po&talaa pitiCana v v Ctutaiianl, 12. maf€M m37 Gospodarsko premiši$epmtie Mnogo se danes govori in piše o zboljšanju v gospodarstvu. Ogromno oboroževanje vseh narodov je zaposlilo tovarne in dvignilo cene različnim surovinam, predvsem seveda tistim, ki prihajajo v poitcv za izdelavo orožja. Deloma so sc dvignile cene tudi kmečkim proizvodom, poskočile so cene živini in zboljšala se je lesna trgovina. Ce so tovarne zaposlene, če se zmanjšuje brezposelnost, tudi kmet lažje proda svoje blago in gospodarstvo v celoti oživlja. Eden velikih vzrokov zboljšcvanja je tedaj misel držav, da se morajo v svojo obrambo na novo preskrbeti z najmodernejšim orožjem. Zboljšanje ima tedaj vzrok, ki ni trajen. Zato moramo na to izboljšanje gledati previdno in nas ne smejo znaki boljših razmer zapeljati, da bi lahkomiselno gledaii v bodočnost. Resnost našega kmečkega položaja nam še vedno kličejo pred oči številke o kmečkih dolgovih. Do I. junija mora vsak denarni zavod izročiti vse upniške listine in vse obračune za vsakega kmeta. Tako bo 8 !. junijem končno-veljavno prevzela Privilegirana agrarna banka od denarnih zavodov kmete dolžnike. V glavnem so številke že znane. Vsega skupaj je bilo priglašenih kmečkih dolgov 2.527 milijonov. Nekoliko se ta številka še lahko zviša ali zniža, vendar velikih izprememb ne bo. Zadruge so izročile nekaj čez 788 milijonov dolgov, drugi denarni zavodi pa nekaj čez 1.738 milijonov. Vseh izročenih dolžnikov je v državi 6 S 8.000, 0(1 tega pri zadrugah 155.000 in pri drugih denarnih ustanovah 463.000. Od višine dolgov odpade na Slovenijo malo manj kot ena četrtina, čeprav po prebivalstvu Slovenija predstavlja komaj eno trinaj-still°- 'z tega sledi, da so dolgovi kmetov pri "as mnogo večji, kakor dolgovi kmetov v juž-lovzhodnih krajih. Izročenih je v Sloveniji wog 48.000 kmet.-dolžnikov v znesku 600 mi-t Od tega odpade na zadruge nekaj čez W000 dolžnikov z zneskom 450 milijonov, na denarne zavode nekaj čez 7.000 v skupim znesku 150 milijonov. Ti kmetje bodo torej morali v Sloveniji plačati kot prvi obrok Privi-''f™1; agrarni banki čez 30 milijonov. Teh ,. NHijonov bi moralo že biti plačanih po ured-2 !• novembra 1036. Ker kmetje niso dobili Pozivov in obračunov, so doslej v Sloveniji še ™al,°. Plačali. Do konca marca so plačali v Slo-'iiji namesto preko 30 milijonov, le 4 milijone "Pol. Ker je to vsoto plačalo 12.000 dolžnikov, tnal' 1Z,teRa' da 80 pla&>li prvi obrok predvsem St 1 a™žniki, večji pa tega ali niso mogli ali pa . za »o niso menili. Naj pripomnimo, da so v j«"« krajih, zlasti v Vojvodini plačali soraz-mo več. Vojvodina je imela preteklo jesen 2? ° ,etino' zato 90 h,di m»ogo plačali. Belgrajska i kmetje soritz- j centrala PAB, I pod katero spada Vojvodina ,jc prejela čez 38 milijonov za prvi obiok. Manj so plačali na Hrvatskem, kjer so plačali nekaj čez 7 milijonov, še manj v Bosni, kjer so plačali le okrog 1 milijona. Vsega skupaj so plačali dolžniki na obrokih doslej 51 milijonov. Rekli smo, da bo do 1. junija vse izročeno PAB. Vsi dolžniki, ki bodo tedaj imeli pozive, naj plačajo, če še niso plačali prvi obrok. Imela pa bo tudi PAB seznam vsakega dolžnika in bo za vsakega vedela, ali je plačal ali ne. (XI takrat naprej bo lahko začela prijemati vsakega za plačilo prvega obroka, ki jc zapadel 1. novembra lanskega leta. Na jesen pa se začne še večja težava, ker bo 1. novembra 1937. treba plačati že tudi drugi obrok. Ob tej priliki naj omenimo, da imajo pri onih dolžnikih, ki so 20. aprila 1932. dolgovali čez 25.000 din, o znižanju dolga odločati sodišča. Sodišča znižujejo dolg — prošnjo takega kmeta. Drugim manjšim dolžnikom zniža dolg za polovico Privilegirana agrarna banka sama. Koliko se dolžniku nad 25.000 zniža dolg na njegovo prošnjo, odloči tedaj sodnik v smislu uredbe. Znižalo se bo nekaterim 30 odstotkov, nekaterim morda tudi 50 odstotkov. -- Ce bi kak dolžnik še ne bil vložil prošnje za znižanje, naj to takoj stori, ker jc čas za to le še do 1. junija. Ce tHaj premišljujemo o gospodarskem položaju našega kmeta v Itiči gornjih številk, potem pač tie moremo reči, da je stanje rožnato. Dodati bi bilo seveda tem dolgovom še dolgove kmetov pri trgovcih, obrtnikih in razne zasebne dolgove, katerih pa seveda ni mogoče spraviti v nikako statistiko. Zato se bo pameten kmet iz izkušenj, ki smo si jih vsi nabrali v povojni dobi, učil velike gospodarske nrevidnosti. Zlasti dve stvari naj omenimo: noben pameten gospodar ne bo delal dolgov drugače kot za izboljšanje svoje kmetije. Le tak dolg je upravičen, ki more biti v do-glednem času plačan in ki bistveno pripomore, da kmetija več nese. Druga stvar, ki si jo bo vnkdo zxwomn«l. na je potrebna pametna omejitev v vsem našem vsakdanjem življenju. Naš kmečki svet se je preveč vrgel po mestnem življenju v navadah, oblekah in deloma tudi prehrani. Če v teh stvareh ne bomo znali najti . BneirtUib najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. pravega razmerja, bodo kmečki domovi kljub vsem prestanim težkim časom zopet kmalu v dolgovih. Nadaljnja stvar, ki nas jo mora naučiti gospodarska kriza, iz katere počasi I;zemo, pa je nujna zahteva, da je treba v vsej državni gospodarski politiki kmeta bolj upoštevati, kot se je to delalo doslej. Ogromno večino tvorijo v naši državi kmetje. Pa je treba povedati, da le pre-mnogokrat ' bilo v državni politiki razumevanja za dvig kmečkega stanu. Telo brez delavnih rok mora končno propasti. Zdrave roke telo rede. Sama glava brez rok ne more vzdrževati telesa. Podobno je v državi. Če hočemo zdravo državo, morajo biti zdravi vsi udje državnega telesa. Med najvažnejše ude države pa spadajo prav kmetje. Oni so roke, ki državo rede. Če gre tedaj državna politika za tem, da streže vsem drugim udom telesa, ne pa rokam; bodo oslabljene roke slabo redile državo. Le pre-mnogokrat smo morali opazovati, da sc je polagalo preveč skrbi na hiter razvoj industrije, trgovine, zlasti na razvoj mest, pozabljalo pa sc je na kmeta, pa naj bo to pri carinski zaščiti, naj bo pri železniških prevozih, naj bo pri raznih trgovskih pogodbah. Vemo, da je treba zdravja vsem stanovom, vsem udom državnega telesa toda prav iz tega sledi, da je treba za najmočnejši stan v državi od strani države največ storiti. Iz tega pa nadalje sledi, da bo moralo biti v kmečkem stanu vedno več zavesti, da tvori večino v državi in da bo moral kmet vedno znova in znova iskati poti, da pride do prave veljave, Iskati mora novih sil tudi v samopomoči. Težki časi, ki smo jih preživljali, naj bi že naučili našega kmeta, da bo prav razumeval, kaj se pravi skapno delati za skupno korist. Na} bi ga naučili prav razumevati delo v kmetskih organizacijah, zlasti v zadrugah. Dolgovi, o katerih smo zgoraj govorili, pove .1o, da je bilo v slovenskih zadrugah 450 milijonov dolgov. Med tem, ko je doli na jugu plačeval kmet 20 odstotkov obresti, je pri nas bila obrestna mera v najtežjih časih 7 do 8 odstotkov. To je biLa velika korist, ki jo jc imel kmet od svojih domačih kmečkih zadrug, tla ne naštevamo dragih koristi. Te kmečke posojilnice pa bo mogoče znova spraviti do koristnega delovanja le, če bo kmet samozavestno sodeloval na njihovih obnovitvah. Kot nekdaj, bo mora! znova ves kmečki denar v kmečke zavode, da bo mogel spet tisti, ki je res potreben, dobiti poceni posojilo. Spet bo treba kmečki denar tako shranjevati, da ne bo služil mestu, ampak kmetu. Ce sedaj zadruge, ki so morale oddati toliko kmečkih dolžnikov PAB, ne morejo izplačevati starih vlog, ampak jih bodo mogl" šele izplavati postopoma, pa je na dragi strani gledati, da pridobimo tem zadrugam novih vlog, ki bodo vedno izplačljive in bodo osnova novega življenja v kmečkih posojilnicah. i' Pomen Poleg denarnih zadrug, ao za našega kmetovalca prav gotovo velikega pomena strojne zadruge. Napredno kmečko gospodarstvo potrebuje dandanes nujno stroje. Mnogo del opravlja človek še sedaj z roko in sicer zelo popolno in jih bo tudi v do-boče. Človeška roka pa pri vsej svoji gibčnosti ni sposobna, da izvršuje težka dela v kratkem času. Zato je segel človek že v prejš-nih časih po raznih pomožnih sredstvih, s katerimi je delo svojih rok povečal. Ta sredstva so razni stroji, katerih seslava jo dosegla dandanes že neverjetno tehnično višino, ki pa »e vseeno še vedno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Stroji, zlasti psi kmetijski, so za nas velika pridobitev in neprecenljivega pomena. V prvi vrsti morajo služiti v prid splošnosti. Eee je, da ne moremo vpeljati povsod ene in iste vrste strojev. V ravnini lahko uporabljamo v kmetijske svrhe najrazličnejše stroje, kateri v hribovitih krajih sploh ne pridejo v poštev ali pa samo deloma. Od okoliščin in razmer je seveda vedno največ odvisno, za kakšne stroje se odločimo. Popolnoma jasno jo, da h« uaša kmetija napredovala toliko bolj, v kolikor večji meri bodo skušali posamezniki kmetsko deio napraviti s pomočjo strojev. Dandanes smo tako rekoč prisiljeni uporabljati za kmetijski obrat čim več strojev; zato imamo nebroj razlogov. S starokopitnim načinom kmetovanja ne pridemo nikamor več. 0 tem imamo že zadosti izkušenj še iz prejšnjih let. Razne druge države, ki so bile bolj dovzetne za razne nove in preizkušene načine kmetovanja, so se jih tudi hitro oprijele in nas prehitele. Tu je mišljeno predvsem uporaba raznih modernih kmetijskih strojev, umetnih gnoji! in sličiiih važnih pridobitev. Stroji opravljajo razna dela zelo poceni in hitro, tako da nam ostane mnogo časa za razna druga važna opravila. Za naše razmere potrebujemo sejalne stroje, koeilne stroje, trijerje, moderne pluge, mlatilnice itd. Nekateri stroji so zelo dragi, tako da jih posamezen kmetovalec ne more kupiti. To zmore kvečjemu veleposestvo, katerih pa pri nas ni. Mali in srednji posesinik tega ne zmoreta. Pa tudi če bi vse to zmogla, bi bilo to nepotrebno zapravljanje denarja; četudi bi imel recimo samo vsak drugi posestnik vso potrebne stroje, bi večji del leta rjaveli po shrambah. Stroji pri posamezniku daijšo dobo v letu počivajo. Vzemimo za primer samo mlatilnioo, ki hitro izvrši svoje delo. Kapital, ki ga je izdal posameznik za nabavo strojev, je torej del j časa mrtev; neizrabljen kapital pa je iz gospodarskega stališča velika napaka. Odtod izvira misel skupno kupiti in skupno rabiti kmetijske stroje; vsled tega so nastale strojne zadruge. Skupna nabava in uporaba strojev ima marsikatero prednost. Vsak posameznik žrtvuje v te avrhe ie malo denarja. Ce je število članov zadruge dovolj veliko, potem z lahkoto nabavijo tudi večje moderne stroje. Koliko slano recimo samo ena večja mlatilnica. Za posameznika bi bilo to neznosno breme. Še takrat, ko so bili za kmeta malo boljši časi, kot pa danes, so bili prav pedki oni posestniki, ki bi jo bili mogli kupiti. Strojne zadruge pa so to težko vprašanje takoj ; i-azvozlj.ilo. Povsod, kjer so jih nabavili, ao , 2' ' A J JE NOVEGA Upravi »Domoijnba« v Ljabljanš se najlepše zahvaljujem za izplačano požarno podporo v znesku 1000 Din, ki sem jih od Vas prejel po župnem uradu na Vrhniki. V hvaležno priznanje se bom trudil širiti »Domoljuba« used tovariši. Blatna Brezovica, št. 51, 5. maja 1937. Za Franc Jerina, žena. OSEBNE VESTI d Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala v London, da se udeležita svečanosti kronanja kralja Jurija VI. d Zlato poroko sta obhajala Draksler Janez in Marija z Marnega pri Dolu pri Hrastniku. Živijo! d Stalno so bili upokojeni gospodje: Jožef švigelj, župnik, Henrik Bukovvitz, župnik v Mokronogu, Ivan Erjavec, župnik v Zelimljah, ."cr-nej Kovič, župnik na Polšniku, Janez Meršoij, župnik v Refečah, Anton Smidovnik, župnik v Prečni, in Feliks Funtek, kaplan v začasnem pokoju. DOMAČE NOVICE d Že deset let je minulo dne 4. maja, ko je na Dovjem umrl »triglavski župnik* in uvaže-vani skladatelj g. Jakob Aljaž. »Qj Triglav moj dom, kako M krasan!« d Slovesni praznik Marije Pomočnice na Rakovnika v Ljubljani se letos obhaja v nedeljo, dne 23. maja. Na predvečer praznika se vrši ob po! 8 zvečer akademija pri lurški votlini, nato procesija s svečami. Ob 9 bo svetišče bogato razsvetljeno. Od 11 do 12 ponoči je ura molitve pred Najsvetejšim z govorom. Cerkev je vso noč odprta. V nedeljo se začno sv. maše že ob 4. Ob pol 50 je pontifikahia sv. maša, pri kateri poje zbor gojencev in bogoslovcev ob spremljavi or- kestra. Petje bo oddajala ljubljanska radijska po staja. Po slovesni sv. maši se vrši shod salezijan. »otrudništva pri lurSkt votlini. Ob po! 12 je rad-nja sv. maša. — Popoldne ob pol 4 je govor v cerkvi, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Med procesijo pojejo lavret iitanije in Marijine pesmi. Nameščeni bodo zvočniki, tako da bo slišati govore in petje iz cerkve tudi zunaj na dvoriščih m daleč naokrog po okolici. Romarji sc lahko poslužijo znižane nedeljske vožnje, ki velja že od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. d Doba rojev se je pričela. Razumemo drage nam čebelarje, kako so prvega roja veseli in kako hite, da bi bi! njih roj vsaj v »Domoljubu« kot prvi označen. Ta teden smo prejeli najmanj deset dopisnic, ki nam oznanjajo prve roje čebel. Čestitamo na vse strani, vendar prosimo, naj nam čebelarji oproste, če nismo priobčili prizadetih imen Mnogo sreče! d V Zagreb« je umrl na posledicah operacije slepega črevesa Ivan Peštaj, predsednik hrvatske delavske zveze. Največja zasluga pokojnikova je,- da je iztrgal ogromno večino hrvatskega delavstva iz objema brezobzirnega marksizma in združil hrvatsko delavstvo s hrvatskim narodnim pokretom. d Tihotapstvo za tihotapstvom. Finančnim organom v Mariboru je uspelo priti na sled obsežni organizaciji tihotapcev. Vrši se sedaj energična preiskava, ki je spravila na dan že precej obtežilnega materijala. Tako so pri nekem uradniku našli kar 5 kg vžigalnih kamenčkov. d Dobre odjemalce ima naš tobak še vedno v Češkoslovaški ,kamor ga bomo tudi letos izvozili tri in pol milijona kilogramov. d Izseljenski muzej so otvorili 6. maja v Splitu. Lansko leto je dobil takšen muzej Zagreb. Kaj pa Ljubljana? d Nov svetnik za Jugoslavijo. Sv. oče je dovolil, da se 14. novembra obhaja god blaženega Mikloša Taviliča v vseh škofijah Jugoslavije. Tavilic Mikloš je bil frančiškan i" je svojo kri prelil v Jeruzalemu 14. novembra leta prav zadovoljni. Koliko dni ae je moral preje kmetovalec mučiti In požirati prah na podu. Sedaj pa napravi to deio v nekaj urah in po-popolnoma brezhibno mlatilnica. Zato pa tudi število članov pri strojni zadrugi ne sme biti premajhno, tako da je stroj čim več v rabi. Za zadružne stroje si napravimo tudi % razmeroma majhnimi stroški, skupno shrambo, kjer so stroji dobro shranjeni in zavarovani od raznih vremenskih vplivov; medtem p aopazimo večkrat pri posameznikih, kako jih pustijo dostikrat kar na prostem, kj«?r jih pore dež in razjeda rja. Težave se seveda večkrat pokažejo radi tega, ker mnogi smatrajo skupno stvar za predmet zlorabe. Na svoje zna pač vsak paziti, skupno lastnino pa hoče le hitro izrabiti. Take ljudi se dobi še povsod. Treba pa j« ie nekoliko smisla za skupnost in tako odpadejo prav kinalu vse slabe strani. Ce imamo veliko strojev, potem je neobhodno potreben za njih oskrbovanje med obratovanjem, pa tudi za njih pravilno shranjevanje strokovno izvežban strojnik. Vse izdatke za strojnika pokrijemo že a tem, kar si vsako leto prihranimo na popravilih, ako so stroji v obratu pravilno oskrbovani. V Sloveniji imamo zaenkrat še vse premalo strojnih zadrug. Prišel pa bo mogoče že prav kmalu čas, ko se bo to zelo maščevalo, ako se ne bomo začeli pravočasno gibati. Se pred nekaj leti, ko je industrija nekoliko bolje uspevala, kot pa danes, so hiteli kmetski delavci tnimoma v mesta in iskali tam boljšega zaslužka. Posestniki v bližini mest imajo v tem ogledu prav dobre izkušnje, kako niso mogli dobiti dostikrat za najnujnejša dela potrebnih delovnih moči. V takem slučaju je treba pomagati s stroji. Nadaljnji razlog, ki govori za ustanovitev strojnih zadrug je napredujoča elektrifikacija naših krajev. Električna aila je navadno najcenejša, pa tudi ttajpripravnejša pogonska sila za razne vrste kmetijskih strojev. Po preteku nekaj let bomo imeli že v vsaki vasi elektriko; zato moramo biti na to pripravIjenL Stopimo čimprej na pot zadružne skupnosti in napravimo vse potrebne korake z® ustanovitev nirojnih zadrug. Misijonski teden v Grobimh V misijonišču v Grobljah pri Domžalah bo od 13. do 20. junija 1937 misijonski teden, združen z misijonskim kongresom za vso Slovenijo. Odprta bo ves teden misijonska razstava, ki bo nazorno kazala misijonsko delo v tujini. V nedeljo 20. junija bo kot zaključek misijonskega tedna misijonski kongres s sledečim sporedom: Ob 9. sprejem gg. škofov, ob 10, tv. maša nadškofa dr. Jegliča na prostem z 1391, kjer so ga mohamendaci umorili. Rojen je bi! v šibeniški škofiji, kjer so ga ž? dozdaj častili. d Ker je oškodoval male vlagatelje za dva in pol milijona dinarjev, je bil bivši ravnatelj Podrinske hranilnice v šabcu obsojen na 8 let težke ječe. d Naši dvolastniki ob italijanski meji so poslali v Belgrad posebno spomenico o svojih željah. Zlasti zahtevajo, da se jim dovoli, da prenesejo denar, ki so ga dobili v Italiji za prodano blago, v Jugoslavijo. Nadalje zahtevajo razne olajšave v obmejnem prometu. d Nezdrav pojav. Nad pol milijona kmečkih ljudi se je v zadnjih letih preselilo v naši državi z dežele v mesta, hoteč si najti kakršnokoli zaposlitev. d Skrivnost škofovskega prstana pojasnjena. Nedavno so našli v neki hrvatski kaznilnici v kosu mila skrit dragocen škofovski prstan. Pred sodiščem v Šibeniku je bil zaslišan zastopnik škofije dr. Poljak, ki je prstan takoj spoznal in izjavil, da nedvomno izvira iz tatvine v cerkvi Matere božje v Skradinu. Ta prstan so v zadnjem času nosili škofje ob slovesnih prilikah na desnem kazalcu. d Plače dol, draginja gor. Ljubljanski mesarji so povišali cene kot sledi: meso volov I. vrste 12—14 Din za kg, II. vrste 10—12 Din za kg, meso III. vrste, krave 8—19 Din za kg, Telečje meso 12, 14 in 16 Din za kg. Prašičevo meso sveže 14—20 Din za kg, suho tneso 16 do 20 Din za kg. Slanina sveža od domačih pre- govorom enega navzočih škofov. Po sv. daritvi veliko misijonsko zborovanje, na katerem bo govorilo več govornikov. Popoldne ob 2. pete litanije, nato na prostem igra »Naša apostola«. Pripravljalni odbor upa, da doseže od železniške uprave polovično vožnjo in za dotični dan ^udi izjemen postanek vlakov v Grobljah. Pokažimo z veliko udeležbo, da Slovenci ne maramo biti zadnji pri misijonskem delu. šieev 15 Din za kg, slanina sveža od hrvaških prašičev 16 Din za kg. Salo 17 Din za kg. d Velik pevski praznik priredi hrvatska pevska zveza v prvih dneh junija v Zagrebu. Povabili bodo vse hrvatske pevske zbore, moške, ženske, mešane in,otroške. S pevskim praznikom hočejo dali tudi glasbi značaj hrvatske tvornosti in bodo zaradi tega izvajali izključno le skladbe hrvatskih skladateljev. d Narobe svef. V Cirkovcih na Dravskem polju je živel mesarski pomočnik Viktor Cilen-šek. Imel je nesrečo, da je moral med svetovno vojno v vojake ter se je vrnil domov kot težek invalid. Vojni napori in rane so mu zdravje uničili ler je bil močno bolan na živcih. Za delo je bil nesposoben ter je dobival od države invalidnino, s katero se je skromno preživljal Io pa je usr-'-"i leto tki prineslo nov invalidski zakon; premnoge invalide je zadela krivica, da jim je bila odvzeta penzija, med njimi tudi Cilenška. Uradni zdravnik je ugotovil, da je za delo sposoben. Ostal je brez sredstev za življenje ter je bil kljub neozdravljivi bolezni prisiljen iskati dela. Po nekaj letih težke brezposelnosti je vendar zopet dobil delo kot mesarski pomočnik. Letos pa je prišla zopet naredba, da morajo biti zdravniško preiskani vsi delavci, ki so zaposleni v živilski stroki, torej tudi mesarski pomočniki in vajenci. Tudi Cilenšak jc moral na pregled, ki pa je bil zanj zopet usoden. Uradni zdravnik, ki ga je pregledal, je ugotovil, da je zaradi invalidnosti za delo nesposoben ter bo moral službo pustiti. Sbmagaj sodemu &itvfeu, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KALDDDNT PROTI ZOBNEMU KAMNU Revež je sedai res v zadregi Prvič ga je zdravnik proglasil za delo sposobnega ter mu vzel invalidnino, sedaj pa mu je drugi zdravnik vzel še delo, češ ie invalid. Revež se menda sam ne bo več spoznal, ali je ali ni invalid. Najhuje pa bo to, ker bo najbrž vseeno ostal invalid, pa brez invalidnine. — l-ri neredni stolici, napetosti erov vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Frans^.Tosefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Resr. po raln. so«, pol. in nnr. zrir. 8-l>i 15485, 25. V. SS. d Nekaj so si pa le priborili. Stavka delavcev cementnih tovarn v Splitu se je vendarle oni petek končala. Dosegel sc je sporazum med delavci in tovarnarji po stavki, ki je trajala kar tri mesece. Tovarnarji so se bili zavezali, da bodo z delavci sklenili in podpisali za vse veljavno pogodbo Najmanjša mezda za ženske je bilo določena na 2.50 Din. Delavcem, ki so imeli pred stavko po štiri dinarje na uro, se bo mezda povišala na 4 dinarje, ostalim pa se bodo mezde povišale po 6%. Ta pogodba bo veljala do konca leta 1938. Po dolgi borbi so si delavci izbojevali to zboljšanje, zakaj ta nova pogodba bo dala delavcem letno za 4 milijone dinarjev več zaslužka. d Zopet nekaj novega v Celju i Volneno blago v dvajsetih barvah prodaja »Stermecki« po 11 din. d V zapadnih delih Jugoslavije prevladujejo zadruge, t>o konca maja morajo denarni zavodi in kreditne zadruge prijaviti Privilegirani agrarni banki vse svoje kmetske dolžnike. Tako je bilo do sedaj prijavljenih Privilegirani Faftir»i s planino bo išče. Po vi jo, poŠta Golnik. ££SN3E, FIGE in SLIVE dobite v naiboli.fi kakovosti pri Frari Pogačnik d. z o. z. L;ubliana Tvrševa (Dunajska) cesta 33 — Javna skladiiifia 3» Zakaj neki poje # § 0 H W NI VE A CREME ker si m prt! mM km® t NIVEA... Pred namilanjem nadrgnite kožo dobro z Nivea, ker se potem lahko brilete hitro, ugodno in brez bolečin. — NIVEA onemogočuie, da bi Vam koža razpokala ali da bi Vas pekia. Toda samo krema NIVEA vsebuje EUCERlT, ki je najbolise okrenče-vamo sredstvo za kožo, — Vedite, da ni ničesar, kar bi bilo „bol|še" ali vsaj „enako dobro". — agrarni banki 618.741 dolžnikov z dolgovi v znesku 2 milijardi 527 milijonov 156 tisoč in 98 dinarjev. Do 14. aprila pa jc prvi obrok plačalo 190.823 dolžnikov v znesku 51 milijonov 101.273 dinarjev. Pri ljubljanski podružnici je bilo prijavljenih od denarnih zavodov 7305 dolžnikov z dolgovi okrog 150 milijonov dinarjev, od zadrug pa 40.392 dolžnikov s 450 milijoni dolga. Statistike vseh pocuiižnic privilegirane agrarne banke dokazujejo, da v zapad-nih delih države prevladujejo zadruge, dočim v vzhodnih navadni denarni zavodi, d Višji uradniki francoskih državnih železnic. 62 po številu, so prišli te dni v Ljubljano, odkoder so se odpeljali dalje proti jugu, da si ogledajo še druge naše kraje. d Narcdbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini je izdal ban dr. Natlačen. Naredbo pri-občuje »Slovenec« z dne 4. maja 1937 na str. 5. d Nekaj dragocenih predmetov so odnesli uzmoviči iz župne cerkve v Slovenjgradcu. Gre za starinske reči iz 17. stoletja. d 30.000 revnih rodbin je bito do sedaj naseljenih v južnih pokrajinah Jugoslavije in jim je bilo dodeljenih 177 754 ha zemlje. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno s-braiu-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Um, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa. pijejo »F ran z-Joselo vo« vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. ogi. m s. br. som/35. d Ljubljanski velesejem bo otvorjen od 5. do 14. junija 1937 in bo iinel naslednje glavne oddelke. Na velesejmu bo: 1. Strojna in kovinska industrija. 2. Radio in elektrotehniki,, j 3. Razstava avtomobilov, motornih koles in ko- I les. 4. Razstava pohištva in stanovanjske opre- j me. 5. Usnje, torbarstvo itd. 6. Oddelek za papir, lepenko in pisarniške potrebščine 7 Kemična industrija. 8. Stavbarstvo. 9. Glasbila. 4" 10. Steklo, porcelan itd. 11. Razstava živil. 12. Razstava male obrti. 13. Razstava tobačnih izdelkov. 14. Gospodinjska razstava. 15. Lovska razstava. 16. Živalski vrt. 17. Razstava malih živali. 18. Vzorni sadni vrt. Na velesejmu bo preko 600 razstavliakev iz 14 držav. d Z ladjami je prenapolnjeno pristanišče na Sušaka. Nekatere ladje čakajo zunaj na morju. Največ v luki nakladajo les za razna sredozemska pristanišča. d Tri nove visoke šole dobi Belgrad, in sicer visoko trgovinsko šolo, umetnostno akademijo in glasbeno akademijo. d Okoli 5000 sezonskih delavcev odide v kratkem iz Prekmurja in Medjimurja na delo v Francijo, Belgijo in Vojvodino. d Roj;aško Slatino so slovesno dvorili. Dne 1. maja je bila v Rogaški Slatini otvorjena sezona s slovesno službo božjo v zdraviliški kapeli sv. Ane, ki jo je daroval v prisotnosti ravnatelja zdravilišča g. Gračnarja, gostov, vse- ga uradništva in nameščencev ter velikega Me vila domačinov svetokri&ki nadžupnik gospod Vajda. Sv. opravila se je udeležil tudi gosp dr Maček s svojim spremstvom, Otvorjerii so bili tudi vsi trije vrelci »Tempel«, »Styria« in »Do. nat« ter restavracija »Stara Švicarija«. Gostje se sprehajajo po parku in se pridno poslužujejo vseh kopaliških in zdravstvenih naprav, ki'M vse pripravljene za sprejem večjega 'števila zdravja potrebnih. d Posetite svmnaiaktnrno trgovino Kmotkl ma. gazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreia najbolje. d Združeni trgovci so zborovali te dni v Mariboru ter obravnavali razne za njih stan koristne zadeve. Med drugim je predsednik mariborskega združenja pozival slovenske časopise, naj ne pišejo tako na široko o raznih umorih in ubojih, ker to ne koristi niti vzgoji mladine, niti našemu tujskemu prometu. Soglašamo in opozarjamo na to željo tudi tiste »Do-moljubove« čitatelje, ki neredko od nas baš (o hočejo, kar dalekovidni trgovci opravičeno odklanjajo. d Za enoten pravopis. Banska uprava je izdala odlok, da se morajo pocenši z 1. 1937-38 vse šole v dravski banovini ravnati po Brezni-kovem pravopisu. Istočasno vabi banska uprava tudi vse časopise, da bi se držali tega pravo pisa. d Posebni v i a k bo vozil o Binkošiilt v Trst 111 Postojno. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu iz Ljubljane samo 109 dinarjev. Prijave pri biljetarnicah >Putnik«-» in kletni pisarni »Okorne, Ljubljana. d Za modernizacijo plavalnega kopališča v Rogaški Slatini je namenjenih 223.000 din. Vsa dela bodo opravili še letos. — Pri zdravilišču na Golniku narede shrambo za avtomobile u 117.000 din. — Novogradnja cesle Sv. Peter-Ložane bo veljala 98.000 din. d Kdor želi govoriti s g. Jožefom Grdioo iz Clevelanda, kateri se mudi sedaj pri nas, naj ga obišče na hinkoštno nedeljo popoldne na Žalostni gori pri Preserju. d K?r ni v ljudstvu zasidrana. Na letnem občnem zboru Oblastnega odbora Jadranske straže v Sarajevu je tudi tajnik podal svoje poročilo, v katerem je takole opisal stanje te organizacije: »Poročila stalno kažejo na upadanje naše organizacije in popuščanje zanimanja v širokih plasteh ljudstva za ideje in namene Jadranske straže. To se ne dogaja samo na našem ozemlju, ampak z nekaterimi izjemami skoro po Strašno demme bivšega orožnika Oni večer ee je pripetil v Ivanjkovcih strahoten zločin, ki je silno razburil vso okolico. Iz neposredne bližine Petovarjcvc hiše v Ivanjkovcih so se začuli klici na pomoč, ki pa so takoj zamrli. Ljudje, ki so te kiicc začuli, so pohiteli iz hiše ter našli na poti ležati vso v Krvi 24 letno Magajničarko pri tvrdki Petovar Angelo Novak. Bila je strahovito razmesarjena, imela je neštevilne vbodljaje in rane z nožem po vsem te csu. Ko so jo dvignili, je biJa že nezavestna Naložili s„ j0 takoj na vez ter jo naglo pel,ah v Ormož v bolnišnico, vendar je že krv, izdihnila. Voz ae je obrnil nazaj in truplo nesrečne mladenke so zapeljali v Svetinje ter ga pustih v tamošnji mrtvašnici, kjer so izvršili Pregled trupla. Strahovit zločin je zagrešil 32 let«, bivši orožniški kapiar Lipovec Avgust iz občine Trava v čabarakem okraju. Lipovec e dosegel kaplarski čin v orožnšški službi ter je služil kot orožnik dve leti v Ivanjkovcih. Lansko leto pa je bil iz službe nenadoma odpušien in je odšel Y svoj domači kraj. Pripovedoval je sicer, da je sam prostovoljno izstopil iz službe, vendar je bil vzrok odpusta drugačen. Zdi se, da sta se takrat, ko je Lipovec služboval v Ivanjkovcih, dobro razumela s pokojno Angelo Novak, ki je bila doma iz Šmarja pri Jelšah ter je bila že nekaj let v službi pri tvrdki Ve-tovar kot blagajničarka. Bila je vestna in pridna ter so jo vsi radi imeli. Po Lipovčevem hodu pa se je razmerje med obema ohladil0' Lipovec je sicer še pogosto pisa! Novakovi, Pa očividno ni prejemal več odgovorov, ker se l< pred nekaj dnevi nenadoma zopet pojavi Ivanjkovcih precej razburjen. Sumijo, da )« m°' rilec zbežal v Avstrijo, U 9* Več kot dvajsetkrat je že napravil veliki nemški vodljivi zrakoplov »Hindeaburg« zračno pot iz Nemčije v daljno Ameriko in nazaj. Dne 6. maja 1937 pa je zračnega velikana, ko je pristajal v ameriškem Lakehurstu, zadela elrašna nesreča. Na doslej še nepojasnjen način se je vžgal lahek plin vodik, ki drži zrakoplov v zraku, nastala je v zadnjem delu zračne ladje eksplozija in »Hindenburg« je začel goreti in leteti k tlom. »Hindenburg je imel 60 mož posadke in 34 potnikov. Po dosedanjih vesteh je bilo rešenih 64 oseb iia sicer 20 pot- V nikov in 64 mož posadke. Mrtvih je doslej 36, vendar so omogi med živimi tako opečeni, da jih ne bodo mogli ohraniti pri življenju. Poškodbam je podlegel tudi eden izmed vodnikov »Hinaenburga«, kapitan Lehman. Znani graditelj zrakoplovov dr. Eckener, ki se je te dni mudil v Gradcu, smatra za vzrok nesreče to, da je bila zračne ladja polnjena s plinom vodikom in ne s helijem. Ko je ladja pristajala, je najbrž blisk ali pa iskra švignila v vodik in zažgala zrakoplov. Morda je pa tudi kdo nalašč zažgal. vsej državi. Ta nesreča spremlja iudi mnoga druga naša nacionalna (najbrž so tu mišljena fašistična — op. ur.) in patriotična društva. Poleg težkih gospodarskih razmer, s katerimi sc naša država bori, je temu glavni vzrok tudi v splošni »nacionalni« zmedenosti, ki jo preživljamo v naših dneh in katere posledica je precejšnja brezbrižnost in malomarnost širokih ljudskih piasti za skoro vse patriotične in »nacionalne« podvige.« — O jej, kaj bo pa zdej! d in tako dalje. Kaznjenci mariborske kaznilnice imajo neko nezgodno zavarovanje. V poseben fond odplačujejo od svojega skromnega zaslužka majhen delež. Po dolgem času je stopilo to zavarovanje nedavno v akcijo, ko ai je neki kaznjenec pri delu v vinogradu zlomil nogo. Dobil je iz zavarovalnega fonda za težko nezgodo 53 din odškodnine, komisija, ki je slučaj preiskovala in ugotovila, da si je res po nesreči zlomil nogo, pa je dobila 300 din. d Pri zaprti«, raotnjfib v prebavi! vzemite zjutraj na prazen želodeo kozarec naravne »Frsnz-iotel grenile««. d Modra gahca. Slovenci imamo že to slabo lastnost, da neredko bolj cenimo tuje, nego domače blago in ne pomislimo, da je tuje blago navadno ne samo slabejše kakovosti, ampak tudi običajno dražje. To velja tudi za modro galico, so ji v zadnjem času zvišali cene v taki meri, da so vinogradniki in sadjarji, ki jim je gaMca neobhodno potrebna, opravičeno ogorčeni. Današnji tozadevni iuserat jxmuja dobro modro galico za več kot pokirug dinar ceneje kot drugi. Prepričajte se! H DOMAČE POLITIKE d Kar je bilo pod prejšnjimi režimi vcleiz-Sporazumevanje med deli združene opozicije baje napreduje in se čim dalje bolj bližamo sporazumu s Hrvati. Tako veselo oznanilo je poslal v svet zemljoradniški bosanski prvak dr. Čubrilovič. ČubriioviČ med drugim tudi ugotav-'la> da se je mnogokaj spremenilo od nekdaj do sedaj. Danes je rešitev hrvatskega vprašanja ne samo vprašanje vse države, temveč celo državni Program. Javen razgovor o tem vprašanju je bi! Pred leti prepovedan kot veleizdaja. Razvoj, ki »na za posledico te spremembe, je potekel iz naroda in njegove trdne volje, da se s Hrvati naredi sporazum. d Paveličevi listi v Ameriki divje napadajo '»■ijansko-jugostevanski sporazum. Za Paveh-f^e atentatorje je ta sporazum v resnici za en-kr!>t pač zelo — neroden. d Minister dr. Krek bo govori! našim izse-'1'ncein. Prihodnja oddaja kratkovalovne radlj-ske postaje osrednjega časopisnega urada v Bei-?radu za naše izseljence v Ameriki, ki bo v noči 14 na 15. maja, bo posvečena proslavi 20-let-ni« majske spomenice. Ob tej priliki bo o maj- ski spomenici govoril dr. Miha Krek. Pevski zbor Prosvetnega društva pa bo zapel več slovenskih pesmi, med njimi Flajšmanov »Triglav«, Adamičevo »Kaj ti je mojca«, Jenkovo »Molitev«, Ipav-čevo »Imel sem ljubi dve« in »Savsko«. d Kmetje so se naveličali »Donioljubovega fuira«, pravi »Kmetski list«. To si upa pisati onemoglo glasilo bivše samostojne gosfušde v letu 1937, ko so slovenski kmetje povišali naklado »Domoljuba« za najmanj 6000 izvodov! d Narodna skupščina bo sklicana k nadaljnjem zasedanju dne 8. maja, je menda izjavil gradbeni minister dr. Kožulj na Sušaku na svojem potovanju proti Dalmaciji. d 50 jugoslovanskih ksssetov je povabil v goste za 15 dni predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. Da bi le res pravi kmetje tja šli! d Konferenca parlamentarnih odposlanstev držav Male zveze je bila te dni v Belgradu. Odločno so naglašali prijateljstvo držav, združenih v Mali zvezi. Predsednik češkoslovaškega senata dr. Soukup je naglašal velike zasluge sedanjega notranjega ministra našega dr. Korošca za osvobojenje Slovanov. d Telovadno društvo »Junak« na Hrvatskem je oblast prepovedala, V krogih bivše Hrv. seljačke stranke so s prepovedjo menda zadovoljni. d Ljudska ali narodna šola. Povedali smo že, da se bodo poslej jjo uredbi banske uprave ti x V Poljanski dolini, na razcepu cest v Trato inHotavlje, se je pripetila huda prometna nesreča, ki je takoj zahtevala smrtno žrtev mladega dekleta, medtem ko tri druge žrtve trpe v ljubljanski splošni bolnišnici, ozir, na svojem domu. Znani športnik Slavko Jesenovec, monter iz Kamnika, doma z Vrhnike, ki si je pridobil v slovenskem športnem življenju že precej znano ime, se je odpeljal s svojim motornim kolesom v Žiri, na motorno kolo pa je sprejel še 31 letnega mesarjevega sina Blaža Podgorška iz Kamnika. Oba športnika sta vozila po gorenjskih cestah, Na omenjenem razcepu pa sta jima privozili nasproti dve dekleti na enem kolesu. Jesenovec je vozil pravilno, zdi se pa, da dekleti nekako nista obvladali kolesa, obenem pa je tam križišče zelo nevarno. Tako se je zgodilo, da sta motorno kolo in navadno kolo, s katerim sta se vozili dekleti, trčila skupaj, Posledica je bila strašna. Oba motooiklUta sta padla s motornega kolesa, ie bolj nesrečno pa dekleti. Prvo dekla se jo takoj na kraju nesreče ubilo. Bila je to 19 letna Zofija Jelov&an, kočerska hči t Srednjega vrha pri Hotavljah. Pri padcu ji je počila lobanja, tako da zanjo ni .Brei 8ayer-Jevesa križa jj f nI Aspirin tabSet.j Va&ka Aapirin tableto ima Bayor-jev križ 0|t4» K ,«„>> S S, IM3 1 SI! 14» naše osnovne šole imenovale ljudske šole in nit več narodne šole. Liberalnemu časopisju ti sprememba ni všeč. Tudi Učit. tovariš« se nekaj usaja. Mi pa ne razumemo, zakaj bi samo ljudske Šole bile narodne. Čigave pa so meščanske, srednje in visoke šole? d Ali nimajo pri vseučiliških štrajkih so-vjeti svoje prst« vmes? Ruski komunistični list »Komsor -lakaja pravda« piše, da so se posrečili štrajki na jugoslovanskih vseučiliščih in da se je pri tem vršila politična borba. Nerodno poročanje za nekatere naše komunistične viso-košolce! d še bomo volili. Deloma zaradi spremembe občinskih mej, deloma zato, ker nekaterim občinam poteče triletna doba, bodo v nedeljo, dne 6. junija občinske volitve za naslednje občine: Beltinci, Bogojiua, Dobrotnik, Gaberje, Lendava, Genterovci, Poljana in Orc-šje (lendavski okraj), Cezanjevci (ljutomerski okraj), Begunje in Sv. Vid n. Cerknico (logaški okraj), Pragersko in Hoče (mariborski okraj —- desni breg), Rib;to (radovljiški okraj), Mislinja (slo-venjgraSti okraj) in Javorje, Poljane in Trata (škofjeloški okraj). d Za boljše medsebojno spoznavanje. Knjigo o Jugoslaviji hoče napisati urednik tržaškega dnevnika »Piccolo«. V njej bo orisal kit!- \e nevarno rameni bilo vec pomoči. Pa tudi njena tovarišica, 16 letna dninarica Angela Erženova iz Srednje, vasi pri Trati, je obležala nezavestna na cesti. Enako sta obležala na cesti nezavestna oba motocikl. Jesenovec in Podgoršek. Erženova si je zlomila pri paxicu obe nogi in dobila hude poškodbe na glavi, Jesenovec pa je dobil pretres možganov. Blaž Podgoršek pa je dobil hude poSkodbe na desni strani in je verjetno, da si je tudi pretresel možgane. Neki zasebni avto je pripeljal vse tri ponesrečence v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so takoj vse tri ponesrečence operirali, vendar je Jesenovec še nezavesten in se je bati za njegovo življenje. K zavesti je prišla Erženova, ki je vsa potol-* čena in trpi velike bolečine. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje, Podgoršek je tudi nevarno ranjen, vendar pa je zaradi svoje močne narave lažje prenesel nevarne poškodbe ter je po operaciji v bolnišnici takoj odšel domov. V bolnišnici so namreč nevzdržne razmere in leži po dvoje ali troje bolnikov na eni postelji in zato je Podgoršek rajši odšel domov, kjer bo ostal v oskrbi, če na nastopi kaj KujJSega, nakar bi se moral vrniti v bolnišnico. turno, gospodarsko in politično življenje naše države. V ta namen potuje že od obiska zun. ministra Ciana po Jugoslaviji. ŽeMmo, da bi g. urednik »Piccola« res točno proučil naše razmere! d Naenkrat in v celoti. Dr. Maček je dal dopisniku belgrajskega »Vremena« izjavo, v kateri je med drugim rekel tudi naslednje: »Naša mo« je v tem, da govorimo isto za zeleno mizo in isto narodnim množicam. Belgrajska združena opozicija pa je govorila nam eno, drugo pa ljudstvu. Položaj je postal tudi zato tako težak, ker opozicija ni srbskega naroda pravilno poučila.« Dopisnik pravi nazadnje, da je iz vsega razgovora z dr. Mačkom dobil vtis, da zahtevajo Hrvati rešitev hrvatskega vprašanja naenkrat in v celoti. k Za proslavo msjaiške deklaracije. Letos poteče 20 lei, kar je bil izvršen eden največjih dogodkov naše zgodovine: podpis majriiške deklaracije. Prosvetna in druga drušiva bodo ta spomin gotovo slovesno praznovala. Ko) zaključek 06talega programa bi bi) primeren tudi krajši dra-malski prizor, bodisi na odru, bodisi na prostem. »Mladi oder« iina v zalogi igro enodejanio spisano Srav za Io priliko, z naslovom: »Naša pravda«, Ce o zadostno število naročil, jo bo izdal v strojnem rokopisu. Društva, ki refiektirajo na to igro, naj io torej takoj naroče, najkasneje pa do 20. maja t. 1. Naročila po 20. maju ne pridejo več v pošiev. Naroča se na naslov: »Mladi oder«, Ljubljana ali na »Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani«. Naročeno igro prejmejo društva 21. in 22. maja t. L Plača se po povzeiju (po prejemu). Istočasno opozarjamo odre, da ima »Mladi oder« v zalogi tudi zbirko iger, primernih za vmiroritev efc kresova-nju z naslovom »Ob kresu«. Naroča se iatotam. NESREČE d Jugoslovanski parnik tržil z angleškim. Ono nedeljo sta trčila kakih 65 km od nizozemskega pristanišča Rotterdama jugoslovanski parnik »Plavnik« in angleški parnik »Alecto«. »Plavnik«, ki je last sušaške družbe »Oceanija«, je bi! natovorjen s koksom in se vračal v Dalmacijo. V gosti megli, ki je onemogočila vsak razgled, pa se je v »Plavnika* zaletela angleška tovorna ladja »Alecto«, ki je vozila v Rcdter-dam. Udarec je bil tako nesrečen, da se je angleški parnik v kratkem času potopil. Posadka »Plavnika« je komaj rešila štiri angleške mornarje. Ker pa je bil tudi naš »Plavnik« nekoliko poškodovan, je odplul nazaj v nizozemsko pristanišče v popravilo. d Nesrečna smrt. V goz-du Ravniku nad loškim čelom so našli nekega obešenca. Orožniki so ugotovili, da je to 36-letni zidar Peter Kogoj iz Kosez, ki je delal zadnje čase na neki novi stavbi v Šiški. Kogoj je odšel iz Ljubljane že 1. maja ter je dejal, da gre na izlet. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Pokojnik je bil doma z Vojskega v Italiji. Njegovo truplo m pokopali na pokopališču pri sv. Katarini. d že dekleta so začela streljati. Do streljanja je prišlo med dekleti, ki so plesala kolo pred pravoslavno cerkvijo v KHčičih pri Sarajevu. Z upo-abo modernih dodatkov živinski krmii »-vitaminskega preparate ,,PKKK'' in apnansga prapniraSa „Q£AN" povllall bosta z malim »troSltom svoje dohodka. — Z malo denarja velik dobitek! Ne zamudite prilike in zahtevajte takoj brezplačno obftirno knjižico od „KA$TKi." d. d. Zagreb 6. poštni preda! 50 Of Z Z nastopom sedanje dr. Stojadinovičeve vlade, ki je dala državljanom na temelju veljavnih zakonov precej svobodnega razmaha, se je dvignilo na dan s svojimi zahtevami in ciljt tudi levičarstvo. Marksističito-komurvističm gibanje ni zajelo samo preprostih, delavskih in deloma celo kmetskih slojev, temveč se je vriniio tudi med mnoge šolane ljudi, zlasti med nekatere vzgojitelje, ki z velikim delom komunistično usmerjenih vseučilišnikov sejejo med mladino na več ali manj skrite, neverjetno prefrigane načine boljševiški svetovni nazor. Težke današnje s^-inlne razmere so kakor nalašč voda na mlin komunistični agitaciji. Velike množice naroda nimajo ne dela ne jela, dočim se drugi, srečnejši preobjedajo. In še tisti, ki imajo delo in službo, so neredko plačani tako sramotno, da jim ni ne živeti, ne umreti. Oče, prežet iz prejšnjih časov z verskimi nauki, bo, četudi v revščini, še ostal največkrat Cerkvi zvest, otroci njegovi pa, ki vnebovpi-joče socialne krivice doživljajo, so v veliki nevarnosti, da podleže jo prejalislej rdečkareki vabi, saj jim ne obeta samo svetHh gradov, temveč jim pušča, prezirajoč vsako božjo po-slavo, popolno svobodo izživljanja. Gotovo je, da bi izboljšane socialne prilike gotov odstotek današnjega levičaretva dvignile iz blata. Večji del proletarcev pa bi najbrže ostal še vedno tam, kjer je. Veliko je namreč med levičarji takih, ki niso marksisti ali komunisti toliko za to, ker menijo da bi v tej družbi bik) za delavstvo bolje, ampak so komunfeti zaradi tega, ker hočejo to sploh hiti in za vsako ceno. Zato boj z ievičarstvom ni lahek. V Jugoslaviji komunistična stranka r.i dovoljena. Tudi social-demokratje, ki so mimogrede omenjeno — izgubili med socialističnim delavstvom vodilno vlogo v prilog skrajnih levičarjev, šele pomišljajo, kaj bi. Vendar, čeprav v naši državi socialistične stranke ni, pa opažamo vsepovsod močno socialistično in še bolj komunistično gibanje, posebno v večjih mestih in okolici ter v industrijskih središčih in v okolici. Naravnost občudovati moramo levičarsko požrtvovalnost. Ves dan delavec dela, zvečer, ko pride domov, pa hiti k vežbam aa razne prireditve, ali pa k raznim skrivnim sestankom v »Kupnih gostilnah, privatnih hišah, na sked. njih, aH celo v skritih gozdih. Tam jih ie {ai,a študent ali dniga več ali manj šolana «ba kakšne kuHurne organizacije, ki jim govori in neredko seveda tudi laže o položaju doma in v tujini. Hitro se dogovore, kam pojdejo v nedeljo na izlet, kako bodo agitirali za volitve, katero igro bodo igrali in katere delavske rt-vohirionarne pesmi bodo peli pri tej in te; pri liki. Na teh sestankih delajo načrte, katere i«, sprotnike je treba pridobiti z lepo besedo ia katere z grožnjo i" "*trnhovainim; dejanji. Na videz so vsa ta dek čisto nedolžna in zavita r.' v ?al: nito obliko. Na znotraj je pa va to pravo revolucionarno gibanje. Kot poseb-n s: naj omeni«1 da pojejo -narksokomumsti revohirijoname pesmi celo na napev »Hej Slovani«. Kdor podtalnega socialističnega delovanja ns . ozna in gle 'a pev joči sprevod, bo menil, da koraka; po cer-" Sokoli ne pa - j skrajni levičarji. Precej levičarskega duha je tudi med državnimi uslužbenci, ne samo zato, ker niso plačani, kot bi se spodobilo, ampak zaradi tega, ker si zaslepljene) pač res žele sociafeti6 nega raja na zemlji. V tem pogledu so zlasti nekateri komunistični železničarji v veliko pohujšanje ljudstvu po deželi in se zlasti pod se danjo vlado vedejo nad vse predrzno, kakor da bi jim nihče ne smel aH ne mogel do živega Nedavno smo doživeli slučaj, da je železničar iz enega kraja še! v drugi 10 km oddaljen kraj na rdečkarski shod. ki ga je oblast prepovedala, a se je vendar vrši!. In dri se je ta komunist proti vladi in proti ministru dr. Korošcu, da ga je zaprla poHcija za več dni. Pa se mu ne bo nič posebnega zgodilo, čeprav marksisti trdijo, da pri nas ni svobode. Pa še koliko jo je. Preveč za nekatere, svobode nevredne ljudi1 Pristojne oblasti se trudijo, da bi bik komunistični zahrbtni agitaciji kos in pozivajo i sodelovanju vse H"di, zlasti podeželske šolan-ce. Treba pa je ,da oblast tiste, ki se izpostavljajo zanjo proti komunističnemu rovarjen)«, vsestransko podpira, ne pa da včasih hote a« nehote en urad ali njegov oddelek delo ovira, ko dragi zida v prid In varnost države. Dve dekleti sta obležali mrtvi. V Kličlčc se je pred leti naselila družina Pejičev. BiH so izredno pridni in so na svojem polju pridelali vedno več kakor drugi kmetje. Že to je rodilo pri ostalih kmetih zavist in sovraštvo, še bolj pa se je razvnel ženski svet, ko je Pejičev a hčerka Milica prevzela nekemu vaškemu dekletu fanta. V torek popoldne so dekleta s fanti plesala kolo pred cerkvijo. Ko je prejšnja fantova ljubica Andže-lija videla ob MiHci svojega bivšega fanta, je skočila do Milice in jo opsovala. Prepir je bH takoj tu. Nazadnje je Andželiia prisolila Milici zaušnico. Gneča je postajala vse večja, nakar sta nenadno počila dva strela. AndžeHja in Milica sta padK mrtvi. Kdo je ustrelil, še niso dognali, prepričani pa so, da je streljalo neko dekle in ne fant. d Smrtna nesreča pri Sedmerih triglavskih jezerih. Žalostna vest se je razširila 8. maja po vsem Bohinju, da se je v bohinjskih planinah v bližini šestega triglavskega jezera — šteto od Komarče navzgor — smrtno ponesreči! mladi ljubljanski zdravnik dr. Marjan Bukovec, zdravniški volonter v Splošni bolnišnici, sin znanega slovenskega javnega delavca in čebelarja g- B"' kovca v Ljubljani. Dr. Marjan Bukovec je čal m sn^iščih v okolišu Sedmih triglavski jezer. Blizu drugeg. zgornjega jezera, pod setiKffl Hribarice, v približni višini 2000 m pa je sm» zavozii navzdol. V zaletu je poizkusil »low nijo«, toda ta smučarski okret je bil tako ner den, da je dr. Bukovec odletel v stran ln piw na skale, kjer si je razbil lobanjo. Tovansi reševalno odposlanstvo so truplo prenesn ■ steno Komarče pod slap Savice, kjer bosw vzrok ugotovila posebna komisija. Dr. »u . so pokopali v Ljubljani. Pokojni dr. je kovcc je bil nekoliko mlajši kakor 30 let. m ^ ljubitelj planin ln belega športa, bil pa Je znan kot skrben hi vnet zdravnik. d Usod«, vojnega ujetnika. Za mrtvega proglasiH Stevana Vujina iz Velike K«>n <|. bil odšel leta 1914 v vojsko. Z bratom »jj pa sta pustila veliko poe^tvo.Bratsejem^ prvovrstna po najugodn^ cenab kupite pn |JW| Umirali »inaml * liU Irska - neodvisna republika Znani voditelj katoliških Ircev de Valera je proglasil te dni novo irsko ustavo, ki označa Irsko za neodvisno demokratsko republiko, na čelu s predsednikom, ki ga voli narod na sedem let- Angleški kralj se v novi ustavi sploh ne imenuje. S tem je Irska prekinila vsako dr-žavnoupravno zvezo z Anglijo. Irska bo poslej Stevaiia pa ni bilo, kajti ujeli so ga Rusi in poslali v Sibirijo. L. 1930 pa se je Stcvan nenadoma pojavil doma, vendar je bil nemilo presenečen, ker ga nihče ni poznal ali pa ni hotel poznati. Že prej so ga bili povrh še proglasi za mrtvega. St vari t ni preostajalo drugega, kakor d- začne vojno proti uradni ugotovitvi, tla je mrtev. Brat, ki jc med tem časom postal milijonar, pa noče nič slišati o živem bratu in še manj o delitvi posestva na dva dela, Stcvan išče sedaj že (> let pravice na sodiščih, pa mu gre težko, ker nima dokazil, da je res pravi Slevan Vujina. d Povodnji so leto« napravile po! milijarde škode samo v naši državi. Tudi več nasipov je voda razdejala. Kdaj bomo že uredili reke in potoke. da bomo varni pred poplavami? d Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Martina Vegana iz Sp. Brega pri Ptuju. Požigalca so prijeli. d V boju s tihotapci tobak« so služabniki finančne kontrole blizu Kruševca 2 tihotapca ustrelili, 7 pa nevarno ranili. d Osem požarov je bilo v 14 dneh v subo-tiškern okraju. (1 Ker sta g« v zaporu pretepala. Varaždin-sko sodišče je oi>sodiio policijskega agenta in mestnega policaja, ker sta v zaporu pretepala kmeta. Kmet Talan je bil zaprt zaradi suma tatvine kolesa. V zaporu je prišel v roke policaju Novaku in policijskemu agentu Markovcu. Kmet ni hotel, odnosno mogel priznati tatvine, ker je »i zagreši!. Policaja pa sta za vsako ceno hotela imeti njegovo priznanje in sta kmetu temeljito pretipala rebra. Ko so ga pa izpustili, ju je šel kmet tožit. Sodišče je policijskima organoma prisodilo 45 odnosno 30 dni zapora. (I Drzen napad na trgovino z orožjem. Tc dni sta hotela dva znana belgraiska vlomilca oropati trgovino z orožjem, last Radomirja Eriča, ki se nahaja prav sredi Belgrada. Zanimivo je, da je prišel k trgovcu dan prej neki neznanec ter mu povedal, da se na njegovo trgovino pripravlja napad. Trgovec pa je bil preveč korajžen in je sam osla! v svoji trgovini, ne da bi policijo obvestil o tem. Vlomilci so se Povzpeli na streho in se od tam splazili v trgovino. Trgovec je Biča prijel in v I »ju se je vlomilcu posrečilo, da je prišel do revolverja in z nlim ustrelil trgovca v prsa. Vlomilec je nato pobegnil, zasledil ga je pa orožnik, ki je prišel mimo ter čitl strel. Orožnik je tekel za Bieem in P* dohitel. Ko ga je pozval, naj se ustavi, je vlomilec sprožil revolver in ustreli' tudi orožnika v prsa. Policija je potem priredila r>o mestu natančen obhod ter prijela oba voditelja druž-Ostale pa še iščejo. d Sainljiv slučaj smrti. Obešenega so našli nedavno v Loški gori nad Zrečami na Stajer-!tni hlapca Alojzija Kladnika. Ker na njem ls» opazili nič sumljivega, 30 vsi verovali, da ' ,se' hlapec sam v smrt ter so ga potem tudi P°kopaii. Ljudska govorica pa jc vedela pove-c!a hlapec ni šel sam v smrt. Orožniki so začeli poizvedovati, nakar je prišla komisija in skopala truplo pokojnika. Ugotovilo 3C je, da sama odločala o obliki vladavine in bo edina imela besedo pri ureditvi političnih, gospodarskih in kulturnih prilikah v državi in pri sklenitvi dogovorov z inozemstvom. Občudujemo Irsko, ki je po več kot sto letih boja z mogočno Anglijo nazadnje vendarle postala svobodna država. je bii Kladnik pobit, nato zaboden z nožem, končno pa obešen. Sum je pade! na domače, vendar priznanja še niso dali. d V Savi je utonil Rebolj Jože, rojen v Smledniku in uslužben pri lastniku tovarne cementnih izdelkov Jožefu Cihlerju v Ljubljani. d 61 bik zagospodari, Te dni se je bik zaletel v neko trgovino sredi Daruvarja. Žival se je utrgala s sejmišča in divjala po ulicah, nazadnje pa je skozi odprta vrata vdrla v trgovino. Trgovec je ves prestrašen pobegnil, bik je pa nato prevrača! blago. Nato jo je pa spet j rnalmil na prosto. d Veliko škodo je napravil požar v trgovini Antona Ješeta v Tržiču. d Gramoz ga je zasul. Sedemnajstletni delavec Štefan Tudja, zaposlen pri posestniku Svetku v Štepanji vasi pri Ljubljani, je pripeljal trugo gramoza v Japljevo ulico. Ko je hotel gramoz razložiti, se je truga prevrnila nanj in ga je gramoz zasul. Ljudje so mladega delavca sicer naglo odkopali, vendar pa je dobi! Tudja hude poškodbe na obrazu. Tudja je v nevarnosti, da izgubi vid. d Kamen ga je zadel v glavo. Ono dopoldne je več fantov paslo živino na senožetih v Smartnern v Tuhinjski dolini. Ker pa je okrog 11. dopoldne pričelo motno deževati, so se mladi pastirji umaknili v zatišje k nekemu kamnolomu, Nenadoma se je sprožila večia količina kamenja in je kamen nekega 8 letnega pastirja zadel na glavo tako močno, da je bležal na mestu mrtev. Drugega njegovega tovariša, 6 letnega Pavleta Slaparja iz Pšajnovice, pa ie kamenje tudi močno poškodovalo na glavi in po levi roki. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. d Dva potnika utonila. V Topčideru pri Belgradu sta se dva precej vinjena delavca ob pol 1. ponoči odpeljala z avtomobilom na Ba-novo brdo. Šofer, ki je bi! trezen, ju je zaradi močnega naliva vozi! zelo počasi, vendar pa ni videl v Topčideru, da so namesto starega mostu postavili v zadnjem času malo boljši nov most na drugi poti ter je zavozil na prejši stari most, ki ga pa danes ni več. Šofer je opazil nevarnost šele nekaj metrov pred reko ter je naglo zavrl avtomobil. Zaradi spolzkih tal pa je avtomobil zdrknil v reko, ker ni bilo nobene ograje, ki bi ga mogla zadržati. Nameščena je bila le slabotna deska. Šofer, ki kljub temu ni izgubi! hladnokrvnosti, je hitro razbil okno in se rešil s pla- vanjem, medtem ko sta oba delavca utonila v zaprtem avtomobilu. V »vezi s to nesrečo jt policija zaprla podjetnika Avramenka in inž. Boro Vefkoviča, ker nista dovolj ogradila nevarnega mesta. d Cesta se je pogreznila. Letošnje deževja je kakor marsikje tudi tam okrog Zavrč in Turškega vrha povzročilo ogromno škodo. V mnogih vinogradih se je meljila zemlja v globino, zlasti tam, kjer je bilo zregulirano za novi nasad. Najhujše pa smo prizadeti vsi posestniki ob novi banovin&ki cesti na Turški vrh. Uprav preteklo jesen je bila dovršena in z gramozom nasuta; vozili so se dan za dnem vozovi, avtomobili, motorji in kolesarji, Promet je bil zlasti na hrvatsko stran Ob tem deževju pa ae je j>ogreznil 75 metrov dolgi del nove ceste v globino 20—30 metrov v prepad. K sreči tisto uro ni bilo nobenega vozila na cesti, ki jo je voda kratkomalo na enem mestu pretrgala. Ves promet je ustavljen, odrezani so od cestnega prometa. Posestniki, ki so okrog Sv. Mohorja prodati vino, ga spk»h ne morejo peljati pod breg. Poprava je nujta. Z delom na cesti bi prišla tudi pomoč in zaslužek revnim in bednim družinam. d Med čiščenjem se je dvigalo prevrnilo. V Stojnšekovi avtomobilski delavnici v Mariboru je bi! zaposlen 17-letni vajenec Ervin Farič s čiščenjem osebnega avtomobila. Da bi vozilo lažje na spodnji strani očistil, se je poslužil dvigala, s katerim je avtomobil dvigni! ter potem zlezel pod vozilo. Med čiščenjem pa se je dvigalo prevrnilo in avto je stisnil FariCa, ki je dobil zelo nevarne poškodbe na glavi. d Voz se je prevrnil sanj. Pasarič Rado, 3!-!ctni dninar iz Ivaniča pri Deseniču, je 12. aprila pomagal Antonu Homeršku v Mileni pri Selih Zagorskih nakladati blago na voz. Voz se je prevrnil nanj in mu zlomil hrbtcnico. Poškodovani se je zdravil v celjski bolnišnic«. 5. maja pa je poškodbam podlegel. . d čista in brez madeža, prosi za nas Jezusa! Na Rakeku je odšel med nebeške krilatce Faturjev Ladko. — V Goričanah pri Medvodah je umrl tamošnji posestnik in gostilničar Josip Možina. — V Zagrebu je preminula Ivanka Vajzec roj. Bavdaž. — Na gradu Struga pri Novem mestu je zapustila solzno dolino Anto-niette pl. Fichtenau. — V kapucinskem samostanu v Studencih pri Mariboru je odšel h Gospodu po večno plačilo g. p. Gabrijel Skof. — V St. IIju so pokopali nadučitelja v p. Franca Rozmana. — V Podulcah pri Krškem je odšel v večnost bolničarski narednik Cemič Joško. — V Ljubljani so umrli: 78 letna kuharica Kati Rupnik, posestnik in železničar Valetin Klop-fič, RQ letna vdova šolskega sluge Jerica Slutbe in vdova po črkostavcu Ana Pirkovič roj. Selan. Naj počivajo v miru! ffcsf naše v Časopisje je že večkrat poročalo, da se na strani španskih komunistov, vrednih bratcev krvavih ruskih sovjetov, bori tudi precejšnje število Jugoslovanov. »Jugoslovanske pariške novine« trdijo, da so slovenske, hrvatske in srbske delavce, ki se s svojim dciom preživljajo v Franciji, zbirali in z navdušenim' besedami omamili naši mark- sistični iu komunistični Študentje, ki študirajo v Parizu in drugod po Franciji, Posebno zanimivo pa je to, da imajo menda vsi ti dijaki državne štipendije. Kakor čujemo, je ravno med večino naših študentov-Stipendistov pravo leglo komunizma, — Prav bi bilo, da bi naša država v lastno korist računala tudi s tem dejstvom. RAZGLED PO SVETU H|imiimriioiffM^ ......... V Bratomorno klanje v Španiji Južno od Madrida pri Toiedu so čete generala Franca s smelim napadom utrdile in zboljšale svoje postojanke. Nacionalistični glavni stan je sklenil za vsako ceno pregnati komuniste z višin, ki obvladajo Toledo. To se je zgodilo in komunistični topovi sedaj ne bodo mogli več obstreljevati Toleda. V Barceloni, pa tudi na deželi, ki je še v oblasti rdeče vlade, so se pretekli teden krvavo spopadli anarhisti in komunisti. Zato je rdeča vlada iz Valencije poslala v Barcelono 5000 mož napadalne garde in dva motorizirana oddelka vojaštva. Izgleda, da so anarhisti podlegli in da so čete rdeče vlade za enkrat za vlado v Valenciji rešile položaj. Hudi boji divjajo še vedno okrog baskij-skega glavnega mesta Biibaoa, ki se mu nacionalisti vedno bolj bližajo. Katoliški Baski so napravili nepopravljivo napako, ko so vladnim komunistom verjeli in se z njimi zvezali za boj proti nacionalni Španiji, zakaj tudi nacionalisti so že opelovano izjavili, da hočejo spoštovati posebnosti naroda Baskov. Te dni je general Franco izdal na prebivalstvo v pokrajini Bis-haji ponovno proglas sledeče vsebine: Mi se nahajamo pred samim Bilbaom. Polovica Biskaje je v naših rokah. Lažejo vam oni, ki vas nagovarjajo, da bi nadaljevali z nezmi-sekio borbo. Mi ne streljamo ujetnikov. Onim, ki se prostovoljno vdajo, ne preti nobena nevarnost. Mi jamčimo tudi za življenje in svobodo vsem nasprotnim borcem, ki se jim ne bo mogel dokazati noben posebni zločin. Hkratu obljubljamo, da bomo spoštovali vaše pokrajinske posebnosti, ker hočemo, da bi bila nova Španija dejansko velika svobodna in zedinjena država. Katoliški Baski bodo ali sledili pozivu nacionalističnega generala, ki hoče, da bo nova Španija stanovsko urejena po načelih papeževih poslanic ali pa bodo še nadalje pomagali vede ali nevede k zmagi' svetovni brezbožni sovjetiji in če zmaga, s tem končno in za vselej upropa-stili sebe in svoj katoliški narod. Srednje poti ni. ITALIJA s O belgrajski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo piše v Rimu izhajajoči tednik »Meri-diano di Roma« tudi tole: »S to pogodbo se je povrnil mir na Jadranu. Kar je bilo dosedaj, ni bil mir, marveč zlokohna tihoba. Varnost na Jadranu za Italijo je zdaj postala varnost tudi za Jugoslavijo, Pomorska velesila Italija se je s tem okrepila in obenem so se pomnožila jamstva za pomorski promet Jugoslavije, ki bi se pretrgal v istem hipu kot naš italijanski. V pogodbi niso bili pozabljeni Slovani, ki prebivajo v naših mejah, ne Italijani, bivajoči v Jugoslaviji, Trajnost sporazuma pa terja, da vsak preostali iredentizem obmolkne. Ni mogoče državnih meja začrtati točno po jezikovnih mejah narodov, kakor ni mogoče povsem točno začrtati teh meja med narodi. Odlomki enega naroda se vključujejo v ozemlje drugega večinskega naroda. Vojne ne bodo nikoli dosegle, da bi se meje narodov povsem točno krile z državnimi mejami. Zatorej jc med sosedi morda politika, da pridejo do sporazuma, s katerim izginejo vzroki za medsebojno nezaupanje. Ta sporazum olajšuje spoštljivo postopanje s čustvi manjšine, v katerih država ne vidi več nevarnosti za svojo strnjenost. To posledico italijansko-jugoslovanskega sporazuma »ta oba ministra zunanjih zadev prav umestno podčrtala in od načina, kako se bo ta posle-iica izvajala, bo v znatni meri odvisno nada- BANKA BARUCH si. lie Ab&cf, Pariš C®®! OcCpt-emiia denar v |u«oslc*vifo &a jh Itrej« In po najboljšem dnevnem km-zu. Vrši vtw fcnnčne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune, BBMIUA. Ko SOM M RroxellM. FRAKCIJA! K« 1117-94 fari«. H01.A& KIJA! K. I45S-M Kuj. I)lf«tt. MIKSBMMJIIG; S„ 5M7 InsfMkonrg. Jia zahtevo pošljemo brezplačno nafej ček. nakaznice 8' Ijcvanjc in razvoj prijateljskih odnošajev, ki so se tako srečno začeli.« s Ne izgubite potrpljenja. Od več strani smo dobili vprašanja, zakaj ne navedemo točno, v čem obstoje navodila, ki jih je po besedah italijanskega zunanjega ministra grofa Ci-ana ob priliki podpisa prijateljske pogodbe z Italijo v Belgradu dne 25, marca 1937 italijanska vlada izdala in ki naj zaščitijo nekatere pravice slovenske in hrvatske narodne manjšine v Julijski krajini. Svojim bravcem sporočamo, da nam besedilo tistih navodil ni znano, da pa se praktično izvajanje teh navodil sedaj proučuje, pri pokrajinskih oblasteh v Julijski krajini, kar samo po sebi razumljivo zahteva nekaj časa, Nekatere olajšave pa so bile itak že dane in se njih dobre posledice že čutijo po deželi. Vprašanje manjšinskega lista, vprašanje manjšinskih šol in uporabe manjšinskega jezika pred oblastmi pa spada v ono vrsto vprašanj, o katerih smo rekli, da se njih praktična izvedba šele proučuje. Rešena bodo v doglednem času. AVSTRIJA s To ia ono iz Korotana. V prekopu elektrarne pri Pokrčah je utonil delavec Alekš Wolbitsch iz Strcgl. — V Škofičah je umrl Jakelnov oče. — Solzno dolino je zapustil bivši globaški župan in deželni poslanec Ferdinand Kraiger. — »Alpenverin-u« je bila njegova pritožba, ki. jo je vložil proti zgradbi žične vzpenjače pod Visokim Klekom, zavrnjena. — Dež. glavarstvo bo tudi letos sprejemalo drva za davke. — Na povratku v Nemčijo se je mudil v Beljaku minister Goring. NEMČIJA s Uboga Nemčija, kam si Sla? Spor med Vatikanom in Nemčijo dosega svoj višek. Na okrožnico sv, očeta proti preganjanju katoliške Cerkve v Nemčiji, odgovarja voditelj sedanje Nemčije s poostrenimi ukrepi in podvojenimi očitki proti krščanstvu, Listi priobču- jejo protiverake članke in blatijo duhovščino z nizkotnimi sumničenjL Nad 1000 duhovnikov se nahaja v ječah in ao obtoženi protinravnijj dejanj. Listi grozijo, da bo vlada dovolila prS-no« protiduhovniških procesov po radiu — po. tek teh procesov ai lahko predstavlja vsak sam — in tako »strgala duhovnikom krinko : obraza«. V protiversko gonjo so vpreženi po-leg listov tudi številni govorniki, ki sa javnih zborovanjih hujskajo ljudstvo proti Cerkvi is duhovnikom, in le nemške radio-postaje, ki začenjajo poročati o procesih z duhovniki-ob-toženci. Ta najnovejša protiverska gonja v Nemčiji ima očiten namen, da sv. stolico pri, sili k temu,, da se odpove — kakor pravijo voditelji sedanje Nemčije — vmešavanju v no> tanje nemške zadeve. ŠPANIJA __ s Iz nove Španije. Zgodovinske procesij« v Sevilli, Valladolidu, Pompluni in Toiedu, «o se izvršile to leto z večjim sijajem, kakor kdaj-koli. — Nacionalistični general Franco je odredil, da se poučuje v državnih šolah krščanski nauk kar najbolj natančno in na globoko. — Komisija profesorjev pod vodstvom Senora Azanara je dobila nalog, da izdela novi delavski zakon po smernicah papeževih socialnih poslanic. H&LAMBSKA s Kakor stari, tako mlad L Mestece Zaan-dam v bližini Amsterdama ima komunistični občinski odbor ter župana. Za rojstni dan pre-stolonaslednice Julijane, ki ao ga po vsej Holandiji praznovali z velikimi manifestacijami, ni zaandamski občinski svet hotel dati šolam prostega dne. Stališče rdečih občinskih očetov je vzbudilo med učenci vseh šol tako ogorčenje, da so sklenili stavkati. Med petjem državna himne so zapustili šolske prostore ter vse dopoldne v sprevodu hodili po mestu, manifestirali za prestolonaslednico, za Holandijo in prepevali domoljubne pesmi. Otroci so hoteli razbiti okna na županovi hiši, da je morala nastopiti policija in zavarovati županovo stanovanje. FRANCIJA s Od komunistov odvisna vlada. V južno-francoskem pristanišču Sete so bile nadomestne parlamentarne volitve. Kandidat vlade 1® bil bivši poslanec in sorodnik ministrskega predsednika Bluma Jules Moch, ki je dobil samo 200 glasov več kot njegov desničarski tekmec. Moch pride v ožjo volitev in bo na|-brže izvoljen, ker bodo glasovali zanj tudi komunisti. KITAJSKA .......... s Kako oblast in kako katoliški redovniki. Časopisje poroča iz kitajskega Kantona, da 1« tamošaja oblast dala ustreliti 215 gobavcev, ki se jih je na vsak način skušala znebit!. M»l* prej so jih skušali speljati na vodo in jih taffl potopiti. Toda bolniki ao postali nezaupljiv"" so moštvo na čolnih napadli ter ga P"31'™ da jih je odvedlo nazaj na suho zemljo. ZareK' jc oblast sklenila, da jih postreli. Za vsakega bolnika je bila namenjena samo ena krog^ Ker so mnogokateri po prvem strelu ostali pri življenju, so jih še žive pometali v ®! 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.30 Nac. ura —> 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki --■ 20.30 En dan iz življenja poštenjaka Peregrina Pajka — 22.20 O naših izseljencih — 22.30 Plošče. — Nedelja, 16. maja: 8 Plošče — 8.15 Telovadba — 8.45 Cas, poročila, spored — 9 Prenos službe božje iz stolnice v Ljubljani — 10 Verski govor — 10.15 Kvartet pozavn — II Plošče - 11.30 Otroška ura — 12 Plašče — 12.15 Koncert operne glasbe — 16 O pravilnem zalivanju ločnic in vrta — 16.20 Plošče po željah — 17, Kmet. gospodarstvo in produktivne zadruge — 17.30 Za naše birtnančke ■— 19.30 Nac. ura — 19.50 Prenos šmarnic -- 20.10 Slovenske božje poti — 20.45 Koncer' godbe 40. pp. Tri-glaivskega — 2215 Plošče. — Ponedeljek, 17 maja: 9 Čas, poročila, spored —- 9.15 Kvartet pozavn — 9.45 Verski govor — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz Brežic — 11 Našim malčkom — 12 Radijski orkester — 13.15 Plošče JX) željah — 17.00 Obisk iz mesta (zvočna slika) — 17.30 Prenos proslave V Brežicah — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prenos šmarnic — 20.15 Radijski orkester in plošče — 22.15 Plesna glasba — Torek. 18. maja: 11 Šolska ura — 12 Plošče — 18 Plošče — 18.40 Porečje Sore III. de! — 19-30 Nac. ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Koncert v spomin Mateja Hubada — 21.30 Radijski orkester — 22.15 Ruski sekstet —• Sreda, 19. maja: 18 Spoznajmo glasbila: Rog in trobenta — 18.20 O markiranju poti - 18.40 Vajeniško vprašanje -- 19,30 Nac. ura — 19,50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljublj. oper. gledališča. RAZNO Svojo denarnico izgubil fo naiel. Leta 1934 je ob-iikala severni tečaj neka Švicarska družba. Eden "jenih članov je ob po-vralku odkril, da je pozabil na otoku svojo denarnico. I.eto nato zaide v kraje neka angleška družba in slučajno np.jde Svicarjevo denarnico. Leto dni jc prestala sneg in J™ ^verne zime in prišla nepokvarjena tn nedotaknjena spet v roke 'v°:ega lastnika. Očivid-10 «• janjo severni med-vfii niso zmenili, Denar-J1« ie danes za lastnika "»Rocenost ne toliko po dovi'„-TSebini' k°' po T«povi z ušesi, Skoro *«« armade »veta so že °Pfemlj ene s posebnimi popravami, , p0m0ej0 , se pravočasno r»5 i Nižajoča se sov-lct»!a. Te naprave sam 1'° 4V0* "a™«" m „° v, 'cPem vremenu "»» mirnih krajih. Če pa P hrumi o vihar, dež in lini i J/® se 'u>e v bli- »°6kufa 5 temi PriP°- Ameriki pa dobili v lire,"Kl, »»Pravo, ki pre-18 brnenje propelsr- 24 L. Ganghofer: Martini M©sfer Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi Kotira jo odkimala. »To ni bila nevihta... a jaz vem, kaj je bilo!« Pritajila je glas do šepeta. »Spodaj v globini jezera se je razjaril Tres in je v jezi udaril. Ko je zabobnelo sem stala na produ in sem videla, da je /ad rit telo čez jezero, prav tako kakor čez vodo v Škafu; 6e suneš obenj z nogo.« Zamišljen se jo ozrl Zigenot dol na tiho jezero, čez katerega so se tkale ie prve sence večera. »Veš, pa sem kar pri priči storila svoje,« je šepetala Rotica, »snela sem si verižico z vratu... bila mi jo najdražje, kar sem imela na sebi... in sem jo za-gnala daleč, tja v vodo. Gotovo je Tresu ugajala. Brž se je zopet pomiril.« Globoko je dihala in hotela stopiti v higo. Vendar na pragu se je zopet obrnila. »Še nekaj! Ali si pozabil danes?« »Kaj?« »Da moraš zarovašiti svoje rojstno drevo.« Smehljaje se jo stopila k bratu in ga prijela za roko. »Danes je dan, ko te je prinesla rojenica materi. Pogloj, želim ti sreife in veselja toliko, kolikor imam na glavi las.« Otožno zroč jo gledal Zigenot v ljubki obraz svojo sestre. »Sreča in veselje? Zahvalim se ti, Rotica! Toda mislim, da si mi preveč želela.« Zapazil je sekiro, ki jo slonela ob steni poleg vrat in je sogol ponjo. »Fojdi, zarovašil boni svoje drevo.« »Toda kaj hočeš s sekiro?« je vprašala Rotica v čudu. »Saj imaš nož.« »Ni oster dovolj za današnji slan.« Krenil je k svojemu rojstnemu drevesu, in Rotica jo šla za njim. Trikrat je obhodil drevo, vsakikrat se ga jo dotaknil z roko. Pri tem je mrmral: »Drevo raste, drevo živi, je zrastlo in stoji, ravno in močno, v strženu krepko, v korenu in listju in vejah močno. Dvigaj se in rasti, varuj s© in krij, sonce ti sije in dež te kropi, uživaj dari! Kot prod v potoku se leta vale! Eno pridobiš, eno izgubiš. Bodi močno, da te rovaš bolel ne bo!« Pri zadnji besedi jo zavihtel Zigenot sekiro, in svetlo železo je udarilo v tridesetletno drevo, da je vitko deblo zadrhtelo od vrha dol do korenin. »Kaj počenjaš?« je vzkliknila Rotica in hotela prestreči bratovo roko. A že je padel drugi udarec, skorja in iveri so odletelo, in bol, skoro do stržena, je zazijal rovaš na deblu. »Poglej vendar, poglej, zasekal si svoje drevo čisto v živo!« je zatarnala Edelrota in svetle solze so ji stopilo v oči. Zigenotu je sekira omahnila, zastrmel je v odprto zev in zamrmral: »Ce drevo preboli, prebolim tudi jaz!« Hote! je iti, toda Rotica se ga je oklenila za roko. »Kaj ti je tako na naglem? Rekla bi skoro, da si se ves spremenil od včeraj! Kaj te boli?« Zigenot je molče odkimal; ko pa mu je Rotica zastavila pot, je vrgel sekiro stran, objel sestro in si jo s drhtečima rokama prižel na prsi. Bila je tako vzburjena, tako polna skrbi in strahu, da je morala zaplakati. »N® joči, Rotica, glej, prosim te ne jočik je šepetal in ji gladil lase. »Samo ti se ne jezi name, samo ti ne! Caj, drugikrat ne pozabim več, da sem tvoj brat!« Ozrla se je kvišku in ko mil je pogledala v oči, j« razumela njegovo besede; zato se je v solzah nasmehnila, so vzpela na prste in objela njegov obraz z obema rokama. »La kaj ti ne šine v glavo, da bi se mogla jeziti PO DOMOVINI Razstava slovenskega časnikarstva V proslavo 140-letnke Vodnikovih »Lublan-skih Noviz« in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udružeoja ca jesenskem ljubljanskem yelesejmu jnbiiejno razstavo slovenskega zainikarstva- Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzema štiri velike veieseimeke paviljone. Poda celoten (>regied nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do danainjih dni. hkratu pa pohiže poleg nekdanjih načinov razširjenja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseb« dnevnik. urejevan, stavljen, tekan in razpošiljaš pred očmi obiskovalcev. Popoln pogied v organizacijo časopisja bo midiia jubilejna razstava sloveaskega novinarstva, poieg tega ja tudi pregledno pokaže vse ogromno delo. ki jf združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in iib v=i sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega časnikarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da p« razstava is svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodeiova-niem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruieaia (grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega velese ma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov. Da bo res vas jesenski ljubljanski veleseiem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tod sodelovanje vse slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zamaši, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod f>o Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo io deloma (udi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori »vejo dolžnost! Izreden dogodi k ittal-njega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen pod-m-t za napredek slovenske kulture. Zato smo ko! poklicni novinarji ia redni člani ljubljanske sekcije JNU prevzeli častno predsedstvo raz.siavr.ega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja aa obisk te velevažne manifestacije. Slede podpisi. Brusnice pri Novem mestu. 5. maja je umrla po daljši tnnčni bolezni, v starosti 80 let, ugledna, splošno spoštovana gospa Antonija p!. Fichteuau, lastnica gradu Struga. Rimjksv gospo so položiti v grajski kaf>elici Marijinega zaročenja na mrtvaški oder. ob katerem sta po dva gasilca imela častno stražo. Od blizu in daieč so prišli ljudje izkazovat jTokoini gospe poslednjo čast. V j>etek 7. insa, na dan pogreba, je blagoslovil trupto domači g. župnik Luuder, tukajšnji šolski upravitelj se je poslovil od »*truške gospe«, cerkveni moški zbor pa je zapel žaiostinko .Nato se je razvil sprevod po struški in državni cesti. Na Ratežu so zopet zapeii pevci v slovo. Ob 4. ari popoldne je pred siruško hišo v Novem mestu izvršil cerkvene obrede mil. g. prošt Cerin ob asistenci in gospo so prenesli v rodbinski grob k poslednjemu počitku. Naj ji bo ljubi Boe plačnik za vsa dobra dela ia večna luč ji naj svetil št. iernej. Na binkoštni pondeljek bo zopet po treh letih romarski shod v novi kapelici v Lurdu pri St. Jerneju. Od vseh strani so včasih prihajali romarji, da s? poklonijo liirSki Materi ia kar žalostno je bilo tri leta, ko so romarji prišli, sv. maše pa ni bilo. Mislimo, da bo zopet obnovljeno romanje fiašto vesel odziv pri mnogih. Turiste in prijatelje planin pa vabi sv. Miklavž na binkoštni pondeljek na žegname na Gorjancih. Maša bo ob 10. Pojdimo, pojdimo na Gorjance, tam bomo > jedli ptftnt jatsce. Tam se sv. Miklavž časti kv. • pa Laha pogostil 1 St vm pri Stičm. Na praznik 6. nuj* jc bik, zborovanje zastopnikov 5 sadjarskih podi užnic Pw tem zborovanju se ie posebno poudarjala' potreb, naprave sadnih sušilnic, katerih v tem okolišu ska raj nič ni. Odvišno sadje najraje porabijo u hanie žganja, kar je v veliko Jkodo in oe»r«n ljudstva. Govorilo te je tudi o zatiranju sadnih škodjivcev, zlasti voluharja, ki se je v tem okoliši silno razširil. Saj je pomladi letos samo na m posestvu izurjen lovec vkrvil v železno past 80 vo. hiharjev. Koliko škode bi naredil zarod teh voh harjev. Član sadjarske podružnice na Krki jc naredil leseno past za voluharje, ki se je menda dobro obnesla. — Popoldne istega dne je bil v Picsvet-nem domu sestanek deklet. Izvoljen je bil priorm! Ijalni odbor, ki bo nabiral članice. — Okrožji zdravnik g. dr. Fedran je pa imel poučen govor o jetiki, ki tudi pri nss mariksterega spravi v prezgodnji grob. Vodovod v 9t. Vidu. Lansko leto je pričel Hi. gijenski zavod v Ljubljani gradili vodovod Upjll smo, da se bo letošnjo milo zimo delo nadaljevalo. Pa so &e pojavile nekatere zapreke. Sedaj se bo tu zopet začelo z vodovodom. Ljudje komaj čakajo, da bodo nekaj zaslužili. — V Dobu, po! ure od i>i! Všds, je ob povodci i vedno voda nastopila, da so morali vse. ki 60 hoteli v Si. Vid. prepeljati z brodom, ki so ga zbili kar iz tramov. — šentviški župan g. Pevec Ignacij *i je veliko prizmijal io je izpostava! od banske uprave podporo, da se je naredi! visnk betonski most in da «e j« dvignila cesta. V zahvalo so pa začeli nekateri župana klevetati, češ da se je z delom okoristil in iskal svojega dobičia, kar jc grda laž. Računi se vsakemu pri občinski upravi v St. Vidn na razpolago Repsje pri Vodicak. Kar smo teko želeli, sna doč i':alL V soboto, 24, aprila t<137 je zsjoreia s naši. drugače tihi vasi, uova luč — elektrika. Vti kot polovica vasi ima zdaj elekrriko v hišah, pone-kcd jo pa napeljavajo, tako v cerkvi čč. šolskih sester, v §o!i, v gospodanskem poslopju in drugod. Nekateri eo se pa podpisali, nekaj piačati. a radi gospodarske krize ali kakega diugetra vzroka, jest niso vpeljali v svojih dotiKmb in čakajo jeseni iu boljših časov, ki iitn prineso potrebni denar in tako omogočijo električno ratasvetliavo. Z Breznicc pri Žirovnici. Lepi dnevi misiioni so za nami — dnevi, v katerih se jc čistilo in veiajo zrno od plev! ?,al tudi gg, misijonarjem tii bilo mogoče posvetiti z lučjo »Resnice« v vse kotičke in nale! Ali me nisi rešil iz viharja in vode? Ali ne bi morala brez t ebe utoniti? Medve obe... jaz in Reka?« Hotela je dalje govoriti, toda stisnil jo je k sebi, da ji je pohajala sapa, in ji je z poljubom zaprl usta. Potem je krenil proti hiši in snel dolgi petero&obi osten s bronaste stene. »Ali hočeš zdoma še danes?« je vprašala Rotica. »Poglej, saj so že večeri!« >Ne da mi miru, moram delati!« je rekei in zavil, osten na rami, proti jezeru. Zazabljeno je glodala za njim sestra. Počasi je potegnila dlan čez čelo. >Ce bi le vedela, kaj mu je! Vprašati moram Rud liha.« Zigenot je dospel do obrežja in odveza! brod; stoječ z eno nogo na malem iz trstja in goli spahnjenem splavu, je z drugo odrinil lahko plovilo od pristanišča. Skoro brez Suma je drčal brod po vodi; z ročnikom ostna ga je poganjal ribič kraj ločja, tja proti ustju Ahe, vedno počasneje m tiše. Ostro je prežal v čisto stnijo, kjer so na ne preglobokem dnu v bohotni zmedi rastli mahi in alge; tenka, bledordeča stebla morske haloge so mrežasto pre-prezala vodo. Zdaj se je Zigenot uprl v drog in ustavil splav. Počasi in tiho, da so s .strumno vzpetim telesom še skoro ganil m, je vzdignil osten in obračal polagoma aelezno zalusti navzdol, da so se ostro konice dotaknile ^ skT .vršlne N«to 3> pomeril in zagnal, voda je brizgnila m osten je siknil v strujo. V hipu j® potegni! Zigenot drog zopet k sebi - met se je posrečil, na železu je cepetala težka ščuka. Dmo in spretno je Zigenot s pestjo ubil roparsko ribo, jo snel z zalusti in Jo vrgel za Bebe Potem je pognal brod naprej... Senee so rastle, in rdeči blesk večera je lega! čez dolino. Edelrota je bila /JoHla za belitev razgrnjeno platno in ga odnesla v hišo. Zdaj je stala pred bratovim 7' rojstnim drevesom; zapolnila je globoki rovaš, ki ga je bil zasekal Zigenot, z zmesjo smole in voska, ter preve-zala ranjeno mesto dobro z ličjem. Viho je zapustil dvorišče z lagvičem na lirbtu; nesel je postrvi, ki jih je bil Zigenot nalovil zjutraj — namenjene so bile Šenaverju kot kupnina za rvačo konoplje. Še pred mrakom je prišel Viho na Senaverjeve njive. Tedaj je obetal in prisluhnil. Rahel, mehek zvok je priplui iz daljave sem po tihem zraku... Pri Lokijevem kamnu je pel zvon. Brat Švajker j® vlekel za vrv in zvonil prvo zdravo-marijo, Oblečen ni bil v habit, ampak v delovno obleko, platneni brezrokavnik, in bil očitno potreben odmora in počitka. Ko vel, naporno in vztrajno, je gara! ves dan in je s pomočjo hlapcev izvršil pošteno mero dela. Do trideset mogočnih smrek je ležalo kraj gozda, skleščenih in zrkljanib na dolžine, kakršne je zahtevala zgradba klo-štra. Tudi pater Valdrara je bil pomagal pri tem delu; toda njegovo, od mrtvičenja in posla izčrpano telo, je omagalo že davno pred večerom; ko je nesel tram, se je zgrudil in omedlel. Zanesli ro ga v šotor, ga položili na inahasto ležišče in ga pokrepili z pijačo in jedjo; potem je trdno zaspal in še večerni zvon ga ni mogel prebuditi. Tudi brat Vampo ni počiva! in je prelil preneko kapljico znoja; dovršiti je mora! šotora, uredili mahova le-žišča, postaviti kolibe za hlapce in tovorne živali, razložiti zavoje, spraviti blago in na suhem prostoru skopati jamo. kjer bi mogli shraniti mašno vino in jestvlne. Zdaj je stal med šotorama pri plapolajočem opnju ln kuhal večerjo, slabo večerjo: žgane« s fižolovim pod metom; dvakrat slabo, zakaj žganei so bili zamejeni na vodi. Brat Vampo je bil sobi in svojim namenil pač nekaj jev, ali kakršenkoli ropot ie 20 km daleč. S to napravo, ki jo imenujejo topovsko uho, v zven umetne oči, veliki reflektorji, ki letalo istočasno zalijejo * najmočnejšo lučio. Tako bo mogoč« odkriti tuja letalo tudi v naitemriei5i noči. »Kralj metuljev« v E'-ropi. V mali ogrski vasici blizu Budimpešte z»' moi, ki nosi ponosni naslov »kralja metuljev«. J« »Atnreč strasten zbirat« metuljev in muh ter poseduje največjo zbirk« metuljev na svetu. Ni«' (Sovi metuiii so pose™0' sti, največji merijo nao četrt metra v krilih, manjši so komai vidni, u Koreje ie sprejel muho, ki meri celih 10 trov. Zanj lovijo metali« po vsei Avstraliji in Azil'-Moia obiskujejo. nePr;, staao strokovnjaki iz delov sveta, d. «• daio nsdvse _ zanimiv« zbirko, o kateri je ic cela knjiga. Največja ura «« »e nahaja n. »tolp« ^1 gat. tovarne v J«« ' CitT g»Jc£ ™ mesta New York. Zve«; ko je električno rar^ Ijena, kaže čas veiS k® razdaljo. Ta or,a»ka tehta nsd w>° ">no. *a mnogo src ft ostalo zakrnjenih in zaprtih. Z nam k zanje in jih pomilujemol Za vernega katoličana me3,a ,am- *ier ne kraljuje križ, ne S zaunal svojih otrok ljudem, ki sta jim Iiog iti Je, deveta brigal Ne bo podpiral podjetij, ki nevidno a polagoma in stalno izpodjcdajo temelje Vričanske kulture ki vcrcl — ftsv lepe je uspel •udi mjepodinjski tečaj, ki ga je priredila za naša dekleta si. kr.šč. žen- zveza pod vodstvom gdč. Fr. 2itkove in se je zaključil 8 pestro in spretno prirejeno razstavo! Dobra gospodinja in prava mati ie steber krščanske vzgoje! Naj bi sled i a Se dolga vnft podobnih tečajev! Stari /re pri loža. Slovesno smo sprejeli te dni {, novega župnika, g. Franca Pretsefaika, doslej kaplana v Dobrem polju. Povsod v Bloški polici, v Ložu in seveda v Starem trg« so plapolale zastave g. župniku v čast. Pozdravljali eo zastopniki ranih cerkvenih in svetnih ustanov, nakar je bil v okrašeni cerkvi blagoslov, kmalu nato pa pred jupniščem lepa podoknica. Želimo g. župniku pri njegovem težavnem delu obilo božjega blago.;1 iva v blagor vseh laranov. Gora nad Sodražico. Dne 30. aprila smo spremili k večnemu počitku 75-letnegR Antona Arkota. Bil je mož povsod znan m priljubljen, kar je pričal nidi njegov pogreb. Številne einove in hčere je lepo IrrSfaosko vzgojil. Njegov starejši sin Anton je bil ve{ let župan. v Arkotovi hiši jc dobi! prostor samo katoliški časopis. »Domoljub« je prihajal v Arkotov dom. odkar izhaja. — V nedeljo 6mo imeli shod. Bivči poslanec g. Skulj je govoril o delu sedanje dr. Stojadinovičeve vlade. O. poslancu smo zelo hvaležni, da nam je izj>oek>val 50.000 din jxxljx)re za preskrbo pitne vode. Domžale. Preteklo nedeljo, ob priliki «v. birme y naii (ari. eo prevzv. obiskali tudi naj OtroSUi vrtec in Dobrodelni dom. Visokemu gostu v čast so otroci pokazali kaj lepega jih učijo 6a«t. sestre, napravili »o cel« akademijo. PrevzviŠeni so pohvalil požrtvovalno in uspešno delo naSih sester, «e •>ri;azno razgovarja-K i otročiči ter jih obdarovali i spominskimi podobicami. Kakor otroci, eo bili ■di odrasli v Dobrodelnem domu veseli visokega šoeta. Hvaležni n gi«je«i so bili ob odhodu pre-'»ilenega knezoSk/ola. — O Biakoštih, 16. in 17. niaia p« razstavijo otroci svoja ročna dela v prosili Otroikega vrtca. Razstava bo odprta ob« dneva, da bo mogoče vsakomur videti kako lepe reči znajo dela/ti naši najmlajši. V vsako hfšo Domoljuba? Iz naših društev 6t. Jurij pod K umom Na Vnebohod emo v naši dvorani doživeli par prav prijetnih ur. Bila je proslava »Materinskega dne*. To je bila prireditev, kakršnih še nismo videli na našem odru. Spored jc bil zelo pester in bogat in točke dobro izvedene. Nastopali so šolski otroci, mladenke, največ pa dekleta, ki so za to prireditev žrtvovale veliko truda in časa. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Posebno so ugajali nastopi maičkov, ki še ne hodijo v šoio. — Na Binkoštno nedeljo pa po 10. sv. maši ponovi Prosvetno društvo na splošno željo igro »Črna žena«. Slov, Konjice. Premagali smo težke krajevne ovire in ustanovili pevski zbor, ki šteje sedaj že 24 ženskih in 18 moških glasov. Dne 18. IV. je ta zbor, sestavljen večinoma iz novincev, pod vodstvom g. organista, priredil koncert in častno reši! svojo nalogo. — Nekateri agitirajo za ustanovitev konsuma oziroma nicnze (jedilnice). Preden začno resno z ustanovitvijo, naj dobro premislijo tukajšnje razmere. Koneuni je lepa reč in menza tudi. vendar ni vselej vse zlato, kar se sveii. — Deset let je že med nami naš požrtvovalni in neustrašeni duhovni astir mil. g. arhidijalton Fr. Tovornik. Bog ga ivi v naši sredi še mnogo, mnogo let! Boh. Bistrica. V nedeljo, 16. maja gostujejo pri nas dijaki križanske dijaške kongregacije iz Ljubljane. Ob 3. u-ri jx>poIdne vprizorijo Lave-ryjevo dramo »Prva legija«, ki so jo z uspehom igrali že v Ljubljani. Ob 8. uri zvečer pa bodo igrali kar dve igri: »Štirje poročniki«, dramo iz življenja čeških letalcev med svetovno vojno in operetico »Nini«, ki prikazuje veselo življenje naših študentov. 7. obilno udeležbo podprite študente, l:i se bodo zares jiotrudili in vam nudili par užitka polnih ur. Vavta vas. Tukajšnja šola f>od vodstvom gosp. nadučitelja Franca štularja je priredila dne 2. maja materinski dan z bogatim sporedom Ob nabito polni dvorani smo videli kaj vse se doseže z našimi malčki f>od složnim sodelovanjem našega učiteljstva. Prav posebno pozornost pa so vzbujale naše mladenke, ko so prvikrat nastopile v naši župniji v narodnih nošah, ki so jih same pod vodstvom gdč. učiteljic naredile pri ročnih delih na naši šoli. — Zdaj eo tudi vpeljali ljudsko petje v cerkvi. Dolgo se je priporočalo, pa ni šlo. Začelo se jc zdaj z otroci. Samo basa je še premalo. Pa upajmo, da bo tudi to doseženo, zakaj če enkrat možje in lantje poprimejo. še najbolj drži. Korislm učinek vitaminov pri živini Glavni učinek vitaminov se kaže v tem, da pospešuje izmeno 6novi, t. j. pretvai janje mane v kri, mast, meso in kosti. Dokazano je namreč, da ob pomanjkanju vitaminov živina zaostaja v rasti, lahko oboli ali celo pogine, ob zadostni množin« vitaminov pa bolje izkorišča krmo, zdravje ee razvija in žival se debeli. Velike škode, ki jih je povzročila bolezen v kosteh (rahitis) pri ljudeh tn živalih, so napotile strokovnjake, da so raziskavah po vzrokih. Dognali ao, da je vzrokov več, dognali pa so tudi da je živino mogoče obvarovati pred rahitisom ali rafci-, tično bolno žival naglo ozdraviti, če v krmi dobi dovolj vitaminov. Poleti dobi živina dovolj potrebnih vitaminov na paši, v ostalih, posebno v zimskih mesecih pa trpi na tem veliko pomanjkanje, vsled česar zaostane v napredku in jx»gosto tudi oboli. Iz tejra razloga so pričeli umetno proizvajati vitamine, ki prihajajo v promet v obliki raznih praškov. Pri nas se izdeluje tak prašek pod imenom »Peki«. Pri uporabi vitaminov pri rahitičnih živalih se je. opazilo, da se živali niso lamo dobro po-zdravile, ampak so tudi napredovale v rasti in teži, vsled česar se ta 6vojstvenost dandanes izkorišča v moderni živinoreji v dosego večjega dohodka. Vitamin krepi v živali delovanje vseh, posebno prebavnih organov, hrana živini mnogo bolj tekne, |>ovišava slast. Z večjo množino zaužite krme jx>-elane živa! odpornejša in pridobiva na teži. (Konec sledi.) NAZNANILA n Za občinske volitve. Važno za volivce onih občin, v katerih se više junija meseca občinske volitve. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče tiskovine: Kandidatna lista — komad Din 2, Izjava (za odbornike in namestnike) komad po 25 par; Za občinske volitve (knjižica, ki vsebuje Občinski zakon, Zakon o volilnih imenikih, Uredbo o sestavi kandidatnih list) Din 5. n Vojni invalidi iz Vel. LaSč in Dobrejx>lj, katerim sedanji invalidski zakon ne nudi zaščite in ne jirejemajo invalidnine, naj se čimpreje ali vsaj do 23. maja zglase pri predsedniku invalidske organizacije v Vel. Laščah. Najboljša prilika za io je nedelja dojx>Idan. Invalidske listine je prinesti s seboj. — Odbor ralec zs minute je dolg dvajset čevljev in tehta pol tone, kazalec za ure meri 15 čevljev, ploiča •li lice ure za 40 čevljev. Ko so leta 1840 se bojni ladji v Pariz pripeli«! Napoleonovo truplo z otoka Sv. Helene, je »™ Napoleonu v počast ,z lopa oddanih tisoč in »tre!; to itevilo pozdravnih strelov je največje v zgodovini. Spet ameriška norost. V razkošnem ameriškem kopališču Miamiju na polotoku Floridi ,o pred Kratkim otvorili nenavaden plesni prostor. Nahaja se Sest metrov pod vodo, J® obliko zvona in v lahko pleše do 30 .»rov. Stene so steklene " Plesalci imajo hkrati '"žled po morju. Orke-„1 ,Vlra na kopnem, » prenašajo z zvoč-"lk> dno morja. V dobrih rokah. „Mo-S\.po ne pozabil ft"' dokler me n. , | J« zaradi vetov "?ke su®e od kme-„l" Pokupila 8,158.962 ' Koveje iWno tn i(. v *®®>®86.82J do- boljgega; toda, ko j« hotel s korcem steči skozi gozd, ga j« poklical oče Ebervajn: »Kam, brat?« »Z rebri tam zgoraj sem videl kmečko hišo, ki ne more biti daleč. Skočim malo tja.« >Conm?« »Da bi poprosil za korček mleka. 2gance imamo za večerjo.« ?0stani tu! Vsi smo utrujeni in lačni od dela. Zganci nam bodo šli v slast tudi zamešeni z vodo.« »A z mlekom so boljši.« »Z vodo lx>lj zdravi. In nočem, da bi ljudje v Ga-denu lahko govorili: Danes so prišli, čuti se, ker že zahtevajo. Dajati hočemo, brat, ne jemati U Brat Vampo je izbuhiiil lica in šel s korcem k studencu, da bi zajel vode. »Dajati?« je godel. »Bi le rad vedel od česa?« Zagledal se je proti jami z jestvinami. »Dva kratka tedna, in sami nimamo ničesar več. Potem bomo morali vendarle vzeti... ali pa nam zapoje gladež!« Globoko je vzdihnil. Ko se je s polnim korcem vrnil k šotoroma, je očitno nenadoma začutil tudi on, ki je bil še malo prej tako poskočen in uren, da je utrujen; zakaj povesil je okroglo glavico in vlekel noge. Stran je pogledal, ko je še! mimo patra, ki je bil že zopet marljivo pri dolu. Tudi Ebervajn je bil zamenjal habit s kratkim brezrokavnikom, in pri delu na vročeni soncu ao njegove gole roke pordele. Prvo opraviio, ki ga je bil z-afel takoj po maši, jo bilo že davno končano: nad ajdovskim za oltar posvečenim kamnom, se jo dvigal beli križ, v knteroga je bil Ebervajn spremenil s sekiro ono nnpolsežgano hrastovo deblo* Potem je z ravnilom in merilom začrtal tloris kloštra In cerkvice in z lopato zabrazdal temelj; 5rno so rezale široke proge zeleno rušo in kazalo, kako (K) klošter razdeljen: v sredi večji prostor in po dvoje manjših celic na desni in levi; cerkvica naj bi se naslonila na zadnjo steno kloštra, oklepajoč z bronastimi stenami svoje podolžne ladje ajdovski za oltar posvečeni kamen in križ. Ko je bil odložil lopato, je Ebervajn podrl v gozdu mlad javor in odsekal iz debla za moža dolg krlj z dvema križastima štrcljema. Na rami je bil prinesel težki le« k šotoroma in ga začel obdelovati s kladivom in dletom. In zdaj, ko se je večeri I o in je brat Svajker zvonil zdravomarijo, so se iz belega lesa ž© prikazovale prve oblike nastajajoče podobe — lik Kri-žanega. Čim je zazvonilo, je odložil Ebervnji) felndivo it» dleto ter sklenil roke v naročju; njegove oči so preletelo črno brazde, ki jih je izkopal, kup posekanih dreves kraj gozda ,odkoder so prihajali hlapci s sekirami na ramah, in dvignivši pogled proti nebu, kopajočem se v zadnjem sončnem soju ,je smehljaje se molil: »Nisi Dominu aedi-ficaverit domum, in vanum laboraverunt, qui aedificant eam.7 Zvon je utihnil. Ebervajn je vsta! in odnesel pričeto rezbino v šotor. Ko je-bil nato z bratoma povečerjal, jo razporedil delo za prihodnji dan in odšel k počitku. Hlapci so zlezli v svoje kolibe. Svajker in Vampo sta ša stala pri gasnočem ognju in splakovala posodo. Nastopil je siv mrak; kraj gozda so umolknili zadnji ptičji glasovi, in rakla meglica je puhtela iz ribnika; blizu njegovega brega se je prikazala izmed drevja srna. Osupnila je ob pogledu na bela šotora in rdeči žar ognja, se obrnila z dolgimi skoki v beg in glasno dirjajoč izr giniln v tenmeCem gozdu. »Kaj je pa bilo?« je vprašal Vampo. »Kakšna srna jo morala biti.« »Tako? To jo pa tudi vse, kar je danes prišlo.« * Kjer gospod ne zida hiše, sa trudijo zaman, ki jo grado, fi" 12 ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kako ie VI!. Izobrazba kmečke mladine v Belgiji. Za vsakega mladega človeka pomeni najlepšo doto zadostna in pravilna izobrazba za njegov bodoči poklic. Te dote tse more uničiti ne voda ne ogenj! Belgijska mlad. kmečka zveza se te resnice dobro zaveda in vsestransko izobrazbo kmečke mladine z vsetni močmi pospešuje. Navedel in obrazložil sem že večerne šole, ki pomenijo jedro mladinske izobrazbe. Toda; žola je šola — v strokovnem oziru je gola teorija, beseda. Treba je praktičnih navodil. Zato je mlad. krneč, zveza začela s praktičnim poukom in navodili. Po nasvetih njenih strokovnjakov (agronomov) so pričeli mladi ljudje ustanavljati poskuševališča (poskusita polja — Proeiveiden), ki jih imajo sedaj že nad 150 v vseh delih flamske zemlje. Na njih preizkušajo po točnih navodilih (ki so natisnjena v posebni knjižici) uspehe raznih vrst zemlje, gnojil, semen itd. Poiz-kuševališče je navadno na domačem posestvu kakega odbornika kraj. mlad. krneč, zveze in sa le-ia tudi oskrbuje, vendar zahteva tozadevno določilo, da je to polje pod vodstvom in odgovornostjo celotne mlad. kmeč. zveze dotičnega kraja. Zame je bila posebna novost, ko sem imel priliko z ocenjevalno komisijo biti pri pregledu nekaterih poizku-ševališč. Že nekaj dni prej je bilo društvo obveščeno o pregledu. Zato se je na določeno uro zbrala na poizkuševališču domala vsa mladina tistega kraja, pa tudi starejši ljudje s svojim duhovnikom. Vredno je bilo gledati, kako so z zanimanjem sledili raznim pripombam, strokovnjaki so na otipljivih primerih pojasnjevali, zakaj je to dobro, ono slabo, kaj bi bilo treba tu izboljšati iu kako, kaj tam. In so skupno ob posameznih primerih modrovali, spraševali in se učili. Takrat sem videl: več ko deset predavanj je vreden en sam takls ogled, ki je trajal komaj pičlo urol Kakor na polju imajo tudi v hlevih poizkusil« živali, na vrtovilt poizkusite grsdiec (bodi omenjeno, da se v Belgiji kmetje zelo intenzivno bavijo z vrtnarstvom) in še pri drugih panogah tamkajšnjega kmetijskega gospodarstva dela mladina vse vršte praktične poizkuse. V posebni knjižici mora biti vse natanko zabeleženo, da se kaj ne pozabi, Kako je pei nas Naši gozdovi. Nič kaj razveseljiv pogled ae nam ne zdi, če glodamo griče ki hribe, Vi so bili včasih pokriti s košatimi gozdovi. Povsod se vidijo posledice gospodarske stiske, ki tare naš kmečki stan. Po nekaterih krajih je ta slika š« bolj žalostna, ker se že svetijo skalnata kraška tla tam, kjer so se pred desetimi leti košatili bogati gozdovi. Ko smo včasih, ko so bili naši gozdovi tako rekoč nedotaknjeni, — zakaj, če je kdo posekal tudi večje število dreves, se tli celoii nič poznalo — in ie ob vetrovnih dnevih šumelo v naših gozdovih kakor morje, je bilo po naših dolinah in vaseh mirno. V okrilju naših lepih gozdov je bilo kolikor toliko varno tudi naše polje, naši sadovnjaki in naše vasi Tega vanstva nimamo več. Ko nastane vihar, nima več odpora v naših gozdovih in nam odkriva strehe, obrača kozoke in po polju vrže ob tla žito. Že mi čutimo posledice izsekanih gozdov, kaj pa šele bo po preteku let, ko bo zginilo še tisto malo gozdnih dreves, ki še kljubujejo vetru in viharju m čakajo, kdaj zapoje sekira tudi njim svojo pesem. Zares žalostna slika za vsakogar, kt ima čut za lepoto narave. Žalostna slika pa tudi za tistega, ki ima čut za gospodarstvo. Resnica je, da je ie^a krivo žalostno stanje našega kmeta, ker je bil in jc še prisiljen iskati dohodkov tam, kjer jih pač more dobiti, da si more kriti svoje življenjske potrebe. Tc pa tudi resnica, da se je dosti gozdov uničilo iz lakomnosti po denarju. Ne da bi bila nujna potreba so nekateri gozd posekali, denar pa je še! v hranilnico iz pohlepa po visokih obrestih. Gozd je bil načet; obema mejašema ae je delala škoda, zato sta tudi ta dva prodala in tako je šlo naprej ia na-po-ej. Sedaj «o pa nekdaj lepo obraščeni hribčki ln gore goli ter oznanjajo še slabše čase. kar lahko služi za bodoče delo. Komisija vpiše v to knjižico svojo oceno in pohvali, kar je pohvale vredno, o, slabem pa da navodilo, ksko pri ti do boljšega. Ne bi bila pa ta slika iako žalostna če l>, . toliko vnemo pogozdovali kakor sekamo. Ali kai lm je mnogim zahteva oblasti, da pogozdijo svoje «« feaae parcele, odveč" Nimajo razumevanja, zato st nad oblastmi še zgražajo in hudujejo, češ da m 9peska deli krivico, ko to zahteva. s " Imamo sicer gozdni zakon, ki ureja izkoriščanje gozdov, ie žal, da se mnogokje ne izvaja tako, kakor bi se moral. Obiasii pa iz napačnih ozirov do jav. nosti dostikrat nočejo videti, kar bi lahko i« fcj morale videti. Vse to pa se bo maščevalo prej ali slej! Gozd je kmetova zlata rezerva. Kaj se to pra. vi? Zlata rezerva ee sme rabiti le v skrajni stiski in pa da se mora skrbno varovati in gledati, da se vedno množi. Kako brezmiselno je uničevanje gozdoy, če ni skrajne sile. Nasprotno jjozd zasluži, da ga skrbno negu. jemo. Odstranjujemo slabše, pokveccno drevje, raz, no ničvredno grmovje, skrbno pa čuvamo drevje, ki kaže, da bo kaj prida. Spominjam se starejšega moža, ki je i. vest-ljem objema! drevesa, da se je prepričal, kako st debelijo. Ni posekal brez potrebe zdravega drevesa, samo slabo, polomljeno ali košato, ki je bilo zš oviro drugim, je posekal za drva. iševeda se je »a. slednik lahko «n»eja!, ko je imel v gozdu samo lepo drevje. Tako bi morali delat! vsi. vse prazne prostore in pušče, ki jih je toliko videti, bi morali redno zadajati z gozdnimi sadikami. Tako bi delali za svojo, še bolj pa za koristi poznejših rodov. V šolskih berilih smo brali, da naš Kras, «aj sedaj žal ni več ves saš, ni bil tako gol, kakor jt sedaj, marveč je b!) obraščen z mogcJ-niml hrasti in biikvami — in da so Benetke na tistih hrastih sezidane. Vse kaže, da je io resnica. Žc mi čutimo zle posledice !z«ekavanjft. Kaj bodo šele naši potomci dočakali, če bo šlo tako naprej. Treba je več ljubezni do gozda. Več skrbi, vet pozornosti za njegovo ohranitev in a-apmlek. Nikar po mačehovsko delati z gozdom. Samo zato skrbeti, kaj bom prodal, kaj bom rabil! Pa še, če gre samo zg drva. se mi ne smili posekati »ajlepše drevo, češ: to se bo rado cepilo, one grče io pokveke pa naj ostanejo, da še bolj ovirajo rast dragemu drevjn. Da ni to modro, da se tu ne kaže smisel gospodarstva v gozdu, da tukaj ni ljubezni do gozda, ie jasuo. Kako lepo je videti gozdove po nekaterih krajih: bodisi da je gozd še mlad, ali pa že zre! a ! posek, če je vse lepo slabo odstranjeno in je samo W Hauff - |. O.: Dan za tem pa je napravil Kuno oporoko in Po-ljančevka je dejala patru: »Glavo stavim, da ni za strelca nič dobrega napisal. njaka. S pomoto stroja bo siogoč« g in »poznavati p tudi v temi. t«!''« {• bodo odslej ne'«"1 žarki, ki ilh ta stroj jema, vodili v temi in «• // slavo, krepko drevje. Tudi v tem te luOe kultura 8arAli naj najino dedščino zaigrava ali zapijeva?« je vprašal. >Zapiti je boljše,« je dejal kljukec, »tako sva oba dobila. Jezdiva v Balingen in se iam nalašč pokaživa ljudem, četudi sva mestece sramotno izgubila.« »,Pri jagnetu' točijo rdečega, sam cesar ne pije boljšega«, je pristavil Volk. Tako sta jezdila skupaj v Balingen k ,jagnjetu' in vprašala, kaj stane mera rdečega in pila, dokler ni bil goldinar zapravljen. Potem je Volk vstal, potegnil srebrnik z jelenom v diru iz suknjiča, ga vrgel na mizo in dejal: »Tu imate goldinar, pa bo prav.« Gostilničar je vzel goldinar, si ga ogledal od vseh strani in rekel smehljaje: >2e, ko bi ne bil dirjač, toda sinoči je prišel sel iz preatolice in danes zjutraj so razbobnali v imenu vladajočega vojvode, ki mu zdaj mestece pripada: dirjači »o odpravljeni, kar dajte mi drug denar.« Pa sta brata obledela ia se spogledala. »Plačaj,« je dejal Volk; »ali nimaš nič denarja?« je dejal drugi, skratka, morala sta ostati dolžna goldinar pri jag-njetu v Balingenu. Molče in v misli zatopljena sta jezdila po poti- ko pa sta prišla »* ženi, posrebreni ali medeni. Na rokavu je nsSiv, predstavljajoč sabljo, nf in kladivo ter je ist°la" ko po činu svojega no-silca različen. Generalni komisar in komisarji dobijo vrhu tega tudi zvezde na rokavih, tako d« so močno »lični svoiio tovarišem v ostalih državah. ,,. Zvesni urad za Ijodsk® Štetje računa in sodi, »a znaša sedaj Število skupnega prebivalstva zoženih držav 141,574.000. Noben JlvinozdravniH n« more dognati zdravstveno stanje psa po '°Pj loti njegovega nosa au smrčka. .... V Sol® sv. KoialiJ«. Milwaukce, Wis., v Ameriki, hodi 9 parov dvojčkov v starosti cd Starši teh dvoj- so: Ainerikancji i, Nemci in -Mr' (slednja dvoj® i*, Števe Kolu- ti let. čkov Francozi vatje Waltor drovič). U!„. Vogelni kamen za shinRtonov spomeniK nmerižkem Washington« je bi! vzidan dne 4. 1» lija 1848; vrhnl kamen 1° bil položen 8. <[feftt spomenik pa odkril februarja 1885. ( ' DAMSKE OBLEKE iz modno karirane tkanine BLUZE h vzor-ia«tsfla delesut DAMSKA KRI. LA is športno vsorčests tkanin® DAMSKI LETiSI PLAŠČL Ukoocn kroj DAMSKE OBLEKE iz dc lana. Različni kroji DAMSKI ŠPORT KOSTIMI Razpihujem® mkeesivn0 doba vo večje količin« zdravih, dobro stihih bllkOVih dfW fcriz okrojlic in klad zimske scčoj« 1935/37. Piaf-Ijivo takoj po prsjamo. Ponudb* z navedbo množine, označbo kvaliteta in najnižje cena aa 100 kg, it o »ajoo nakladalne poataie poslati umi Nabanr*|arfna izmaga im!« dr*. i«l.f UubllM«, M»aary-ftc®?f3 im t'S„ laski kom. zased, mnime Vam vitavel vlog« . csvodov aalufjodm^ia /.a «(f®o*e? Dtn 1 - snatnl! reg. pomožna blagajua v Mariboru, Grajski trg lil P<8¥erjemiltv®s Ljubljana, Tyrševa c.34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu aprilu 1337 Cižek Julijana. zaseb., Močna, p. Sv. Marjeta o. P-Kristanič Andrej, drž. upokojenec, Maribor. Spaninger Marija, zasebnica, Kače. Mlan Franjo, mestni rač. svetnik v pok.. Celje. Erjavec Marija, prevžitkarica. Veternik, p. BoStanj. Eiielz Franc, posestnik in trgovec, Maribor. Pogač Vinko, posestnik, Gmajna, p. Stari trg. Job Franc, posestnik, Spuhlje, p. Ptuj. tteronig Julijana, zasetmica,' Sv. Mnjela n* Dr. p. Ribarič Stanko, poštni uradnik, Maribor. Creii Terezija, zasebnica, Studenci. Klarič Štefan, žd. v pok., Maribor, Nova vas. nelej Franc, zasebnik, Sv. Rok, p. Šmarje pri Jelšah. Habianič Antor.ija, zasebnica, Ljutomer, Einsiedler Antonija, zasebnica, Kaplja vas. Kmetec Ana, prevžitkarica, Crešnjevec. Zagrajšek Terezija, prevžitkarica, Pilštanj. /-agmai6ier Ana, zasebnica, Piršenberg. tfem Terezija, zaeebnica, Maribor, vrečko Marija, posestnica, Vojnik. ™žgon Josip, poaesstnik, Selška gora, p. Mirna. Mrak Jcra. vdova prog. čuvaja, Ljubljana. Krašovec Valentin, trgovec, Sv. Jurij ob Taboru, uajšek Franc, prevžitkar, Vrbno, p. Sv. Jurij ob j. ž. Mjer Raimitnft itiAfarclrl nra/fn\u 'ger Rajround, notarski uradni«, Muretinci. »teregffer Josip železničar v pok., Maribor. iS P°scs,niI{. Studenci, »earač Jera, prevžitkarica, Dražence, v vVa!en,ili' kurjač drž. žel. v pok., Ljubljana, Zlot Neža, jiosestnica, Roginska ^orca. lavčar Karel, višji davč. uprav, v pok., Ljubljana. Jj'avina Jakob, zasebnik, Zagreb, ursmk Martin, prevžitkar, Cior. Vižkga. »jralovnik Alojzija, prevžitk., Sv. Vid pri Vuzenici. marfič Neža, zasebnica, Maribor — Pobrežje. j/- Anton, trgovec, Lušečka vas. ^aner Matija, posestnik, Sv, Lenart v Slov. gor. c?c. , hišni posestnik, Celje. p™erl Engelbert, posestnik, Spod. Polskava. Ana, posestnica, Ormož. C vrančiška, prevžitkarica, Za. Tepe, jfcf, Jurii' posestnik, Vojnik Terez-- prevžitkaricit, Cernc, p. Brežice. fK * Marija, upokojenka, Brnice, p. Dol. Fwne^ Pekov, mojster. Ptuj. Vm •> ,wa' prevžitkarica, Podlože, p. Majšperk. dS l"r'!- prevžitkar, Marenberg. 0 Ana, prevžitkarica, Brezovica. P° 1,8611 ""triih članih se je izplačala pripadajoča podpo;-., v skupnem znesku Din 43$, fc ij* "1 flan »Ljudske samopomoči«, naj za-orezobvezno in brezplačno pristopno izjavol aaialitva uranilrte vlo£gf«e raznih denareih zavodov vnavčaj*, delnice ia vredaastae Itapirj* n&knp in prodajo iapMtaje sa;b«lje prsti gotovini tak*j fcotMveiijeaiMaa trrdka Al. PlanlnSelc, CJubiJem«» Beethovnova nI. 14./I. Telefon 85-10. Sctmarjl! r Pridite po led Ljubljano k P@lep.cis. wmmrn liicti 1® MTaIa«1^ prvovrstna ia S5*«ft£«BSJ®*©firfS S%wiSl»Si«i najceneje pri OSK&Rg Dolenjska cesta It. 5 — Ljubljana. Gospa Je tisto popoldne že v drugič naletela v kuhinji na Barbo, ko je dremala: >To js pa_ žs od sile, že spet »pite. Ko eetn vas vzela v službo, ste zatrjevali, da niste nikoli trudni.« Barbs: »Saj tudi ašsem, bila pa bi, če bi ne epala.« PjjfMjg Podpisani Justin Janez, posestnik, Grabča s S ?...JfU obžalujem m preklicujem, kar sem žaljivega govoril o pokojnem očetu g. Justina Matije, posestnika iz Zgornjih Garij, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. — Justin Janez. Bolečinam v nogah recite Zbogom Poizkusite to enostavno domače sredstvo Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saitrat Rodella, da je dobila videz neposnetega mleka, Saitrat Rodell vsebuje 10 različnih učinkovitih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna učinkovita kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ier se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saitrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. HeK. br. 2W)?/32. »Domoljub« stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba*, naročnino, inseratc in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem eeniku. — Telefon uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95 29-96 -Izdajatelj: Dr. Oiegorij Pečjak. - Urednik: Jože Košiček. — Za Jugoslov. tiskamo: K. Ceč. Vsaka droona vrstica ali oie prostor velia za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuieio kmetiiske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in uarobe. Pristojbina za male oglase se plačuje naprej. Hiša i BFtcsis elektrika, vodovod, poleg župne cerkve, za 26'000 Din na prodaj. Sušleršič, Mošnje pri Brezjah. Sllanra sprejmem v •»»»M službo. Plača po dogovoru, — Fran Novak, Notranje gorice št. 89, p. Brezovica. HtnliEavse kolesar-ssOIKsa gjje potrebščine najboljših tovarn kupite najceneje pri Podboju Antonu, trgovina dvokoles in ključavničarstvo, Žužemberk na Dolenjskem. n»hl. za vsa kmečka UBlflg ,]eia sprejmem. Poljane 10. št. Vid nad Ljubljano. išn v bližini '»B Kranja, vrednost do 150.000'Din v gotovini. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 7447. Čistilnih za žito ns 8 sit, neobrabljen, zajamčeno dobro delujoč,, se ugodno proda. Naslov pri upravi pod štev. 7420. (samec) v dobrem stanju, prodam. — Novak, Zgornja Šiška štev. 26, Ljubljana VII. za kmetska dela sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod št.7450 Mijsars&i poniji in služkinja se sprejmeta. — Sitar, Šniihel, Novo mesto. Hpoštenega iBjlinl sprejmem takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 7449 L 30-40 leC !M pridno, pošteno, iščem za poljska dela, Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Valentin Jaien, Hlebce štev. 5, p. Lesce. Hajlspie oblBlse dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri pri Pre-skerju, Sv. Petra c. 14 Miflisno Milo kupujem —- J. Menart, trgovec, Domžale. Fo^stus indiM 60 oralov njiv, travnikov, gozd. Pojasnila: Ceglar Ivanka, Perovo selo- Javor, Šmartno-Litija. B|a_-a za kmečka iOilbO dela sprejmem takoj. Zabjek, Hrušica štev. 19 pri Ljubljani. 30 iet star s 50.000 Din želi poročiti dekleta s posestvom ali 8 primerno gotovino. — Ponudbe upravi Domoljuba pod >Samo resno« št. 7480 za kmečka dela sprejmem. Dovč Ignac, Mala vas št. 2, občina Jezica. prvovrstna, najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah, BbJpŠb, botri! Prif6 sv, birmo po slaščice v Ljubljano k Dolencu, Wo!fova ulica 10. Uum&m pito ali poljske pridelke z malini oglasom v >De-moljubu«. En sam poskus to o tem prepriča. Mm hlodi zimske sečnje, vsako množino kupi Remec Co, Duplica—Kamnik. Poslovalnica v Ljubljani, Kersnikova 7 naredite, no da rabite naravni sadjevec, le iz snovi »Jablus«. S pov. zetjem stan« za 50 litrov Din 85-50, za 75 litrov Din 49-50, za 100 litrov Din 64'—, za 150 litrov Din 89-50. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastop. Franc- Kenier, Podčetrtek. 2 motornih koles za Din 3000 bo 17. maja v Brezju 31 pri Dobrovi. , za prodajo posnemal-nikov in brzoparilnikov iščemo v vsaki vasi. — Ponudbe na: Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25, POSBStliB proda'°>I)o-moljubov« mali oglas, če ne % gotovim de narjem, pa kupca ti i knjižico da. Vrednostne papirje Slovenska banka v Ljubljani, Telefon 37-52 Krekov trg 10 VlMDfrliPm hranilne vloge vseh;!en»irnib zavodov ■ UUVvli|»lll proti takojšnji gotovini zelo ugodno Rudolf Zorž, Ljubljana, Gledališka 12, Tel. 38-10 VINOGRADNIKI, SADJARJI IN VRTNARJI S Modra galica »SOLNCE" ■ Celje ie domači proizvod, ki vsttbKfe 99-75 % Ssakrjamegia sulfata« je za napravo bakreno-apnene brozge in pravočasno škropljenje vinogradov, sadonosnikov in povrtnine proti škodljivim glivičnim boleznim, raznim paležem in rjam najučinkovitejše in tudi najcenejše zatiralno sredstvo, * Brez Škropljenja z modro galico ni pridelkov in brez pridelkov a i denarja! V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI