruacije postanejo problem okrog petnajstega leta starosti toda najbolj pogoste so med šestnajstim in dvajsetim letom. V večini primerov niso močno izražene, če pa ne prenehajo, se je treba posvetovati z zdravnikom. To je treba storiti v času med dvema menstruacijama. Napačno ne bo če se bo o stvari tudi mati deklice posvetovala z zdravnikom. Vzrok bolečinam je navadno nepravilen ustroj medenice, zaradi česar je za potrditev diagnoze potreben tudi notranji pregled. Mnogo mater mem, da je odveč pošiljati hčerko na pregled, češ da jo zdravnik itak ne bo mogel pregledati, ker je še nedotaknjena. To mišljenje je popolnoma napačno, ker zdravnik lahko z rektalnim (skozi danko) pregledom ugotovi, če gre za nepravilnosti'v medenici Takšen pregled je popolnoma neboleč ter ne povzroča neugodnosti. Večina deklic sploh nima takšnih abnormalnosti. Menstruacijskim oolečinam pravimo spastična dismenorea. Deklica, ki ima takšne bolečine, je spolno še nedozorela, gracilno grajena in na zunaj kot kakšen fantiček. Navadno ima tudi majhne dojke, plaha je, nesigurna v sebe, občutljiva in živčna. Do danes še ne poznamo zanesljivega vzroka za te bolečine, saj se pojavljajo tudi takrat, ko je medenica popolnoma normalna. V jajčniku sta dve vrsti hormonov: estrogen in progesteron. Vsak izmed njiju ima določeno funkcijo, da pripravi maternico za sprejetje oplojenega jajčeca in za nadaljnji razvoj. Dolgo časa so mislili, da pride do bolečih menstruacij zaradi prevelikih količin progesterona v odnosu do estrogena. Analize krvi in seča so pa dokazale, da temu ni tako, saj m nikake zveze med ravnotežjem teh dveh hormonov in med dl-smenoreo. Tudi drugi razlog je neprepričljiv: namreč, da imajo deklice, ki trpijo zaradi dismenoree, majhno in nerazvito maternico z dolgim in tankim vratom. Statistike pravijo, da imajo dismenoree tako ženske z normalno kot z majhno maternico. Pri tistih, ki imajo dismenoiee, so te kontrakdje (krčenje) ■ močne in abnormalne in tu gre bolj za koordinirane spazme (krče) kot pa za normalne ritmične kon-trakcije. Te kontrakcije so v nekaterih primerih izredno boleče, drugod gre le za čuden občutek. To poslednje opažamo pri ženskah, ki imajo v krvi premalo železa. Bolečine lahko na različne na- iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiititiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiim OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločno IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Kipar Adolare Plisnier v Občinski Po pri Sv Ivanu živečem slikarju Posarju razstavijo sedaj v Občinski galeriji drugi tam ustvarja: joči umetnik. Je to Adolare Plisnier, ki ima pritličju stare Schmi-tove hiše že vrsto let kiparsko delavnico. Torej skoro na istem mestu, kjer je pred malo manj kot sto leti klesani cerkvene okrase Ivan Negode. Čeprav je živahni Plisnier gladkega lica in mu komaj najdeš kako sivo las, pa je že prispel v sedemdeseto leto. To nam pojasnjuje, zakaj ustvarja klasicistično po pravilih naravne lepote človeškega telesa, ki so mu jih posredovale akademije Dunaja, Benetk in Rima. pozneje pa še Pariz, kjer je bil mnogo let sodelavec znamenitega kiparja Arnoula. Na tej razstavi nam Plisnier ne prikazuje toliko kipov, kot jih je prav tam razstavil pred dvema letoma. So pa zat zelo dobro izbrani. S številko ena je v katalogu označen čudovito modeliran mali bron stoječe in naprej nagnjene mlade kopalke. In tudi mi menimo, da je ta mojstrovina najboljše delo izmed onih, v katerih ponazoruje žersko lepoto. Po globoki duhovni učinkovitosti pa bi naravno dajali prednost razpelu iz sivega istrskega marmorja, ki obvladuje osrednjo steno. Plisnier je res mojster tudi v težavnih zasnovah skupin teles. Tako v bronu «Zaročenca», s ot v prosojno belem kararskem marmorju Materinstvom, v katerih preplet teles ostaja zmerom zelo skladen iz kateregakoli zornega kota ju gledamo. Plisnier nam to pot prikazuje le nekaj kipov mladih ženskih obrazov, kar poudarja le lirično stran svojega kiparstva Zato pa portrete raznih tržaških veljakov predstavlja v fotografijah, kot npr. pokojne Tripkoviča, Cosulicha in Morpurga, ki krasi vežo palače Assicurazioni Generali. Klasično dovršeni so tudi Plis-nierjevi reliefi in medaljoni, poseb no marmornati > 150 P011-6151 kmalu Vesna je zaigrala s standardno ‘‘“stavo. Novost kot taka, Rener je Jvkrat igral levo zvezo in že omejeni Franko Sulčič v obrambi. Sr~^atn,ba je zaigrala solidno razen lJaj& °b sprejetem golu. ko srednji napadalec domačinov rjbolnoma prost in z modnim stre-um v zgornji levi kot ukanil Ten-a Ja R., ki se je pognal za žogo, J.J°. Je samo oplazil. Več ni mogel toriti Tence R. se je še večkrat ^sszal z drznimi posegi in tako svojo zanesljivost, še tako nnSra obramba pa kloni, če Je na-£j*o sterilen, ter ne tu ne tam z -ijoijanii razbremeni tovariše v o-^jOJu. štiri priložnosti, od teh dve rjmstveni Milič-Tence B. Prvi se jnažel sam pred vratarjem do- f a41nov, v 10’ d.p. pa Je strel končni J0*0« v rokah Braiola, k! Je Ten na sredini vrat. V 15’ je imel Vez f B- leP0 priložnost, toda pre-u ,Je okleval In obramba Je reši-‘a kritičen položaj. lton°ma4inl 80 se Ukazali kot so-111« a eltlPa, vendar ne nepremag-va. Dobri v obrambi, posebno Fal-krii* &tev- 2i ki Je Igral srednjega ril Ca; ie Precej prosto gospoda-‘v kazenskem prostoru ln skoraj ernogočll Renerja ter se spuščal v napad. Kronika: V 5’ prosti strel Re- %rJa mimo droga. "Tri minute nato •jvRPstje v protinapadu prisilili - . jJa R - da se Je rešil s krasno hoj, *»•! Uit SC J C I “Sli S M BbllU V 10’ gol, ki ga je dosegel pPoinoma prost Zugan, na podajo v odgovor sl je Vesna a prosti strel, ki pa Je ostal Izkoriščen. V 30' solo akcija Ko- V 10’ je po levi strani prodrl Košuta R., podal prostemu Miliču, ta pa naravnost vratarju v roke. V 25' so domačini prodrli v kazenski prostor Vesne in Fabbri, ki se je znašel sam pred Tencejem R., je zastredjal. V 30’ ponovna priložnost za domačine, toda Ferletti je žogo z glavo poslal mimo droga. Zadnjo resno priložnost je v 35’ imela Vesna s Tencejem B. Ta pa je preveč okleval in s tem omogočil o-brambl, da je rešila položaj. K. K. UNION - L1BKKTAS PROSEK 3:3 (1:0) Lahko hi zmagali UNION — Čermgoj, Truant, Morin, Gombač, Vižintin, Fortezza, Morabito, Frančeškin, Nadlišek, Poropat, Negrini. LIB. PROSEK — Štoka, Košuta, Strisovich, Kocjan, Cotterle, Cerut, Zudini, Tomizza. Bolcich, Anzutto, Percovich. SODNIK Marengo. i stil je res lep vtis in obudil prene Prosečani so obstajali le 20, kar katere Upe prav tedaj, ko se mora zaradi služenja vojaškega roka posloviti od nogometnega udejstvovanja. Dobro sta se izkazala še Morabito in Negrini, Poropat pa je bil kot vedno nenadkriljiv. Prevzel je mesto izključenega Falconettija in pred nasprotnimi vrati delal, kar je sam hotel. Na nemogočem terenu, polnem blata, se je Union takoj odpravil v napad in si v 5' izsilil kazenski strel. Poropat ga z roba kazenske- vana, saj sta se tu sporazumno menjavala Frančeškin in Fortezza. Takoj, ko se j- eden pomaknil v napad, je drugi nazadoval in mu kril hrbet. V napadu pa je Nadlišek vendarle pokazal, česa je zmožen. Vrgel se je na vsako žogo, tekaj od ene strani do druge in gradil marsikatero nevarno akcijo. Zapu- ................................................ pa je bilo dovolj, da se je Unionu izmuznila zmaga, ki bi bila povsem zaslužena. V celem prvem polčasu se je Libertas le trikrat približala Černigojevim vratom, toda nikdar ni resno ogrožala vratarja, ki se je po dolgem času res krasno izkazal. Na splošno je ekipa pokazala lepo igro, ki je še nismo bili vajeni gledati, saj je slonela na dinamičnost' in na izrednem razumevanju med igralci. O- bramba je bila kot vedno na me- ga prostora tolče in pošlje ob preč-stu, novosti pa so nastale v napa- vrata. Gol preseneti vse, Unio-du in na sredini igrišča. Enkrat to- .... liko je bila sredina vedno zavaro- PRIM0REC-R0IA NESE 2:3 (1:3) Nezaslužen poraz PRIMOREC — Kralj V., Pappatico D., Sluga D., Kralj E., Škabar M., Milkovič S., Možina V., čuk B., Suber M., Kralj R. Možina T. ROIANESE — Germani V„ Deturco P., Manfreda F., Barnaba L.. Borstner G., Cuccari F., Corbella M., Rizzo A„ Biolchi G., Prelec F., Gregorini E. Čeprav so se Trebenci do zadnje- lonf Iti Je s paraboličnim stre-tin„ ukaniti vratarja doma- V 36’ edinstvena priložnost Sf“*clJo De Michele-Millč-Rener V*1 slednjega Je bil odbit v kot. llč ?a4etku drugega polčasa je Mi-streljal prosti strel čez prečko. ga trdno borili in oba polčasa ne prestano pritiskali na nasprotniko va vrata, jim ni uspelo prinesti domov zaželene zmage. Tokrat se jih je res držala smola in čez belo črto Roianese ni in ni bilo mogoče, kot da bi bila vrata začarana, spraviti žoge. Čem” naj pripišemo ta njihov neuspeh? Smoli ali prešibkemu in neorganiziranemu napadu? Rajši bi rekli prvi, čeprav ni se trebenska enajsterica našla nekaj mož, ki bi znali zgraditi in realizirati gole. Manjka jim povezanost in medsebojno izmenjavanje, ker se preveč zanašajo na individualno igro. Kljub tem napakam, pa bi morali v nedeljo Trebenci zmagati. Pokazali so premoč nad nasprotnikom, tako v fizični zmogljivosti kot v obvladanju žoge. Že v četrti minuti je Roianese realizirala s kazenskim strelom prvi gol. Trebenci so takoj reagirali. V deseti minuti je čuk B. za las zgrešil lepo priliko. Žogo, ki mu jo je Pappatico podal iz daljave, je tik pred vrati streljal ven. V 32' spet gol za Roianese. Na kazenski izenačili, pa ni prišlo, strel je treben-.ki igralec odbil z l glavo žogo proti svojim vratom, vratar, ki v tem trenutku ni bil na pravem mestu, je iznenaden obstal in žoga je zletela v mrežo. Le tri minute kasneje tretji gol za Roianese. Kljub tej veliki razliki niso Trebenci omagali. S še večjo odločnostjo so reagirali in čez dve minuti je Šuber s silovitim strelom spravil žogo v vrata. Nadaljevali so s pritiskom, vendar se je prvi polčas za njih končal z dvema goloma razlike. V nadaljevanju so Trebenci takoj že v drugi minuti zmanjšali razliko. Pappatico je 'z daljave streljal visoko in neubranljiva žoga je padla v zgornji levi kot vrat. Od tega trenutka pa vse do konca so bili Trebenci neprestano v napadu in z vsemi močmi pritiskali na vrata Roianese, tako da je bil ta vratar ves čas resno zaposlen in se lepo izkazal, saj je ubranil celo enajstmetrovko, ki jo je za Trebence streljal Kralj E. Igra je ostala do kon- vw,, . . ______________ . __ ca napeta in borbena, do zaželene | Tomizza (L), v 24’ Percovich (L), ga gola, s katezim bi Trebenci vsaj v 25' Fortezzi (U) iz 11-metrovke, j v 23’ Morabito (U). K. R. I Badl nu pa da poguma za nadaljnje napade, ki slonijo na Nadlišku in Po-ropatu. V 15’ pošlje Negrini lepo žogo pred štosova vrata, Cotterle odbije, toda le do Poropata, ki silovito strelja, žal pa Štoka za las dvigne nad prečko. V 20' uspe To-mizzi preigrati obrambo Uniona, Černigoj pa prisebno ubrani nevaren strel. Takoj nato je zopet U-nion v napadu, najdelavnejši je Negrini, toda Štoka mi: kar dvakrat v voleju ujame dve krasni žogi. V 30' dva prosta strela za Libertas, toda obakrat je Černigoj pripravljen in zlahka ujame. V 37’ poda Negrini iz kota na Morabitovo glavo, ta obrne žogo proti Nadlišku, ki strelja, toda zaman. Takoj nato Štoka zopet ujame Nadliškov strel. V drugem polčasu predvsem na začetku, pa pride do izraza nevarnejša Libertas. Že v 3’ izenači. Anzutto je izvedel prosti strel, Černigoj je prekratko odbil, Bolcich pa se ni pustil prositi in je silovito pretresel mrežo. V 13’ pa je Libertas že v vodstvu. Zopet prosti strel, Percovich poda Tomizzi, ki neubranljivo pošlje v vrata. Union reagira, Truant je v napadu, strelja od strani, toda zaman. V 24' ponoven kazenski strel za Prosečane. Percovich strelja in realizira, na splošno veselje proseških navijačev. Kaže, da je za Union že vse izgubljeno, in da so bili vsi napori prvega polčasa zaman. Toda že minuto kasneje dosodi sodnik Unionu enajstmetrovko, ker so podrli Nadliška prav pred vrati. Strelja Fortezza in skrajša razdaljo. Unionu se povrne upanje, da bo odnesel vsaj točko. V 28’ lepa akcija Podlonjercev, žoga pride do Poropata, ki jo po.da Mo-rabitu, ta strelja iz ugodnega položaja in izenači s krasnim strelom. V 43’ tolče Negrini, žogo ujame Morabito, silovito strelja, Štoka je že poražen, toda žoga zadene notranji rob droga in se odbije na igrišče. Na koncu še akcija Nadli-šek-Negrini, toda vratar ustavi prav na črti. Goli so bili realizirani v tem zaporedju: p.p. v 5’ Poropat (U); d.p. v V Bolcich (L), v 13’ V prvem kolu {»vratnega dela prvenstva ni uspelo Primorju na domačih tleh preko neodločenega rezultata. Po lepi igri prejšnje nedelje je vsakdo pričakoval kaj več od Prosečanov, posebno zaradi vključitve titularcev, ki so bili odsotni prejšnjo nedeljo. Na žalost pa rezultat 1:1 priča popolnoma stanje na igrišču Torej slaba nedelja domačinov ali taktična napaka? Ne bomo dosti zgrešili če rečemo, da je bilo morda oboje. Nedvomno je bila nedeljska ena najslabših tekem, ki jih je letos odigralo Primorje. Vsi igralci so zaigrali pod svojo sposobnostjo. Nerazumljivo je zakaj je trener poslal na igrišče Delisija z vlogo desne povezave (režiserja), ko vsi dobro vedo, da je Delise branilec. Tudi Milič je naletel na res slab dan. Sredina igrišča je bila tako v rokah Tecnoferramente, ki je mirno nadzorovala nasprotnika. Verginella je to opazil in se je pomaknil na sredino igrišča. Tako je ostal Boico sam v napadu, s katerim obramba gostov ni bila preveč delikatna. (seveda sodnik ni opazil). S tako taktiko gotovo Primorje ni moglo do vrat, ker sta bila edina strelca Boico in Verginella preosaml.iena in vrhu tega ie slednji vztrajal na sredini igrišča. Zaman so ga soigralci in gledalci vabili v napad. Verginella je postajal vedno bolj nervozen in zanj je bilo tekme konec. Kronika. Prvi udarci so v korist Primorja, ki že v 5’ za las ne pride v vodstvo. Akcijo začne Verginella, ki poda Boicu, ta pa živcu, ki strelja. Vrat- HIIIIIIIIIIIIIIUmilllllllllllllllillliiliiiiiiiiiiiiuiinUlIllIlIlIlllIllIlllllIllIllIllIllIlIllIllIllIliHiiiiiiinHIIIIIIIIIII GRETTA.ZARJA 3:1 niča reši scherianija. Eno minuto kasneje gre Primorje v vodstvo. Prosti strel v korist domačinov. Na žogi je Milič, ki poda Verginelli, ta preigra Lo Pinta in poda v sredino Boicu, ki strelja. Obramba kratko odbije žogo do živca, ki jo porine v mrežo 1:0. Tecnoferramen-ta se takoj organizira in prevzame vajeti na sredini igrišča. Primorje odgovori v 17’ s protinapadom Ger-mani-Verginella-Boico, a žoga konča v rokah Scherianija. V 20’ Tec-noferramenta kliče Štoko na delo. Tržačani vztrajajo v napadu in spravljajo obrambo Primorja v nevarnost. V 22’ Bossi z dritolingom odpravi Rebulo ter predloži v sredino Santroniju, ki strelja v vratnico. V 25’ izenačenje gostov. Bossi preigra Rebulo in strelja, vratnica spet reši Štoko, na žogo pride... branilec Lo Pinto, ki brez težave spravi usnje v prazna vrata. 1:1 V 6' drugega polčasa Verginella silovito strelja prosti strel, a Sche-riani s krasnim posegom reši mrežo. V 12’ Verginella predloži Boicu, ki preigra tudi zadnjega nasprotnika, žal si je žogo preveč dolgo podal in usnje konča v rokah Scherianija. V 13’ odlični Bossi kliče na delo Štoko, ki z drznim posegom reši nevarnost. V 13’ se lepa akcija Germanija zaključi brez u-speha. V 38’ protinapad živec-Verglnella-Bolco, a sodnik žvižga prekršek nad Scherianijem. Zadnja prilika za Primorje v 42’, ko Verginella sam pred vratarjem preveč okleva in obramba reši. Z rezultatom 1:1 se konča to srečanje, ki ni navdušilo nikogar. B. R. Popolno razočaranje ZARJA — Babuder, Bemetič, Križmančič M., Metlika, Baldassin Križmančič V„ Sancin, Pasqualis, Križmančič S., Baldassin g’ Cuk. Strelec gola za Zarjo: Metlika v 5’ d. p. Opombe: igrišče blatno, izključitev Babudra in Baldassina S. zaradi nekorektnega vedenja do nasprotnikov. Menda največje presenečenje ne- -- deljskega zavrtljaja III. amaterske ekipe docela razdraženi in ogorčeni nad sodnikovim posegom. Vendar so se po zadobljenem golu sriet vsi zbrali, da bi se oddolžili in prišli do zmage. Sodnik jim je vsako uspelo in za Pocenio nevarno akcijo ustavil pod raznimi bedastimi pretvezami, včasih celo navidezno v prid Juventine, na primer tedaj, ko je ustavil Mar-sona, ko se je že izognil dvema branilcema in je bil sam pred vrati, pripravljen na strel. Sodnik je svoj žvižg utemeljil tako, češ da je nekaj trenutkov prej Mar-sonu nekdo od nasprotnikov podstavil nogo, kar je bilo tudi res, le da je tedaj sodnik Tonin to spregledal in shranil za ugodnejši trenutek, kakor se je pokazalo, na škodo štandrežcev. Takih napak je bilo več, preveč, da bi se mogle smatrati za nenamerne. Ker je večina teh napak bila naperjena proti Marsonu, ki se je v napadu najbolj izoostavljal, je ta v določenem trenutku izgubil potrpljenje in je protestiral. S športnega vidika je njegovo ravnanje zgrešeno, toda kaj bi morali reči šele o sodniku? Marson je bil zaradi protesta v 32’ izključen in Juven- SOVODNJE - FOSSALON 2:3 (1:2) TESEN PORAZ STRELCI: v 7’ p.p. Meret (F) iz 11-metrovke, v 22’ Schiavon (F), v 32’ Sfiligoj (S); v 13’ ri.p. Macarat/ti (F), v 34’ Ferfolja A. (S). gOVODNJE: Ferfolja A., Gulin, Petejan J., Ferfolja B., Ferfolja A„ Cijak. Devetak R., Dužman, Kuzmin, Sfiligoj, Marinič. FOSSALON: Segat, Grego, Pasian, Petean, Metti, Degrassi Pas-slan, Tognon, Macaratti, Meret, Schiavon. * f »tlti 4.1 nnHal A/> ■ ■ 1 ■ tina je ostala z devetimi možmi. Začela je še ostreje igrati in napadati, tako da je v napadu manjkal le še njen vratar, kajti vsi ostali so bili na nasprotni polovici igrišča. Vendar je enajsterica Furlanov naredila pred svojimi vrati zid in jih zavarovala. Kako pa naj razumemo Collini-jevo izključitev? Sodnik zEnjo nima nobenih dokazov in tudi ve- čina publike ne. Oči vseh so ravno tedaj bile uprte proti vratom Juventine, katere je Pocenia na- padla, in tam se je nahajal tudi sodnik. Collini, del napada Juventine in dva igralca domačih, so se nahajali čisto na nasprotnem delu igrišča, ko se je med njimi vnel prepir. Vsi so se tega za- vedali šele potem, ko je bil Purinan, št. 5 Pocenie, že na tleh, kamor ga je poslal Collini. Prepir se je nadaljeval med slednjim in Cesconom do prihoda soigralcev. šele tedaj se je sodnik zavedal, da nekaj ni v redu in je pritekel. Takoj je hotel izključiti Marsona, ki se je približal gneči istočasno z njim, a to očividno Tonina ni motilo. Končno so ga igralci Pocenie le prepričali, da jim Marson ni nič mar ampak, da so jezni na Collinija. Ne da bi se skušal pozanimati kaj se je zgodilo, je kratkomalo izključil Collinija. Kako bo to utemeljil pred FIGC? Kako bo dokazal, da je pretepa kriv Collini, ko je vendar bil ta sam med dvema Furlanoma? Kdo od treh je bil izzivač in kdo je reagiral? Nihče tega ne ve razen zainteresiranih treh. Juventina faka. kako bo s Col-linijem. Ve, da je po krivici izgubila proti šibkejšim predvsem zaradi izzivanja. Igralcev ne zanimajo, ker jih ne smejo (zaradi discipline), izzivalni izrazi in za Slovence sramotilne besede s strani publike, toda razdražijo jih, ko si to dovoliio nasprotniki. Preprečiti take stvari bi bila sodnikova naloga, toda dokler sodnik izzivače celo pnriTV-a, se slovenska ekina nikoli ne bo mogla uveljaviti na furlanskih igri-čih. D. R. lige je bil izid tekme Gretta Zarja. Gretta je namreč premagala Zarjo s 3:1. Ta rezultat preseneča vsekakor, saj je Zarja z lahkoto premagala istega nasprotnika prejšnjo nedeljo z neopori čnim 4:1. Tokrat pa se je Zarji nekaj zataknilo, da ni mogla do živega nasprotniku. Priznati pa moramo, da Zarja igra vedno z okrnjeno postavo in rezerve niso zmožne opraviti istega dela kot titularci. Skratka primanjkuje še vedno takih igralcev, ki bi lahko uspešno nadomestili titularce. Čeprav z okrnjeno postavo pa je vseeno bazoviška enajsterica napadala lahko rečemo skozi vso tekmo. Nasprotniki pa so imeli precej sreče, saj so vsega skupaj trikrat streljali v vrata in vsak strel je pomenil gol. Nasprotnikova mreža pa je bila kot začarana. Tudi vratar Grette je bil v izrednem dnevu in Je samo enkrat pustil, da je žoga prekoračila belo črto in to po zaslugi branilca Metlike, ki že več nedelj preseneča s svojimi lepimi prodori v nasprotnikov kazenski prostor. uBer-če» namreč, je tudi prejšnjo nedeljo pretresel dvakrat nasprotnikovo mrežo. Slaba plat bazoviškega moštva pa so še vedno izključitve. Tudi ta nedelja je bila «čma:i za Ba-zovce. Izključena sta bila namreč Baldassin S. in vratar Babuder. Prvega že poznamo po njegovi vročekrvnosti, preseneča pa nas mladi Babuder. Babuder, ki ga vsakdo pozna kot odličnega vratarja, je namreč v nedeljo udaril nasprotnika. Sodnik je to videl ter izključil bazoviškega vratarja. Babuder bi moral vedeti, da je tako ravnanje nesmiselno in samo škoduje moštvu. Kronika Je tokrat nesmiselna, kajti tekma je bila monolog Zarje, ki pa ni znala realizirati. Nasprot- niki pa so znali izrabiti edine tri prilike, ki so jih imeli (dve e-najstmetrovki). V nedeljo čaka Zarjo trda preizkušnja: imel bo v gosteh lonjer-ski Union. Upajmo, da bo Zarja znala zaključiti tekmo v svojo korist, kajti nedeljski poraz je bazoviške igralce zbudil in jim dal vzgled, da tudi šibkejše enajsterice znajo zmagati. z Kljub dobri volji tudi v nedeljo Sovodenjcem ni uspelo zmagati. So pa v dokajšnji meri zadovoljili, saj so zaustavili razigrani napad Fos-salona, ki je prišel v Sovodnje, da ponovi uspeh, ki ga Je imel doma. Vendar so gostje sami priznali, da si Sovodenjci niso zaslužili poraza. 11-mEtrovka, ki jo je obramba Sovodenj zakrivila, je bila nepotrebna. Vendar je glavni krivec še vedno pomanjkanje kondicije, saj so igralci sami izjavili, da jim Je drugi polčas pohajala sapa. Vsekakor se ekipa izboljšuje. Omenimo še nekatere spremembe v postavi, ki jih je trener opravil, da bi odpravil pomanjkljive točke. S treningom se bo tudi postava dokončno uredila. Kronika. Igrišče izberejo gostje, žoga pripada Sovodenjcem, ki se bliskovito poženejo v napad, ki se zaključi s strelom Kuzmina, ki ga vratar ubranil. Gostje odgovorijo, a sredino Igrišča obvladajo Sovodenjci. V 7’ uspe levemu krilu dospeti na polje domačinov, ter poda v sreao. 2oga sicer ni nevarna, a jo srednji branilec Ferfolja nagonsko ustavi z roko. Enajstmetrovko realizira kapetan gostov. Ta gol je vlil gostom novih moči in z urejenimi napadi so začeli zelo točne napade na Ferfoljevo svetišče. Na lastno škodo so v večini bili ob zaključku netočni ter si zapravili vrsto prilik. V 22’ so gostje povečali naskok: trenutna zmeda v obrambi, strel Macarattija ter gol. Sovodenjci nevarno odgovorijo s Sfiligojem ter Mariničem, ki lepo strelja, vendar vratar reši. Tudi Devetak skuša zadetek, vendar nanj pazita dva branilca, ki mu ne dovolita strela. V 32’ uspe Sovodenjcem znižati razliko: kazenski strel v dveh strelja Sfiligoj, ki najde luknjo v obrambnem zidu po za Algi Devetaika. Po tem golu se igra umiri, vendar sledita še dva strela na obeh straneh: najprej v 40’ Sohlavon precizno strelja, Ferfolja lepo ubrani, nato v 42’ strel ALABARDA B-BREG 1:1 (1:1) Brežani premalo prodorni Z nedeljskimi tekmami se je pričelo povratno kolo prvenstva tretje kategorije. 2e v prvi tekmi so Brežani zabeležili delen spodrsljaj. Brežanom, je najbolj škodilo zelo slabo igrišče, kjer niso mogli odvijati svoje tehnične igre s točnimi akcijami. Povrh pa je bilo zelo blatno igrišče tudi utrudljivo za hiter ritem plavih, ki so stalno napadali, medtem ko so bili domačini zaprti v obrambo in so se posluževali le protinapadov. — Dužmana, ki za las zgreši cilj. V drugem polčasu so tudi gostje popustili, vsekakor so v 13’ s Schia-vonom prišli na zaključek zadetkov. Schiavon je preigral obrambo ter silovito streljal. Nato so začeli pritiskati Sovodenjci ter postajali nevarni s Sfiligojem, nato še z Mariničem. V 28’ d.p. ima priložnost Kuzmin, vendar trenutno oslepljtn od sonca je zapravil žogo. čez nekaj minut spet zapravi priliko: negotov strel raje poda Sfiligoju. 2’ kasneje Anton Ferfolja zastrelja, a le za las. Spet za las zgreši na strel iz kota. Nikakor pa ne zapravi prilike ter prehiti vratarja Segota: 3:2. Sovodenjci so blizu remija z Mariničem, ki ne strelja precizno. S popolno vdanostjo, čeprav brez sape, Sovodenjci še pnuskajo in v zadnji minuti izsilijo še kazenski strel, čas pa jim ne dovolj uporabe. Končno stanje je torej 3:2 za Fos-salon. Spet poraz, vendar moramo reči, da je Fossalon ona od najbolj treniranih ekip ter med najboljšimi naše ekipe. Zato če primerjamo igro ter ne računamo nepotrebne enajstmetrovke, sta si bili moči enaki. Torej vidno izboljšanje. Upamo. da bodo Sovodenjci to pot nadaljevali. K. B. Razumljivo je torej, da jim je ob zaključku tekme zelo manjkalo sape in niso znali tako izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti. V ekipo sta se ponovno vrnila Valentič in Raiča, ki sta okrevala, ter sta dala napadu večjega elana, vendar smo opazili, da je bilo v nevarnih akcijah pred vrati domačinov vedno premalo plavih, saj je Čuku, Raiči in Valentiču pomagal samo Grahonja, medtem ko Je Mi-kuš igral vedno nekoliko bolj pomaknjen v ozadje, kar je na velikem igrišču imelo za posledice dejstvo, da so se napadalci Brega znašli večkrat preveč osamljeni, kar jih je seveda drago stalo. BREG: Favento; Bertesina, Maver; Mikuš, Švara, Lovriha; Raiča, Kariš, Valentič, Grahonja, čuk Kotje: 7:3 za Breg. Tekma se je odločila praktično v prvih dvajsetih minutah igre. 2e v 11’ so Brežani prešli v vodstvo po zaslugi točnega strela Raiče, na podajo s kazenskega strela. Alabarda je takoj odgovorila, ter v 18’ izenačila z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi roke Kariša v kazenskem prostoru. Breg je nato stalno napadal, ter si pripravil celo serijo lepih akcij, ki jih pa na žalost nihče ni izkoristil. V 37’ je Cuk z lepim strelom iz bližine prisilil vratarja domačinov na izreden poseg. V drugem polčasu se je nadaljevala slika prvega. Brežani so nizali akcijo na akcijo, Alabarda pa je z nevarnimi protinapadi ogrožala Fa-ventova vrata. Najnevarnejša sta bi. la v 22’ in 28’, ko je Favento z dvema izrednima posegoma ubranil dva gotova gola domačih na- MOŠKA A LIGA *Ignis Sud — Ignis Varese 71:70 Candy — »Butangas 70:68 *Noalex — Fargas 57:50 »Simmenthal — All’Onesta 100:64 Oransoda — *Becchi 68:63 Boario — -Eldorado 78:69 ŽENSKA A LIGA Recoaro — *SGT 55:42 *Fiamma - Fiat 52.43 •Geas — Ultravox 57:24 'Torino — Standa Mi 62:40 Lamborghini — ‘Standa Fe 36:35 MOŠKA B LIGA Snaidero — ‘Siemens 66:55 Blella — ‘Imola 60:59 Biancosarti — ‘Llovd Adr. 58’52 ‘Spiugen Brau — Garama 79:61 Italsider Ts — ‘Gira 39:35 ‘Faema — Italsider Ge 75 «5 1111111111111111111111111111 IH llllln|m,ll,m|mi||t|||M|||| Vohunska ladja «Pueblo» (Nadaljevanje s 3. strani) z nami čas ravnali lepu smo pri dobrem zd avjt Iv naše življenje potega mirno Vprašanje: Imate naj sporočiti svojim družinam m sorodnikom ter prijateliem v domovini? Kakšno željo imate zdaj Odgovor- želei bi izreči nekaj besed. Predvsem b' jim rad povedal, da sem ži: in pri dobrem zdravju Tako ja? kol ostali člani posadke trmami opravičila, ker smo zagrešiti težr.s zločin Mislim, da bomo kaznovani po zakonih Ljudske repub‘’k Koreje. Bili pa smo primarni storiti to dejanje na osnovi obljubljenih nagrad v denarju in čosteh. Moja najveija želja je, da bi na ~ vlada Ljudske republike Koreje blagohotno odpu- i........._i • -i? i * . padalcev. Tekma se je končala z 8^a' ^ar smo zakrivili, tako da bi izrednim finišem Bre bil brez uspeha, izrednim finišem Brega, ki pa je |se lahko vrnili k svojim družinam, K. V. I ki nas nestrpno pričakujejo. IZIDI ‘Fiorentina — Roma •Inter — Atalanta *Juventus — Bologna ‘Vicenza — Varese Milan — ‘Mantova •Napoli — Cagliari ‘Sampdoria — Torino ‘Spal — Brescia 0:0 3:0 0:0 1:0 1:0 1:0 1:1 3:1 Milan LESTVICA 19 11 7 1 36 18 Varese 19 9 5 5 21 16 Torino 19 8 6 5 28 16 Napoli 19 7 8 4 20 16 Juventus 19 7 8 4 20 20 Fiorent. 19 7 7 5 19 14 Inter 19 8 4 7 27 20 Cagliari 19 7 5 7 26 21 Bologna 19 5 8 6 18 18 Atalanta 19 7 4 8 18 22 Roma 19 5 8 6 16 24 Vicenza 19 5 6 8 13 20 Sampd. 19 3 9 7 16 21 Spal 19 7 1 11 19 25 Brescia 19 6 3 10 15 24 Mantova 19 2 7 10 4 20 Prihodnje tekme (18. t.m.) Bologna - Vicenza, Brescia Mantova, Cagliari - Fiorentina, Milan - Inter, Napoli - Spal, Roma - Sampdoria, Torino - Ju-ventus, Varese - Atalanta. B IZIDI ‘Catania — Perugia 1:0 ‘Foggia — Reggina 2:1 ‘Lazio — Monza 3:0 ‘Lecco — Genoa 2:1 ‘Livorno — Potenza 2:0 ‘Messina — Piša 0:0 ‘Modena — Bari 2:2 ‘Palermo — Venezia 2:0 Catanzaro — ‘Reggiana 2:1 ‘Verona — Novara 3:0 LESTVICA Palermo 21 11 8 2 23 11 30 Piša Verona Foggia Catania Livorno Catanz. Lazio Reggiana Bari Monza Reggina Padova Genoa Novara 22 22 21 22 10 22 9 Perugia Venezia Potenza Lecco Modena Messina 22 22 21 22 22 22 21 22 22 22 22 22 22 22 22 9 8 9 5 7 12 10 9 7 11 4 5 10 12 33 17 22 16 23 19 26 18 20 16 19 16 18 17 22 20 31 29 22 22 28 29 8 8 6 10 12 8 12 8 11 9 9 10 20 20 24 20 16 21 23 29 14 20 15 24 17 27 17 26 12 28 Prihodnje tekme (18. t.m.) Bari - Catania, Genoa - Catan-zaro, Monza - Modena, Novara - Lazio, Padova - Palermo, Perugia - Livorno, Piša - Lecco, Potenza - Foggia, Reggiana -Messina, Reggina - Verona. A SKUPINA C1 ut IZIDI ‘Alessandria — Triestina 2:0 ‘Bolzano — Biellese 1:1 ‘Entella — Solbiatese 0:0 ‘Marzotto — - Trevigliese 2:0 ‘Monfalcone — Legnano 1:0 ‘Mestrina — Pavia 1:1 ‘Piacenza — Savona 1:0 ‘Pro Patria — Treviso 3:0 Como — ‘Udinese 1:0 •Verbania — Rapallo 3:2 LESTVICA Como 21 13 4 4 28 n 30 Piacenza 21 9 10 2 19 9 28 Udinese 21 11 4 6 32 22 26 Verbania 21 8 10 3 22 15 26 Treviso 21 8 9 1 27 19 25 P. Patria 21 8 7 6 25 16 23 Marzotto 21 8 7 6 23 I9i •».'( Solbiatese 21 H 6 7 27 m 22 Rapallo 21 9 4 8 26 23 22 Savona 21 7 7 7 18 13 21 Triestina 21 6 9 6 17 17 21 Trevigl. 21 7 7 7 12 15 '21 Biellese 21 4 12 5 20 25 '20 Monfal. 21 5 9 7 15 20 19 Legnano 21 6 7 8 16 21 19 Entella 21 6 8 9 14 20 18 Alessand. 21 4 9 8 16 25 17 Bolzano 21 4 9 8 20 29 17 Pavia 21 2 9 10 12 30 13 Mestrina 21 1 7 13 6 31 9 Prihodnje tekme (18. t.m.) Como - Mestrina, Legnano -Biellese, Pavia - Monlalcone. Piacenza - Bolzano, Rapallo -Entella, Savona - Pro Patrla. Solbiatese - Udinese, Treviglie-se - Alessandria, Treviso - Mar-zotto, Triestina - Verbania. ALESSANDRIA - TRIESTINA 2:0 (1:0) Grenak, vendar zaslužen poraz STRELCA' v 7’ Recagni, v 60' Berta. ALESSANDRIA: Moriggl, Trinchero, Legnaro; Gori, Rossi, Loja-cono; De Asti, Chinellato, Di Glovanni, Berta, Recagni. TRIESTINA: Chendi; Da Rold, Kuk; D’Eri, Capitanio, Pestrin; Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. SODNIK: Mascali (Desenzano.. Približno 2000 gledalcev. Sodnik je opomnil Di Giovannija, Lo-jacona, Chinellata, Iveja, Pestrina, D'Erija in Da Rolda. V 25’ se je poškodoval Ridolfi, ki je ostal na igrišču do 72’, ne da bi v čem pomagal tovarišem. Poškodoval se je še De Astl. Kotov je bilo 6:3 (3:2) v korist Alessandrije. še en negativen nastop Triesti-ne, ki je proti Alessandriji okusila grenak, toda pravičen poraz. Negativna serija, ki jo moštvo ne more prekiniti, je tako spravila v nevarnost ves trud in vse uspehe prvega dela prvenstva. Nihče se pravzaprav ni zavedal, da so vsi tj neuspehi povzročili ne samo nazadovanje v lestvici, ampak tudi nevarnost, da pade Triestina na dno lestvice. Sedemnajst tekem pred koncem prvenstva je med njo in osemnajsto uvrščenim moštvom (to je zadnjim, ki bo izpadlo) le še 4 točke razlike, in da je prvenstvo tako uravnovešeno, da bi se tudi te lahko kmalu razblinile. Toda preidimo k nedeljski tekmi, še enkrat je imela Triestina res smolo, že v 25’ se je hujše poškodoval Ridolfi in vemo, kaj pomeni ta igralec za napad rdečih. Ker je bila Alessandrija že takrat v vodstvu, je zmanjkal gostom najnevarnejši napadalec prav v trenutku, ko bi se moralo moštvo potruditi in nadoknaditi z ofenzivno igro še majhno razliko. Zgodilo pa se ie ravno obratno: domačini so nadaljevali z obleganjem tržaških vrat, tako da se moramo zahvaliti le obrambi, ki je tudi tokrat zaigrala dokaj solidno, če se razlika ni takoj povečala. Rdeči so le redkokdaj poskušali prevzeti pobudo, toda že tako krhki napadi so se razblinili pred odlično domačo obrambo, kjer se je nad vsemi proslavil sicer priletni, toda za moštvo še vedno izredno važni Lojacono, ki je bil v vlogi prostega branilca najboljši mož na igrišču. Sicer pa tudi Alessandrija ni zadovoljila svojih gledalcev, zato tudi njena bodočnost ni najbolj obetajoča. Moštvo se proti vsem pričakovanjem nahaja na dnu lestvice, in še vedno išče pravo igro, ki bi ji dala nekaj zadoščenja. Domačini so namreč začeli tekmo zelo previdno in pustili v napadu le dva igralca. Gol v 7’ igre, ko sta obe moštvi pravzaprav še iskali pravilne sheme, ji je zelo olajšal delo. Ostalo pa je napravila negotovost in neborbenost Triestine, ki ni našla dovolj moči, da bi odgovorila. Prvi, morda odločilni gol, je padel torej že v sedmi minuti. Legnaro je prodrl z leve, izvedel točen predložek pred vratini, kjer so rdeči nekoliko oklevali: to je izrabil Recagni. ki je z glavo presenetil Chendija. V nadaljevanju je Triestina nadaljevala z obrambno igro, tako da so bili domačini... prisiljeni napadati. Kljub temu se tudi sami niso znašli, tako da so bili edini nevarni prosti streh, ki jih je Fiorentina — Roma (0:0) X Inter — Atalanta (3:0) 1 Juventus — Bologna (0:0) X Vicenza — Varese (1:0) 1 Mantova — Milan (0:1) 2 Napoli — Cagliari (1:0) 1 Sampdoria — Torino (1:1) X Spal — Brescia (3:1) 1 Catania — Perugia (1:0) 1 Lazio — Monza f3:0) 1 Reggiana — Catanzaro (1:2) 2 Entella — Solbiatese (0:0) X Anconitana — Macer. KVOTE 13 — 1.497.300 lir (1:0) 1 12 — 55.500 » iiiim mi iiiinin m hi m i mil umi m iiiiiimuiiiii m miimiimiiiMiimimimmiiiimi ii m iiiimiii iii iiiiiiiiiiiii PONZIANA - PORDENONE 0:0 Pravična kazen za obe moštvi PONZIANA: Prinčič; Framalico, Baudaz; Marzari, Frontali, Kirk-mayr; Barnaba, Fonda, Furlani, Curd, Ruan. PORDENONE: Canese; Jut, Piva; Bemardis, Varglien, Gerin; Renzulli, Della Pietra, Bertoia, sartori, Paribelli. SODNIK: Di Biase (Legnano). Približno 2000 gledalcev. V 62’ je sodnik izključil Kirkmayrja (P), zaradi grobega prekrška nad Gerinam. Opomnil je Germa, Framali-ca, Paribelli ja in trenerja gostov pisona. Kotov je bilo 6:6. Vsi zadovoljni s tem rezultatom, ki je v enaki meri kaznoval obe moštvi. Vsaka je namreč po svoje razočarala: Ponziana, ker je po razburljivi tekmi s Audacejem znova odpovedala v napadu in ker je sicer z igralcem manj dolgo časa prepustila pobudo gostom, Pordenone pa, ker ni pokazal tistih vrlin, po katerih slovi in s katerimi se bori za osvojitev prvega mesta. Res je, da je bila igra nemogoča zaradi domiselnega in duhovitega sodnika, ki je osebno poskrbel za zabavo sicer zdolgočasenih gledalcev, in s celo vrsto humorističnih posegov poživil tako skromno tekmo. To mu res lahko štejemo kot zaslugo, dejstvo pa je, da ni bil poklican na igrišče za to. Zato je razumljivo, da so se gledalci vsaj začetka, ko so še upali na itpo tekmo, razburjali nad njegovimi odločitvami. Sicer so mu pozneje vse odpustili, ker je treba objektivno reči, da je s sojenjem v vsem (razen v izključitvi, ki pa je bila neizbežna) pomagal domačinom in jih reši) morebitnega poraza. Po takem uvodu je razumljivo, da je o igri le malo kaj povedati. Začetek je bil ugoden za domačine, ki so prvi prešli v napad, čeprav z zelo medlimi prodori, ki niso mogli resno ogrožati nasprotnih vrat. Manjkala je predvsem igra na krilih, saj sta Ruan in Barnaba razočarala. Ruan je sicer zaigral predvsem na sredini igrišča posebno po Kirkmayrjevi izključitvi, Barnaba pa ni nikoli našel prave povezave z ostalimi. Kirkmayr je bil, dokler je igral, najboljši na sredini igrišča, zato ni izključeno, da bi bil potek tekme z njim drugačen. Obramba pa je slonela na << starih« Marzariju in Frontaliju, ostali pa so bili precej negotovi. K sreči tudi nasprotniki niso bili prisebni, saj so v drugem delu stalno napadali, ne da bi resno ogrožali Prinčičevih vrat. Kronike je torej malo: v 19’ je imel Furlani priložnost, toda odlični Varglien je prestregel njegov strel. V 25’ je moral posredovati Prinčič, kmalu nato pa je Barnaba s prostim strelom presenetil vratarja: sodnik je razveljavil gol in dal ponoviti prosti strel, ki tokrat ni rodil zaželenih sadov. Se ena priložnost za domačine v začetku drugega polčasa: kot in strel Curcija, ki ga branilec prestreže, še en napad Ponzlane: Frontah poda Furlanlju, ta prehiti vratarja in poda Curciju, ki okleva in dovoli Caneseju, da se vrne na svoje mesto in popravi napako. Po ;zklju-čitvi so gostje prevzeli pobudo, tedaj pa jih je sodnik, kot že omenjeno, začel preganjati in rešil Ponziano poraza. uk izvršil Lojacono. Tudi v drugem delu se igra ni spremenila. Tiie-stina je sicer začela v napadu, toda Pedroni in Brusadelli nista znala izrabiti lepih priložnosti. V protinapadu pa so bili ponovno uspešni domačini: Berta je v teku z ostrim strelom znova ukanil Chendija, in s tem postavil končni rezultat. Zadnja priložnost za Trie-stino: v 66’ prosti strel Da Rolda in strel Brusadellija, ki ga je vratar branil s težavo. In to je vse. uk PETI IN ŠESTI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER j. c. in pan m v veleslalomu V včerajšnji vožnji je najboljši čas dosegel Američan Bill Kidd PLAVANJE PREDTEKMOVANJE «CAMPANILE NU0T0» Trst premagal Milan s 83:79 Spangaro 60”2 in Pangaro 561 odlična - V prostem slogu odlične Milančanke Gledalci so v nedeljo v velikem številu napolnili tribune občinskega bazena «B. Bianchi« in bučno bodrili tržaško plavalno reprezentanco (okrepljeno s tekmovalci iz Padove, Bologne in Benetk) v borbi z vrsto iz Milana. Ob koncu razburljivih tekem veliko zadoščenj za domačine: veliko dobrih rezultatov in zmaga s 83-79, ki uvršča Tržačane v finalni del tekmovanja «Campanile nuoto». Med doseženimi rezultati je tre- ba najprej omeniti izreden čas Spangara na progi 100 m delfin. Tržačan je dosegel kar 60”2. čas predstavlja nov italijanski rekord, ki pa ne bo priznan, ker je v Trstu bazen prekratek. Spangaro je s tako dobrim dosežkom že v začetku sezone postavil resno kandidaturo za mesto v olimpijski reprezentanci. V delfinu bodo sicer v polni sezoni verjetno boljši od njega plavalci iz Neaplja, očitno pa se Spangaro temeljito pripravlja za mešano progo. Drugi domači «as» Pangaro je tudi navdušil. Tudi pri njem moramo upoštevati začetek sezone. Cas 56”5 na 100 m prosto pomeni naskok na mesto najhitrejšega plavalca v Italiji in tudi na nov državni rekord. Pod pričakovanjem, je bil na isti progi Mattei, ki je tudi olimpijski kandidat. Slab čas pomeni, da je Mattei še v zamudi s treningom. Franco Del Čampo, dvakratni državni prvak in rekorder v hrbtnem slogu je po daljši bolezni na poti povratka k dobrim rezultatom. V nedeljo je bolje od njega v štafeti plaval Chino, Del Čampo pa bo s treningom verjetno kmalu nadoknadil trenutno razliko. Moški iz Milana nikaKor niso mogli biti kos domačinom. Edina izjema je bil specialist prsnega sloga Sacchi. Premočno je zmagal in doseženi rezultat dokazuje, da spada med najhitrejše v državi. Med dekleti so bile Milančanke boljše. Njihova premoč je slonela na izenačenosti cele' vrste in na podvigih plavalk prostega sloga. O-meniti velja naslednje rezultate: Sacchi 200 m v 2’22”, Muzio 100 m v 1’4”8, Berti v 1’4”7 na 100 m. Tekmovalke Dapretto, Tommassi. ni in Quaggiotti so predstavljale udarno moč Trsta. Vse tri so zmagale, za njimi pa je bila občutna luknja. Luciana Dapretto je dosegla za začetek sezone še kar dober rezultat 1’13”7, vprašanje pa je, če bo v nadaljnjih mesecih u-strezno napredovala ali pa životarila na povprečnih dosežkih, kot se je nerazumljivo zgodilo prejšnje leto. Nedeljske tekme so bile precej napete. Manj sicer v določanju prvih mest (na startu je bilo veliko plavalcev tudi mednarodne vrednosti), več pa v borbi za ostala me- TEHNICNI REZULTATI 200 m prosto ženske: 1. Sacchi (M) 2’22", 2. Berti (M) 2’24”4, 3. Calligaris (T) 2’28’’7, 4. Ortolani (T) 2’29”5 200 m prosto moški: 1. Fontanive (T) 2’8”5, 2. Costa-gnetti (T) 2’9’’5, 3. Vucenovich (M) 2’11”8, 4. Tagetti (M) 2’14”6 133 m mešano ženske: 1. Colombo (M) 1’43”4, 2. Marti-nuzzi (T) 1’49”1, 3. Cazzaniga (M) 1’49”8, 4. Zollia (T) 1’52’’8 133 m mešano moški: 1. Chino (T) 1’30”3, 2. Foresio (M) 1’32”4, 3. Calligaris (T) 1’34’7, 4. Sica (M) 1’34”8 100 m prosto ženske: 1. Muzio (M) 1’4”8, 2. Strumolo (M) 1’08”3, 3. Santini (T) 1’09”7, 4. Zanon (T) 1’10”5 100 m prosto moški: 1. Pangaro (T) 56”5, 2. Mattei (T) 58”9, 3. Aimar (M) 59”3, 4. Barisi (M) 59”9 10U m hrbtno ženske: 1. Dapretto (T) 1’13”7, 2_, Randi-si (M) 1’15”4, 3. Ortolani (T) 1’16”7, 4. Colnago (M) 1’16”8 100 m hrbtno moški: 1. Del Čampo (T) 1’3”, 2. Chi-misso (T) 1’4”6, 3. Villa (M) 1’8”3, 4. Mereghetti (M) 1’11”8 100 m delfin ženske: 1. Tomassini (T) 1’12’T, 2. Foresio (M) 1’14”3, 3. Bellani (M) 1’19”8, 4. Mogorovich (T) 1’26”4 100 m delfin moški: 1. Spangaro (T) 60”2, 2. Serio (M) 63”7, 3. Vai (M) 64”3, 4. Gabborin (T) 67” 100 m prsno ženske: 1. Ouaggiottil. (T) 1’23”5, 2. Sa-voldi (M) 1’24”9, 3. Gattolin (M) 1’25”2, 4. Scarsanella (T) 1’26”1 100 m prsno moški: 1. Sacchi (M) 1’11”3, 2. Pirotta (M) 1’13”5, 3. Zantedeschi (T) 1’16”3, 4. Giacometti (T) 1’16”3 schi, Spangaro, Pangaro), lan 4’21”7 (Villa, Sacchi, 1. Milan 4’30”3 (Berti, Basetti, Muzio, Sacchi), 2. Trst 4’50”7 (Ortolani, Santini, Bortoli, Zanon) 4X100 m prosto moški: 1. Trst 3’57”8 (Fontanive, Mattei, Castagnetti, Pangaro), 2. Milan 3’59”6 (Vucenovich, Barisi, Foresio, Sica) 4X100 m mešano ženske: 1. Milan 4’58”6 (Randisi, Savoldi, Foresio, Strumolo) 2. Trst 5’00”1 (Dapretto, Quaggiotti, Tomassini, Calligaris) 4X100 m mešano moški: 1. Trst 4’18”2 (Chino, Zantede-2. Mi-Serio, Aimar) Končni rezultat srečanja 83-79 za Trst. V predtekmovanju «Cam-panile Nuoto» se bosta prihodnjo nedeljo srečali še vrsti Rima in Neaplja. Favoriti so seveda Rimljani. V finale sta se se že uvrstili reprezentanci Turina in Trsta, brez dvoma pa bodo do njega z lahkoto prišli tudi Rimljani, četrti finalist bo izšel iz troboja poraženih v prvem kolu in sicer iz vrst Firenc, Milana in Neaplja. V tem troboju bodo skoraj gotovo zmagali Milančani. Finale se bo tako odvijal v isti sestavi kot lansko leto, ko je zmagal Rim pred Trstom, Milanom in Turinom. BRUNO KRIŽMAN CHAMROUSSE, 12. —- V nedeljo Killy, včeraj pa je bil presenetljivo prvi v veleslalomu Američan Kidd. Vseeno pa je prvo mesto pripadlo francoskemu asu, ki je tako osvoji že drugo zlato olimpijsko kolajno v alpskem smučanja, še ena, v slalomu, in Ki-llyju se bo posrečilo doseči podvig, ki ga je za- • beležil le sloviti Toni Seiler. Toda to je še vprašanje, na katero bo moral Francoz odgovoriti s spretnim vijuganjem med bolj gostimi vratci. Ki>lly torej zopet prvi. Drugo mesto je pripadlo mlademu Švicarju WilJyju Favru, tretje pa je zasedel Avstrijec Messner. Vsekakor odličen uspeh Avstrijca, ki je pustil praznih rok francoskega tekmeca Guya Perillata. Francoz si je med nedeljskim veleslalomom nabral precej prednosti, ki mu je dovolila, da se je danes sicer vseeno drzno spustil po progi, vendar ni hotel ničesar tvegati. Killy je izjavil, da je imel odlično mažo na smučeh, zaradi česar je lahko odlično izpeljal progo. Motila ga je samo megla, ki je prav gotovo najbolj škodila njegovemu rojaku Mauduitu, ki je izjavil, da je prav zaradi nje izgubil kolajno, če bi Killy startal le pet minut kasneje kot je, bi tudi. njemu slaba predla. Ker pa sreča pomaga močnejšim, je Killyju tudi tokrat prišla na pomoč. Izidi tekmovanja v veleslalomu (dve vožnji) je naslednji: 1. J. CLAUDE KILLY (Fr.) 3’29”28 (1’42”74-1’46”54) 2. Willv Favre (Šv.) 3’31”50 (1’43”94-1’47”56) 3. Heinrich Messner (Av.) 3’31”83 (1’45”16-1’46”67) 4. Guy Perillat (Fr.) 3’32”06 (1’44”78-1’47”28) 5. William Kidd (ZDA) 3’32”37 (1’45”91-1’46”46) 6. Karl Schranz (Av.) 3’33”08 (1’45”28-1’47”80) 7. Dumeng Govanoli (šv.) 3’33”55 (1’46”13-1’47”42) 8. Gerhard Nenning (Av.) 4X100 m prosto ženske: niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiui POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V HOKEJU NA KOTALKAH Triestini odprta pot v finale Nizozemce je doletela prehuda kazen: Tržačani so jih premagali 6:0 (1:0) Princ, Perok, Martellani, TRIESTINA: Mari (Talocchi), Cervo, Počkaj, Gon. RESIDENTIE: Ek Tom (Hunting), Heppe, Grooten J., Grooten P; Olthoff, De Haas, Ek Tim. SODNIK Van Dinter (Nizozemska) VRATNA SODNIKA Andriolo in Saluini. STRELCI: v 37” Perok, v d. p. v 5’ Martellani, v 15’50” Počkaj, v 17’20” Perok, v 19’51” Počkaj, v24’10” Martellani (penalty). Približno 1500 gledalcev. V 17’20” je sodnik izključil za 2’ De Haasa (R), ki je udaril s pestjo Princa. Po tekmi je vratar Triestine Mari prejel v dar uro kot najboljši igralec na igrišču Po tekmi se je marsikdo vpra- šal, ali je bil strah, ki ga je povzročalo nizozemsko moštvo pred tekmo upravičen. Šest golov razlike namreč jasno dokazujejo, da je bila Triestina veliko močnejša in da se tudi v drugem srečanju nima česa bati. Do tega rezultata pa ni prišlo tako zlahka. Treba je predvsem poudariti, da je Triestina še precej daleč od potrebne atletske kondicije, opravičilo za to pa je slabo vreme, ki je onemogočilo vse treninge. Tako se je zgodilo, da so Nizozemci, po prvem golu, ki je padel takoj po sodnikovem žvižgu, prejeli pobudo in dobesedno oblegali tržaška vrata prav do konca polčasa, takoj v začetku drugega pa zadeli drog in zapravili še eno veliko priložnost. Rezultat je torej krivičen? Kljub vsemu temu, ne. Dejstvo je, da ima Residentie vso svojo moč v napadu, ki pa je v nedeljo naletel na res izredno obrambo, v kateri se je nad vsemi še enkrat izkazal izredni Mari, ki je rešil svoja vra- ta pred nenehnim obleganjem gostov. Drugi vzrok za hud poraz je pomanjkanje vigranosti med napadalci, saj je edini Olthoff, ki pa je preveč preigraval, in s tem koristil le tržaški obrambi, pokazal res veliko tehnične sposobnosti, medtem ko so ostali v splošnem razočarali. Tretji razlog: krhkost nizozemske obrambe, v kateri je sicer odlično zaigral nevarni Heppe, ki pa se sam ni mogel postaviti po robu hitrim protinapadom domačinov. Vsi ostali, z vratarjem na čelu, pa so razočarali. Toda vrnimo se k zmagovalcem, ki so dosegli v nedeljo morda največji uspeh v dolgi zgodovini tega moštva, ki bo po vsej verjetnosti nastopilo v finalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov, kjer se bo srečal z enim od dveh izrednih španskih moštev Mataro in Reus Deportivo. Mari je bil daleč najboljši na igrišču, toda to ne preseneča nikogar, saj je ta igralec že več let glavni steber moštva. I Odlično pa sta zaigrala oba branilca, Cervo in Princ, v napadu pa predvsem Perok. Zaradi solidnosti obrambe je Triestina lahko nadoknadila atletske pomanjkljivosti, ki so bile vidne že v prvem polčasu, ko so bili igralci tako rekoč v rokah gostov. Veliko prednost pa je moštvo osvojilo proti koncu tekme, ko so tudi gostje popustili, in je lahko prišla na površje tehnična prednost rdečih. Nizozemski sodnik je sodil zelo dobro, gledalci pa so ga nepravično grajali in večkrat po nepotrebnem posredovali. Tako se je namreč zgodilo, da je nekdo udaril Keppeja, ko se je ta znašel prav na robu igrišča. Tekma, ki je bila v prvem delu korektna, se je nam. reč proti koncu razgrela, sicer po krivdi gostov, ki so izgubili živce. Vsekakor škoda, da je ta madež pokvaril sicer izredni dan. Triestina je prešla v vodstvo že v 37", ko je Perok presenetil od daleč Toma Eka, do drugega polčasa pa so gostje obdržali pobudo. V 3’ je Ek Tim zadel drog, v 5’ pa je Martellani povišal rezultat. Gostje so tedaj popustili in razlika se je začela večati. Najprej je bil uspešen Počkaj, sicer po vratarjevi krivdi, nato pa je Perok izkoristil številčno premoč zaradi De Haaseve izključitve in dosegel četrti gol. Po osebnem prodoru je Počkaj zopet presenetil vratarja, niti 1’ pred koncem pa je Mar-tellani uspešno izrabil penalty. uk 3’33”61 (1’46”47-1’47”14) 9. Georges Mauduit (Fr.) 3’33”78 (1’44”86-1’48”92) 10. James Heuga (ZDA) 3’33”89 (1’45”46-1’48”43) 11. Bruno Piazzalunga (It.) 3’34”S" DANES, 13. FEBRUARJA Grenoble — ob 7.30 — umetnostno drsanje moški (obvezni liki) Autrans — ob 9. uri — tek žensk na 5 km Chamrousse — ob 12. uri —• slalom ženske Grenoble — hokej na ledu — ob 17. uri SZ . Švedska (A) ob 20.30 Jugoslavija - Francija (B) ob 21. uri Kanada-ČSSR (A) TV prenosi ITALIJANSKA Prvi kanal — ob 14. uri tek žensk na 5 km in slalom za ženske Drugi kanal — ob 22.15 hokej na ledu in filmski pregled JUGOSLOVANSKA Ob 11.45 slalom ženske; ob 17-uri hokej SZ - švedska; ob 21.40 hokej Kanada . ČSSR; ob 23.30 filmski pregled. 12. Edmund Bruggman (šv.) 3’34”9l 13. A. Bachleda C. (Polj.) 3’35”71 14. Vladimir Sabich (ZDA) 3’36”D 15. Frederick Chaffe (ZDA) 3’36”19 ALPE D’HUEZ, 12. — Eugenio Monfci in Luciano De Paolis st* končno prišla do zlate kolajne z* zmago v dvosedežnem bobu. Drug* sta bila Nemca H. Ploth in P. B*' der, tretja pa Romuna I. Pantur* in N. Neagoe. AUTRANS, 12. — Tekmovanje "> smučarskih skokih na mali skakat' niei se je zaključilo z zmago Ceh* Jlrija Raško pred Avstrijcem Bach-lerjetn in Avstrijcem Preimlo©-Norvežan Winkola je bil šele četrti. Najboljši Jugoslovan je bil Ludvik Zajc, ki se je uvrstil na M-mesto. GRENOBLE, 12. — Nizozemk* Johanna Schmit je danes zmagat* v hitrostnem drsanju na 3000 ® dolgi progi, pri čemer je dosegla * časom 4’56”2 nov olimpijski in svetovni rekord. Druga je bila tinsk* tekmovalka Kaija Mustonen, tretj* pa Nizozemka Kristina Kaiser. AUTRANS, 12. — Norvežan Mag' nar Solberg je danes zmagal v času 1.13’45”9 in brez kazenskih točk v biatlonu. Za njim sta se uvrstil* sovjetska predstavnika Aleksander Tihonov (1.14’40”2, 2 kazenski točki) in Vladimir Gundarcev (1 ur* in 18’27”4, 2 kaz. točki). GRENOBLE, 12. — V hokeju n* ledu so danes zabeležili naslednje izide: CSSR — Vzhodna Nemčija švedska — Finska ZDA — Nah. Nemčija Japonska — Romunija Norveška — Avstrija 10:3 5:1 8:1 5 A 5 A O B V ESI ILA FC PRIMORJE vabi jutri, v sredo, 14. t.m. ob 20. uri na sedež društva vse včlanjene nogometaše (prve ekipe, juniorjev in mladincev) za važna sporočila. ODBOR I I I • i i i i, „ * % I I I % % $ Poslovenil Miroslav Ravbar GRAHAM GREENE: Tihi Američan Prenehal je, da bi se moj odgovor vtisnil v spomin meni, ne njemu; vprašal je naravnost. «Ali niste bili doma, ko vas je sinoči klical?« «Sinoči? Najbrž sem bil takrat zunaj? Nisem vedel...« «Najbrž boste kdaj zaprosili za odhodni vizum. Ali veste, da lahko neomejeno odlašamo.« «Ali res mislite, da želim oditi domov?« sem rekel. Vigot je gledal skozi okno v jasen dan brez oblakov. 2alost.no je rekel: «Večina ljudi si želi.« «Meni tu ugaja. Doma so problemi.« «Merde.» 17) je rekel Vigot, «tam gre ameriški gospodarski ataše.« Sarkastično je ponovil: «Gospodarski ataše.« dBolje bo, če odidem. Sicer bi me še zapečatil.« Vigot je rekel trudno: «2elim vam vso srečo. Strašno mnogo mi bo imel povedati.« Gospodarski ataše je stal zraven svojega Packarda, ko sem šel iz hiše, in s trudom nekaj razlagal svojemu šoferju. Bil je krepak mož srednjih let s preveč razvito zadnjo platjo in z obrazom, o katerem se je zdelo, da ni nikdar potre- boval britve. Zaklical je: «Fowler, ali lahko razložite temu prekletemu šoferju...?« Razložil sem mu. «Rekel je: «Ravno to sem mu rekel tudi jaz, a vedno se dela, da ne razume francosko.« «Morda zaradi naglasa.« «Tri leta sem bil v Parizu. Moj naglas je dovolj dober za te preklete Vietnamce.« «Glas demokracije,« sem rekel. «Kaj je to?« «Mislim, da knjiga Yorka Hardinga.« «Ne razumem.« Nezaupljivo je pogledal na moj kovček. «Kaj imate tu?« «Dva para belih svilenih ženskih hlač, dve svileni obleki, nekaj hlačk, morda tri pare. Samo domači proizvodi. Ni ameriška pomoč.« «Ali ste bili zgoraj?« je vprašal. «Da.» «Ali ste slišali, kaj se je zgodilo?« «Da.» «Strašno,» je rekel, «strašna zadeva.« ((Gotovo je poslanik zelo vznemirjen.« ((Seveda. Sedajle je pri visokem komisarju in predsednik ga je poklical na razgovor.« Položil mi Je roko na ramo in me odvedel stran od avtomobilov. «Vi ste dobro poznali mladega Pyla, ali ne? Ne morem si misliti, kako se mu je kaj takega pripetilo. Poznal sem njegovega očeta. Profesor Harold C. Pyle — gotovo ste slišali zanj.« «Ne.» ((Svetovna avtoriteta za podvodno erozijo. Ali niste videli njegove slike prejšnji mesec na naslovni strani magazina Time?» «0, zdi se mi, da se spominjam. V ozadju skala, ki se ruši, spredaj pa zlato obrobljena očala.« «Da, to je on. Moral sem sestaviti telegram za svojce. Strašno. Rad sem imel tega fanta, kakor da bi mi bil sin.« «To vas spravlja v sorodstvo z njegovim očetom.« Uprl je vame svoje mokre rjave oči. Rekel je: «Kaj vam je? Tako se vendar ne govori o imenitnem mladem fantu...« ((Oprostite,« sem rekel. «Smrt zadene ljudi na različne načine.« Najbrž je imel Pyla zares rad. «Kaj ste povedali v tistem telegramu?« sem vprašal. Odgovoril je resno in dobesedno: «Z bolečino sporočamo junaško smrt vašega sina v službi demokracije. — Podpisal je poslanik.« ((Junaško smrt?« sem rekel. «Ali ne bo to povzročilo zmede? Mislim, pri njegovih doma. Misija za gospodarsko pomoč se ne sliši kot armada. Ali vi lahko dobite Purple Hearts?» 18) Rekel je po tihem, da bi poudaril dvoumnost: «Imel je posebne naloge.« «0, vsi smo si mislili.« «A o tem ni govoril, kajne?« «Seveda ni,» sem rekel in se spomnil Vigotovih besed: Bil je zelo miren Američan. «Ali sumite, zakaj so ga umorili, in kdo?« je vprašal. Nenadoma sem se razjezil. Sit sem bil te drhali z njihovimi zasebnimi prodajalnami Coca-Cole, njihovimi prenosnimi bolnišnicami, preširokimi avtomobili in malce zastarelimi topovi. Rekel sem: «Da, ubili so ga, ker je bil preveč nedolžen, da bi živel. Bil je mlad, neveden in bedast ter se je zapletel. Ni imel več pojma kakor kdorkoli izmed vas o vsej stvari, vi ste mu dali denar, knjige Yorka Hardinga o Daljnem vzhodu in mu rekli; .Pojdi, pridobi vzhod za demokracijo.’ Nikdar ni videl nišesar, o čemer ni slišal v predavalnicah, njegovi pisatelji in čtivo so naredili iz njega norca. In kadar je videl mrtveca, ni viden ran. Rdeča nevarnost, vojak demokracije.« «Mislii sem, da ste mu bili prijatelj,« je rekel z očitajočim tonom. «Bil sem mu prijatelj. Rad bi videl, da bi bral dom* nedeljsko prilogo časnika in spremljal baseball. Rad bi g* videl na varnem s standardno ameriško gospodično, naročeno na knjižne zbirke.« Zmeden se je odkašljal in rekel: ((Seveda, pozabil sem n* to nesrečno zadevo. Bil sem popolnoma na vaši strani, Fovvlef-Zelo slabo se je obnašal. Ne bom tajil, da sem Imel z njim dolg razgovor o tem dekletu. Vidite, imel sem srečo, da sem poznal profesorja Pyla in njegovo gospo...« ((Vigot čaka,« sem rekel in odšel, šele sedaj je opazil Phuong in ko sem se ozrl nanj, me je gledal z mučno zmedenostjo: starejši brat, ki nikdar nima razumevanja za mlajšega TRETJE POGLAVJE I Pyle je prvič srečal Phuong kaka dva meseca po svojem prihodu, tudi to je bilo v Continnentalu. Bil je zgodnji večer, hladni trenutki, ki nastopijo takoj po sončnem zahodu, ih v prodajalnah v stranskih ulicah so prižigali sveče. Kocke so ropotale po mizah, kjer so Francozi igrali quatre-vingt-et-uh> in dekleta v belih svilenih hlačah so se po Rue Catinat n* kolesih vozile domov. Phuong je pila oranžni sok, jaz pa pivo. sedela sva tiho, bila sva zadovoljna, da sva skupaj. Tedaj je neodločno pristopil Pyle in predstavil sem ga. Imel je navado, da se je zastrmel v žensko, kakor da bi prej še nobene n8 videl, in nato je zardel. «Prosim, če bi hoteli vi in dam* prisesti k naši mizi,« je rekel Pyle. (»Eden izmed naših atašejev...« 17) Hudič. 18) Odlikovanje ((škrlatna srca.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, IX., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag ".o l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL. SV FRANČIŠKA it 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z* SFRJ: ADJT DZS," Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narn-ini Danki v Ljuhljanl — 501-3-2(0/1 - UGLASI: Cena »Blasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — .Vlall oglasi 40 Ur beseda — Oglasi za tržaško m gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih » krajin Italije pri »Socletft Pubblicltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU — Izdaja Ir tiska Založništvo tr»nskeea tiska. Trst