PESMI.
L    Nebo je modro božje oko                    II.    Enkrat bi moral slišati
in solnce je zlata zenica:                            zvezdo ob zvezdo zlato zazveneti
odtisi večnosti gredo skozi njo,                  in videti sladke ognje
in smo mi in je vse,                                    svetov cveteti —
ki živi še onstranstvo in zase ne ve.
pa bi rekel:  vredno je na zemlji živeti!
III.    Večnost, pesem pesmi; drhteli
bomo, živa misel, in jo bomo peli v eni besedi: Gospod!-------
Velika, velika je naša pot.                                 Joža Lovrenčič.
MODERNA SKRIVNOST.
»Naš čas je laž!«
vsak modrec v dnevnik svoj si piše.
»Resnica!« stavi sebi za parolo
in je vesel ob misli, da s tem svojo krivdo briše.
In cel svetnik sam sebi se že zdi,
ko v svoji tenkovestnosti podvomi,
če pravzaprav sam sebi govori
resnico ali se na skrivnem laže.                          Jože Plot.
Človek.
Visoko, visoko so zvezde nocoj,                 Zvezda milosti bi se morala vtrniti
kot bi se v zlatu kopale, so svetle;           in vanje pasti,
nizko, nizko so moje misli nocoj,               razžgati jih in razbeliti
mrežasto so do pekla se spletle.                in videl bi jih do neba, do neba rasti.
Joža Lovrenčič.
VOJNA: ČRNE VASI.
Črni so zidovi,  tramovi in veje dreves, sivo, skoraj črno je nebo. Črne so rane v mesu teles, črni vrani žro, žro.
Črne so misli v dnu src zakopane,
ljubezni oropane.                                                     France Bevk.
114