NOVO MESTO, 16.1.1980 LETO X.	ŠT. 1
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO
visoko
priznanje
Glavni direktor naše delovne organizacije, tov. Zdravko Petan — Kraigherjev nagrajenec, naša DO pa je prejela častno diplomo Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je v imenu Laboda prevzela tov. Lidija Hočevar, predsednica 10 DS Laboda.
Novica je prišla iznenada, toda nikogar med nami ni začudila vest, da je naš direktor eden od petih slovenskih gospodarstvenikov, ki bodo prejeli letošnje nagrade Borisa Kraigherja Visoko priznanje, ki ga za izjemne dozežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev OZD in pri poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu podeluje Gospodarska zbornica Slovenije, je bilo letos podeljeno dvanajstič.
Vsi mi — Labodovi delavci dan na dan srečujemo našega neumornega direktorja, ki je kljub velikemu kupu dela in skrbi, vedno pripravljenega prisluhniti slehernemu med nami. Poslušamo njegove besede in z njegovimi smernicami in pobudami gradimo nove uspehe. Vsi mi, kot tudi mnogi ostali smo začutili, kako je Kraigherjeva nagrada v rokah zares velikega, prizadevnega in uspešnega gospodarstvenika. Svečan občutek ponosa nas je navdal in misel je objela teh osemnajst let nazaj, odkar je tov. Petan „pri-jel krmilo” takratnega Laboda.
V Industriji perila je bilo takrat ogroženih 245 delavcev in tov. Petan se je odločil, da v sanacijskem postopku zagotovi socialno varnost teh in razvojne možnosti podjetja. Ob pomanjkanju ustreznih delovnih prostorov in strokovnih kadrov je tov. Petanu v obdobju dveh let uspelo spremeniti anarhijo v red in odgovornost, izkoristiti notranje rezerve in ob minimalni angažiranosti dodatnih druž-
benih sredstev (275.000 din za obratne namene in 265.000 din za opremo), pdcriti izgubo. Popolnoma je bila spremenjena notranja organizacija, tehnologija proizvodnje, urejeni so bili medsebojni odnosi itd. Čeprav tovarna v začetku ni imela niti enega m2 lastnih prostorov, so bili od leta 1962 do 1972 doseženi sledeči učinki:
Število zaposlenih je porastlo za trikrat, fizična proizvodnja za šestkrat, dohodek za devet-intridesetkrat, osebni dohodek na zaposlenega za štirikrat in skladi v delitvi dohodka za enajstkrat. Premagane so bile organizacijske in finančne težave in s pretežno lastnimi sredstvi je bila zgrajena nova tovarna v Novem mestu in ustrezno preurejena proizvodna hala za obrat v Krškem.
Leta 1972 so bili doseženi že nadpovprečni ekonomski učinki na delavca v primerjavi s konfekcionarji v SR Sloveniji in v Jugoslaviji.
Labod je tako v letu 1972 dohitel in celo prehitel v dohodku na delavca, v akumulaciji in v višini osebnega dohodka na delavca znane — vodilne slovenske konfekcionaije.
Lastne izkušnje pri sanaciji Laboda in razviti samoupravni so bili podlaga in pogoj za spremembo razmer v pripojeni Delti Ptuj. V dobrih 5 letih načrtnega dela je TOZD Delta povečala individualno produktivnost za več kot 40 %, družbeno produktivnost pa za nadaljnjih 26 % (zmanjšanje režije, tehnološke izboljšave itd.) Ob le 18 % povečanju števila zaposlenih je dohodek porastel za preko 5 - krat, dohodek na delavca za 6,5 — krat, osebni dohodek na delavca za 4 — krat in akumulacija za 23 - krat. V tem času je bila zgrajena nova tovarna, 6.000 m2, ki omogoča delo 540 šiviljam.
TOZD Delta Ptuj je postala vzoren primer uspele povezave, čeprav na oddaljeni lokaciji, ne samo znotraj delovne organizacije Labod, marveč tudi v odnosih do širše družbene skupnosti v kateri deluje. To dokazuje tudi preko 30 diplom in priznanj, ki jih je za dosežene uspehe prejela v zadnjih letih.
*ft

Nagrado in diplomo Borisa Kraigherja je nai glavni direktor, tov. Zdravko Petan prejel za svoje izjemne dosežke trajnejšega pomena in poglabljanje samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Med mnogimi, ki so mu čestitali za visoko priznanje, so bili med prvimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
V letu 1975 se je delovni kolektiv Laboda odzval pozivu Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, da po neuspelih pozkusih sanacije TIP-TOP-a Ljubljana, ki so trajali skoraj 7 let (od leta 1968 do leta 1975), pomaga sanirati to podjetje, ker bi sicer nastopil prisilni stečajni postopek. Tudi pri tem podjetju so dosegli le okrog 58 % Labodove produktivnosti, da velike izgube in druge težave ne navajamo. Podobne razmere so vladale v Konfekciji ROG Novo mesto (230 delavcev), ki se je leta 1976 priključila k Labodu in v
konfekciji KRIM Ljubljana (360 delavcev), katerih tretjina se je ob stečajnem postopku leta 1977 vključila v Labodove vrste. Tudi v teh integriranih obratih, ki danes delujejo kot TOZD TIP-TOP Ljubljana, TOZD Temenica Trebnje in TOZD Zala Idrija in imajo samostojen tehnološki program proizvodnje vrhnjih oblačil, so bili podobno, kot v TOZD Delta Ptuj, doseženi izredni učinki. To potrjuje visoko vrednost samoupravne, proizvodne in poslovne učinkovitosti
(Nadaljevanje na 2. str.)
visoko
priznanje
(Nadaljevanje s 1. str.)
modela organiziranosti DO Labod na vseh ravneh. Tako so priključene TOZD TIP—TOP Ljubljana, Temenica Trebnje in Zala Idrija iz 58 % doseganja Labodovih norm v letu 1975, pristali v letu 1979:
-	TOZD TIP-TOP Ljubljana
na 111,5 %
-	TOZD Temenica Trebnje
na 111.7%
-	TOZD Zala Idrija na 111,0 % Povečanje fizične storilnosti
in tehnoloških izboljšav znaša skupaj 91 %. Tem uspehom ustrezajoče je tudi povečanje dohodka, osebnega dohodka in akumulacije na delavca. Z uspešno izvedenimi sanacijami in integracijami je danes Labod druga največja delovna organizacija konfekcije v Sloveniji, ki po strukturi proizvodov in poslovnosti zavzema pomembno mesto tudi na jugoslovanskem trgu in izvozu. Dosledno je izvedena specializacija proizvodnega procesa in delitev dela med proizvodnjo in strokovnimi službami.
DO „LABOD”se sestoji iz: TOZD Libna Krško
359 zaposlenih TOZD Ločna Novo mesto
391 zaposlenih
TOZD Delta Ptuj
425 zaposlenih TOZD TIP-TOP Ljubljana
186 zaposlenih TOZD Temenica Trebnje
141 zaposlenih
TOZD Zala Idrija
108 zaposlenih TOZD Commerce Novo mesto 183 zaposlenih Delovna slupnost skupnih služb 84 zaposlenih
SKUPAJ zaposlenih
1.876
Od skupnega števila je skoraj 90 % zaposlenih žensk. DO „LABOD” namenja preko 40 % svojih proizvodnih zmogljivosti za izvoz predvsem na konvertibilno področje. Zaradi pogojenih možnosti izvoza v obliki uslug (predelavni posli) je bila udeležba izvoza v celotnem dohodcu (kjer surovina ni vred-
nostena):	Povprečje SRS
leta 1977	14,0%	13,7 %
leta 1978	15,21%	13,4%
ocena 79	18,0%
Za uspešno nastopanje na jugoslovanskem trgu in s ciljem,	
4. januarja 1967 se je tragično končala pot revolucionarja in velikega gospodarstvenika Borisa Kraigherja. V spomin na tega velikega sina naše domovine podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije nagrado, ki nosi njegovo ime in je priznanje za največje gospodarske dosežke.
da bi mogli ponuditi kupcu in potrošniku kompletni asorti-man moških in ženskih oblačil, je bil na pobudo DO LABOD ustanovljen Konzorcij „Center mode” v Ljubljani. V njem je poleg DO LABOD že vključenih 5 speciliziranih proizvajalcev modnih oblačil, ki koordinirajo tudi program ice usmeritve v proizvodnji, kreaciji, reklami, propagandi in podobno. Labod je skupaj s še tremi podjetji iz SR Slovenije tudi soustanovitelj tovarne konfekcije „YUKEN” v Keniji. Izgradnja tovarne in poskusna proizvodnja je že uspešno izvršena.
Sanacija razmer v lastnem podjetju, vsi sanacijsko-—integracijski prispevki Laboda so v celoti pomenili tudi angažiranje Laboda na nerazvitih področjih SR Slovenije. Temu cilju je prav tako posvečena kooperacija z Odgojno popravnim domom Slavonska Požega in sodelovanje s konfekcijo Jadran Perast — Črna Gora, kateri je Labod priskočil na pomoč takoj po potresu.
Sanacija in razvoj tovarne je slonel pretežno na lastnih silah. Tako mobilizacijo pa je bilo doseči le ob dobro razvitih samoupravnih odnosih in ob
aktivnem delovanju vseh druž-beno-političnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju in ob širši družbeni podpori v krajih, kjer Labodove tovarne danes delujejo.
Izvirnost samoupravnega pristopa se kaže tudi v delovanju javnih tribun, za katere delajo zaposleni po tri sobote letno, da si ustvarijo 24 ur fonda časa za mesečne tribune.
Za dosežke na področju razvijanja primernih samoupravnih odnosov, je DO LABOD prejela ,, Prvomajsko poveljo” Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za leto 1977, leta 1974 pa je bila
DO LABOD za razvoj podjetja in samoupravnih odnosov odlikovana z „Redom dela z rdečo zastavo.”
; veliko zaslug tov. Petana ahko našteli, med katerimi jegova pozornost do sočlo-i, posluh za sicer drobne ri, ki pa sodelavcu lahko co pomenijo! Vse to je v jgih težkih časih dvigovalo alo in krepilo vero v prihod-t Laboda in celotne tekstil-ndustrije. Tudi takrat, ko se kot letošnji najstarejši igheijev nagrajenec zahvalil
v industrijski panogi, kjer delavke še vedno niso primerno plačane za svoje napore in da bo to odprto vprašanje nujno čim prej rešiti.
Vsa njegova pozornost je najprej obrnjena k delavcu, k človeku. Iz številne in revne družine izhaja in že majhnega dečka je kovio trdno delo. V trdem delu in učenju je videl prihodnost in celo življenje pravi, da se je učil. „Ko sem prišel v Labod nisem nič vedel o srajci, pa so me delavke učile”, pravi tov. Petan. Tesna povezanost vseh čalnov kolektiva je omogočila popolno zaupanje, zato so delavke vedno podprle prizadevanja in, morda včasih drzne cilje, za katere pa je sam direktor točno vedel, da bo jih kolektiv Laboda zmožen doseči.
„Priznanje, ki sem ga dobil za svoje delo, je pravzaprav priznanje celotnemu Labodu. Vse, kar smo dosegli je naše skupno delo. Vesel dem, da imam sodelavce, ki so me podprli, ki so dosledno gradili naše delovne uspehe, kot tudi samoupravo. Morda se predvsem mladi niti ne zavedate kakšno bogastvo imamo v našem samoupravnem družbenem sistemu, kakšno srečo! Zato moramo z vso pozornostjo negovati ta edinstveni sistem, ki omogoča slehernemu med nami, da je človek v najlepšem in najmogočnejšem pomenu te besede.”
Veliko načrtov ima še tov. Petan ... načrtov, ki grade našemu delavcu še lepšo prihodnost. Poln je idej in življenjskega elana. Skupaj z njim si bo celotna delovna organizacija prizadevala za dosego čim večjih uspehov na vseh področjih življenja in dela. Ena prvih in največjih nalog je stabilizacija. ..Stabilizacija pa ne pomeni zmanjševanje,” pravi tov. Petan, „pač pa usklajevanje.”
Še enkrat iskreno čestitamo našemu glavnemu direktorju za priznanje, ki nam je vsem v ponos in, ki si ga je zaslužil s svojimi pomembnimi in trajnimi deli v katerih je bilo vedno vtkano toliko tople in velike človečnosti!
priznanja
inovatorjem
V	novomeški občini je inventivna dejavnost močno razvejana - 25 priznanj. Med inovatorji, ki so prejeli občinsko priznanje je tudi tov. Ludvik Judež — vodja proizvodnje v TOZD LOCNA
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto je letos že drugič podelila diplome in nagrade za posebne dosežke na področju inovacij. Predsednik občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto, prof. mag. Miha Japelj, je na posebni slovesnosti podelil 25 priznanj, kar pomeni, da je v tej največji občini inventivna dejavnost zelo razvejana.
V	svojem nagovoru je dr. Miha Japelj dejal, da moramo kljub velikim uspehom, ki smo jih dosegli na področju inventivne dejavnosti, še veliko storiti, če hočemo naše lastno razvojno — raziskovalno delo in inovacijske zmogljivosti spraviti na višjo raven. „Večkrat ugotavljamo, da se mnoge delovne organizacije še večkrat mačehovsko in celo škodljivo obravnavajo lastno razvojno dejavnost in lastne inovacijske zamis-
li.	Veliko premalo smo naredili za naše medčloveške odnose, še vedno smo preozki, saj težko priznavamo uspehe nekaterih naših sodelavcev in inovatorjev. Zavedati se moramo, da sta le
lastno znanje in lastna razvojna pot edina poroka za boljše uvel-javljanje“, je dejal tov. Japelj.
Tudi naša delovna organizacija posveča vse več pozornosti inovatorski dejavnosti. Tovariš Ludvik Judež je s skupino sodelavcev v TOZD LOCNA idejno zasnoval in uresničil več tehničnih novosti pri izdelavi lahke konfekcije. Strokovni te-am je dosegel sledeče:
—	izdelava šablone za prišiva-nje gumbov ovratnih konic na sprednjih delih srajce, s čimer je v celoti odpadla operacija „oz-načevanje gumbov ovratnih konic”, ki je bila normirana s časom 0.35 minut. Ta prihranek pomeni pri izdelku, za katerega je čas izdelave 21 minut, 1,66 odstotka;
—	idejna zasnova aparata za izdelavo odprtih gub na sprednjih in zadnjem delu srajce, s čimer se je čas, določen za to operacijo, zmanjšal za tri minute. Pri izdelku z izdelovnim časom 27 minut je skupni prihranek 11,1 odstotka.
—	dodelava šivalnega stroja za všivanje rokava in spajanje delov srajce in dodelava stroja za prišivanje zapestnika ter izdelava posebnega stojala, s katerim je omogočen samodejni transport, hkrati pa se partije ne morejo med seboj pomešati. Prihranek v času izdelave srajce pomeni cca 3 odstotke, vendar je pomembnejši že omenjeni samodejni transport.
Vsem, ki so pripomogli k uveljavitvi inovacij in tov. Judežu, iskrene čestitke!
seminar za vodstva zsm
V mladinskem zdravilišču na Debelem Rtiču pri Ankaranu je' v dneh 14—16 decembra potekal seminar mladih iz vodstva mladinskih organizacij KS in TOZD. Seminar je organizirala novomeška konferenca ZSMS, ki je ob tej priložnosti želela navezati tesnejše stike z mladinsko organizacijo v Kopru. Naša poglavitna naloga je bila idejnopolitično usposabljanje članov in vodstev OOZSMS. Le to je nujno potrebno za uspešno vključevanje mladih v razreševanje družbenih vprašanj, teoretično znanje pa služi mladim v konkretnih akcijah. Izobraževanje in usposabljanje mora zajeti čim širši krog članstva mladinskih organizacij. Seznanili smo se s programom dela mladih delavcev in mladih v krajevnih skupnostih.
Program množičnega izobraževanja mladih delavcev je zajemal: samoupravljanje v združenem delu, izvajanje zakona o združenem delu, stabilizacijski program in njegovo uresničevanje, planiranje v OZD, srednjeročni načrt itd.
Program izobraževanja mladih iz KS, pa je obsegi vlogo OOZSMZ v KS kot organizirano obliko mladinskega dela. Seveda je potrebno množično izobraževanje dopolnjevati s temami in problemi, ki jih nakazujejo aktualne družbenopolitične in gospodarske razmere.
Seminarja so se udeležili tudi mladinci obalno-kraške regije, vendar z njimi nismo navezali večjih stikov, kajti organizatorji — odgovorni predsedniki področnih konferenc — niso za to poskrbeli v zadostni meri. Menim, da je to posvetovanje, če lahko tako rečem, zelo pozitivno, ker smo si pridobili nekaj koristnih napotkov, ki nam bodo služili pri delu v OOZSMS v naši TOZD. Vsi vemo, da je sodelovanje	in vključevanje
mladih v ostale DPO preskromno. Z novo organizacijo in programom dela bomo poskušali v prihodnjem mandatnem obdobju napako popraviti z večjo aktivnostjo in delom na vseh področjih. MIRA VOVKO
pripravništvo in strokovni izpiti
Kadrovska služba Labod je z ostalimi strokovnimi delavci pripravila smernice za program pripravništva in strok, izpitov pripravnikov. Po sprejetju pravilnika o pripravnikih in strokovnih izpitih na podlagi 40. člena Zakona o delovnih razmerjih smo tudi mi začeli dosledno izvajati zahteve pravilnika. Ne gre samo za zahteve, gre predvsem za pravilen odnos in spremljanje pripravnikov in za večjo odgovornost mentorjev. Mladim ljudem, ki so polni šolskega znanja manjka ob prihodu v delovno organizacijo še praktičnih znanj in delovnih izkušenj, zato je naša skupna naloga v tem, da jih čim bolj konkretno in strokovno uvajamo za dela in naloge, ki jih bodo kasneje opravljali. Njihov rezultat dela je tudi odraz posredovanja naših izkušenj in pravilnega odnosa.
Prva, ki je po novem pravilniku o pripravništvu opravljala strokovni izpit, je bila Gorenc Mira, dipl. ing. tekstilne tehnologije. V komisiji so bili dipl. ing. Škrinjar Vlado, dipl. oec. Vodopivec Marjan in dipl. ing. konfekcijske tehnologije Berta-lanič Magda iz delovne organizacije „KORS” Rogaška Slatina. Tovarišica Mira je izpit uspešno opravila. Pokazala je precejšnjo mero znanja, zlasti pa je zelo obširno in strokovno naredila dve samostojni nalogi, ki bodo koristile delovni organizaciji „Labod”. Pri tem ima največ zaslug njen mentor dipl. ing. Škrinjar Vlado, ki je v času pripravništva spremljal njeno delo in ji nudil veliko strokovnega znanja.
DRAGICA NENADIC
Tudi v Novem mestu je čas za okrepčilo razdeljen na da dela — najprej topel obrok, ob pol dvanajstih pa je čas za kavico ali osvežilno pijačo.
plodno
delo
PREGLED DELA IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V DSSS
Zadnje dni lanskega leta smo se člani DSSS zbrali na občnem zboru naše 00 sindikata. Delo izvršnega odbora v celotnem mandatnem obdobju je bilo zelo intenzivno in zelo obsežno. Izvršni odbor si je v polni meri zavedal vse širine in pomembnosti nalog, ki so stale pred sindikalno organizacijo. S predsednikom tov. Muhičem na čelu, se je pogumno loteval številnih nalog, ki so razvidne iz poročila. Podajamo ga v celoti:
POROČILO O DELU 00 SINDIKATA DSSS V LETU 1978- 1979
Leti 1978 in 1979 sta bili za našo OOS izredno dinamični. Delovne naloge, ki jih je pred nas postavil sindikat je bilo potrebno izpolniti. Naša osnovna organizacija se je kot osnovna celica ene najširših oblik samoupravne organiziranosti tvorno vključevala v vse oblike delovanja DSSS in v delovni organizaciji s posebnim poudarkom na tekočem spremljanju gospodarjenja in izvajanju stabilizacijske politike v DSSS.
Samokritično se moramo opreti tudi na delovanje in vpliv sindikata kot organizacije za sodelovanje s samoupravnimi organi in komisijami. Vse preveč odločitev gre mimo naše organizacije. Zato naj bo ena naših poglavitnih nalog, da se aktivno vključimo v delo na vseh področjih ter tako izpolnimo ne samo določila Zakona o združenem delu, pač pa tudi našo pravico in dolžnost.
Uresničevanje samoupravljanja zajema dve osnovni konpo-nenti:
-	odločanje delavcev
—	odločanje organov upravljanja
Obe obliki sta se v naših pogojih razvili primemo in skladno z našo stvarnostjo, v duhu ustavnih načel, pa čeprav ne moremo reči, da jih ne bi mogli izpopolniti
Naša sindikalna organizacija je vse skozi sodelovala pri uresničevanju Zakona o združenem delu, Zakona o delovnih razmerjih, dohodkovnih odnosih, ter spremljala politično aktivnost na področju uresničevanja sprejetih samoupravnih aktov.
Poseben pomen in poudarek je bil na tekočem in vsebinskem spremljanju gospodarskih gibanj, tako v občini, kot v širši skupnosti in uresničevanju sprejetih gospodarskih planov.
Za spremljanje tekočih nalog v Delovni skupnosti skupnih služb so bile ob zaključnem računu, kakor tudi ob periodičnem obračunu organizirane sindikalne razprave po delovnih skupinah in skupne razprave na zborih delavcev ali javnih tribunah s ciljem čim boljše informiranosti, s tem pa tudi večje možnosti razpolaganja z dohodkom.
Vse skozi smo se vključevali v akcije družbene samozaščite in bili stalno prisotni na tem področju delovanja. Kot rezultat dela se je pokazala odlično izpeljana akcija v vajah „ZMA-GA 78” in „NNNP - 79”.
Na področju tekstilne panoge se je sindikat vključeval v napore za izboljšanje položaja tekstilne delavke, pred vsem pa za uresničitev načela „Za enako delo enako plačilo.”
Organizirane so bile razprave o kongresnih dokumentih, ki so bili predmet razprave na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
Udeležili smo se tudi manifestacije ob 150-letnici tekstilne industrije v Ajdovščini.
Organizirali smo dva izleta. Leta 1978 smo obiskali TOZD TIP-TOP in taborišče v Begunjah in še druge lepe kraje na Gorenjskem. Letos pa smo si
ogledali TOZD DELTA in znamenitosti mesta Ptuja.
Skrbeli smo, da je lahko čim več delavcev letovalo v naših počitniških objektih v Savudriji in na Lošinju.
Organizirali smo delovne akcije pri dograditvi RC in sajenju sadnega drevja na Sromljah. Več akcij je bilo organiziranih tudi na Lošinju in Savudriji za urejanje objektov in okolice.
V RC Sromlje je bil organiziran Tabor Sromlje, kjer je letovalo 30 otrok delavcev naše delovne organizacije. Istočasno je bil organiziran na Sromljah tudi kviz znanja na temo 60-letnica ZKJ.
Ob Novem letu smo poskrbeli, daje bil vsak delavec skromno obdarjen. Poskrbeli smo tudi za nabavo ozimnice.
Sindikat je razpravljal tudi o problematiki zdravstvenega varstva in se vključeval v napore za zmanjšanje visoke bolniške odsotnosti, ki negativno vpliva na redno izpolnjevanje delovnih nalog. Tudi za izboljšanje zdravstvenih uslug v ambulanti Ločna smo posvečali več skrbi.
Tesno smo sodelovali z aktivom rdečega križa in vzpodbujali krvodajalske akcije.
Človek - delo - kultura je tista pot, kamor naj bi se usmerila naša prizadevanja. Vemo, da je prav sindikalna naloga razvijati kulturno življenje v delovni organizaciji. Naše delo v preteklem mandatnem obdobju lahko izmerimo z številnimi nastopi naše kulturne
skupine in posameznikov. Žal pa smo premalo vztrajali na nenehnem izpopolnjevanju. V okviru aktivnega kulturnega dela smo organizirali proslave za 8 marec, Prvi maj, ob razstavi Zofke Kvedrove, za Dan mladosti in 29 november. Člani naše kulturne skupine so nastopali tudi na proslavah v drugih delovnih organizacijah in skupnih prireditvah širšega pomena. V naših prostorih družbene prehrane smo si v preteklih dveh letih lahko ogledali štiri slikarske razstave. Ob 100—letnici rojstva Zofke Kvedrove razstavo fotografij in njenih del, razstavo grafik iz NOB, organizacija extempore „Labod” in razstava teh del ter razstava likovne skupine Vladimir Lamut iz Novega mesta. Vse to pod geslom PRIBLIŽATI KULTURO DELOVNEMU ČLOVEKU.
Sindikat je bil aktivno prisoten tudi v primerih sporov iz delovnih razmerij v DSSS, vendar je na tem področju še čutiti premajhno dejavnost, kar pa se že postavlja kot resnejša naloga za sledeče obdobje.
Sindikati smo se vključevali v razprave samoupravnih aktov in jih na svojih sejah tudi podrobno obravnavali.
Organizirali smo problemsko konferenco na temo ..Družbeni položaj proizvajalk v združenem delu”, na katerih so sodelovali poleg naše delovne organizacije predstavniki iz Novoteksa, predstavniki Sveta za družbeno aktivnost žena,
Velik del bodočnosti združenega dela in, s tem seveda tudi naše DO, je odvisen od pravilne kadrovske politike, oziroma dobrih kadrov. Na posnetku je tov. Nenadičeva, naš novi vodja kadrovske službe skupaj s personalno referentko. Tov. Nenadičeva je takoj ob vstopu v našo DO zagrizla v trdo jabolko, obiskala že vse TOZD-e, k,er pa jo boste še velikokrat srečali. Njeni prvi vtisi so najlepši in z največjim veseljem hiti delu naproti.
člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta iz Novega mesta ter Republiška sekretarka odbora tekstilne in usnjarske industrije in vse udeleženke prve konference AFŽ, kije bila v Dobrniču.
Razumljivo je, da nehote premišljujemo o tem, kaj smo storili v minulem obdobju za šport in rekreacijo naših delavcev in kaj vse smo imeli v načrtu, pa smo iz tega ali onega vzroka preložili na poznejši čas.
In ko se oziramo na prehojeno pot, ko kujemo načrte za jutrišnji dan, razmišljamo tudi o tem, kaj smo storili za to, da bo imel človek več in boljše možnosti za izkoriščanje svojega prostega časa. Vse pogosteje namreč zatrjujemo, da smo dolžni biti zdravi. Za svoje zdravje pa moramo skrbeti, zanj moramo nekaj storiti, saj ne gre za nekaj takega, kar nam je dano samo po sebi.
Ob tem bi lahko trdili, da smo zanemarjali vprašanje rekreacije zaposlenih. Rednih športnih srečanj v okviru delovne organizacije se vključuje iz leta v leto manj ljudi, kar ne govori le v prid temu, da je napor sindikata na tem področju. Razumljivo je, da ob vsem tem ugotavljamo še druge slabosti. Na najrazličnejša športna srečanja hodi vedno ista peščica ljudi, za katero se skriva množica delavcev, katere povezujejo s športom le časopisi in televizijski ekrani. Vsekakor je sindikat doslej premalo prispeval k razvoju netekmovalnih oblik aktivnega razvedrila, saj vemo, da je med nami mnogo takih ki niso najbolj navdušeni nad merjenjem moči in najrazličnejših telesnih spretnosti. Za vse te ljudi, za katere bi lahko dejali, da so v večini, smo doslej res premalo storili. Nismo jim ponudili dovolj, čeprav imamo ravno na tem področju veliko možnosti in najrazličnejših dejavnosti Pomislimo le na aktivnosti, kot so naprimer hoja, plavanje, kolesarjenje, smučanje in planinarjenje. Vsekakor je teh tako imenovanih netekmovalnih oblik rekreacije veliko. Nanje pa pogosto pozabljamo, čeprav so v večini primerov cenejše od klasičnih športnih srečanj. Da bomo kar se da konkretni: v temeljnih organizacijah, kjer je še do pred nekaj časa nazaj bila tekmovalna vnema na višku, sedaj spijo in čakajo morebitnih občinskih sindikalnih iger. Le ob taki priliki se še zberejo strelci, rokometaši ali kegljači in zastopajo barve svoje osnovne organizacije sindikata.
Morda je prav, da se ob tej priliki vprašamo zakaj tako! Kje so rokometašice, ki so do sedaj pokazale že toliko pripravljenosti in borbenosti? Ali ni škoda, da ostaja igrišče zadaj za tovar-
no prazno in doslej vloženi trud zaman?
Začeli smo z akcijo kolektivne telovadbe. Zadnje čase ugotavljamo vse več okvar na hrbtenici. Zato bo ura raz-gibovalnih vaj pod strokovnim vodstvom vsakemu dobrodošla.
Zavedamo se, da premalo sodelujemo s krajevno skupnostjo, v kateri je naša delovna organizacija. V vsem obdobju smo imeli stike s predstavniki krajevne skupnosti le ob vajah „ZMAGA - 79” in„NNNP”, kar pa je zelo pozitivno, da se ob takih važnih dogodkih pa le srečamo in skupaj kujemo načrte za našo obrambo.
Še bi lahko naštevali, vendar je s tem opravljen grob pregled prizadevanj naše osnovne organizacije sindikata v preteklem mandatnem obdobju. Prav gotovo velja, da uspehi našega dela na marsikaterem področju niso ravno zavidanja vredni. V tem pogledu menimo, da je treba imeti pred očmi nekatere objektivne težave, ki so spremljale naše delo. V tem obdobju smo bili priča izrednim velikim in bistvenim spremembam na področju naše celovite samoupravne organiziranosti, ki so terjale velike in pospešene napore pri uveljavljanju teh sprememb v praksi.
Naloge sindikata so danes zlasti iz družbeno—političnega vidika zako obsežne in vsestranske, da zahtevajo zelo veliko poglobljenega dela, še posebno članov Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Izvršni odbor
OOS - DSSS
S RECANJE UPOKOJENCEV
Okoli osemdeset upokojenk in upokojencev TOZD LOCNA, TOZD COMMERCE, TOZD LIBNA in DSSS se je zbrala na novoletnem praznovanju v prostorih jedilnice v Novem mestu. Na začetku so naše upokojence razveselili pionirji stopiške šole s prijetnim glasbenim programom. Sproščeno je tekel pogovor in pesem je pričala, daje razpoloženje tolaat zares pravo. Naše upokojenke so si ogledale tudi proizvodnjo TOZD Ločna in z veseljem ugotavljale, da se vse spreminja vedno samo na bolje.
Ob pogostitvi so na pomoč prihitele tudi mladinke. Vsi prisotni so bili zadovoljni in sproščeni, zato so sklenili, da bodo tudi prihodnja srečanja v delovni organizaciji.
P r e dsednica	upokojenske
sekcije tov. Malči Travižan se je v imenu vseh upokojencev najtopleje zahvalila za pozornost in nam vsem zaželela veliko sreče in uspehov.
pismo aktivu rdečega križa
Naša krajevna organizacija Rdečega križa deluje v okviru krajevne skupnosti „mesto”, kjer se združujejo interesi občanov — članov te organizacije. Naloge te organizacije so povezane z zdravstvenim in socialnim varstvom prebivalstva, organiziranjem solidarnosti in organiziranjem raznih akcij.
Rdeči križ je pri nekaterih akcijah kot organizator in izvajalec aktivnosti, v nekaterih pa le sodeluje in daje pobude.
Naša krajevna organizacija Rdečega križa si je prizadevala za dvig članstva in redno pobirala članarino v Krajevni skupnosti Ločna — Mačkovec. Krajevna organizacija ima svoje aktiviste, ki jih bo za boljše delo na celotnem področju usposabljala z večkratnimi stiki in s z krajšimi seminarji.
Krajevna organizacija Rdečega križa je bila ustanovljena pri Krajevni skupnosti Ločna — Mačkovec aprila 1978. Imamo 414 rednih in 94 podpornih članov.
V	letu 1979 smo izpolnili naslednje naloge.
—	v naši krajevni skupnosti živi preko 50 občanov, ki so stari nad 70 let, pripravili smo jim srečanje v mesecu oktobru. To je bil za njih lep in nepozaben večer.
—	organizirali smo zdravstveno predavanje o sladkorni bolezni. Udeležilo se ga je veliko število krajanov in članov Rdečega križa.
V	letu 1979 smo imeli tudi dve krvodajalski akciji, prvo v mesecu aprilu, drugo v mesecu novembru. Krvodajalstvo je ena najpomembnejših oblik solidarnosti, saj v krvodajalskih akcijah darujejo ljudje kri za sočloveka in njegovo zdravje. Prizadevali si bomo pridobiti čim več krvodajalcev iz vrst kmetov, gospodinj in mlajših upokojencev, saj tisti občani, ki so zaposleni organizirano darujejo kri preko delovnih organizacij.
Glede na potrebe po usposobljenosti čim večjega števila občanov v prvi pomoči, se je naša krajevna organizacija povezala s štabom za civilno zaščito pri KS in sodelovala pri usposabljanju prebivalcev za prvo pomoč, nego bolnika na domu, ter s takim načinom dela prispevala k krepitvi obrambnih sposobnosti pri morebitnih ele-
mentarnih nesreč in podobnih situacijah.
Naša organizacija Rdečega križa je tudi že organizirala 18 umi tečaj na temo ,.Kaj moramo vedeti o negi bolnika in poškodovanju”. Tečaj je opravilo 13 slušateljic. Zaradi velikega zanimanja bomo tečaj ponovili.
Imeli smo dve akciji zbiranja papirja, v jeseni pa smo zbrali rabljena in nerabljena oblačila. Pri tem delu smo vključevali tudi mladino in mlade člane Rdečega križa ter jih tako usposabljali za samostojno delo v naši organizaciji. Mladim smo dolžni nuditi svoje izkušnje in skrbeti za dotok novih kadrov, ki bodo s svojim delom doprinesli k ugledu naše organizacije.
V tednu RK je naša organizacija sodelovala pri sprejemu mladih v Rdeči križ. Letos, ko praznujemo 35. obletnico Rdečega križa v svobodni domovini, smo temu posvetili še posebno pozornost. Temu pomembnemu dogodku je dala naša krajevna organizacija še poseben poudarek. Spomnili smo se naših starejših aktivistov. Iz krajevne organizacije Rdečega križa smo predlagali članico — aktivistko za priznanje — dodelitev srebrnega znaka.
Organizirali smo tudi obdaritev starejših občanov nad 70 let, bolnih, prizadetih ter invalidov. Obiskali smo jih na domovih, kar je tudi del naše akcije „soseska pomoč”.
Za vaš prispevek k tej akciji pa najlepša hvala v imenu vseh, ki so bili pozornosti deležni! V novem letu pa si želimo čim več sodelovanja z aktivom Rdečega križa delovne organizacije Labod in hkrati vsem vam želimo srečno in uspešno 1980!
Odbor KO — RK Ločna
Olga Mole
POZORNOST
Delovni kolektiv TOZD Libna Krško je pristavil še svoj kamenček v mozaik aktivnosti ob mednarodnem letu otroka v občini Krško. Na pobudo Osnovne organizacije sindikata smo, v prazničnem vzdušju neposredno pred novim letom, organizirali obiske otrok umrlih nekdanjih članov našega kolektiva. Na teh srečanjih, ki so potekali v prisrčnem razpoloženju, smo se seznanili z razmerami in drugimi življenskimi pogoji, v katerih otroci živijo in odraščajo. Hkrati smo poskrbeli tudi za skromno obdaritev.
Tokrat smo obiskali Bračuna Evgena, Kuševič Karolino, Pe-tričič Martino, Šantelja Draga in Zobarič Mojco.
Ob novem letu smo se spomnili tudi naših bolnih članov kolektiva, ki smo jih obiskali na okrevanju.
Zdenka Srpčič
konferenca komunistov v dsss
V drugi polovici decembra je imela osnovna organizacija Zveze komunistov DSSS svojo redno in hkrati volilno konferenco. Z opravljenim delom v minulem obdobju, o katerem so člani ZK podrobno spregovorili, smo lahko zadovoljeni Delo je potekalo po zastavljenem akcijskem programu, le nekaj kritike je bilo slišati glede premajhne povezave in medsebojnega sodelovanja družbenopolitičnih organizacij.
Predlogi za novo vodstvo OOZK so bili na volilni konferenci potrjeni in enoglasno sprejeti. Naša nova sekretarka je tov. Valerija Arko, namestnik Lidija Jež, evidentičar pa tov. Martina Kralj. Sekretariat šteje pet članov in ga sestavljajo: Valerija Arko, Lidija Jež, Milena Žagar, Jožica Pavlin in Marjeta Žel.
Ob zaključku konference smo se prisotni zahvalili dosedanji sekretarki, tov Lučki Pavlin, za prizadevanje in skrbno opravljeno delo.
Da bo v bodoče delo vseh družbenopolitičnih organizacij enotnejše, smo člani ZK, osnovna organizacija sindikata in mladinci sprejeli skupna izhodišča za program dela v prihodnjem mandatnem obdobju.
Izhodišča za program dela OOZK, 00 sindikata in ZSMS
1.	Usmerjanje politike družbenega štandarda (stanovanjska politika)
Nosilec: sindikat
stalna naloga
2.	Prizadevanje za izboljšanje splošnih zdravstvenih in zobozdravstvenih uslug v ambulanti Ločna.
Nosilec: sindikat
stalna naloga
3.	Skrb za nabavo artilov za ozimnico in ostale pomoči delavcem
Nosilec: sindikat
4.	Stalna skrb za zdravstveno šibke delavce in otroke naših delavcev
5.	Skrbeti in vspodbujati izvrševanje Zakona o združenem delu, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in skrbeti za dopolnjevanje samoupravnih aktov v DO in DSSS.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
Stalna naloga
6.	Spremljati poslovanje in ekonomske rezultate v DO ter produktivnost dela delavcev.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
7.	Uresničevanje stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanje načel delitve po delu.
Nosilci: sindikat, ZK Stalna naloga
8.	Tekoče spremljanje tekstilne industrije v SRS in SFRJ ter aktivno sodelovanje pri predlaganju rešitev za izboljšanje njenega položaja.
Nosilci: sindikat, indiv. posl. organi in strokovne službe
9.	Sodelovati pri akciji izboljšanja kvalitete in kvantitete informiranja v DO in DSSS
Nosilci: sindikat, ZK Stalna naloga
10.	Priprave proslav in vključevanje v kulturne prireditve za državne, republiške, občinske praznike in praznike DO (8. marec)
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
11.	Organizirati kviz znanja iz zgodovine ZK in narodnih herojev.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMSS Rok: 4. julij
12.	Analizirali in ocenjevali bomo strokovnost dela posameznih komunistov ter se skušali čim bolj stabilizacijsko ob-našati
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
13.	Komunisti naj bi vspod-budno delovali za poživitev športno — rekreativnega in kulturnega področja in na področju aktiva RK.
Nosilci:sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
14.	Skrbeti za odkrite in humane medsebojne odnose.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
15.	Prizadevanje za dvig storilnosti in izboljšanje delovnih rezultatov za čimboljše izkoriščanje delovnega časa, za čimboljše medsbojne odnose in čim manjšo fluktuacijo.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
16.	Sodelovanje in izobraževanje o LO in DSZ
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
17.	Stalno sodelovanje z DPO in društvi v KS (SZDL, ZK, ZSMS)
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS Stalna naloga
18.	Spremljanje in izvajanje smernic za prehajanje na kolektivno vodenje v DPO.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
19.	Vključevanje v samoupravne organe v DSSS in DO:
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
20.	Dajanje iniciative za sklic političnega aktiva DO.
Nosilci: sindikat, ZK, ZSMS
21.	Člani 00 ZK DSSS morajo stalno skrbeti za evidentiranje in sprejem novih članov ZK, predvsem iz vrst mladih.
Nosilci: ZK, ZSMS
Stalna naloga
22.	Tromesečno analizirati delo delegatov — komunistov in delo delegacij in ostalih delegatov.
Nosilec: ZK
Stalna naloga
23.	Družbeno-politična izobraževanja članov
—	predavanja
—	izobraževalni sestanki
—	vključevanje marksistične in politične šole
—	urediti in nuditi na primernem prostoru vso družbeno-po-litično in marksistično literaturo
Nosilec: ZK
Stalna nalota
24.	Tekoče - mesečno informiranje o sejali in sklepih CK ZKJ, CZ ZKS in občinske konference ZK Novo mesto
Nosilec: ZK
Stalna naloga
25.	Delovne akcije (Lošinj, RC Sromlje, okolica tovarne)
Nosilec: ŽSMS
Občasna naloga
26.	Sodelovanje z 00 ZSMS v JLA.
Nosilec: ZSMS
27.	Srečanje s komandanti zveznih delovnih brigad dolenjske regije.
Nosilec: ZSMS
28.	Skrb za pripravnike in novo sprejete delavce - mladinke.
Nosilec: ZSMS
Stalna naloga
29.	Organiziranje pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane”.
30.	Organiziranje občinske in zvezne štafete.
Nosilec: ZSMS
Rok — 25. maj
informiranje - pravica in dolžnost
Leto 80 bo tudi na področju informiranja v naši delovni organizaciji prineslo nekaj novosti. Prva je že pred nami — naš časopis bo odslej izhajal vsake tri tedne na osmih straneh. Zakaj smo zmanjšali številko iz dvanajstih na osem strani? Predvsem zato, ker knjigotisk, kjer tiskajo naše glasilo prehaja na ,.rotacijo” to je obliko tiskanja za katero je najugodnejši obseg osem ali šestnajst strani. S pogostejšim izhajanjem pa nam bo omogočeno posredovati sve-žejše novice, kar je pri informiranju ključnega pomena.
Za format, v kakršnem izhaja naše glasilo, so potrebne štiri tipkane strani besedila. Ker smo skušali besede čim bolj nadomestiti s fotografijami (star kitajski pregovor pravi; da ena slika zaleže za tisoč besed), smo na 12 strani Laboda še vedno pobrebovali cca 30 tipkanih strani besedila. V tem smo skušali zajeti vsa pomembnejša dogajanja v naših TOZD in dogajanja s področja tekstilne industrije nasploh.
Z organiziranjem siminarja za dopisnike je naše glasilo postalo kar živahnejše. Več drobnih prispevkov smo dobivali, več imen se je pod njimi pojavilo. Seveda pa bi morali pritegniti k sodelovanju še širši krog dopisnikov.
Republiški sindikalni svet je na področju informiranja v OZD sprožil akcijo „1000 delavcev, 1000 sodelavcev dopisnikov”. Povsod, kjer so ljudje, se nekaj dogaja, zato nam ne bo zmanjkalo gradiva.
Le pogumno spregovorimo o vsem in ne čakajmo, da bo zadeva že „sfrizirana“. Do cilja ne pridemo vedno naravnost in prav bi bilo, da spregovorimo o teh poteh, o težavah, včasih tudi o zmotah kot tudi o spoznanjih, ponosi in veselju o končani nalogi.
V letu, ki je pred nami, bi želeli informiranje še bolj prebuditi, privabiti k pogostejšemu javljanju družbenopolitične delavce, individualne poslovodne organe, kulturnike, neposredne proizvajalce, krajevne skupnosti, v katerih delujejo naše TOZD...
Vendar pa moramo biti ob dopisovanju pozorni tudi na roke. Vezani smo na Dolenjski list in Knjigotisk, kjer imajo za izdelavo našega glasila točno postavljene datume. Rok za predajo celotnega gradiva bo odslej osem dni (od lanskega leta je zmanjšan za štiri dni). V kolikor zamudimo načrtovani datum, se zna izid precej zavleči, kljub uvidevnosti naših sodelavcev na Dolenjskem listu.
Včasih je za vse tiste, ki dopisujete v Labod, težko uskladiti čas in razpoloženje za pisanje, s postavljenimi datumi. Zato vas bomo preko infonnativnega biltena pravočasno opozarjali na datume oddaje prispevkov.
To, da smo informirani, oziroma da poročamo o svojem delu, naj postane več kot samo dolžnost in pravica, naj postane naša vsakdanja potreba!
primerjalna
analiza
sistemov
Ker je obstoječi sistem per-foriranih krojnih narisov tehnološko zastarel, sem se lotila primerjalne analize obstoječega načina dela, s sistemom razmnoženih in nato lepljenih krojnih narisov na vrhnjo plast položenega blaga. Za lepljenje bi uporabljali navaden in lepljivi azolit papir. Prvega bi pritrjevali na podlago s posebnimi sponkami, drugega pa bi lepili s primernim likalnikom na blago. Papir je take kvalitete, da ne bi v nobenem primeru poškodovali položenega blaga in bi ga po krojenju zlahka odstranili.
Pri kadrih ne bi prišlo do bistvenih sprememb, večja investicija bi bila samo nakup razmnoževalnega stroja. Stroškovno bi bil nov sistem dela tudi cenejši, ostale ugotovitve, oz. prednosti pa so sledeče:
—	na podlagi ugotovitev bi imeli točno evidenco in spremljanje artiklov skozi proizvodnjo.
—	kot posledica tega imamo točen dorez do krojenih delov, ker imamo sprotno številčenje komadov pri kompletiranju partij.
—	boljša kvaliteta, ker ne bi prišlo do razsipavanja barve na vrhnji plasti blaga, zaradi vibracije krojilnega noža; robovi krojev bi bili točni, ne bi bili porezani, ker bi imeli šablone samo za enkratno uporabo, poleg tega bi bilo manj premikanja plasti (ko posipavamo z barvo, drgnemo po vrhnji plasti in je večja možnost nastanka raznih gubic).
—	manjši in preglednejši prostor arhiviranja, posebno v proizvodnji,
—	boljša tehnološka plat
—	krojni čas krojenja, ker odpade perforacija, prenašanje, zbiranje in postavljanje šablon na grobo skrojene dele, razen kadar imamo prelaganje karirastih materialov.
—	manjša verjetnost napak, ker ne bi bilo polaganje krojev na vrhnjo plast grobo skrojenih delov
—	zaradi številčenja bi bila manjša verjetnost zamenjave krojnih delov in s tem tudi niansiranje delov.
inž. MIRA GORENC

obleke za
svečanejše
priložnosti
Silvestrovo je za nami, vendar pa s tem svečanejših oblek ne bomo pozabile. Veliko bo še priložnosti, tako na plesiščih, kot ob prijetnih večerih tu in tam, za katere vam predlagava ta dva modna in prijetna modela.
Material je kitajska svila ali jersej, barve pa so črna, lila in vsi odtenki rdeče. Odločile se bomo seveda za tisto, ki nam najbolj pristoja in v kateri se bomo najbolje počutile.
S tem modnim navdihom vam želiva v letu, ki smo ga komaj začeli, vse najlepše in veliko uspehov!
PETRA - JELKA
ISKRICE
Pamet govori potihoma, zato jo tako pogosto preslišimo.
Nehru
Boljše je razumeti malo, kot razumeti narobe.
A na tol e France
Precej je treba vedeti, prečno opaziš kako malo veš.
I/Vaggeri
Ne misli, da si dober, če si najboljši med najslabš 'mi.
Latinski pregovor
dobra
zasnova
Kulturno področje je sestavina sleherne kadrovske dejavnosti, zato tudi del raziskav, ki jo izvaja sekretariat za kadrovska vprašanja v republiškem izvršnem svetu.
Ta tematika je v različnih odtenkih vse bolj navzoča na kulturnem področju kjer izstopajo tako vprašanja naših kadrovskih zmogljivosti kakor tudi razmišljanja o kulturnem ani-matorstvu na nalogah v usmerjenem izobraževanju. Ker je kulturni standard del splošne delavčeve življenske ravni, je kot tak tudi nujna sestavina sleherne kadrovske dejavnosti. Prav zato je bila ta raziskovalna naloga osrednja tema na odboru za kadrovsko politiko pri izvršnem odboru Kulturne skupnosti Slovenije.
Temeljno vprašanje ob nalogi je povezano z mislijo, v kolikšnem obsegu in globini naj bodo znanja o kulturnih področjih zajeta v izobraževalne sisteme kadrovskih delavcev, kakšne so naloge in dela in kateri člen v vsej verigi predstavljajo kulturni animatorji, ki že v mnogih delovnih organizacijah na tem področju urejajo ledino. Vzporedno s tem je nenehno navzoča misel na bližajoče se šolske spremembe in zato tudi opozorilo na odboru, da bi morale biti te sestavine vključene v ustrezne programe usmerjenega izobraževanja. Poleg osnutkov poslovnika, programa dela in finančnega načrta odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji je odbor podprl predlog programa za usposabljanje delegatov v kulturnih skupnosti, ki ga je pripravila Zveza delavskih univerz Slovenije. Na dvodnevnem seminarju naj bi blizu 200 udeležencev predstavili temelje družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti kulturnih delavnosti in planiranja.
22,262.000
Jugoslovanov
Zvezni statistični zavod je takoj po novem letu objavil, da je živelo konec leta 1979 v Jugoslaviji že 22,262.000 ljudi. Lani se je v državi rodilo 380.956 otrok, umrlo pa je 190.412 državljanov. Po istih podatkih je bilo konec minulega leta v Sloveniji 1,833.000 prebivalcev.
človek -
neusahljiv
vir
napredka
Politični sistem socialističnega samoupravljanja je postal družbena stvarnost, vsebina in način življenja in dela delovnih ljudi
Ob novi delovni zmagi, ko so v Dobovi pred kratkim odprli novo tovarno TOZD ..Jeklene konstrukcije” trebanjskega TRIMA, je govoril delavcem in zbranim občanom Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Predvsem je spregovoril o poglavitnih poudarkih zadnjih dveh sej centralnih komitejev ZKS in ZKJ, na katerih so obravnavali razvoj in utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbenih dejavnikov in institucij našega političnega sistema v obdobju po 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ.
..Politični sistem socialističnega samoupravljanja je postal družbena stvarnost, vsebina in način življenja in dela delovnih ljudi. Sproščanje novih ustvarjalnih sil pomeni razvijanje človeških zmožnosti, tega neusahljivega vira napredka, da se bodo ljudje lahko dogovarjali na demokratičen način. In da je
obenem tudi naša prihodnost v njegovem utrjevanju, nadaljnjem vsebinskem razvoju ter uveljavitvi na vseh področjih družbenega dela in življenja,” je med drugim poudaril tovariš Šetinc.
„Človek mora biti svoje sreče kovač, ne sam, temveč povezan v združenem delu, v svojih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah. — Zveza komunistov zato črpa svojo moč iz trdne zakoreninjenosti med množicami, iz dejavnosti med njimi”, je dejal tovariš Šetinc.
Razvijanje in izpopolnjevanje političnega sistema kot vse trdnejše podlage in spodbude za uspešno delo, gospodarjenje in demokratično samoupravno urejanje odnosov v materialni proizvodnji, v vseh družbenih dejavnostih in v družbi kot celoti pa je še dalekosežnejše. Sega od prizadevanj, da bo delavec imel vse niti političnega sistema v svojih rokah, da bo vplival na vse tokove družbenega življenja, pa do vrednosti, ki po svojih družbenih razsežnostih presegajo okvire naše slovenske in jugoslovanske družbe, ker so občečloveške in pomenijo nove obete za socialistično preobrazbo v svetu.
Ob bogastvu teh misli in nalogah, ki nas čakajo v nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, razmišljamo ob dnevu republike. V naši sredini preglejmo opravljeno delo in začrtajmo pota, kako bomo šli naprej.
N. S.
— Dober dan in dobrodošli v centralni porodnišnici! Jaz sem sestra Marija in tole je prvi sestanek od mnogih, ki jim boste prisostvovali v naslednjih sedemdesetih ali osemdesetih letih.
io*aqr č>0 s
FILMARJI
Ste si ogledali najnovejši slovenski film KRČ? No, če ste ga pozorno spremljali, ste v enem zadnjih prizorov opazili „La-bodov” obraz. Bil je to Jože Pavlin, vzdrževalec strojev iz TOZD LOČNA, ki je pravzaprav slučajno zašel med filmarje.
Večina filma KRČ so lani posneli v Mokronogu. Tov. Pavlin je tja spremljal pošiljko šivalnih strojev, ki so jih na snemanju potrebovali. Režiser filma Božo Šprajc ga je opazil in ga zaprosil, če bi jim lahko priskočil na pomoč kot statist. Odigral naj bi vlogo vodje šivalnice. Pavlin je ponudbo sprejel in sodeloval na snemanju dva dni, za kar je prejel tudi ustrezno denarno nagrado.
Pravi daje bilo zelo zanimivo sodelovati pri nastajanju filma. Z zanimanjem je od blizu spremljal in spoznal potek snemanja, hkrati pa se je seznanil z nekaterimi znanimi Slovenci.
ZDENKA KUHAR
PRIPRAVE NA OBRAVNAVO REZULTATOV GOSPODARJENJA
Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije se je zavezal ustrezne dejavnike na medobčinskih gospodarskih zbornicah, skupaj z izvršnimi sveti občinskih skupščin ocenijo gospodarjenje na svojem območju ter te ocene predočjo OZD. Hkrati izvršilni odbor ugotavlja, da se bo potrebno s sindikati dogovarjati za pripravo ustreznejših usmerjajočih besedil o tem, kako naj poslovodni kadri pripravijo razprave v delovnih kolektivih, da se ne bodo sukale le okrog knjigovodskih postavk, marveč, da se bodo navezala na dejanska, življenjska vprašanja delovnih kolektivov.
Iz Gospodarskega vestnika