Aktualno Podravje • Pravljica o Magni Nukleus v Hočah z nesrečnim koncem O Stran 3 i r í Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl S ee. tU g i Ptuj, petek, 3. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 18 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Spodnje Podravje • Kako je Komunalno podjetje z novimi cenami vode razdelilo občine Teden v znamenju podražitev vode Seje občinskih svetov, na katerih so predstavniki ljudstva z bolj ali manj stisnjenimi zobmi potrjevali višje cene vode, so se ta teden vrstile kot po tekočem traku. Toda marsikje ni šlo gladko in očitno postaja, da bo ta podražitev še zelo trd oreh, ki ga ne bo lahko streti. Aktualno Podlehnik • Gradnja manjših domov upokojencev v rokah že obstoječih O Stran 2 Politika Podravje • Završki Pravdič ostro nad kidričevskega Leskovarja O Stran 3 Podravje Sveti Tomaž • 1001 upravičen pomislek pred gradnjo kolesarske steze O Stran 8 Ljudje in dogodki Haloze • Marijan prebira knjige in piše pesmi v 200 let stari hiši O Stran 11 Plačna reforma • £ Cel kup ravnatelje^ ima nižje plače kot učitelji Tragična usoda Ptujčana »Da se ne bom | več bal jutrišnjega dne« ^mmmmmmmmmmmmmfíífífmmmmmímfm^ | Težave z integracijo tujcev Letno se v priseli za i 2 Štajerski Aktualno petek • 3. marca 2023 Podlehnik, Haloze • Bodo lahko izkoristili državne milijone za manjši dom upokojencev? Gradnja manjših domov upokojencev v rokah že obstoječih Občina Podlehnik išče javni zavod oz. dom upokojencev, ki bi v sodelovanju z občino na razpis ministrstva prijavil projekt gradnje manjšega doma za starejše v centru Podleh-nika s skupno 48 posteljami. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč tik pred koncem leta objavilo razpis za sofinanciranje gradnje objektov, ki zagotavljajo varno okolje bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih. Projekti bodo sofinancirani tudi do 100 % upravičenih stroškov, za celotno Slovenijo pa je na razpolago 65,7 milijona evrov. Idej o gradnji manjših domov je precej, samo v Halozah je že znano, da imajo gradnjo domov oz. centrov integrirane oskrbe poleg Podlehnika v načrtu še v Majšperku in Vidmu. Podlehniška občina načrtuje gradnjo doma z 48 posteljami, v večini v enoposteljnih sobah, dvoposteljne sobe so v glavnem predvidene v enoti demence. »Snujemo, da bi bila v Podlehniku le delilna kuhinja, saj sredstva, ki so na razpolago, niso tako visoka in terjajo racionalnost.« Ker gre za integrirano dolgotrajno oskrbo, je predvidena vključitev stanovalcev, lokalne skupnosti, društev, ki naj bi skupaj ustvarila prijetno okolje za bivanje na starost življenja. Hladen tuš: Dom upokojencev Ptuj ne bo sodeloval Župan Sebastian Toplak je projekt gradnje doma upokojencev v Podlehniku minuli torek predstavil članom sveta Doma upokojencev Ptuj, a doživel hladen tuš. Člani so zavrnili sodelovanje z občino, a ne le s podlehniško, temveč tudi z Občino Cirkulane. Toplak odločitev Doma obžaluje. »Razloga za negativno mnenje naj bi bila sedanji normativi in nerentabilnost manjših domov. Žal niso upoštevali, da s tem izpuščamo priložnost, da bi v Haloze v obe občini skupaj pripeljali okrog 10 milijonov evrov za gradnjo domov v lokalnem okolju.« Toplak nad projektom ni obupal in napoveduje iskanje novih sogovornikov. Pogovori so v teku Izziv, s katerim se sedaj soočajo občine, tudi Podlehnik, pa je najti zavod, ki bi se prijavil s projektom. »Že pred leti smo kupili zemljišče, pridobili tudi gradbeno dovoljenje za komunalno opremljenost parcele. Idejne zasnove in projektno nalogo smo že imeli pripravljene. Odkar poznamo pogoje razpisa, smo začeli s pripravo idejnega projekta, toda več dela pa imamo z iskanjem primernega javnega zavoda,« je priznal Toplak. Znane so namreč kadrovske težave obstoječih domov upokojencev, ki so prisiljeni zapirati določene enote oz. jih ne morejo niti odpreti. »Mnogi domovi imajo težave že z izvajanjem obstoječih kapacitet, zato tudi niso najbolj zainteresirani, da bi širili aktivnosti. Pogovori so v teku, uspeh pa je odvisen tudi od naših odločitev,« je svetnikom priznal Toplak. V Podlehniku poznajo dobro znano računico, da naj bi bili ekonomsko upravičljivi le domovi z več kot 150 posteljami, ampak Toplak meni, da se bodo morali tudi ti normativi slej ko prej spremeniti oz. da bo morala država odigrati Če bodo vsi »čc-ji« odgovorjeni in izpolnjeni, bo dom upokojencev v Podlehniku zgrajen do poletja 2026. aktivnejšo vlogo glede sofinanciranja stroškov. »Nenazadnje naj bi bilo zgolj s tem aktualnim razpisom v Sloveniji zgrajenih od 35 do 40 novih manjših enot do 24 postelj, ki bodo še izdatno povečale potrebo po spremembi normativov.« Do takrat, ko naj bi država nase prevzela del stroškov, pa je župan predlagal, da občina ponudi roko pomoči bodočim stanovalcem. »Zaradi majhnosti doma in neusklajenih normativov domskega varstva je seveda pričakovati, da bo cena oskrbe nadpovprečna. Menim, da bi bila občina pripravlje- na v nekem delu subvencionirati ceno domskega varstva.« »Če-jev« je še ogromno Po njegovi oceni bo denar, ki ga je razpisala država, v celoti porabljen, saj da je zanimanje občin veliko ter da bi bila škoda za Pod-lehnik, če bi ta vlak zamudili. »Šolanje je zagotovljeno z ustavo, a mi smo že v preteklosti sofinancirali del stroškov v osnovni šoli, da smo lahko zagotavljali ločen potek pouka, sicer bi bili razredi združeni zaradi majhnosti. Tako smo zagotavljali enakost. Menim, da moramo biti pripravljeni to narediti tudi pri starejši generaciji.« Župan je prepričal občinske svetnike, ki so se seznanili z informacijo, da občina išče javni socialnovarstveni zavod, ki bi bil pripravljen opravljati storitev varstva starejših v Podlehniku. Sprejeli so sklep, da bo občina krila del stroškov pri oskrbninah, ki bi bile nad povprečno ceno. Pred odprtjem doma starejših v Podlehniku je tako še precej »če--jev«, če pa bo občina uspešna, potem naj bi bila gradnja končana do poletja 2026. Mojca Vtič Foto: CG Ptuj • Grenka izpoved Igorja, ki prosi za pomoč »Da se ne bom več bal jutrišnjega dne« Za zidovi starega Ptuja, za zidovi starih in nekoliko mlajših zgradb, tudi tistih, ki so nekoč pisale uspešne zgodbe ptujskega gospodarstva, se odvijajo prave življenjske drame, v večini skrite pred očmi javnosti. Ljudje živijo v izjemno težkih razmerah, njihove stiske se zaradi vedno slabših razmer še poglabljajo. Pogosto je načeto tudi njihovo zdravje. V stavbi nekdanje Ptujske tiskarne biva v eni od sobic, brez vode in centralnega ogrevanja, sanitarije s kopalnico so skupne, že šest let Igor Z., ki bo marca letos dopolnil 62 let. Preživlja se s socialno podporo, na starostno pokojnino ob 20 letih delovne dobe pa bo moral še tri leta počakati. Delal je v mariborski bolnišnici, v Soči, nazadnje pa kot skladiščnik v Servis Investu v Mariboru, ki je končal v stečaju. Z astmo je še nekako šlo, pravi. Po mož- ganski kapi v lanskem letu pa se je njegovo zdravstveno in siceršnje stanje močno poslabšalo. Težko hodi, pomaga si s hojico, s težavo pride do stranišča, v ambulanto, do zdravnika, v trgovino. Tudi kuhati si sam več ne more tako kot v starih dobrih časih. Potreboval bi neko- ga, ki bi mu vsaj nekaj ur dnevno pomagal, mu očistil sobico, skuhal topli obrok, poskrbel za čista oblačila. Ko je še lahko, je perilo nosil v pranje v čistilnico Antolič. „Toplo juho ta trenutek najbolj potrebujem. Juho s svinjskimi tačkami in krompirjem, ki sem si jo po- m r- / n (Kiir al * 1 - *> \ 1 lc| * * 1 .. ¿L-} Jk — f, Foto: Črtomir Gozni k V mali sobici brez uode in centralnega ogrevanja sta edino razkošje radio in televizor, brez njiju bi od žalosti umrl Foto: Črtomir G ozn i k Ne bi prosil za pomoč, če ne bi bilo tako hudo „Po možganski kapi seje moje zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Že vrsto let boleham tudi za astmo. Obnemogel sem, vsak dan bolj, moja stiska seje še povečala. Tudi toplega obroka si nisem mogel več sam pripraviti. Hvaležen sem vsem, ki mi sedaj pomagajo, da se bom lahko izkopal iz težav in se vsaj za silo ponovno postavil na noge. Ne bi prosil za pomoč, če ne bi bil v hudi stiski." gosto skuhal, sem imel za dva dni. Prosim za pomoč, da pridem iz najhujših težav, da se bom znova postavil na noge. Sorodnikov, ki bi mi pomagali, nimam. Sestra je zbolela za rakom, sinova ji pomagata. Želim si, da bi ozdravela, da bi me tudi nečaka, skupaj z njo, lahko obiskovala," pove Igor, ki ne glede na vse težave z upanjem zre v prihodnost. Predvsem zaradi dobrih ljudi, odprtih src, ki so prisluhnili njegovemu klicu za pomoč, institucij, posameznikov in humanitarnih organizacij. Vrata njegove sobice so odprta, nima česa skrivati. Brez radia in televizorja pa bi že od žalosti umrl, pove. Tudi bere rad, za knjižno polico uporablja kar okensko polico, s knjigami namreč preprečuje vdor mrzlega zraka v sobo, saj okna ne tesnijo več. „Še dobro, da nimam plenic. Bojim pa se vnovične kapi, zdravnik mi je rekel, da se lahko ponovi. Tudi zato si želim, da bi živel v čim bolj urejenem okolju, s kakšnim toplim obrokom in na toplem. Najbolj sedaj potrebujem omaro za oblačila, nekaj posode za kuhanje, hladilnik in štedilnik, saj bi si občasno rad spekel tudi pečenko. Že vnaprej najlepša hvala vsem, ki mi bodo še pomagali," je Igorjeva želja in hkrati zahvala, da v stiski ni ostal sam in da se več tako ne bo bal jutrišnjega dne. Najhuje je namreč, ko človek več ne vidi izhoda, nam je zaupal, ko smo ga pred mesecem dni obiskali prvič. Kmalu po našem takratnem pogovoru pa je moral poslabšanja zdravja v bolnišnico. Trenutno si najbolj želi premagati bolezen, pri čemer je hvaležen za vso podporo ljudi dobrih src, ki mu veliko pomeni. Igorjeva in podobne zgodbe pa so vnovič dokaz, da je kljub na videz veliki sociali še vedno veliko lukenj v tem sistemu in da bi bilo brez nevladnih oz. humanitarnih organizacij v naši družbi še veliko težje. Ljudje na terenu so običajno tisti, ki prvi zaznavajo takšne in drugačne zgodbe. Žalostno pa je, da morajo ljudje v stiski še v 21. stoletju bivati v neurejenih sobicah brez vode in ogrevanja. Čeprav jim lahko pomagamo z nekaj stotaki, da lahko preživijo in ne umrejo od lakote, je tudi bivanjski standard človeka nadvse pomemben. Takšne bivalne razmere do nehumane in sramotne za današnji čas in družbo, še toliko bolj za bolne ljudi. MC petek • 3. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Podražitev vode razvnela strasti županov Završki Pravdič ostro nad kidričevskega Leskovarja V občini Zavrč so bili na zadnji seji občinskega sveta precej kritični do občine Kidričevo, ki se je z vsemi štirimi uprla napovedanim podražitvam vode in zahtevala ločen elaborat za svojo občino. Po besedah završkega župana Slavka Pravdiča gre v tem primeru najverjetneje za načrtno rušenje sistema. K skupnemu sodelovanju in potrditvi novih cen je Pravdič pozval vse občine, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov tega še niso storile. Še posebej pa je izpostavil občino Kidričevo, ki je po njegovem mnenju očitno edina z željo izstopiti iz skupnega sistema oskrbe s pitno vodo. »Vsaka občina ima pravico, da gre svojo pot, vendar bi morala pri tem prevladati solidarnost in medsebojna pomoč. Ko ena občina želi delati po svoje, ne moremo več govoriti o enotnem sistemu, za kar si osebno prizadevam,« je povedal Pravdič, ki upa, da bo že na marčevskem kolegiju županov prevladal razum. Seveda mu je pritrdil tudi Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki se prav tako zavzema za ohranitev enotnega sistema vodooskrbe. Omenil je, da je občina Kidričevo vse občine obvestila glede zahteve po ločenem elaboratu, prav tako naj bi izstopila iz dogovora o skupnih vlaganjih. »Vsi župani so na kolegiju potrdili enotno ceno in v skladu s tem smo pripravili elaborat. Tak odnos do vodooskrbe je zelo neresen. Mi kot izvajalci javne gospodarske službe sicer nimamo nobenega vpliva na odločitve občin, smo pa dolžni upoštevati sprejete dogovore,« je povedal Ši-rec. Dodal je še, da že pred tremi leti v Kidričevem niso potrdili dviga omrežnine, zato pač pri njih niso nadomeščali števcev z digitalnimi in obnavljali novih hišnih priključkov. Prav tako so ostale občine prispevale sredstva za izgradnjo globinskega vodnjaka v Dražen-cih, Kidričevo pa ne. Vse omenjeno Ob robu Haloške občine, ki so na obrobju, so vsekakor naklonjene enotni ceni za oskrbo s pitno vodo. V nasprotnem primeru bi namreč njihovi občani za vodo plačevali še precej višje zneske, tako zaradi oddaljenosti od vodnjakov kot zaradi izjemno visoke omrežnine, ki bi bila višja od sedanje tudi do 600 odstotkov. Župan Zavrča Slavko Pravdič po mnenju nekaterih prisotnih na završki seji ni najbolj pošteno do ostalih občin v Spodnjem Podrav-ju. Je pa dejstvo, da bodo občine oz. župani morali najti kompromis, ki bo ustrezal vsem vpletenim. Kakršnekoli, recimo temu »sankcije za neubogljive župane«, ki se pač na prvo roko ne strinjajo s takšnimi podražitvami, kot bi npr. lahko bila prekinitev dobave vode, niso možne in ne izvedljive. Prekiniti dobavo vode občanom Kidričevega bi namreč pomenilo, da bi brez vode ostali tudi občini Majšperk in del Žetal. Leskovar: »Nobenega razpada skupnega sistema oskrbe z vodo ne bo!« Glede na očitke, ki se dotikajo občine Kidričevo, smo pri županu Antonu Leskovarju preverili, ali res nameravajo izstopiti iz enotnega sistema oskrbe s pitno vodo. »Mi smo za to, da bo pitna voda vse do Zavrča pritekla za enotno ceno. Se pa bo treba dogovoriti glede lastništev in vlaganj v skupno infrastrukturo. V zadnjih petih letih smo v skupno infrastrukturo vložili okoli pol milijona evrov, pa nam tega nihče ne upošteva. Enkrat si bomo morali naliti čistega vina in se dogovoriti, kako bomo to poračunali. Vsekakor pa razpada skupnega sistema ne bo,« je zatrdil Leskovar, ki ima največji pomislek predvsem glede izračunanega dviga cene pitne vode. Slednji je po njegovem mnenju previsok. Ob tem je poudaril, da bodo gospodinjstva, ki Župan Kidričevega Anton Leskovar so priključena na Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, za vodo plačevala precej manj kot tista, ki dobivajo vodo od Komunalnega podjetja Ptuj (KP Slovenska Bistrica je namreč podražitev postavila pri 0,87 evra/m3, KP Ptuj pa pri 1,2 evra/m3. »Tega ne razumemo, zato želimo dodatno obrazložitve, ki pa jih vse do danes še nismo prejeli. Ko bomo imeli odgovore na vsa naša vprašanja, bomo predlagano ceno tudi z veseljem potrdili.« Estera Korošec Podravje, Dravsko polje • Pravljica o Magni Nukleus v Hočah z nesrečnim koncem Se bo četica političnih in ekonomskih mogotcev posula s pepelom? Sredi Dravskega polja samevata dva spomenika, ki bi glede na njuno geostrateško pozicijo dejansko morala biti steber razvoja v Podravju. Ob osamelcu - letališču Edvarda Rusjana, ki ni nikoli zaživelo, se enak scenarij piše njegovi sosedi, novi tovarni avtomobilov Magna. Magna je že s samim svojim prihodom v Slovenijo in namero o gradnji tovarne sredi polja ter vodovarstvenem območju dvigala veliko prahu. Da so pridobili vso za gradnjo potrebno dokumentacijo in dovoljenja, je država zanjo izdala poseben zakon, imenovali so ga Lex Magna. Okoljevarstvene organizacije so projektu ostro nasprotovale in protestirale, na drugi strani je tako imenovani vrh štajerskega gospodarstva v družbi zvenečih imen akademikov projekt goreče zagovarjal in ga utemeljeval kot še kako pomembnega za ta del Slovenije. Tovarna je v 2019 začela poskusno obratovati, a je marca naslednje leto ob izbruhu epidemije zaprla vrata. Proizvodnja je nato občasno še stekla, a vsakič le za kratek čas. Delavci so bili medtem na čakanju na delo ali pa so delali v Gradcu, izključno v nočnih izmenah. Zdaj je dozorela odločitev, da tovarna vrata zapre, določen del zaposlenih se preusmeri na delo v Avstrijo, nekateri bodo ostali brez dela. Magna naj bi imela v Hočah le še razvojni center, državi bo po napovedi gospodarskega ministra Matjaža Hana morala vrniti 18-mi-lijonsko subvencijo, ki jo je prejela na račun zaposlovanja. Na kolenih tudi tovarna sukanca Med podravskimi podjetji vrat ne zapira samo Magna, ampak tudi mariborska tovarna sukancev. „Nadaljevanje s proizvodno dejavnostjo v Sloveniji iz poslovnega vidika ne bi bilo več smiselno," so pojasnili v podjetju, kije v letu 2021 ustvarilo milijon evrov izgube, z zaprtjem obrata v Mariboru bo brez dela ostalo sto ljudi. Avtomobilskemu velikanu do gradnje pomagala vrsta vplivnežev Magni je do gradnje pomagala četica političnih in ekonomskih po-membnežev, lobistov in medijev. Projekt Magna so razvijali v obdobju vlad Mira Cerarja in Marjana Šar-ca, župana občine Slivnica Marka Soršaka, minister za gospodarstvo je bil Zdravko Počivalšek. Tovarno je gradil pomurski gradbeni velikan Pomgrad. Zadnji, ki se je boril za obdelovalne površine in čisto okolje pod Pohorjem, je bil okoljevarstve-nik Gorazd Marinšek, ki je na koncu tudi sam (verjetno zaradi pritiskov) dvignil roke. „Čemu so morali uničiti obdelovalno zemljo? Čemu jim industrijske cone v Teznem ali Slovenski Bistrici niso ustrezale? Naj se danes minister Han še tako na- penja, njegov je bil takratni okoljski minister Dejan Židan. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v 24 dnevih spravil Počivalškov zakon skozi ves zakonodajni postopek, pod skrbnim očesom Mira Cerarja," se je na spletu na novico o zaprtju Magne odzval Marinšek. Trobiš: »Stojimo na točki, ki ni varna« Zaprtje Magne v Hočah ne obeta nič dobrega. Vsekakor je to kazalnik dogajanja na svetovnem avtomobilskem trgu, je dejal Marjan Trobiš, direktor družbe Boxmark Leather, ki prav tako pretežno posluje na področju avtomobilske industrije. „Pandemija je močno posegala v dobavne verige in količino prodanih avtomobilov. Tudi informacija, da po 2035 v Evropi več ne bo avtomobilov na fosilna goriva, je naredila svoje. Kupci so zmede- Pokorili so si sto hektarjev kmetijskih površin, na katerih so postavili ogromno armirano-betonsko „kocko" -tovarno, ki bi dala kruh najmanj 400 ljudem. Danes ni kruha ne na poljih, kjer bi lahko rasla pšenica, in ne v tovarni, ki je dokončno zaprla vrata, ne da bi kdaj sploh v polni obremenitvi obratovala. ni, za nakupe novih avtomobilov se ne odločajo, kar pomeni padec prodaje, to se odraža na celotnem tržišču. Menim, da je Magna sledila tem trendom, odločili so se za zmanjšanje obsega proizvodnje in so zaprli obrat v Sloveniji," je novico, da Magna odhaja iz Slovenije, komentiral Trobiš in potrdil, da je avtomobilska industrija že lep čas na majavem terenu. „Smo na pragu elektrifikacije, vendar moram reči, da Evropa na tem področju zaostaja. Tekmeci iz azijskega območja nas z velikimi koraki prehitevajo in veliko izgubljamo. V Evropi smo se za korak elektrifikacije odločili prepozno. Sedaj stojimo na točki, ki ni varna. Čez desetletje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje na trgu več ne bo moč dobiti." V Boxmarku so reorganizacijo proizvodnje in poslovanja izvedli že pred pandemijo, ko so krepko posegli v število zaposlenih. Ukrepi so bili sicer boleči, a je podjetje zato bistveno boljše pripravljeno na izzive današnjega časa. „V Kidri- čevem zaposlujemo 600 sodelavcev, delovna mesta so varna. Mi smo reorganizacijo izvedli tako, da smo se začeli osredotočati tudi na druga področja, denimo na letalsko industrijo, ki jo je pandemija sicer močno prizadela. Sedaj je ta panoga v močnem zagonu. Diver-zificirali smo poslovanje, se širili na druga področja, kar v tem času že daje rezultate," je dodal direktor družbe Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 3. marca 2023 Cirkulane • Nova predsednica DgB Tradicionalni dogodki ostajajo Društvo za oživitev gradu Bori (DgB) ima novo predsednico. To funkcijo je prevzela dolgoletna tajnica, od ieta 2020 pa tudi namestnica predsednice Mira Petrovič. Foto: Društvo za oživitev gradu Bori Mira Petrovič je postala nova predsednica Društva za oživitev gradu Borl. Društvo je sicer od leta 2016 vodila Sonja Golc, ki je konec lanskega leta nenadno umrla. Na nedavnem občnem zboru so se ji člani društva poklonili s posebnim filmom, ki govori o njenih številnih aktivnostih in prizadevanjih za oživitev gradu Borl. Že zastavljenim ciljem in projektom bo sledila tudi nova predsednica Mira Petrovič. Na novo so formirali tudi izvršilni in nadzorni odbor. »Odprtje in oživitev gradu ostaja naše poslanstvo in naša največja želja, zato bomo še naprej aktivno podpirali cirkulansko občino in njene dogovore z Ministrstvom za kulturo glede upravljanja gradu,« je poudarila Petrovičeva. V prihodnje si želijo sodelovati predvsem pri vsebinski pripravi dogodkov. Tako Javnemu zavodu Belana kot občini bodo pomagali pri oživljanju grajskega objekta. V programu dela ostajajo tudi tradicionalne prireditve in drugi dogodki. Člane društva je pozdravila tudi županja Antonija Žumbar, ki je povedala, da si na občini želijo čimprejšnji dogovor z ministrstvom. EK Ormož • Za šport več kot 400.000 evrov Precej denarja tudi za vzdrževanje Občina Ormož bo letos za sofinanciranje športnih programov, vzdrževanje in investicije v športno infrastrukturo namenila iz proračuna 416.500 evrov Na podlagi razpisa, ki je v tem trenutku še odprt, občina za izvajanje programov športa športnim društvom, klubom in drugim izvajalcem namenja približno 207.000 evrov, pri čemer je največ, 124.000 evrov, predvidenih za kakovostni in vrhunski šport. Medtem ko gre še enkrat toliko denarja, okoli 209.000 evrov, zlasti za vzdrževanje in investicije v športne objekte. Za gradnjo večnamenskega športno-izobraževal-nega centra v Ormožu načrtujejo 50.000 evrov. Nov fitnes na prostem in nakup otroških igral planirajo v Ivanjkovcih in v Veliki Nedelji. 77.000 evrov bodo dodelili občinskemu zavodu za turizem, kulturo in šport, in sicer za plačilo dela stroškov plače ter za vzdrževanje letnega in zimskega kopališča in dveh športnih dvoran (Hardek in Velika Nedelja). Medtem ko za plačilo najemnine strelišča v Centru Holermuos načrtujejo dobrih 16.000 evrov. MH Starše • Gradnja stanovanjske soseske Stanovanja za mlade družine Občina Starše načrtuje v Zlatoličju izgradnjo stanovanjske soseske. Na območju, velikem okoli 138 arov, bo glede na občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) prostora za deset individualnih stanovanjskih hiš, dva dvojčka in še dva večstanovanjska objekta. Svetniki so na nedavni seji OPPN tudi soglasno sprejeli. Gre za nepozidano območje zahodno od regionalne ceste Miklavž-Hajdina. Dostop do parcel bodo zagotovili z izgradnjo nove dovozne ceste. Ob regionalni cesti bosta umeščena dva dvojčka, v severnem delu pa je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih objektov z garažami v kleti. Poskrbljeno bo tudi za komunalno ureditev. Prav tako jim je uspelo pridobiti pozitivna mnenja vseh pristojnih institucij, tudi DEM. Župan Stanislav Greifoner je poudaril, da želijo na tem območju zagotoviti predvsem stanovanja za mlade družine. EK Žetale • Povišanje stroškov višje od letne inflacije Prevalitev stroškov na uporabnika je najlažja rešitev Osrednja tema februarske seje so bile seveda podražitve vode za skoraj tretjino in smeti za petino veljavne cene ter uskladitev proračuna z dejanskimi prihodki in odhodki. Povišanje cen so svetniki podprli s stisnjenimi zobmi, večjih sprememb pri proračunu pa ni zaslediti. »Povišali smo obseg denarja za društva v višini inflacije, torej za okrog 10 %. Zagotovo bi si društva zaslužila še več za svoje dejavnosti, vendar na koncu je treba uskladiti prihodke in izdatke,« je povedal župan Anton Butolen. Občina Žetale je tako kot druge podravske občine solastnik Komunalnega podjetja Ptuj, zato ji ni v interesu, da podjetje posluje z izgubo, je v uvodu pojasnil župan. Ob tem pa je priznal, da glede na druge dejavnosti podjetja ni (bilo) vedno jasno, ali se izguba ustvarja le na področju oskrbe z vodo ali kje drugje znotraj podjetja. Kljub pomislekom so svetniki podražitev podprli. »Prava vrednost vode se pokaže ob suši, ko lahko kljub pomanjkanju odpremo pipo in iz nje priteče voda,« je dejal Franc Vogrinc. Matjaž Kopše pa je dodal: »Liter vode v trgovini stane en evro, tukaj pa govorimo Občinski svetniki tudi tokrat soglasni o dobrem evru za kubični meter vode.« Razloge za dvig cen odvoza odpadkov je navedel tudi direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič, ki je izpostavil višje stroške predelave in obdelave odpadkov, goriva ter delovne sile. »21 od 25 delavcev smo zvišali minimalno plačo, čeprav si delavec, ki opravlja to delo, zasluži še veliko več. Nekateri občinski Foto: Mojca Vtič sveti to razumejo, drugi ne. Se pa soočamo z nenehnim prihajanjem in odhajanjem delavcev, saj ljudje ves čas iščejo ustreznejše delo za boljše plačilo,« je kadrovsko stisko orisal Lovrenčič. Predlog za povišanje trievrskega zneska na položnici za uporabnike s 120-litrskim zabojnikom za komunalne odpadke je prejel zeleno luč, Janez Vodušek pa je po sprejetih podražitvah razmišljal: »Razumem razloge za povišanje cen storitev, vendar če gledam na to s svoje perspektive, moram jaz kot kmet ob podražitvah iskati druge alternative ali pa propadem, medtem ko se Čisto mesto in Komunala opreta na višje cene za uporabnike.« Mojca Vtič Makole • Kratek seznam investicij za leto 2023 Kje najti 2.000 evrov za zborovodjo? Makolski proračun za leto 2023je skromen, predviden pri 2,4 milijona evrov; za primerjavo: v Podlehnikuje za milijon evrov obsežnejši. Investicije v Makolah, predvidene v letu 2023, je posledično mogoče prešteti na prste ene roke. Pol milijona evrov bo porabljenega za most, tri cestne odseke in sofinanciranje izgradnje ZD Slovenska Bistrica. Že lani oktobra so svetniki sprejeli predlog proračuna in vanj uvrstili obnovo mostu Va-roš (okrog 330.000 evrov), za asfaltiranje cest oz. druge investicije pa naj bi ostalo približno 100.000 evrov. Občinski svet je tako na zadnji seji potrdil obnovo treh cestnih odsekov Lorber-Ačko, Str. Mako-le-Pepelnak ter Dedni vrh-Babna lok z odcepom za Varišo vas. Na seji je bila izpostavljena tudi nuja po obnovi ceste Mostečno-Sestr-že. »Gre za plazovito območje, kar pomeni, da obnova ne bo stala le 100.000 evrov, ampak nekajkrat več. Na žalost ne moremo hkrati obnoviti mostu in omenjene ceste,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. Novi občinski svet kulturnejši od minulega Svetniki so potrdili še obseg financiranja športa in kulture. Viljem Proračunski žakelj je premajhen glede na potrebe društev in občanov. Foto: Mojca Vtič Mesaric, svetnik in predsednik PD Anice Černejeve, je opozoril na prenizko financiranje osrednjega kulturnega društva v občini. »Proračun prosvetnega društva ne zmore več kriti stroška za pe-vovodjo, ki letno znese več kot 2.000 evrov, kar je polovico našega proračuna.« Franci Skledar je opozoril, da se obseg sredstev za kulturo ni zvišal že vse od ustanovitve, čeprav sedaj deluje več društev na tem področju. Občina bo za programe ljubiteljske kulture namenila 13.000 evrov, od tega 9.000 evrov za programe kulturnih društev. Župan Franc Majcen pa je k točki še pripomnil: »Očitno smo v tem občinskem svetu bolj kulturni, v prejšnjem ni bilo tako. Kvečjemu se je predlagalo znižanje.« Slovenska Bistrica trd pogajalec Ravno zaradi iskanja nekaj 100 evrov v občinskem proračunu je svetnik Denis Plavčak predlagal, da bi se z občino Slovenska Bistrica na novo dogovorili glede sofinancira- nja medobčinskega redarstva in inšpektorata. »S Poljčanami plačamo tretjino stroškov te službe, čeprav predstavljamo skupaj le petino prebivalcev. To je preveč.« Direktor občinske uprave je povedal, da so že lani Slovenski Bistrici predlagali spremembo obračuna stroškov, ampak sosednja občina na to še ni pristala. »Z občino Slovenska Bistrica se je težko pogajati, še posebej o stvareh, ki niso v njihov prid.« Svetniki se s pojasnilom niso zadovoljili. Mojca Vtič Destrnik • Sofinanciranje kulture, športa in humanitarnosti Skoraj 30 tisočakov za društva Destrniški svetniki so razdelili denar, s katerim spodbujajo delovanje programov društev z različnih področij. Kulturi so tako namenili 4.800, športu pa 9.000 evrov, od tega 1.000 za interesno športno vzgojo otrok in 8.000 evrov za redno letno dejavnost športnih društev in rekreacijo. Največ denarja, 16.000 evrov, je v proračunu rezervirano za humanitarna in druga društva, ki niso registrirana kot kulturna ali športna. Za domača društva je v proračunu na voljo dobrih 14.000 evrov, 1.300 pa jih lahko dobijo tista izven občine. Dobrih 500 evrov vsako leto nakažejo tudi programu Mostovi, s katerim pomagajo reševati težave z odvisnostjo. Kot je znano, ga sofinancirajo socialno ministrstvo in občine znotraj ptujske UE. V občini Destrnik sicer deluje 15 društev in združenj. SD Sofinanciranju programov v kulturi so na občini Destrnik namenili 4.800 evrov. Foto: SD petek • 3. marca 2023 Politika Štajerski 5 Kidričevo • Kako seje na seji iskrilo zaradi ptujske komunale Ptujske cene vode ni bilo niti na dnevnem redu Tako kot v drugih spodnjepodravskih občinah so tudi v Kidričevem na februarski seji potrjevali nove cene vode, a le za del, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica. Predloga novih cen vode Komunalnega podjetja (KP) Ptuj župan Anton Leskovar medtem ni dal na dnevni red seje, saj se s skupnim elaboratom za vse občine ne strinja, temveč zahteva svojega za Kidričevo, kot jim to pripravi KP Slovenska Bistrica. Leskovar več kot očitno kaže naklonjenost bistriški komunali, kar utemeljuje s tem, da za tam vedo, kaj plačajo. Z vodstvom ptujske komunale pa so že nekaj let na bojni nogi. Pri potrjevanju novih cen oskrbe s pitno vodo se je med Kidričevim in KP Ptuj iskrilo že v 2019, ko Kidričani edini v regiji niso pristali na višjo omrežnino in jo še danes plačujejo 4,3 evra, drugi pa 5,8 evra. Zdaj je v potrjevanju nov cenik za vodooskrbo, ki v Kidričevem za KP Ptuj ni prišel niti na dnevni red seje. Sklep odbora za gospodarsko infrastrukturo je bil, da Občina Kidričevo zahteva svoj elaborat in ne skupnega, ki ga je Komunala Ptuj izdelala za vseh 23 občin na vodooskrbnem sistemu. Bojazen, da bi ostali brez vode, odveč Ker točke ni bilo na dnevnem redu, je bilo nekaj debate o ptujski komunali pri potrjevanju novih cen bistriške komunale, nekaj pa pri točki razno. Svetnica Eva Žunkovič je izrazila bojazen, da bi lahko zaradi nepotrditve novih cen ostali brez vode, župana pa tudi opomnila, da so se s kolegi Spodnjega Podravja na januarski seji kolegija dogovorili, da bodo potrdili enotno ceno za celo regijo. „Res smo se tako dogovorili, vendar je odbor elaborat zavrnil in predlaga svojega za Kidričevo. Cena, kot jo je izdelalo KP Ptuj, za pol leta glede stroškov elektrike temelji na cenovni kapici (torej okoli 200 evrov za mega-vatno uro), za drugo polovico leta pa na znesku okoli 400 evrov, iz obeh skupaj so naredili špricer. Vse Boris Kmetec, prvi z leve Županova pripomba, da na KP Ptuj dela svetnikov brat Ker Boris Kmetec v nadaljevanju seje ni imel več besede, je naslednji dan na župana, svetnike in na seji navzoče medije naslovil pismo. Županovo pripombo, da Komunalo zagovarja, ker tam dela njegov brat, je ocenil kot neprimerno. „Nikogar ne zagovarjam, to je daleč od resnice. Resnica je samo ena in to je skrb za naše občane, da bodo lahko pili neoporečno vodo ter imeli čim manj izgub vode in s tem nepotrebnih dodatnih stroškov. Na odboru za gospodarsko infrastrukturoje direktor KP Janko Širec jasno povedal, da ob tej ceni priznane omrežnine enostavno ni mogoče vlaganje v obnovo in bo lahko šlo le za interventna popravila. Kako bomo to povedali občanom ob morebitnem vdoru fekalij v vodovodni sistem, ki bodo posledica neobnove vodovodnega sistema?" je v elektronski pošti med drugim zapisal Kmetec. Tadej Strmšek je vprašal, zakaj v Zgornjih Jablanah iz sistema občasno priteče tako klorirana voda, da ni pitna. Predstavnica KP Slovenska Bistrica je odgovorila, da je razlog v tem, ker sistem ni krožen in se na koncu linije ustvari žep, zato je potrebno izpiranje. „Naši vzdrževalci so na terenu, treba jih je obvestiti in se to lahko takoj sanira." nikih. Če pa je višina omrežnine 4,3 evra, pa je to pač drugače," je razmišljal Kmetec in posvaril, da bi zaradi nevlaganj lahko prišlo do vdora fekalij v vodovodni sistem. Meni tudi, da bi bilo digitalne štev- napovedi kažejo, da se bo elektrika pocenila, zakaj bi mi sedaj potrjevali cene na teh predpostavkah. Pojasnjeno nam je bilo, da če bo cena previsoka, bi preplačilo uporabnikom vrnili. Pa vsi vemo, kako je bilo pred leti s preplačano ekološko takso. Šlo je za milijon evrov, ki jih je KP Ptuj pretopilo v svoj kapital. Toliko o vračanju uporabnikom ... Brez skrbi, brez vode ne bomo ostali," je razložil Leskovar. Sistem podhranjen zaradi prenizke omrežnine? Boris Kmetec je stopil v bran ptujski komunali in dejal, da ob znesku omrežnine 4,3 evra vlaganj v omrežje pač ne more biti. „Če pobiraš omrežnino 6,13 evra, kot je to pri KP Slovenska Bistrica, in smo jo danes vnovič potrdili, potem se lahko pohvališ z vlaganji in vgradnjo digitalnih števcev pri vseh uporab- Cena bistriške komunale za pol leta Komunala Slovenska Bistrica je ceno vodarine (m3 vode) z dosedanjih 72 dvignila na 87 centov. Predlog Komunale Ptuj je dvig cene z 79 centov na 1,2 evra, vendar tega kidričevski svetniki na seji niso obravnavali. Bistriško ceno so potrdili brez posebnih pripomb, pri mesečni porabi 12 m3 vode bo znesek na položnici višji za 1,9 evra. Predstavnica KP Slovenska Bistrica Jožica Dobaj je pojasnila, da so preračun cen v elaboratu pripravili za obdobje, ko velja cenovna kapica. „Kaj bo poleti, ne vem. Projekcije kažejo na znižanje cen elektrike, trudili se bomo pridobiti najnižjo možno ceno. Lani smo z dobavitelji sklepali kvartalne dogovore." ce zaradi njihove učinkovitosti treba vgraditi tudi v delu občine, kjer pitno vodo zagotavlja KP Ptuj. Župan Leskovar je pojasnil, da je KP Ptuj v 2019 dvignila izključno tisti del omrežnine, ki predstavlja njen prihodek - iz naslova zamenjave števcev. Ker se v Kidričevem s tem niso strinjali, dviga omrežnine niso potrdili. O sedanji podražitvi vode, ki je v celoti prihodek KP, pa Leskovar poudarja: „Naj nam razložijo, kako so naračunali strošek dela, ki se dviguje z milijona na milijon evrov in pol, ter zakaj takšno povišanje električne energije. Očitate nam, da se ne obnavlja sistem, ki ga upravlja KP Ptuj. To je zato, ker nimamo enega predloga od njih, kaj bi morali nadomeščati in posodabljati. Dobimo pa vsako leto predloge iz KP Slovenska Bistrica, zato je tisti del vodovoda neprimerno v boljši kondiciji kot v delu, ki ga upravljajo Ptujčani. S Ptuja dobimo samo predloge, ki se navezujejo na črpanje vode. Svoj elaborat hočemo imeti, ker želimo izračun svoje omrežnine," je povedal Leskovar. Mojca Zemljarič Foto: MZ Dornava • Svetniki proti višjim cenam vode »Bomo samo dvigovali roke za podražitve?!« Svetniki občine Dornava 49-odstotnega dviga cen vodarine na seji minuli četrtek niso potrdili. Poudarili so, da je dvig cene v tako visokem deležu neupravičen. Razumeli bi 20-odstotno podražitev, medtem ko na podražitev 49 odstotkov pač ne morejo pristati, so sklenili. Na koncu razprave niso niti izglasovali pogojnega sklepa, da bi podražitev v njihovi občini obveljala, če bi jo potrdile vse ostale občine, vključene v ptujski vodo-oskrbni sistem. Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo tako s predlogom za višjo ceno vode očitno moralo na dornavski občinski svet priti še enkrat. Vodji operative v KP Ptuj Radu Veku svetnikov z argumenti o višjih stroških na dejavnosti, med katerimi je temeljni cena elektrike, ni uspelo prepričati. „Od zadnjega elaborata (2019) so zrasli stroški dela, materialov, energije. S ceno, kot je trenutno, nam stroškov na dejavnosti ne bo uspelo pokrivati, hitro bi lahko postali nelikvidni, mesečna izguba bi lahko znašala 100.000 evrov," je dejal Vek. Po- vedal je tudi, da so bile dosedanje cene oblikovane na ceni elektrike 52 evrov za megavatno uro, nova cena elektrike je nekaj čez 400 evrov. Na razpis za dobavo elektrike se je prijavil samo en ponudnik in drugega kot podpisati pogodbo, ki je sklenjena za celo leto 2023, jim po Vekovih besedah ni preostalo. Zanimivo pa je, da so Ormožani zadevo lahko uredili drugače. Tamkajšnja komunala, ki je v špici divjanja cen elektrike konec lanskega poletja res ostala brez dobavitelja, saj na ceno 900 evrov za megavatno uro, kot jim je bila ponujena na razpisu, ni hotela pristati. Nato so se odločili za mesečni odkup, da se z visoko nabavno ceno niso obvezali za daljše obdobje. Dvigu cen, kot jih je predlagalo KP Ptuj, so jasno oporekali trije člani dornavskega svetniškega zbora (Marko Mernik, Jože Bru-men in Srečko Kondrič). „Višje cene za odpadke, vodo in kanalizacijo pomenijo dodatnih 14 evrov na položnicah naših občanov. Razumem, da se vse draži, ne morem pa razumeti predloga za tako visoko podražitev, kot je predlagana za vodo. Mar je res treba občane obremeniti na polno?" je poudaril Kondrič. Podobno je razmišljal Brumen: „Ne vem, kam to pelje. Bomo mi samo tukaj sedeli za to mizo in dvigovali roke za podražitve? Dopuščam 20-odstotni dvig cene, ne pa 40- ali večodstotnega. Ko ustvarjate dobičke, nikoli ne pridete in tega ne poveste. Tudi niste prišli, ko sta bili nafta in elektrika poceni. Mi pa samo s cenami Foto: MZ Predstavnik KP Ptuj dornavskih svetnikov s svojimi argumenti ni prepričal, zato višjih cen vode niso potrdili. gor, kam to pelje ..." Mernik je predlagal, naj se s podražitvijo počaka, ker se bodo cene na trgu elektrike prej ali slej morale stabilizirati. „500 evrov za megavatno uro, to ne more vzdržati, ker ni realno. Če se bo to nadaljevalo, lahko v letu ali dveh propade cela država. Predlagam, da se izdela detajlni preračun, ker je to vse prenapihnjeno." Rado Vek je pojasnil, da je KP Ptuj ceno 400 evrov za megavatno uro dobila na razpisu, sklenjena je pogodba, elektriko so dolžni plačevati. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bi ostali brez elektrike, občani pa posledično brez vode. Ta argumentacija sicer ne vzdrži, kar dokazuje ormoška komunala. Epilog debate je bil, da svetniki višje cene za oskrbo s pitno vodo niso potrdili. MZ 6 Štajerski V središču petek • 3. marca 2023 Podravje, Slovenija • Rast števila prebivalcev zaradi priseljevanja tujcev, integracija pa ne teče gladko Letno se v Slovenijo priseli za pol Ptuja ali cel Danes v Sloveniji živi 181.000 tujih državljanov, ki prihajajo izven držav Evropske unije. Največ se jih je priselilo v obdobju zadnjih pet let, ko jih je prišlo 61.000, kar pomeni povprečno letno okoli 12.000. Za ilustracijo, kaj številka pomeni: to je polovica prebivalcev mestne občine Ptuj, celotne občine Ormož ali pa vsi prebivalci občin Markovci, Gorišnica in Hajdina skupaj. Toliko tujcev se letno priseli v Slovenijo. Pred 15 leti je v Sloveniji prebivalo 67.000 tujcev, od takrat do danes je njihovo število zraslo za 114.000. Medtem se je število državljanov Republike Slovenije zmanjšalo za 30.000; v 2008 je bilo v Sloveniji živečih slovenskih državljanov 1.964.062, danes jih je 1.929.532. Med tujci, ki bivajo v Sloveniji, je največ državljanov Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da se povečuje tudi prihod tujcev iz držav severne Afrike in Azije. V minulem desetletju se je število izdanih dovoljenj za prebivanje državljanom severnoafriških držav povečalo za 160 odstotkov, državljanom z območja Azije za 141 odstotkov. Glavnina tujcev v Slovenijo prihaja zaradi zaposlitve, v letu 2022 jih je dovoljenje za začasno bivanje zaradi razloga zaposlitve imelo 59.000.17.000 dovoljenj so državni organi izdali družinam tujih delavcev (ženam in otrokom), 6.150 je bilo tujih študentov, 1.400 dovoljenj je država izdala tujcem, katerih partnerji so slovenski državljani. Število tujih delavcev strmo raste Število dovoljenj za začasno bivanje zaradi zaposlitve zadnje desetletje strmo raste. V 2013 je Foto: Sta/M24 Slovenija rast števila prebivalcev z 2.027.000 v 2008 na 2.110.000 v 2022 beleži na račun priseljevanja tujcev. država tujcem za delo in bivanje izdala 18.000 dovoljenj, pred petimi leti 42.000, predlani 51.000 in lani 59.000. Razlog za intenzivnejši prihod tujcev tretjih držav v Slovenijo je med drugim pomanjkanje delovne sile na slovenskem trgu dela. Vse več je podjetij, ki delavcev v domačem okolju ne dobijo, zato si pomagajo s tujci. Zaposlovanje tujcev je v glavnem značilno za gradbeni sektor, delo v proizvodnji (živilska, kovinska in še katera industrija), storitvene dejavnosti (na primer čiščenje), vse več je zaposlovanja tujcev v dejavnosti socialne oskrbe, zlasti domovih upokojencev. GZS za poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev Marsikatera branža brez tujih delavcev več ne bi bila operativna. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) si predvsem želijo, da bi se lahko postopki zaposlovanja tujcev poenostavili in pohitrili. To pa pomeni, da bi se priseljevanje tujcev še intenziviralo. „Dejstvo je, da v Sloveniji določenih delovnih Število tujcev v Sloveniji je v zadnjih 15 letih zraslo za 114.000, medtem ko se je 30.000 zmanjšalo. mest ne moremo zapolnjevati z lastno delovno silo, zato nujno potrebujemo delavce iz tujine, tako nizko- kot tudi visokokvalificirane. Poleg tega določene dejavnosti potrebujejo delavce s specifičnimi znanji, ki jih naš izobraževalni sistem ne izoblikuje. Trenutna ureditev zaposlovanja tujcev odvrača in otežuje preseljevanje usposobljenih delavcev iz tujine v Slovenijo, predvsem zaradi dolgotrajnosti in kompleksnosti postopkov," so poudarili na GZS in pozdravili predlog zakonskih sprememb, ki bi omogo- čale hitrejše in enostavnejše zaposlovanje tujih delavcev. Delež tuje delovne sile v Sloveniji nad povprečjem Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je povedal, da pomanjkanje delovne sile ni značilno le za slovenski trg, ampak je tudi evropski problem. „V Sloveniji smo z 12-od-stotnim deležem tuje delovne sile nad evropskim povprečjem. Tuji državljani predstavljajo pomemben prispevek h gospodarski rasti. Za- Spodnje Podravje • Razmerja med plačami ravnateljev in učiteljev so neustrezna Cel kup ravnateljev ima nižje plače kot učitelji Ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter različnih vzgojnih zavodov zahtevajo višje plače. Trenutno so uvrščeni v razponu od 47. do 53. plačnega razreda, od prvega aprila se bodo pomaknili za en razred višje. Med drugim opozarjajo na vedno večja plačna nesorazmerja, kijih je še dodatno poglobil dvig minimalne plače. Sistem je postavljen tako, da ima cel kup ravnateljev nižje plače kot učitelji. Odgovornost do otrok in zaposlenih ter obseg dela pa sta vsako leto večja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že več let opozarja na ugotovljene anomalije oz. neustrezno vrednotenje dela ravnateljev javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pred dvema letoma so celo predlagali vladi, da se direktorji zavodov s področja vzgoje in izobraževanja uvrstijo v razponu od 52. do 56. plačnega razreda, vendar niso bili uspešni. V zadnjih petnajstih letih so se glede na dostopne podatke razmerja v vzgoji in izobraževanju porušila predvsem v škodo ravnateljev. Leta 2004 je bila plača ravnatelja v najvišjem plačnem razredu za 45 odstotkov višja od najvišje uvrščenega učitelja svetnika, v letu 2008 se je ta delež znižal na 30, letos pa znaša samo še 20 odstotkov. Tudi razmerje med minimalno in ravna-teljevo plačo je vse manjše. Plača osnovnošolskega ravnatelja je bila leta 2008 5,8-krat višja od minimalne plače, zdaj je trikrat višja. Plača ravnatelja šolskega centra je bila leta 2008 6,4-krat višja od minimal- ne plače, zdaj je 3,3-krat višja. Če bi upoštevali inflacijo, bi se morala plača osnovnošolskih ravnateljev zvišati za 28,26 odstotka in plača ravnateljev šolskih centrov za 33,34 odstotka. Razmerje med minimalno in ravnateljevo plačo bi moralo biti vsaj 1:4 Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev zato predlaga, da bi bila izhodiščna plača pomočni- Ravnatelji šol opozarjajo na plačna nesorazmerja. k Delo ravnateljev po njihovem prepričanju ni ustrezno ovrednoteno. ka ravnatelja en plačni razred nad plačo najvišje umeščenega učitelja, plača ravnatelja pa en plačni razred nad najvišje umeščenega pomočnika. Prav tako si prizadevajo, da bi se razmerje med minimalno in ravnateljevo plačo z 1 : 3 popravilo na vsaj 1 : 4,5. Plačna razmerja med najnižjo in najvišjo plačo bi morala po mnenju Ministrstva za vzgojo in izobraževanje veljati v celotnem javnem sektorju. »Po grobi oceni razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ne bi smelo presegati razmerja 1 : 3,5 oziroma 1 : 4, nedvomno pa bi bilo treba postaviti ustrezno razmerje med ravnatelji in strokovni- mi delavci (učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji ...),« so zapisali. Učitelj v nazivu svetnik je trenutno lahko uvrščen v 46. plačni razred, učitelj razrednik v nazivu svetnik v 47. plačni razred, pomočnik rav- Zaključeni mandati ravnateljev osnovnih šol od 1.1. 2020: Zaključeni mandati skupaj 174 Upokojitev ob izteku mandata 24 Upokojitev/predčasni zaključek mandata 46 Ravnatelj/ica 1 mandat 4 Ravnatelj/ica 2 mandata 12 Ravnatelj/ica 3 mandate in več 22 Odstop/razrešitev na lastno željo. 33 Razrešitev 3 Razrešitev v. d. ravnatelja/imenovanje ravnatelja 24 Ni opravil ravnateljskega izpita 1 Umrl 3 Foto: CG Foto: CG Vir: MIV petek • 3. marca 2023 V središču Štajerski 7 Ormož tujcev Foto: Bobo/M24 število državljanov Republike Slovenije za radi nizke stopnje brezposelnosti se bo pomen tujcev na našem trgu dela srednjeročno še bolj povečal." Intenzivno zaposlovanje tujcev v državah EU je kadrovski bazen na območju nekdanje Jugoslavije že dodobra izpraznilo. Zato se delodajalci vse bolj ozirajo za delovno silo iz azijskih držav, med drugim Filipinov, ki so postali eden največjih izvoznikov delovne sile. Po podatkih konzulata je v Avstriji zaposlenih že več kot 40.000 delavcev filipinskega porekla, s poenostavitvijo postopkov zaposlovanja je vrata filipinskim delavcem odprla tudi Hrvaška. V bistriški osnovni šoli 20 % učencev tujcev Nemalokrat je tako, da najprej v državo pride oče, ker dobi delo, nato pripelje še družino. Otroci tujcev imajo v Sloveniji enako pravico oz. obveznost vključevanja v osnovno in srednjo šolo kot otroci slovenskih državljanov, so navedli na občini Slovenska Bistrica. V njihovem Vrtcu Otona Župančiča vpis otrok priseljencev narašča, v letu 2022 jih je bilo 59. Od 465 učencev na 2. Osnovni šoli v Slovenski Bistrici je bilo v lanskem šolskem letu 20 odstotkov oziroma 92 učencev tujcev, največ s Kosova (71). Na OŠ Pohorskega odreda jih je bilo osem odstotkov (62 otrok), od teh je bilo Kosovcev 55. Učenje slovenščine jim je španska vas Za otroke tujcev imajo v bistriških šolah zaposleno učiteljico, ki jih posebej uči slovenskega jezika, učno pomoč za te učence organizirajo tudi med počitnicami. Na občini ugotavljajo, da starši s šolo glede otrokovega izobraževanja ne sodelujejo redno, nimajo vpogleda v njegovo znanje, so neodzivni in ne razumejo slovenskega jezika. „Treba jih je večkrat vabiti, tudi po pošti, da se udeležijo govorilnih ur," so Bistričani navedli v poročilu, ki ga je obravnaval tudi občinski svet. Foto: CG Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar: „Kljub našim prizadevanjem se nekateri dijaki slabše integrirajo, kar se kaže v resnejših težavah pri sporazumevanju tudi po več letih bivanja v Sloveniji." Ena večjih težav je neznanje slovenskega jezika pri starših. Tako se otroci večino naučijo v šoli, saj jim doma ne znajo ali ne zmorejo pomagati. „Čeprav so tudi izjeme, ko učenec doseže zelo lep učni uspeh," so dodali na občini. Opozorili so še, da so otroci staršem nemalokrat prevajalci, tudi pri obisku zdravnika. Tisti dan otrok v šoli manjka. Na ŠC Ptuj 52 dijakov tujcev, med njimi tudi Iračan V Šolskem centru (ŠC) Ptuj se trenutno šola 52 dijakov tujcev: 20 jih je na Elektro in računalniški šoli, po 16 pa v Strojni šoli ter Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK). Večina med njimi so državljani BiH (27), 11 jih je s Kosova, šest je Ukrajincev, štirje prihajajo iz Severne Makedonije, dva iz Srbije, po enega dijaka imajo iz Iraka in Češke. Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar je pojasnil, da bi dijake tujce lahko razdelili v dve kategoriji. Tiste, ki so že nekaj let v Sloveniji in se v srednjo šolo vključijo s končanim 9. razredom v slovenski osnovni šoli, in na tiste, ki pridejo v Slovenijo s tujim spričevalom, nekateri tudi sredi šolskega leta. „Družine se največkrat preselijo zaradi želje staršev po boljšem življenju v Sloveniji in boljši izobrazbi za otroke. Najstniki tako za seboj pustijo svojo šolo, prijatelje in razširjeno družino, kar je za njih, še posebej v obdobju odraščanja, lahko zelo stresno. Za dijake, ki pridejo s tujim spričevalom, šola opravi nostrifikacijo in v skladu z zakonodajo za njih orga- Neznanje jezika in kulturne razlike „Pri vključevanju tujcev v naše okolje sta največji težavi neznanje slovenskegajezika in kulturne razlike. Priseljeni tujci tudi ne izkazujejo potrebe po integraciji v lokalno okolje. Načrtovanje in izvajanje migracijske politike je v pristojnosti državne uprave, lokalna skupnost nima nikakršnih zakonskih pristojnosti, da bi lahko v svojem okolju vplivala na obseg priseljevanja tujcev. Glede na težave, ki se izkazujejo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvenih ustanovah, v upravnih zadevah in ostalih situacijah zaradi neznanja slovenskegajezika ter kulturnih razlik, mora država aktivno pristopiti k sprejetju zakonskih predpisov, ki bodo uredili ta področja," so opozorili na občini Slovenska Bistrica. „Opaža se nacionalizem, sovraštvo in s tem tudi spori med različnimi nacionalnostmi, kar otroci slišijo in vidijo od odraslih. Fantje se popoldne po nacionalnosti zbirajo v skupine, na različnih lokacijah v mestu, tudi v parku, poslužujejo se nasilnih ravnanj (grožnje, pretepi in uničevanje stvari)," so dodali v poročilu, ki gaje lani obravnaval bistriški občinski svet. nizira intenzivni tečaj slovenščine za tujce. Vključimo jih v program, ki je najbližje njihovemu dosedanjemu izobraževanju ali želenemu, če so osnovnošolsko izobraževanje zaključili v svoji državi. Tudi v tem šolskem letu smo organizirali intenzivni tečaj slovenščine za tujce za tri dijake ŠC Ptuj in za tri dijake Gimnazije Ptuj. Tečaj je za dijake obvezen in brezplačen. Pripada vsem dijakom, katerih materni jezik ni slovenski, v prvem letu njihove vključitve v srednješolsko izobraževanje." Direktor Mlakar pravi, da se dijaki tujci praviloma dobro prilagodijo novemu okolju, razmeram in jeziku ter sošolcem. „Inte-gracija poteka hitreje, če doma vsaj en družinski član govori slovensko ali je v procesu učenja slovenščine aktiven. Sicer se dijaki med seboj pogovarjajo tudi v angleščini." Mojca Zemljarič Foto: FB Ivanka Korez Ravnatelj bi moral imeti najmanj pet plačnik razredov višjo plačo Ravnatelji ptujskega območja se niso opredelili do razmerja med minimalno plačo in plačo ravnatelja. Vladna stran je v svojih izhodiščih kot cilj predlagala razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju 1 proti 7. »Bolj skrb vzbujajoče za nas je razmerje med plačo učitelja svetnika in ravnatelja male šole. Na manjših šolah sta oba uvrščena v isti plačni razred (47.), a je učitelj upravičen še do dodatkov, ravnatelj pa ne. Na večini šol učitelji svetniki, ki so tudi razredniki, prejemajo višje neto izplačilo kot ravnatelji. Zato si želimo, da bi se razmerje tu spremenilo. Ravnatelj bi moral imet najmanj pet plačnih razredov višjo plačo, kot je izhodišče za učitelja z najvišjim nazivom in z vsemi dodatki, ki mu pripadajo,« je poudarila Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja. natelja v nazivu svetnik pa v 48. plačni razred. Z uvedbo četrtega strokovnega naziva višji svetnik, ki bo začel veljati 1. septembra letos, pa bodo strokovni delavci v teh nazivih brez ustrezne korekcije razpona plačnih razredov ravnateljev uvrščeni višje kot ravnatelji. »To je povsem očitna anomalija, ki je ne bi smeli spregledati. Razmerja med plačami ravnateljev in strokovnih delavcev so neustrezna in jih je treba urediti v okviru prenove plačnega sistema. Enako velja glede plačila dodatkov. Spodnjo mejo razpona plačnih razredov ravnateljev bi bilo treba ustrezno dvigniti na način, da bi se vzpostavilo ustrezno razmerje do najvišje uvrščenih strokovnih delavcev in pomočnikov ravnateljev v nazivu svetnik oz. z uveljavitvijo novega naziva - višji svetnik,« so pojasnili na MIV, kjer načeloma ne podpirajo uvajanja kriterija strokovnega naziva za uvrščanje v višji plačni razred. V skladu z veljavno uredbo je uvrstitev ravnatelja v plačni razred trenutno odvisna predvsem od števila oddelkov, učencev, programov, podružnic in organizacijskih enot. »Celotni sistem stoji pred izzivom, na kakšen način objektivno in korektno prepoznati delovno uspešnost in kakovost ravnateljevega dela ter jo ovrednotiti z uporabo ustreznih evalvacijskih instrumentov.« Tudi ravnatelji bi morali biti upravičeni do dodatkov Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, je ob tem poudaril, da bo treba premisliti glede dodatkov in upoštevanja nazivov. »Želimo si, da bi prenova sistema plač v javnem sektorju ravnateljem prinesla možnost za dodatke k plači. S tem korakom bi rešili vprašanja glede strokovnih nazivov pa tudi specifičnosti šol. Ravnatelj ne more biti plačan samo zaradi svoje odgovornosti, ampak tudi zaradi količine dela,« je povedal Pečan in dodal, da bi se plače morale zviševati vsem skupinam v javnem sektorju in ne samo eni. V nasprotnem primeru je sistem nepravičen. Kot primer je navedel plače učiteljev, ki so se v zadnjih letih v primerjavi z ravnateljskimi krepko povišale. Zaradi nerešenega statusa ravnateljev (neustrezno plačilo, zaposlitev za določen čas, neugodnega položaja ravnateljev manjših šol, postopkov imenovanja) je ta funkcija vse manj zaželena. V zadnjih treh letih je z ravnateljskega Povprečna plača ravnateljev osnovnih šol glede na velikost • manjše šole: 3.000 evrov • srednje velike šole: 3.500 evrov • velike šole: 4.000 evrov V novembru 2022je sicer najnižja izplačana plača osnovnošolskega ravnatelja znašala 2.864,87 evra in najvišja 4.204,06 evra bruto. Podobne so številke za srednješolske ravnatelje, kjer je znašala najnižja plača 2.864,87 evra in najvišja 4.318,42 evra bruto. mesta na lastno željo odstopilo 33 oseb. Med razlogi za ta korak je tudi izgorelost. Pritiski so namreč veliki, vse večje težave pa predstavlja tudi kadrovska kriza v šolstvu. Glede na podatke naj bi primanjkovalo med 4.000 in 5.000 učiteljev, kar je precej več kot zdravnikov, vendar se zaradi tega prav nihče ne obremenjuje. V Zvezi ravnateljev in pomočnikov ravnateljev se zato zavzemajo, da bi se učna obveznost ravnateljev prepolovila, tudi manjšim šolam pa bi morali omogočiti en delež pomočnika. Estera Korošec Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 3. marca 2023 Sveti Tomaž • Bo dokumentacija za milijonski projekt obstala v predalu? 1001 upravičen pomislek pred gradnjo kolesarske steze Na Ormoškem razmišljajo o izgradnji kolesarske steze od ormoške vasi Sodinci do tomaževskih Savcev. V Sv. Tomažu projekt načeloma podpirajo, a imajo pri tem kup pomislekov. Poleg tega, ali se bodo lastniki zemljišč strinjali z umestitvijo kolesarke, ki bi ponekod »letela« po njihovih vrtovih, jih skrbi tudi, ali bo občina sploh zmogla tako zajeten finančni zalogaj, za katerega bi poleg evropskih slabih dveh milijonov morali zagotoviti še okoli 570.000 evrov lastnih sredstev. Tomaževski svetniki so na zadnji seji na mizo dobili projektno dokumentacijo (DIIP) za izgradnjo kolesarske steze na relaciji Sodinci-Savci, s katero bi povezali obe ob- čini. Okoli 6,6 km odsek je ocenjen na približno 2,7 milijona evrov, pri čemer računajo na pridobitev 1,9 milijona evrov evropskega denarja. Kljub temu pa bi morali obe ob- Foto: Sta/M24 Občina bo organizirala sestanek z občani Daje eno največjih vprašanj prav to, ali bodo poleg drugih naložb zmogli tudi ta zajeten projekt, so prikimali svetniki, na drugi strani pa izpostavili, da bi bilo škoda, če ne bi izkoristili evropskega denarja. Ob koncu so sklenili, da bodo o tem najprej povprašali lastnike zemljišč, kjer naj bi potekala načrtovana kolesarka. Od tega naj bi bilo odvisno, ali bodo začeli z izgradnjo ali ne. Občina tako v kratkem na to temo načrtuje sestanek z občani, ki bijih gradnja nove kolesarske povezave najbolj prizadela. čini skupaj zagotoviti še dodatnih dobrih 800.000 evrov - od tega tomaževska okoli 570.000 evrov. Župan Mirko Cvetko je v uvodu poudaril, da EU podpira gradnje kolesark in da je mogoče pridobiti do 70 % sofinancerskega denarja, toda: »Treba je vedeti, da naša občina prispeva levji delež lastnega denarja. Poleg tega je treba kolesarko umestiti v prostor. Potrebujemo približno petmetrski pas, kajti ta ne sme potekati po obstoječi cesti, temveč mora biti ločena z vmesnim zelenim pasom. Zlasti pri vaseh Bratonečice in Sejanci sem precej skeptičen, ali se bodo tam prebivalci strinjali, da ta teče dobesedno po njihovih vrtovih oz. ohišnicah. Pred očmi pa je treba imeti tudi dejstvo, kako bomo uredili staro šolo v centru občine, ki vidno razpada in katere obnova je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Če si privoščimo še eno tako obsežno investicijo, se bojim, da se bomo zakreditirali in da bo ostalo zelo malo sredstev za druge naložbe oz. potrebe naših občanov - od gradenj manjših cestnih odsekov do potrebnih obnov lokalnih cest.« Kot je še povedal, skupaj s sosednjima občinama sodelujejo še v drugi fazi obnove vodovoda v skupni vrednosti okoli 10 milijo- »Če si privoščimo še eno tako obsežno investicijo, se bojim, da se bomo zakreditirali in da bo ostalo zelo malo sredstev za druge investicije oz. potrebe, s katerimi se naši občani konkretno srečujejo,« je med drugim razmišljal tomaževski župan Mirko Cvetko. nov. Če bodo uspešni pri pridobitvi evropskega denarja, bi tudi pri tem morali zagotoviti lasten del; ta bi zanje znašal od 800.000 do 900.000 evrov. Še veliko drugih potreb »Mislim, da je še veliko cest v razsutem stanju, ki bi jih bilo treba pred tem urediti, bi pa seveda bila dobrodošla tudi ta kolesarska steza,« je razmišljala svetnica Sonja Štuhec. »Imam več dilem, ki ste jih že izpostavili. Od tega, kam kolesarko umestiti, da ne bo preveč posegla v življenja ljudi, kdo bo to pot sploh uporabljal, kajti rekreativni kolesarji so kljub kolesarski poti še vedno na cestišču, ter navsezadnje, kaj to pomeni glede sposobnosti izvajanja drugih investicij. Zares se težko danes odločimo, ali iti v to ali ne,« se je strinjala Lea Majcen Bra-tuša. Mirko Lovrec pa je izpostavil, da je po drugi strani treba iti z razvojem naprej in da bi morda bila pot zanimiva tudi s turističnega vidika, saj gre mimo savskega ribnika, obenem pa bi uredili tudi makadamsko cesto ... »Če bi bila na razpolago neomejena sredstva, sem za. Sicer pa, kolikor je videti po okoliških občinah, kolesarke do sedaj niso najbolj zgledno zgrajene, saj so prekinjene oz. niso povezane - ponekod so, potem jih spet ni,« je še opozoril. Monika Horvat Foto: MH Lenart • Šolski prizidek dražji za 600.000 evrov Razlika v breme proračuna Ker so prostori lenarške osnovne šole že nekaj časa pretesni za vse nadobudneže, ki tam nabirajo znanje za prihodnost, saj njihovo število narašča, so na občini pripravili projekt širitve. Foto: Cucek arhitekti Zaradi inflacije se je gradnja dva tisoč kvadratnih metrov lenarškega šolskega prizidka podražila skoraj za petino. Pouk zato poteka tudi na nadomestni lokaciji - v stari šoli, na občini pa so za širitev matične šole prilagodili prostorske akte, dali izdelati idejni načrt za prizidek in zanj tudi kupili dve dodatni parceli. Pred dvema letoma so se s projektom prijavili na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje tega finančno zahtevnega zalogaja in si zagotovili nekaj več kot 1,8 milijona evrov državnih sredstev. Po tedanji investicijski dokumentaciji je bil prizidek ocenjen na nekaj manj kot 3,2 milijona evrov, zaradi visoke inflacije pa se je medtem krepko podražil, in sicer skoraj za petino oziroma 600.000 evrov. Breme podražitve bo padlo izključno na »občinske rame«, saj višina sofinanciranja ostaja enaka, torej za gradnjo država ne bo primaknila niti centa več, ampak bodo razliko pokrili iz občinskega proračuna, torej dobrega 1,9 milijona evrov. Kar obenem pomeni, da se je porušilo tudi razmerje sofinanciranja, saj se je to glede na skupno ocenjeno vrednost s prvotnih 80 odstotkov upravičenih stroškov znižalo. V prizidku, ki ga je projektiral domači arhitekt Črtomir Čuček, bodo na dobrih dva tisoč kvadratnih metrih zgradili dodatnih devet učilnic prve triade, štiri specializirane učilnice, prostor za druženje, jedilnico, knjižnico s čitalnico, garderobe, prostore za učitelje in druge servisne prostore. SD Sv. Trojica • Zamenjali izvajalca za del kolesarke Molk o razlogih za kratek stik Ker leži občina Sveta Trojica na križišču osrednjih Slovenskih goric, bo dobesedno prepredena s kolesarskimi potmi, temu ustrezen pa je tudi finančni delež, ki so ga morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Sredi aprila naj bi bila zaključena kolesarska pot, ki poteka od Lenarta proti Zg. Porčiču do sosednjega Cerkvenjaka, kmalu se začenja izgradnja v Zg. Senarski. Država bo dodala kolesarsko povezavo od Radehove skozi krožišče do Zg. Se-narske, prejšnji petek pa je župan David Klobasa podpisal pogodbo še za izgradnjo dela trase 5 na relaciji Lenart-Cerkvenjak-Trnovska Kot je znano, kolesarska mreža na območju ORP Slovenske gorice zajema deset občin, vodila pa bo v štiri smeri. Projekt koordinira Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG), komunikacija med občinami, projektiranje, pridobivanje soglasij za zemljišča in sama gradnja pa so vsaj na videz potekali brez večjih zapletov. A očitno ni povsem tako, kar dokazuje dejstvo, da je Klobasa lani jeseni začasno ustavil aktivnosti za trojiški del trase in odpovedal pogodbo že izbranemu izvajalcu - mariborskemu PGGH, ki dokončuje kolesarko proti Oseku. Pred dnevi je tako podpisal pogodbo z novim izvajalcem - pomurskim Pomgradom, ki bo 3,8 kilometra dolg odsek po občini Sveta Trojica gradil samostojno, torej mimo koordinacije ORP Slovenske gorice. Župan David Klobasa in član uprave Pomgrada Boris Sapač sta v avli kulturnega doma podpisala pogodbo za trojiški del kolesarske povezave Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas. Kje natančno se je zalomilo oziroma kaj je botrovalo, da sta šla Lenart in Sveta Trojica za prej skupno traso v ločene razpise, nista želela komentirati ne Klobasa ne njegov lenarški kolega Janez Kramberger. Poldrugi milijon evrov vrednainvesticija »Lahko rečem le, da je bilo lansko leto zelo burno in da sem vesel, da nam je uspelo stvar pripelja- ti do podpisa pogodbe s Pomgra-dom, ki je, sem prepričan, zanesljiv partner, in da bomo do konca maja, ko se izteče rok, kamenčke trojiške kolesarke zložili skupaj ter dobili načrtovano kolesarsko mrežo. To se je namreč še pred nekaj meseci zdelo težko verjetno,« je dejal Klobasa. Pogodba je vredna skoraj poldrugi milijon evrov, od tega bosta slab milijon prispevali država in EU. A ta denar ne bo šel zgolj za izgradnjo kolesarske poti, pač pa še za druge posodobitve. Na dolžini 390 metrov bo namreč treba postaviti oporne zidove, kar bo stalo dobrih 300.000 evrov, za 180.000 evrov zgraditi štiri mostove, za 126.000 kanalizacijo, 68.000 bo stala elektrika, okrog 700.000 evrov pa bodo nanesla druga zemeljska dela. Senka Dreu petek • 3. marca 2023 Podravje Štajerski 9 Videm • Poteze novega občinskega vodstva bodo razbremenile občane Vrtec in smeti dražji, vode ni bilo na dnevnem redu Dodatno subvencioniranje cene vrtca in storitve pomoči na domu sta bila na seji dva predloga župana Braneta Kolednika, ki soju svetniki seveda podprli. Niso pa - tako kot v Kidričevem - obravnavali predloga za višje cene vode. »Glede cen vode je še veliko nejasnosti, želel sem, da se župani najprej med seboj pogovorimo, da dobimo vse informacije, s katerimi lahko stopim pred občinski svet,« je pojasnil župan Brane Kolednik. Programi videmskega vrtca so s prvim marcem v povprečju dražji za 14 %. A Videmčani podražitve ne bodo občutili v celotnem obsegu, saj so svetniki potrdili sklep, s katerim občina poravna 50 % povišane cene programa. To pomeni, da bodo starši otrok v jaslih namesto 30 evrov mesečno več plačali le 15 evrov. Ta dobronamernost pa bo seveda dodatno bremenila proračun. »Že sedaj za plačilo razlike do polne cene vrtčevskih programov namenjamo približno milijon evrov in seveda si želim, da bi ta denar raje ostal za investicije in da bi to breme prevzela država,« je dejal župan Kolednik. Občina ima tako v proračunu za leto 2023 predvidenih 778.500 evrov za plačilo polne ekonomske cene vrtca z upoštevano dodatno subvencijo zaradi podražitve, kar je 50.000 evrov več kot lani, dodatnih 130.000 evrov pa za videmske otroke, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah. Svetniki so potrdili tudi povišanje cen pomoči na domu, ki pa ga uporabniki ne bodo čutili, saj bo občina podražitve v celoti krila iz proračuna. Prav tako za zdaj ne bodo dražili najemnin poslovnih prostorov, grobnin in NUSZ. Občinski svet je iskal rešitve, kako čim bolj ublažiti val podražitev za občane. Foto: Mojca Vtič Iskanje rezerv za nižje podražitve Podražitev, ki bo dosegla vsa gospodinjstva, pa je za okrog tri evre višja cena odvoza odpadkov. Dejana Tramška je zanimalo, kdo nadzira občane, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov ter imetnike vikendov. »Če bi bili vsi vključeni v sistem, bi lahko bila podražitev nižja.« Zvonko Korpič pa je dodal: »Naj mi po vasi gledamo, kdo ima kanto in kdo ne, naj sosed soseda prijavi? Kdo je odgovoren za nadzor?!« Direktor Čistega mesta Kristi- jan Lovrenčič je odgovoril, da je podjetje zgolj lani vključilo okrog 1.000 lastnikov vikendov. »Letos nadaljujemo. Kljub temu da smo na terenu, pa imamo še vedno gospodinjstva, ki se znajo skriti.« O vključenosti gospodinjstev je še dodal, da se je ta v zadnjih letih močno izboljšala in v večini občin dosega 90 % gospodinjstev. Sicer pa na ceno odvoza smeti vpliva velikost posode; manjša, kot je, nižja je cena. Seveda pa potem ob njej ne sme biti odloženih odpadkov v vrečah, ker jih podjetje ne bo odpeljalo. »Posodo za biološke odpadke pa si lahko naročita tudi dva soseda skupaj, mi pa potem razdelimo strošek na položnici,« je še pojasnil Lovrenčič. Sicer pa posoda za biološke odpadke sploh ni obvezna ... Svetnika Žiga Škrabla pa je zanimalo, kaj bi pomenilo za občino Videm in uporabnike, če občinski svet zvišanja cen ne potrdi. Lo-vrenčič je odgovoril, da bi v primeru nepotrditve nove cene plačilo razlike do višje cene zahtevali od občine. Svetniki so povišanje potrdili. Mojca Vtič Juršinci • S februarske seje občinskega sveta Svetniki dvignili roke za dražjo vodo Minule dni so se v Spodnjem Podravju ekspresno vrstile seje občinskih svetov, na katerih so obravnavali višje cene vode.juršinčani so podražitev potrdili, v sklep pa dodatno zapisali, da če se bo cena elektrike v drugi polovici leta, ko cenovna kapica več ne bo v veljavi, spremenila, naj koncesionar izdela nov elaborat. Glavna finančnica na Komunalnem podjetju (KP) Ptuj Tanja Hočurščak Sternad je pojasnila, da imajo za dobavo električne energije sklenjeno pogodbo za enoletno obdobje (2023), dobavitelj je HEP. Poudarila je, da se je cena dobave električne energije tako dvignila, da bi z obstoječo ceno vodarine v nekaj mesecih finančno kolapsirali. „Pri črpališčih se elektrike ne da varčevati, prihranki na silo niso možni," je dodala. KP Ptuj ima pogodbo za dobavo elektrike do konca leta po ceni okoli 400 evrov za megavatno uro, ki jo do poletja s tako imenovano cenovno kapico subvencionira država. Cena s kapico je okrog 200 evrov. V drugi polovici leta bo kapica verjetno ukinjena, kar pomeni, da bo Komunala plačevala polno ceno 400 evrov oziroma jo bodo prevalili na položnice uporabnikov. Glede na to, da cene energije na borzi padajo, bo tako cena 400 evrov za megavatno uro zelo navita. Da v ceni vode niso visoki samo stroški elektrike, temveč tudi dela, je v debati opozorila juršinska podžupanja Nataša Žajdela Lah. „Stroški dela znašajo več kot stroški elektrike. V KP Ptuj so višji kot v panogi, torej ni vse samo v elektriki," je dejala podžupanja. Svetniki so predlagane 48 odstotkov višje cene vode potrdili. Da bi se cena oskrbe s pitno vodo na Ptujskem v drugi polovici leta znižala, ni pričakovati, saj ima KP pogodbo za dobavo elektrike po ceni 400 evrov sklenjeno do konca leta. Hočurščak Sternadova je odgovorila, da je ptujski vodovodni sistem stroškovno zelo obremenjen in da za črpanje potrebujejo več delovne sile, s plačami pa da so nekje na sredini, na zahodu države so višje, na vzhodu nižje. Povedala je tudi, da bodo za lansko leto na dejavnosti oskrbe s pitno vodo beležili visoko finančno izgubo. Kakšna Kaj o možnih prihrankih na vodovodu pravi Petek iz LEA Spodnje Podravje Janez Petek iz Lokalne energetske agencije (LEA) Spodnje Podravje je na svetniško vprašanje, kako bi lahko KP Ptuj morda racionalizirala stroške energije, odgovoril: „Mi s KP Ptuj na področju energetike ne sodelujemo, politika podjetja je takšna. To spoštujemo in ni mišljeno kot očitek. Je pa res, da bi se na črpališčih dalo prihraniti električno energijo s frekvenčnimi pogoni črpalk in motorjev. Imamo tudi ultrazvočni merilnik, s katerim bi lahko pomagali pri iskanju netesnosti v sistemu." bo ta, v številkah, ni navedla, je pa dejala, da bo zelo velika. Zakaj točno naj bi Komunala z vodo že lani imela visoko izgubo, ni vprašal nihče, pojasnila pa seveda tudi ni bilo ... Svetnik Dominik Tikvič pa je omenil, da bodo ob zvišanju cen ljudje morda začeli bolj uporabljati lastne studence in lokalne vodovode. Predstavnica KP Ptuj je pojasnila, da na zmanjšanje prodaje vode ne računajo. Po krajši debati so svetniki 48-odstotno povišanje vodarine potrdili, kar pomeni, da bodo gospodinjstva pri porabi 10 m3 vode mesečno plačevala štiri evre več kot doslej. MZ Trnovska vas • Iščejo direktorja občinske uprave Želijo mladega človeka z vizijo Na občini Trnovska vas so objavili razpis za delovno mesto direktorja občinske uprave, prijave pa zbirajo do sobote, 11. marca. Foto: SD Med Jožetom Potrčem in Alojzom Benkom, ki sta dolga leta veljala za trden dvojec, se je v zadnjem mandatu večkrat zaiskrilo, zato župan išče novega direktorja občinske uprave. Občinska uprava je bila obglavljena vse od zadnjih lokalnih volitev, ko je dosedanji direktor Jože Potrč najavil bolniško odsotnost. Kot je znano, je Potrč na njih kandidiral za župana, nato pa močno izgubil proti Alojzu Benku, s katerim sta bila dolga leta uspešen dvojec pri vodenju občine, v zadnjem mandatu pa se je med njima zaradi nesoglasij večkrat zaiskrilo. Tudi predvolilni boj je bil precej umazan, česar v občini doslej niso bili vajeni, zato je bilo povsem jasno, da po zmagi Benka Potrču na občini ni več mesta. A župan v iskanje novega direktorja občinske uprave ni mogel, dokler je bil ta bolniško odsoten. Zaradi tega je imel najbrž kar nemalo težav z realizacijo nalog, saj je dodatno delo padlo na že tako majhen kolektiv. »Potrč je zdaj sporočil, da zaključuje bolniško odsotnost in da izpolnjuje vse pogoje za upokojitev. Do takrat bo še izkoristil letni dopust, ki mu pripada, mi pa smo šli takoj v razpis za novega direktorja,« je odleglo Benku. »Na tem mestu si želim mladega, dinamičnega človeka z energijo in vizijo, ki bo upravo in projekte vodil tako, da mojemu nasledniku čez štiri leta, sam sem resnično kandidiral zadnjič, še na misel ne bo prišlo, da bi ga zamenjal. To so moje želje; če bomo takšnega človeka tudi dobili, pa bo znano, ko bomo pregledali prijave in opravili razgovore s kandidati.« SD Cirkulane, Zavrč • Potrdili vse podražitve Voda in odvoz smeti dražja Z načrtovanimi podražitvami komunalnih storitev so se srečali tudi svetniki občin Cirkulane in Zavrč ter jih potrdili. Foto: ČG Cirkulanski in završki svetniki so potrdili podražitev vode in odvoza smeti. Na položnicah bo Cirkulančane - tako kot vse druge - pričakal slabe tri evre višji strošek za komunalne odpadke v 120-litrski posodi, precej višja bo tudi cena za posodo za biološke odpadke (s 5,58 na 7,86 evra). Občani sicer lahko to posodo odjavijo, saj ni obvezna. Svetniki so podrobneje o dvigu cen razpravljali po odborih, zato na seji daljše razprave na to temo ni bilo. Predsednik odbora Ivan Hemetek je ob tem dodal le, da jim kaj drugega kot sprejetje niti ne preostane ... Nato so odločali še o novih, za okoli 27 odstotkov višjih cenah oskrbe s pitno vodo, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Nove cene naj bi za vse občine, kjer za oskrbo s pitno vodo skrbi KP Ptuj, začele veljati s prvim marcem, neodvisno od tega, kdaj bodo sprejete. Cirkulanske svetnike je zanimalo predvsem to, ali so v drugih občinah nove predlagane cene že potrdili. Kot je pojasnil Janko Širec iz KP Ptuj, večinoma da, ponekod še bodo, zapletov pa razen morebiti v eni izmed njih ne pričakuje. Dejstvo je, da je doslej sklep o podražitvi vode zadržal župan Majšperka, v Kidričevem in Vidmu o tem na zadnji seji sploh niso razpravljali, podražitev so zavrnili v Dornavi. Večina cirkulanskih svetnikov se je strinjala, da gre za precejšen dvig cene vode. V Zavrču se najbolj draži čiščenje odplak Tudi torkova seja v Zavrču je bila v znamenju sprejemanja novih cen komunalnih storitev. Svetniki so vse podražitve soglasno sprejeli, brez kakršnihkoli pomislekov ali pripomb. Prihodnji mesec bodo torej tudi Zavrčani prejeli za okoli četrtino višje zneske na položnicah za vodo in odvoz smeti. Odvajanje odplak se draži za 3,89 odstotka, čiščenje odplak pa za kar 72,53 odstotka. Občina sicer še vedno subvencionira omrežnino v višini 95 odstotkov. EK 10 Štajerski Kultura petek • 3. marca 2023 Knjigarnica PTIČJE KVATRE 2 Dragi bralci, če se veselite pomladi in imate radi sprehode v naravi, tako, bolj samotne in daleč od »ponorelega sveta«, zraven tega pa ste nekoliko naveličani branja kriminalk, grozljivk in podobnega leposlovja, pa tudi dnevne novice vam po malem parajo živce, potem je tu knjiga, ki vas bo zagotovo navdušila. Sicer ne sodi povsem med leposlovna dela, a lahko jo beremo kot žlahtno zbirko kratkih zgodb. Kakor pove sam naslov -Ptičje kvatre 2 - in naslovna ilustracija siničk dolgorepk, teče pripoved o pticah naših krajev. Avtor Danijel Čotar (1943), agronom, publicist in prosvetni delavec, je znova presenetil z žlahtno, poučno, tudi narodno pomembno monografijo s področja ornitologije. Morda njegovo pisanje in zavezanost naravi nekoliko spominja na Frana Erjavca (1834-1887) in njegove zgodbe iz živalskega sveta. Kakor Erjavčevo pisanje je tudi Čotarjevo opremljeno z ilustracijami - verodostojne podobe ptic je ustvaril Matej Susič v akvarelni tehniki. Knjiga je izšla minulo leto pri Goriški Mohorjevi družbi s spremno besedo Magde Jevnikar ter obsega 235 strani. Po devet ptic je predstavljenih za vsakega od štirih letnih časov, torej skupaj šestintrideset pernatih živalic. Pravzaprav je ena manj, saj razdelek Zima (stran 181) začenja s Pajki. Aja, pa tudi netopirji ne sodijo med ptice, a avtor jih umešča na sam začetek razdelka Pomlad in jim dodaja podnaslov Letalec, ki ni ptič. Prav netopirje opisuje z veliko mero spoštovanja, saj poudarja njihove sposobnosti in pomembnosti za ohranjanje ravnotežja v naravi, kar se tiče drobnih škodljivcev. Na koncu knjige in pred kazalom je tabela poimenovanj ptic - Slovarček ptičjih imen (slovensko, latinsko, italijansko, nemško, angleško), vmes, med besedili, so zajeta tudi druga, ljudska in domača poimenovanja posameznih ptic. Moram priznati, da o teh naših pernatih drobižkih (večinoma) kar nekaj malega vem. Mislim, na domačem vrtu in naokoli opazujem in prepoznavam več vrst ptic; tako na izust: veliko in malo sinico, plavčka, dolgorepko, čopasto sinico, kosa, brinovko, čižka, kraljička, taščico, liščka, pinožo, zelenca, žolno, detla, zeleno žolno, brgleza, stržka, šmarnico, kobilarja ... Pa saj je kar nekaj priročnikov o prepoznavanju ptic, vendar jih je veliko prevedenih ter ne govore izključno o pticah naše dežele. Danijelu Čotarju je uspelo s svojimi opisi, z natančnim opazovanjem in tudi s pomočjo zapisov drugih avtorjev zaokrožiti vedenje o pticah okoli naših domov in bližin dežele. Ne le, da so opisi bral-sko vabljivi, avtor posega tudi v »zgodovino« neke ptice, premišljuje o naravnem razvoju in prilagoditvi ptičjega sveta ter o spremembah našega okolja, ki je včasih zelo nenaklonjeno pticam in divjim živalim nasploh. Seveda pa avtor preseneča z mnogimi zanimivostmi iz ptičjega sveta, tako je knjiga zanimiva mladim in odraslim bralcem. Kot vabilo k branju navajam del zapisa na strani 31: Cikvot je pri nas najbolj razširjena vrsta drozga, seveda če izvzamemo kosa. Rad se naseli v goratih predelih, zato ga na Primorskem pogrešamo. V jate se zbira le med selitvami, sicer je samotarski. Poročajo, da se je v zadnjih desetletjih na severu Evrope začel obnašati kot kos pri nas. Približal se je bivališčem, obiskuje hišne vrtove in zahaja v mestne parke. Previdnost in nezaupljivost, ki sta za drozge značilni, je začel torej opuščati. Očitno je pogruntal, da se izplača. Znan je po tem, da ima zelo rad polže. Vrtnega polža zgrabi za rob hišice in ga odnese h kamnu. Držeč ga trdno v kljunu, večkrat zaporedoma odločno udari s hišico po kamnu in ko se končno razbije, ima gostijo pripravljeno. Rad se vrača k istemu kamnu, in tam najdemo včasih cel kup črepinj polževih hišic... Zanimivo, kajne? Ptičje kvatre (2015) in Ptičje kvatre 2 (2022) avtorja Danijela Čotarja bi lahko podnaslovili z Vse, kar ste želeli izvedeti o pticah. Liljana Klemenčič DANIJEL ČOTAR PTIČJE KVATRE g lluirrir.il M AT Et SUSiC Majšperk • Ajda Bezjak v kulturno ustvarjanje vpeta že od malih nog Najstnica, ki obožuje petje in igro Kreativna mravljica - to je Ajda Bezjak, še ne 18-letna Majšperčanka. »Ne morem biti pri miru, ves čas nekaj ustvarjam. Nikoli ne morem biti tiho, ves čas nekaj blebetam, pojem...,«je smeje dejala. Ajda je izjemna pevka, oder maj-šperške dvorane je osvojila že pred leti, ima čut za fotografijo, za oblikovanje v najširšem pomenu besede. Skorajda ni prireditve v Maj-šperku, na kateri Ajda ne bi nekako sodelovala. Je aktivna članica KUD Majšperk, s katerim raste in se razvija. »Že kot majhno deklico sta me starša vključila v aktivnosti društva, tako sem hitro osvojila oder, nastopanje pred gledalci. Ob tem pa sem sedaj tako vpeta v delovanje društva, da ne morem brez njega,« je zaupala. Je članica mešanega pevskega zbora sv. Miklavža, poučuje otroški zborček, sodeluje s tamburaškim orkestrom, s prijateljicama Jerco in Zalo pa je oblikovala vokalno skupino Uriele. »Želele smo si ime, ki je nekaj posebnega in našega. Uriel je angel, na katerega se lahko obrnemo s prošnjo za pogum, samozavest, ko potrebujemo ideje in zamisli,« je pojasnila izvor imena. Glede na videno in slišano je Ajdi angel Uriel še posebej naklonjen. Med covidom, ko so bila zaprta številna vrata, je ustvarila igrani videospot, naslovljen Prideš z mano k frizerju, pa tudi sicer ji je petje in igranje hkrati zelo blizu. Dodala je, da jo že od malih nog privlačijo muzika-li. »Pogosto sem si predstavljala, kako bi bilo, če bi bila jaz na avdiciji in bi nastopala na odru.« Ta želja se ji je že večkrat uresničila pod okriljem domačega društva. Toda Ajda želi seči dlje od maj-šperškega odra in odrov okoliš- Foto: Ajda Bezjak kih kulturnih dvoran. Pevsko se že več let izobražuje pri priznani slovenski glasbenici, tudi operni pevki Dadi Kladnik. »Na pobudo mentorice sem se vpisala na mariborski konservatorij v program petje. Sprejemne izpite sem opravila, tako da hodim v prvi letnik oz. razred konservatorija za petje.« V Mariboru pouk obiskuje trikrat tedensko, sicer pa je dijakinja tretjega letnika ŠETK Ptuj, program Aranžerski tehnik. Idealna služba zanjo pa bi bila v gledališču, pravi. V gledališču - na odrskih deskah in v zaodrju. Petje in glasba sta in ostajata Ajdini sopotnici. »Glasba me spremlja povsod, pojem pa tudi že od malega. Pravijo mi, da ko so bili oglasi po televiziji, sem prihitela pred zaslon in že pela zraven. Učila sem se tudi klavirja, ampak le eno leto, nato kitaro, ampak šele ko mi jo je botra za rojstni dan kupila in me spodbudila, da naj se vendarle začnem učiti glasbeni inštrument.« Sicer pa se zdi, da ji je bila naklonjenost do glasbe položena že v zibko. Aktivna člana v KUD Majšperk sta namreč tudi Ajdina starša, Marko in Lidija, brat Lovro pa obiskuje glasbeno šolo in se uči igranja trobente. Ustvarjalni talent pri Ajdi tako ni pod vprašajem, a kot je poudarila: »Vsi pevci se učijo in se nadgrajujejo, nihče ni popoln. Posluh ima marsikdo, tudi 100 %, a potrebno je delo na tehniki, da osvojiš tudi 100 % nastop. Najlepše je namreč, ko ti nastop uspe, takrat se kar ne moreš nehati smejati. To so res super občutki.« Mojca Vtič Ormož • Prizadevni Prleški železničarji skrbijo za ohranjanje dediščine Na Stanici vas odpeljejo v preteklost Nekdanja postaja v Osluševcih, ki sojo prizadevni člani Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar rešili pred podrtjem, je danes pravi muzejski kompleks in učni center pod imenom »Stanica«, kjer se najde vedno kaj novega in kjer lahko obiskovalci preko številnih, tudi redkih eksponatov, doživijo avtentičnost nekdanjega železničarstva. Foto: MH Janko Korpar u notranjosti lično urejenega vagona, preurejenega u postajo u malem. Prizadevni člani društva se že od leta 2014 trudijo za ohranitev železničarske dediščine. Danes je tam že pravi muzejski kompleks, kjer imajo obiskovalci kaj videti. Po besedah Janka Korparja, gonilne sile društva, ki ima največ zaslug za ohranitev celotne postaje in vsega, kar je nastalo, ljubiteljski muzej v grobem sestavljata veliki in mali park. V slednjem se ponašajo z muzejskim potniškim vagonom iz leta 1926, ki je prava nekdanja železniška postaja v malem - od blagajne, čakalnice, prometnega urada do skladišča. V skrbno obnovljenem vagonu je na ogled tudi zbirka številnih predmetov, dokumentov in drugega gradiva, povezanega z železnico, kot so na primer kartonaste vozovnice, pa klešče, s katerimi so jih sprevodniki luknjali, železničarske uniforme itd. V tem delu sta na ogled dva vozička - pragovni in Madron, stara oprema za elektrifikacijo železniške proge kakor tudi vodni napajalnik za parne lokomotive iz leta 1846, ki je njihov najstarejši eksponat. Jedro celotnega muzeja, ki je hkrati učni center, pa je nekdanje postajališče, namenjeno druženju. Na drugi strani so postavili tire s starimi kretnicami, kjer je svojo častno mesto dobila stara dizelska hidravlična lokomotiva, pa kret-niško postajo, stare zapornice na ročni pogon in Kolodvor. V njem je razstavljenih več maket železnic, ena izmed njih predstavlja postajo Ormož. Na ogled so še tri manjša tirna vozila za servisiranje in dela na železniški progi, posebna skulp-tura - lik prometnika, prikazan je tudi rudnik. Prav tako imajo lično urejeno kolesarnico, kjer so obiskovalcem za izposojo na voljo legendarna Rogova kolesa, ob njej kolesarsko servisno točko. Več kot 2.000 različnih predmetov, povezanih z zgodovino železnice, so že zbrali in jih ohranili. Celoten kompleks služi tudi za druženje, saj vsako leto pripravijo več dogodkov. Številni obiskovalci Njihov muzejski kompleks si vsako leto ogleda od 2.000 do 3.000 obiskovalcev iz Slovenije in od drugod. Prizadevni člani, kakih 140 jih je, vsakič poskrbijo tudi za kakšno novost in nadgradnjo. Letos pričakujejo del vlaka Fiat. Nasploh pa so ponosni, da jim je uspelo ohraniti bogato železničar-sko dediščino ter da je njihova postaja ena izmed štirih v državi, ki je ohranjena (poleg Ljubljane, Ilirske Bistrice in Šentjurja). Monika Horvat petek • 3. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Zavrč • Lepota življenja ni v dobrinah, ampak pristnih medsebojnih odnosih Marijan prebira knjige in piše pesmi v 200 let stari hiši Marijan Brunec iz Zavrčaje eden izmed tistih ljudi, kije na starost izbral preprosto in skromno življenje. Marsikomu morebiti nerazumljivo, celo neverjetno, vendar je izjemno zadovoljen. »Sreče ti ne more dati noben človek in noben prostor, sreča je lahko samo v človeku samem,« pove na hišnem pragu skoraj 200 let stare hiše, v kateri živi že od leta 1996. Njegova pokojnina bi mu zadoščala, da bi lahko živel kjerkoli drugje, vendar pri 88 letih sploh ne razmišlja o selitvi. Marijanovo stanovanje je samo v enem delu velike stare hiše, ki je danes v lasti Stanovanjskega sklada RS. Včasih je bil lastnik stavbe Kmetijski kombinat, uporabljali pa so jo za skladiščenje vina. Klet je daleč naokoli slovela kot ena izmed najboljših, v njej tudi poleti temperature ne presegajo deset stopinj Celzija. V najboljših časih je bilo v njej tudi več kot 400.000 litrov vina. Marjanov brat se je po koncu druge svetovne vojne zaposlil na Kmetijskem kombinatu kot traktorist, v omenjeni hiši pa je živel s svojo družino. Ko je njegova žena oslabela, je svojega brata Marijana, ki je takrat živel v Ljubljani, prosil za pomoč. »Ravno takrat sem izgubil ženo in se želel umakniti iz Ljubljane, zato sem ponudbo brata sprejel. Prišel sem v Zavrč in ostal vse do danes.« Pri oseminosemdesetih še vse postori sam V prvih letih je majhno stanovanje nekoliko preuredil, znižal strope in zamenjal talne obloge, skozi špranje je namreč pihalo iz kleti. Pohištvo je sicer staro, vendar lepo ohranjeno. Občutek ob vstopu je nostalgičen, saj te ponese v neke druge, stare čase. V kuhinji je peč na drva, voda pa je speljana iz bližnjega vodnjaka. Marijan, ki bo čez dve leti dopolnil 90 let, še vedno za vse poskrbi sam. Ob hiši ima vrt, ki ga obdeluje. Pravi, da je treba biti čim dlje aktiven. Zdaj so 1 Foto: EK Marijan na pragu svojega doma v Zavrču, kjer še vedno za vse poskrbi sam, čeprav si je naložil že deveti križ. le nekaj metrov stran od dvorišča zacveteli zvončki, nešteto jih je, hiša je namreč na eni strani obdana z gozdom, na drugi pa je regionalna cesta, ki vodi od Borla proti Zavrču. Vsako jutro se z avtomobilom zapelje do bližnje gostilne, na kavico, kjer se zbere kar nekaj ljudi. »Haložani so prijazni, pošteni in veseli ljudje, predvsem pa nepokvarjeni. Med njimi se zelo dobro počutim,« je dejal. Družbe mu ne manjka, tudi osamljenega se ne počuti. Ob vikendih ga obiskujejo njegovi otro- ci, vseh pet z družinami živi v Ljubljani. Tu in tam se z avtom zapelje do trgovine v Gorišnico, enkrat na mesec pa do Ptuja. Vozniški izpit so mu podaljšali še za dve leti. Preostali čas je najraje v zavetju svojega doma, kjer se najbolje počuti. V življenju je napisal več kot 400 pesmi, od tega 100 sonetov Če odpre okno, sliši šumenje bližnjega gozda, žuborenje Drave in ptičje petje. Vse to doživljanje Dvesto let staro Hišo že najeda zob časa, a je Marjan ne bi zamenjal za stanovanje v Ljubljani. Nekoč v zdravstvu ni bilo čakalnih vrst ... Marijan Brunec, ki seje rodil v številčni družini, je pri osemnajstih letih odšel iz rodnega Veržeja najprej na služenje vojaškega roka, nato pa v Ljubljano. Očeta, kije hitro ovdovel in se nato še enkrat poročil, je izgubil že pri trinajstih letih. Trdo je delal, da sije zaslužil denar za preživetje in se učil. Takrat ni bilo štipendij tako kot danes, pa tudi denarja je bilo bolj malo. V Ljubljani je uspešno zaključil gimnazijo ter študij sociologije in psihologije. Prvih devet let je učil v osnovni šoli, nato pa je zamenjal več delovnih mest. Zadnjih 14 let pred upokojitvijoje bil sekretar na Skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, kot seje takrat imenoval. »To delo sem imel rad. Moj največji doprinos je bil ta, da nam ni manjkalo denarja, pa tudi čakalnih vrst pri zdravnikih ni bilo tako kot danes. Ljudje so prišli do specialista v tednu dni,« je povedal Marijan in dodal, daje za današnje težave v zdravstvu krivo predvsem to, da so nekateri zdravniki pozabili na Hipokratovo prisego. Leta 1967 seje Marijan Brunec skupaj z družino preselil v lastniško stanovanje v Šiški. »Ljubljana je bila včasih veliko lepša, kot je danes. Manjša je bila, tudi odnosi so bili bolj pristni. Več smo hodili v naravo, avtomobilov takrat še ni bilo. S kolesi smo se vozili v 15 kilometrov oddaljene Goričane na Soro kopat. Z ženo sva dala vsak enega otroka na kolo, pa še košaro in odejo. Tako smo cele nedelje preživeli na Sori, ali pa smo šli do Zbiljskega jezera. To so bili lepi časi. Danes se ne bi želel več vrniti v Ljubljano, prav tako je ne pogrešam. Zame je bilo vedno kot tujina, tam sem se počutil kot tujec.« in lepoto narave Marijan opisuje v svojih številnih pesmih. Do sedaj je izdal že pet pesniških zbirk, njegove pesmi pa so napisane iskreno in doživeto. Najbolj pri srcu mu je sonet, ki je ena izmed najzahtevnejših pesniških oblik. Prve pesmi je začel pisati že v osnovni šoli, vendar se iz tistih časov ni ohranila prav nobena. Med pogovorom večkrat zrecitira katero izmed njemu ljubih pesmi slovenskih pesnikov. Je namreč velik ljubitelj umetnosti in poezije, predvsem Prešerna. Na knjižnih policah v dnevni sobi so poleg njegovih pesniških zbirk tudi številne druge, ki jih zelo rad vzame v roke. O izdaji še ene knjižne zbirke ne razmišlja, bi pa si želel, da bi morebiti pesmi iz dosedanjih zbirk združili v eno. Danes še vedno vzame pero v roke in v verzih zapiše svoje misli, občutenja in spomine. Slednji so še kako živi. Zelo rad se vrača v svet okrog Mure, kjer je preživel otroštvo skupaj s svojimi številnimi brati in sestrami. Kljub revščini in grozotam druge svetovno vojne bi še enkrat izbral prav isto mladost. Njegova želja je, da bi se enkrat v svojo ljubo Prlekijo. Pred tremi leti je že bil štiri ure v domu starostnikov v Ljutomeru, nato pa se je zaradi epidemije vrnil v Zavrč. Dokler mu bo zdravje služilo in bo lahko še hodil samostojno naokrog, bo ostal med Haložani. V lokalno okolje se je dobro vključil, nekaj let je bil tudi predsednik Kulturnega društva Zavrč. Ob tem sicer pove, da je uspešno prestal šest infarktov, pri osemdesetih letih pa še operacijo na srcu. Marijan je izredno prijeten sogovornik, njegovo znanje je izjemno, zgodbe pa nadvse zanimive in poučne. Kljub letom ima odličen spomin, govori zbrano in preudarno. Njegove oči izžarevajo veliko življenja in mladostne igrivosti. To, da je prišel v Zavrč, ni usoda, vanjo namreč tako kot slovenski psiholog in teolog Anton Trstenjak ne verjame. »Vsaka posledica ima namreč pred seboj nek vzrok,« je zaključil. Estera Korošec Ptuj • Judith se po 23 letih vrača domov »Moje srce bije za otroke!« Po skoraj 23 letih bivanja v Sloveniji se Judith Klein poslavlja od Ptuja, od dobrih prijateljev in družin, s katerimi je stkala pristne vezi. V tem času je velikokrat dejala, daje Slovenija najlepša država na svetu, s čudovitimi ljudmi in naravo. Prišla je na povabilo protestantske cerkve, da bi pomagala pri delu z otroki. Ob prihodu je znala le nekaj slovenskih besed. Odkrito pove, da se je učiti našega jezika izjemno težko, a je vztrajala, četudi so nekateri želeli z njo govoriti nemško, drugi angleško. Še danes pravi, da je slovenščina zelo težek jezik, sploh dvojina, ki je niti ne potrebuje posebej: »Jezik razumem, a žal še vedno delam slovnične napake. Govorim, da me lahko razumejo tudi drugi. Vključila sem se v delo društva Steza, neprofitne organizacije, ki se ukvarja z osebnostnim razvojem vseh generacij. Začeli smo z otroki. Povedati smo želeli, da so otroci pomembni, da jih imamo radi, zato smo želeli nekaj za njih narediti. Delo temelji na igrah, v delavnicah predstavljamo zgodbe iz Svetega pisma, govorimo tisto, kar je pomembno, a nikomur ne vsiljujemo ničesar. Zelo sem vesela, ko vidim, da otroci napredujejo v vsem. Če je le mogoče, naše dejavnosti potekajo na prostem, v naravi. Za otroke ni dobro, če se preveč zadržujejo v zaprtih prostorih, sedijo za računalniki, so na telefonih. Trudimo se, da jim pokažemo, kako lepo je biti zunaj, v naravi. Med bivanjem v Sloveniji sem študirala še svetovanje, sedaj se veliko ukvarjam s svetovanjem. Bila sem tudi prostovoljka v Foto: Črtomir Goznik Judith Klein: „S težkim srcem odhajam, tu je bil več kot dve desetletji moj dom." varni hiši. To delo sem z veseljem opravljala. Na Ptuju, kjer smo praktično začeli iz nič, stalnega prostora nimamo, ko ga potrebujemo, ga najamemo. V cerkev hodimo v Maribor. Slovenija je čudovita država. S težkim srcem odhajam, tu je bil skoraj 23 let moj dom. V Nemčiji sem dobila službo voditeljice ene od organizacij. Napočil je čas, da se vrnem, tudi zaradi mame, ki je že v letih, očeta sem izgubila lani," je pred odhodom povedala Judith Klein, ki se je na Ptuju zelo dobro počutila. Uživala v pohodih v okolico, na grad, na Mestni Vrh, okrog Ptujskega jezera, ob Dravi. Vera ji pomeni svobodo. Protestantizem uči upanje, svobodo, ljubezen. Baptisti, ki jim pripada, so se v začetku predstavljali kot evangelijski kristjani. Baptistično gibanje je v Sloveniji prisotno v več krajih. Veliko vlogo v njihovem življenju ima krst. Zelo spoštujejo svobodno vest in osebno izkustvo. Ugandskim otrokom je pomagala le kratek čas Po osnovnem poklicu je Judith Klein medicinska sestra. V svojem poklicu je delala le prvo leto. Nato jo je pot vodila v Afriko, kamor si je želela že kot majhna deklica, sanjala je, da bo kot medicinska sestra pomagala otrokom. Zagotovo bi v Ugandi ostala dlje časa, če ji po samo devetih mesecih dela tega ne bi preprečila huda bolezen. Ugotovili so ji alergijo na lateks. Pred 30 leti rokavic brez lateksa še ni bilo, v Afriki pa brez rokavic takrat ni mogla delati. Življenje jo je postavilo pred nove izzive. Vedela je, da ne more čakati doma, država ji je plačala prekvalifikacijo v drugi poklic. Odločila se je za triletni študij teologije. Preden je prišla v Slovenijo, je tri leta delala v južni Nemčiji. Med kovidom je dva tedna kot prostovoljka pomagala v ptujskem domu upokojencev. Ima poklic, da lahko pomaga, zato je ponudila svojo pomoč. Zelo je bila zadovoljna, da je lahko pomagala starejšim, že od nekdaj ima srce tudi za starejše. „Vedno se je lepo vrniti, delati tisto, kar si si vedno želel in za kar si se tudi izobrazil," še pove Judith Klein. Foto: EK 12 Štajerski Črna kronika petek • 10. marca 2023 Kidričevo • Na obnovljeni glavni cesti že prometna nesreča Ponovno trčili v križišču za Kungoto Križišče za Kungoto na glavni kidričevski cesti proti Slovenski Bistrici je v preteklosti že terjalo krvni davek. Prometni nesreči, ki sta vzeli življenja, sta se zgodili v letih 2015 in 2018, v desetletnem obdobju 2013-2022 se je po podatkih policije na tem križišču zgodilo kar 14 prometnih nesreč. Še ena, petnajsta, seje pripetila minuli teden, ko je voznik polomil novo prometno signalizacijo, vključno s semaforjem, ki ga še niti niso predali v uporabo. Na tragične dogodke na križišču opominjajo sveče in cvetje, ki jih svojci žrtev polagajo na lokacijo. 10 let: 15 prometnih nesreč in dve smrtni žrtvi V desetih letih, od začetka 2013 do letošnjega februarja, seje na križišču med glavno cesto proti Slovenski Bistrici in lokalno za Kungoto zgodilo 15 prometnih nesreč, dve sta se končali z izgubo življenj. Vprašanje je, kako se bo promet na tej cesti ovijal v prihodnje ter kako vestni bodo vozniki pri spoštovanju pravil o prometni varnosti. Semaforji, ki so jih namestili v sklopu obnove na križanju glavne in lokalnih cest, bodo svojo vlogo usmerjanja prometa nedvomno odigrali - ko bodo začeli delovati. Vprašanje pa je, kako bo s hitrostjo, saj cesta trenutno omogoča vse pogoje, da postane hitrostni poligon: je na novo asfaltirana, gladka, široka, ravna in dolga. Da bi na cesti izboljšali prometno varnost, je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) predlani naročila njeno obnovo. Preden je izvajalec (Cestno podjetje Ptuj) obnovo ceste končal, se v križišču, ki je veljalo (oziroma očitno še velja) za najbolj kritično, zgodila prometna nesreča. Nastala je materialna škoda, polomili so prometne znake in semafor. Po doslej znanih informacijah policije je nesrečo zakrivil 72-letni pijani voznik. Zapeljal je na prednostno cesto in trčil v osebni avtomobil, ki ga je odbilo v semafor in prometne znake. „V torek, 21. februarja, ob 13.25 smo bili obveščeni o prometni nesreči. 72-letni voznik osebnega avtomobila je, po doslej znanih informacijah, zaradi odvzema prednosti drugemu vozniku trčil v njegov osebni avtomobil. Tega je odbilo v prometno signalizacijo in prometni znak. Voznik tega osebnega avtomobila je bil odpeljan v bolnišnico, v nesreči se je lažje poškodoval. Ugotovili smo, da je 72-letnik vozil pod vplivom alkohola, za kar smo mu izdali plačilni nalog," so o prometni nesreči povedali na Policijski upravi Maribor. Na DRSI so ocenili, da je v tr- Na obnovljeni glavni cesti skozi kidričevski gozd proti Slovenski Bistrici, ki še vedno velja za gradbišče, se je že zgodila prometna nesreča. Vozilo, ki ga je v trčenju odbilo, je polomilo nove prometne znake in semafor. čenju na semaforju in prometnih znakih nastalo za okoli 3.500 evrov škode. Povedali so še, da imajo na cesti vzpostavljen gradbiščni režim vožnje z začasno prometno signalizacijo, ki označuje delo na cesti in omejitev hitrosti. „Vsa dela v sklopu investicije niso končana, križišče, kjer se je zgodila nesreča, še ni komisijsko prevzeto in predano v naše upravljanje ter vzdrževanje." Pomembno tudi vedenje voznikov DRSI se je obnove 6-kilometr-skega odseka ceste lotila s ciljem izboljšanja prometne varnosti. De- jansko je cesta, ki povezuje mesti Ptuj in Slovenska Bistrica, ena prometno najbolj obremenjenih in nevarnih v regiji, saj je na njej ugasnilo že več življenj. Sedaj je celo prišlo do situacije, da se je nesreča na cesti zgodila, ko ta ni niti do konca obnovljena in komisijsko pregledana, torej velja za gradbišče. Na DRSI so poudarili, da ni nujno, da je razlog za nesreče na tej cesti iskati zgolj v prometni ureditvi, ampak se je treba ozreti na vedenje voznikov in njihovo upoštevanje pravil o varnosti v cestnem prometu. „Za-vedati se je treba, da je za zagotavljanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, poleg re- dno vzdrževane cestne infrastrukture, ključnega pomena odgovorno vedenje voznikov in spoštovanje cestnoprometnih predpisov. To pomeni, da morajo vozniki hitrost vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim. V večini primerov ravnanje udeležencev v cestnem prometu vpliva na nastanek prometnih nesreč. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je bil vzrok nesreče odvzem prednosti." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Sp. Podravje, Sveti Tomaž • Zlorabe gasilskega prostovoljstva Ko na enem in istem naslovu gori kar naprej Gasilci so izjemnega pomena, zlasti ko gre za posredovanje v najrazličnejših situacijah, kjer rešujejo človeška življenja. Svoje delo opravljajo prostovoljno in nesebično, pri tem pa porabljajo svoj čas ter izpostavljajo svoje zdravje in celo življenje za varnost občanov. Žal pa se na terenu pojavljajo tudi situacije, ko zaradi različnih razlogov prihaja do takšnih ali drugačnih zlorab gasilskega prostovoljstva. Vsi gasilci prostovoljci, ki delujejo tudi na našem območju, se zelo hitro in požrtvovalno odzivajo na vsak klic na pomoč, ne glede na uro ali dan. Njihova pomoč je izjemno pomembna, ko gre za reševanje premoženja, kaj šele v primeru človeških življenj, prometnih nesreč, požarov ..., pa tudi takrat, ko zgolj rešujejo mačke z dreves, odpirajo vrata v stanovanja, odstranjujejo čebelje panje in sršenja gnezda, odstranjujejo padla drevesa in še bi lahko naštevali. Kljub temu da je delo gasilcev izjemnega pomena, da morajo obvladati številna znanja ter da za intervencije pravzaprav podarjajo svoj čas, zdravje in celo tvegajo življenja za varnost občanov, se dogaja, da prihaja do zlorab, ki jih je včasih sicer zelo težko dokazati. Eden takšnih primerov je tudi v naselju Rucmanci v občini Sveti Tomaž, kjer so na enem naslovu gasilci v zadnjem obdobju posredovali že najmanj osemkrat. V večini primerov zaradi požara. Med vaščani se širijo govorice, da lastniki požigajo sami. »Lahko potrdim, da smo posredovali večkrat na enem izmed naslovov, najmanj osemkrat. V vseh, razen v enem primeru, je šlo za Na PU Maribor smo poskušali preveriti, kakšni so bili ugotovljeni vzroki za pretekle požare na dotičnem hišnem naslovu. A so nam dejali, da zaradi določil varstva osebnih podatkov na naše vprašanje ne morejo posredovati odgovora. posredovanje zaradi požarov v stari hiši. Ali gre za namerno povzročanje požarov ali ne, ne morem komentirati, kajti za to so pristojne druge službe. Lahko pa povem, da se vedno, ko smo obveščeni preko regijskega centra za obveščanje, takoj odzovemo na klic na pomoč. To je naša dolžnost,« je odgovoril predsednik GZ Sveti Tomaž Mirko Lovrec, hkrati pa prikimal, da je prav gotovo nenavadno, kolikokrat v kratkem obdobju je že prišlo do požara na enem in istem naslovu. Po govoricah vaščanov naj bi pri tej hiši imeli težave z alkoholom in da naj bi prišlo do požarov, ko naj bi bili stanovalci pod vplivom substanc. Zato so prepričani, da bi se morale v to zgodbo vključiti druge pristojne službe, predvsem Center za socialno delo. A ne le z deljenjem socialne pomoči in drugimi transferji, temveč na način, da bi situacijo rešili oz. nesrečnim ljudem resnično pomagali, preden se zgodi kakšna tragedija. Kurjenje v času prepovedi Sicer pa Lovrec dodaja, da se gasilci povsod po državi soočajo s primeri, kjer posamezniki na nek način zlorabljajo gasilsko prosto-voljstvo. Tako med drugim nekateri kličejo za marsikaj, kar bi lahko postorili sami, na primer, ko veter podre kakšno drevo in je treba odžagati vejo, ki visi na cesto, ali pa ko kljub prepovedi kurjenja posamezniki kurijo in nato pride do požara . Monika Horvat ■ V Foto: Boris Blaič V naselju Rucmanci so gasilci na enem izmed tamkajšnjih naslovov posredovali že vsaj osemkrat. (Fotografija je simbolična.) Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, drugod pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Goriškem in ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 14 °C. OBETI: V soboto bo precej jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne megla. Napoved za Podravje Nedelja 5.3. * T pretežno oblačno Ponedeljek 6.3. Vir: ARSO Potisk s prsi Katja Babič uživala in zmagala Stran 14 Kegljanje Izenačeno, da bolj ne bi moglo biti Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Nogomet V Ormožu igralo 600 otrok iz Slovenije in Hrvaške Stran 15 Strelstvo Med potniki za EP tudi Nuša Žnidarič in Eva Petek Stran 15 {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kdo bo zmagal v spomladanskem šprintu? S tekmo Ilirija - Nafta se je v četrtek začel spomladanski del sezone 2022/23 v 2. slovenski nogometni ligi. Že v petek bodo na igrišče stopili tudi igralci Aluminija, ki bodo na domačem igrišču gostili Velenjčane, dan kasneje se bodo v boj za točke podali tudi Bistričani. Cilji šumarjev so visoki, povezati z uvrstitvijo v 1. ligo, Bistričani si želijo čim bolj mirne plovbe v 2. ligi. Šumarji so že jeseni pokazali, da jih lahko upravičeno uvrščamo med kandidate za najvišja mesta, končno 2. mesto je v skladu s pričakovanji. Za Rogaško so si pridelali zaostanek štirih točk, razlika se je naredila prav na njunem zadnjem medsebojnem srečanju (1:2 v Kidričevem, op. a.). Ker so Slatinčani boljši v medsebojnih dvobojih (poraz 0:1, zmaga 2:1), imajo dejansko še točko več naskoka pred Aluminijem ... Ob tem bodo varovanci rogaškega trenerja Oskarja Drobneta spomladi okrepljeni, ob odhodu Marka Musolina so v svoje vrste zvabili Nermina Haljeta (Nafta), Matica Marciusa (Krka), Mika Eberharta (Nemčija, 18 let) in Nikita Ivanova (Estonija, 19 let). Edina, ki se še lahko vmeša v njun medsebojni boj za prvoligaški status - neposredno ali preko kvalifikacij - je novomeška Krka. Ilirija je še blizu, a je z nekaterimi odhodi verje- 2. SNL, lestvica po jesenskem delu: 1. ROGAŠKA 2. ALUMINIJ 3. KRKA 4. ILIRIJA 1911 5. NAFTA 1903 6. BELTINCI TRATNJEK 18 7. VITANEST BILJE 18 8. PRIMORJE E. 9. K. E. BISTRICA 10. FUŽINAR V. 11. RUDAR VELENJE 12. JADRAN DEKANI 13. TRIGLAV KRANJ 14. B. GROSUPLJE 15. ROLTEK DOB 16. KRŠKO 13 4 1 12 3 3 11 4 3 9 5 4 8 4 6 7 4 7 7 3 8 7 6 6 7 3 9 6 7 8 6 5 3 10 4 3 11 3 6 9 4 3 11 33:14 43 32:14 39 31:14 37 32:14 32 37:28 28 28:29 25 30:39 24 25:26 22 19:22 21 28:32 21 26:30 21 15:17 20 18:33 18 15:27 15 24:39 15 23:38 15 tno izgubila preveč kvalitete (Tilen Mlakar, Marko Brkič, Tibor Gorenc Stankovič, Marko Huč ...) za naskok na vrh. Pevnik: »Pokazati V V 1 moramo vec šumarske predrznosti« Kako kanijo šumarji nadomestiti pet točk zaostanka in se podati v lov za 1. ligo? Naloga bo težka, saj je na voljo pičlih 12 krogov in bodo največ štele zmage v serijah, ni pa nemogoča. Oceno pripravljenosti je podal trener Robert Pevnik: „Zadnja pripravljalna tekma proti Rogaški je že bila na nivoju prvenstvene, podobno kot tudi že predzadnja z ukrajinskim prvoligašem, razlika je bila le v tem, da smo proti Ukrajincem zadeli v polno. Glede na prikazano smo lahko optimistični pred drugim delom sezone, predvsem obrambna vrsta deluje na visokem nivoju. V tem tednu delamo na finalizaciji različnih zadev in na pripravi na samo tekmo z Rudarjem. Nikakor si ne smemo privoščiti zadržanosti na začetku tekme, kar se nam prepogosto dogaja v tej sezoni, tudi na petkovi tekmi z Rogaško - tukaj moramo pokazati več šumarske predrznosti. Biti moramo čvrsti in pogumni, ne pa tudi brezglavi in neumni. Točke se ne osvajajo brez borbenosti, na igrišču se je treba „stepsti" za vsako žogo." Rudar bo po pričakovanjih trd tekmec, vodi jih izkušeni Adnan Zil-džovic (v letih 2008 in 2009 je v 1. ligi vodil ekipo Drave, op. a.). „Začetek bo nedvomno izjemno pomemben, še posebej v tem kratkem spomladanskem delu. Na začetku so vse ekipe visoko motivirane, tudi Rudar bo takšen. Pri mojih fantih me ni strah za željo in borbenost, treba pa bo pokazati individualno in moštve-no čvrstost in odločnost. V pripravah je bilo veliko tega vidnega, sedaj je to treba prenesti še na prvenstvene dvoboje," je dejal Pevnik. Svoj doprinos k uspehom ekipe se pričakuje tudi od novincev, pri Aluminiju so to Danijel Šturm, Marko Josip Čavar in Lovro Grajfoner. „Od vseh pričakujem veliko, mislim, da smo v prestopnem roku več dobili kot izgubili. O Šturmu ni treba izgubljati besed, čeprav še ni popolnoma pripravljen po dolgi odsotnosti, Ča- Rokomet • Jeruzalem Ormož Z »mlečno« obrambo ne bo uspeha proti Krki Ormožani so v 16. krogu gostovali v Slovenj Gradcu in z igro razočarali ter doživeli zasluženi poraz. Obramba Jeruzalema je bila na Koroškem - po ormoško povedano - „dol zanič". Ekipa je v obrambi naredila maloštevilne prekrške in ob tako „mlečni" obrambi se ne da premagati niti najslabših ekip v elitni ligi, kaj šele močno zasedbo Slovenj Gradca na njenem terenu. O igri ormoških „obrambnih specialistov" bi lahko napisali zanimivi esej, podobne predstave si Ormožani v soboto proti Krki na domačem Hardeku enostavno -če seveda želijo novi točki - ne smejo privoščiti. V ormoško trdnjavo prihaja močna Krka, ki jo je pred dobrim letom dodobra streznil izpad v 1. B-ligo (sezona 2021/22). Dolenjci so, da se jim ne bi ponovil izpad v ligo nižje, že za nastope v 1. B-ligi sestavili odlično ekipo, ki so jo letos le še dogradili na „šepajočih" igralnih mestih. V svojih vrstah imajo prvega strelca lige Uroša Knavsa, ki poleg odlične igre v napadu daje tudi tisto ključno čvrstost v obrambi (špica v obrambi 5 - 1). „Zavedamo se, da na Hardek prihaja zelo kakovostna ekipa, ki trenutno zaseda visoko 5. mesto in ima vse možnosti, da se na koncu prvenstva uvrsti v evropska tekmovanja. Prav na vsaki poziciji imajo po dva solidna igralca. Njihovi igri v napadu dirigira mladi Tilen Kukman. Imajo enega boljših protinapadov v ligi; po dobljeni žogi v obrambi so njihovi krilni igralci hitro na drugi strani igrišča in sledijo lahki zadetki. Tudi tujci v Krki igrajo pomembno vlogo, to so Vladan Lončar (levi zunanji), Veljko Stanojevič (desni zunanji), Vojislav Vukič (desno krilo). Vemo, da je vse odvisno od nas, od našega pristopa Statistika medsebojnih tekem Ormož - Krka: 16 skupnih sezon v 1 A-ligi, 43 tekem, 22 - 3 - 18 Foto: Črtomir Goznik Ekipi Rogaške in Aluminija po jesenskem delu sezone zasedata vodilni mesti na lestvici 2. SNL in bosta ob Krki tudi spomladi najresnejši kandidatki za naskok na 1. ligo. vara se dobro znajde v kazenskem prostoru, kakovost Grajfonerja pa smo tudi že spoznali." Pevnik na petkovem srečanju ne bo mogel računati na Tomislava Ja-gica in Gala Gorenaka (kartoni), za prvo postavo pa naj bi enakovredno konkuriral Tin Martic, ki na zadnji pripravljalni tekmi ni bil v kadru zaradi manjše poškodbe. Zildžovic brez Omladiča, zato pa s novincev kopico 1 Zildžovič bo v Kidričevo pripeljal okrepljeno zasedbo, največ novincev so knapi pripeljali iz lendavske Nafte (Žana Florjanca, Stefana Mo-čiča in Dragana Brkiča) in Slovenske Bistrice (Aneja Kujoviča, Stiana Džumhurja - oba sta v osnovi igral- ca Celja), enega pa tudi iz Aluminija (Sandra Zukiča) in Domžal (na poso-jo je prišel Jamajčan Ranald Biggs). Rudar pa spomladi ne bo mogel računati na Nika Omladiča, ki se je preselil v Nemčijo, v 3. ligi bo igral za Hallescher FC. Nazadnje k Bistrici še 23-letni Brazilec Z močno prevetreno zasedbo se v drugi del sezone podajajo tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice. Zasedbo trenerja Francija Fridla in novega pomočnika Jura Arsic'a je zapustila večina posojenih igralcev iz Celja, tudi prvi strelec ekipe Tai Matea Panic (Dekani), pa Vanja Panič (Celje), Nejc Klašnja (Grosuplje), Aljaž Ploj (Avstrija) ... Na drugi strani so k Bistrici pristopili Nino Kukovec (Italija), Ante Ku- 19. krog: Aluminij -Rudar Velenje (v petek ob 16.00 v Kidričevem); Primorje eMundia - Kety Emmi&Impol Bistrica (v soboto ob 15.00 v Ajdovščini). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) Poraz, ki precej boli do tekmeca, do naše želje po zmagi. Če kdo proti močnemu nasprotniku, kot je Krka, ne bo imel želje po maksimalni borbenosti in motiviranosti, potem niti ne spada v naš klub. Vemo, da nas čaka zahtevno delo, ampak na Hardeku ob bučni podpori naših zvestih navijačev lahko damo svoj maksimum in premagamo vsakega nasprotnika. Tudi močne Dolenjce," je pred gostovanjem Krke na Hardeku povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. V ormoški trdnjavi se znova obeta lep obisk, saj gre za mogoče celo najzanimivejšo tekmo 17. kroga. V prvem delu so Novomeščani „demolirali" Ormožane z rezultatom 31:22. Z zmago bi si Ormožani na stežaj odprli vrata k obstanku v elitni ligi, Krki pa bi novi točki prinesli izjemno izhodišče v boju za mesta v evropska tekmovanja. Tekma se bo začela ob 19.00. Uroš Krstič 1. SNTL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Cirkovce -Logatec 2:4, Kajuh Slovan - Arrigoni 4:0, Letrika - Inter Diskont 2:4. Prosta je bila ekipa Kema Murexin. 1. KAJUH-SLOVAN 9 9 0 0 36:4 18 2. INTER DISKONT 9 6 0 3 26:19 12 3. KEMA MUREXIN 8 5 0 3 23:24 10 4. ARRIGONI 9 4 0 5 24:24 8 5. LETRIKA 8 3 0 5 21:28 6 6. LOGATEC 8 2 0 6 20:27 4 7. CIRKOVCE 9 1 0 8 11:35 2 Cirkovce - Logatec 2:4 Ina Unger - Nina Zupančič 0:3, Katja Krajnc - Kaja Okorn 2:3, Tia Rudolf - Tereza Kavčič 3:1, Krajnc/Un-ger - Zupančič/Okorn 1:3, Ina Unger - Kaja Okorn 3:2, Zoja Žolek - Nina Zupančič 0:3. V Cirkovcah je bil v soboto odigran derbi začelja v 1. slovenski ženski ligi, merili sta se zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici, obe sta imeli na svojem računu po eno zmago. Cirkovčanke so jo v prvem delu sezone dosegle prav proti tokratnim tekmicam, v Logatcu so slavile z izidom 3:4. Tokrat se jim ni izšlo . V gostujoči ekipi je izstopajoča igralka Nina Zupančič, ki je ena izmed najboljših slovenskih igralk (5. mesto na lestvici NTZS). Njene točke so bile proti dekletom Cirkovc „vnaprej vpisane", na preostalih dvobojih pa je bilo moč graditi optimizem za zmago. Tokrat se je odločilen boj odvil liš (Hrvaška), Žiga Pesjak (Fužinar), Filip Janežič (Drava) in nazadnje še 23-letni Brazilec Rodrigues Luccas Matheus Conceicao, kot posojeni igralci pa so tukaj še Domen Zajšek (Domžale), Tim Ciganovič in Tai Kmetec (oba Aluminij). Imena, ki bi morala zadostovati za mirno dru-goligaško plovbo bistriške barke ... Prvi test trdnosti bodo opravili v Ajdovščini. Jože Mohorič na srečanju med Katjo Krajnc in Kajo Okorn. 22-letna domača tekmovalka je dobila prvi niz, naslednja sta šla na stran dve leti starejše Logatčanke. Katja je dvoboj popeljala v peti niz, kjer pa je bila Okornova uspešnejša in je slavila zmago 2:3 (6, -8, -10, 8, -7). V dvojicah sta Katja in Ina poskušali vse, da bi še obrnili potek dvoboja, a jima na koncu ni uspelo. Sta pa lepi domači zmagi prispevali 17-letna Tia Rudolf proti leto starejši tekmici, in Ina Unger v tesnem dvoboju z Okornovo. JM Foto: Črtomir Goznik Tia Rudolf (NTK Cirkovce) 14 Štajerski Šport petek • 3. marca 2023 Potisk s prsi • Državno prvenstvo Katja Babič uživala in zmagala V Polzeli je bilo minulo soboto 9. državno prvenstvo v potisku s prsi, ki se ga je udeležilo 29 tekmovalcev iz desetih klubov in lepo število gledalcev. Med tekmovalkam je najvišje mesto po točkah, ki se preračunajo glede na telesno maso in dvignjene kilo- grame, zasedla Katja Babič (80 kg), druga je bila Manja Fajdiga (86 kg) in tretja Dušanka Plemeniti (57,5 kg). Po osvojitvi naslova državne prvakinje je Katja Babič povedala: „Zame je bil nastop na državnem prvenstvu v potisku s prsi trening-tekma in sem jo oddelala popolnoma brez pritiska, saj se trenutno osredotočam na državno in svetovno prvenstvo, Državna prvakinja v potisku s prsi - Katja Babič Foto: Urh Furjanič O tekmovanju potisk s prsi Na vseh tekmovanjih so tekmovalci najprej razvrščeni v kategorije po starosti in teži. Tekmuje se za zmago v posamezni kategoriji, vsi tekmovalci pa se potegujejo tudi za naslov absolutno najboljšega tekmovalca, ki ga določa največji seštevek točk. Te so s posebnimi koeficienti preračunane iz telesne teže tekmovalca in skupne vsote dvignjene teže. Vsak dvig nadzorujejo trije sodniki, ki v skladu s pravili tekmovalcu pokažejo belo ali rdečo luč. Dvig je uspešen, če tekmovalec dobi vsaj dve beli luči. Potisk s prsi je edina disciplina powerliftinga (počep, potisk s prsi in mrtvi dvig), kjer se lahko tekmuje v posameznem dvigu. ki se hitro približujeta. Cilj tekme je bil izpolnjen, saj sem naredila vse tri uspešne dvige, zmagala med dekleti ter uživala." Katja Babič, ki zastopa Klub dvigovanja uteži Olimpija, prihaja pa iz Župečje vasi in je bila že nekajkrat najboljša športnica občine Kidričevo, se bo domačim gledalcem v živo predstavila v 1. in 2. aprila 2023, ko bo v športni dvorani Kidričevo potekalo 8. državno prvenstvo v klasičnem troboju moči - powerliftin- gu. Gre za športno panogo dviganja uteži, kjer se tekmovalci pomerijo v treh disciplinah: počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu. Tekmovanja se bo skupno udeležilo več kot 100 tekmovalcev iz 10 klubov iz celotne Slovenije. Med tekmovalci so najvišja tri mesta osvojili Urban Mur (175 kg), Jure Rus (167,5 kg) in Maj Dular (160 kg). Na državnem prvenstvu je uspešno nastopal tudi Boris Novak, Foto: Urh Furjanič Katja Babič med tekmovanjem ki zastopa atletsko-gimnastični klub Breg iz Središča ob Dravi. Novaku je poleg izboljšanja osebnega rekorda uspelo izboljšati državni veteranski 2 rekord, prav tako mu je kot edinemu tekmovalcu uspelo izpolniti normo za udeležbo na evropskem prvenstvu. Tudi Novak načrtuje udeležbo na državnem prvenstvu v povverliftingu v Kidričevem, kjer poleg izboljšanja osebnih rekordov po tihem računa na izpolnitev norme za svetovno prvenstvo. David Breznik Foto: osebni arhiv Boris Novak (levo) Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m) Izenačeno, da bolj ne bi moglo biti Na kegljišču športne dvorane Tabor v Mariboru sta se v 13. krogu 3. slovenske lige - vzhod pomerili ekipi Miklavža in Drave. Šlo je za obračun tekmecev s sredine prvenstvene lestvice, ki je pripadel ptujskim keglja-čem z rezultatom 5:3. Gostje so dve točki dobili zaradi večjega skupnega števila podrtih kegljev. Skoraj vsi igralci so presegli mejo 500 kegljev, največ vodja ekipe Robi Golob (556) in Boris Premzl (534). Ta zmaga je bila dobra popotnica za Ptujčane, ki so se na domačem kegljišču Deta centra minuli petek pomerili z drugo ekipo Hrastnika. Šlo je za pravo športno dramo, ki se je končala z nedoločenim rezultatom. Ekipi sta si razdelili posamezne točke, neverjeten pa je bil tudi končni 3. SKL - vzhod (m) 13. KROG: Miklavž - Drava 3:5 (3081:3118) Drava: Uroš Krušič 520, Bojan Krušič 512, Janez Krajnc 509, Mitja Kramberger 489, Robi Golob 556, Boris Premzl 534 14. KROG: Drava - Hrastnik 2 4:4 (3087:3087) Drava: Bojan Krušič 477, Elvis Slaček 525, Mitja Kramberger 488. razplet po podrtih kegljih. Po vseh metih so namreč tako Ptujčani kot Hrastničani zbrali natančno 3087 kegljev, kar je privedlo do delitve točk. Gre za posebno športno zgodbo, ki dokazuje, da je v kegljanju pomemben prav vsak met in vsak podrti kegelj. Tokrat jih je v dresu Drave podrl največ - kar 558 - Janez Janez Krajnc 558. Boris Premzl 510, Robi Golob 529 1. DORMEO 14 10 1 3 21 2.RUDAR 2 14 9 1 4 19 3. KRILATO KOLO 14 8 2 4 18 4. DRAVA 14 7 2 5 16 5. MIKLAVŽ 14 6 1 7 13 6. HRASTNIK 2 14 6 1 7 13 7. DE VESTA BSB 14 6 1 7 13 8. PREPOLJE 14 5 0 9 10 9. LENDAVA 14 5 0 9 10 10. S. GRADEC 2 14 3 1 10 7 Krajnc, več kot 500 kegljev pa so na zahtevnem kegljišču podrli iz domače vrste še Elvis Slaček, Boris Premzl in Robi Golob. Ptujčani so po odigranih 14 krogih na 4. mestu in imajo dobre možnosti, da sezono 2022/23 zaključijo pri samem vrhu prvenstvene lestvice. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa Kegljaškega kluba Drava Ptuj Boks • BK Ring Ptuj Ringovci aktivni in uspešni V Boks klubu Ring je vedno živahno, saj se v prenovljenih prostorih na Grajeni pod vodstvom trenerja Ivana Pucka ml. boksarke in boksarji pripravljajo na različna tekmovanja. V zadnjem obdobju sta bila tekmovalno aktivna Florijan Brojaj in Andi Gerdellaj. Brojaj je tekmoval na turnirju Zagreb Open, kjer je v konkurenci schoolboysov zasedel prvo mesto, potem ko je v ringu zmagal polfinalni in finalni dvoboj. To je bil njegov prvi nastop na tekmi za evropski pokal. S pridnim treniranjem se mladi boksar iz sezone v sezono razvija v odličnega boksarja. V takšnega se je s trdim delom že izoblikoval Andi Gerdellaj. Ta je na začetku leta uspešno nastopil na reprezentančni tekmi med Slovenijo in Italijo v Neaplju, nastopil je tudi na tekmi svetovnega pokala z nazivom Drakula Open v romunskem Aradu, šlo je za najmočnejši turnir za mladince v letošnjem koledarskem letu. Gerdellaj je moral v četrtfinalu priznati premoč ukrajinskemu borcu, ki velja za enega najboljših na svetu v tej kategoriji, tako daje osvojil 5. mesto. Nova članica mlada Ukrajinka Nova članica BK Ring je Veronika Nakota, ki je prišla v Slovenijo kot begunka iz Ukrajine. V Slovenijo je prišla s svojim trenerjem, kasneje sta se ji pridružili še dve rojakinji. Veronika je lani osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v kategoriji do 70 kg. Trenutno se na Ptuju pripravlja za prihajajoče kvalifikacijske turnirje za olimpijske igre. Pred ringovci ligaški in infrastrukturi izzivi To soboto bo v Mariboru 1. krog slovenske boksarske lige. Na to tekmovanje ima BK Ring prijavljenih 15 boksarjev in boksark. Ptujčani imajo dobro mlado ekipo in upajo na čim boljšo uvrstitev v letošnjem liga-škem tekmovanju. Konec aprila bo potekalo posamično državno prvenstvo, ki je vrhunec letošnjega leta za večino mladih boksarjev in boksark. Ti trenirajo v lastnih klubskih prostorih, ki so si jih uredili v Grajeni. Letos in naslednje leto imajo ringovci namen investirati in povečati telovadnico, tako da bo mogoča večja kapaciteta istočasno vadečih. Bo pa trajalo še nekaj let, da bodo člani BK Ring imeli pogoje za delo, kot jih imajo vrhunski boksarski klubi, ker so žal omejeni na svoja lastna sredstva. David Breznik Foto: arhiv BK Ring Ptuj Florijan Brojaj je zmagal na turnirju Zagreb Open. Andi Gardelaj je boksal v Romuniji. Foto: arhiv BK Ring Ptuj Foto: Urh Furjanič Veronika Nakota Šahovski kotiček Ptujčana na odprtem turnirju v Gradcu V avstrijskem Gradcu so potekali štirje turnirji v različnih skupinah, in sicer v A, B, C in vikend skupinah. Na vseh štirih je sodelovalo kar 17 slovenskih predstavnikov, med njimi dva Ptujčana na B-turnirju. Na tem turnirju je nastopilo 93 šahistk in šahistov iz 17 držav, veliko je bilo mladih do 14 in 18 let, med njimi tudi 18-letna Ukrajinka Varvara Pakina. Ptujčane sta zastopala standardna člana druge ekipe Karel Žajdela, ki je ob začetku glede na rating zasedal 24. mesto, ter Roman Rozman na 41. mestu. Uspešnejši je bil Karel, saj je s šestimi točkami iz devetih partij osvojil 16. mesto, kar je osem mest boljše od začetne pozicije. Nekoliko slabši nastop je zabeležil Roman, saj je s štirimi točkami zasedel šele 57. mesto. Zmagala je prva nosilka, 18-le-tna Slovakinja Simona Bochnic-kova z 8,5 točke, na drugo mesto se je uvrstil František Balaž iz Češke s 7 točkami, na tretje pa Julia Kodak iz Poljske, oba po 7 točk. Vsak tak nastop na močnih mednarodnih turnirjih je dober trening in utrjevanje šahovskega znanja. Silva Razlag petek • 3. marca 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Strelstvo • Pred EP 10 m v Estoniji Telekom"-' JJ rtf f n r* n p Med potniki tudi Ormožanki Nuša Žnidarič in Eva Petek Slovenska reprezentanca z zračno puško in pištolo na 10 m je na centralnem strelišču v Ljubljani sklenila priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo v estonski Talin, ki bo potekalo od 5. do 12. marca. Po zaključku priprav je reprezentanca javnosti predstavila načrte in cilje. V enajstčlanski slovenski izbrani vrsti sta dva mladinca s puško, Luka Lukič in Jure Sočič, dve mladinki s pištolo Manja Slak in Sara Ščuri, dve mladinki s puško Sara Slak in mlada ormoška strelka Eva Petek ter pet članic s puško, Ormožanka Nuša Žnidarič, Živa Dvoršak, Urška Hrašovec, Klavdija Jerovšek in Sonja Benčina. 17-letna Ormožanka Eva Petek je najmlajša predstavnica v slovenski reprezentanci, z uspešnimi nastopi na domačih in mednarodnih tekmovanjih v letošnji sezoni si je pristrelja-la prvi nastop na EP 10 m. Za 22-letno Ormožanko Nušo Žnidarič bo to tretji nastop na EP 10 m, v letih 2018 in 2019 je nastopila še kot mladinka v Gyoru in Osijeku ter na Madžarskem dosegla svojo najvišjo uvrstitev na 32. mestu z rezultatom 617,5 kroga. S prvim nastopom se bosta na EP v torek, 7. 3., ob 10. uri predstavili Eva Petek in Sara Slak, Nuša Žnidarič pa bo svoj posamični nastop opravila v soboto, 11. 3., ob 11.15 in 13.30. EP v Talinu bo prvo letošnje tekmovanje, na katerem si bosta najboljša strelca oziroma strelki z zračno puško in zračno pištolo v članski konkurenci pristreljala kvoto za nastop na Olimpijskih igrah v Parizu 2024. Simeon Gonc Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenska reprezentanca pred odhodom na evropsko prvenstvo 10 m v Talin, z desne Sara Slak, Sonja Bencina, Eva Petek, Jure Sočič, Manja Slak, Luka Lukič, Nuša Žnidarič, Živa Dvoršak, Urška Hrašovec, vodja reprezentance Andreja Vlah, Klavdija Jerovšek in predsednik SZS Ljubo Germič Rokomet • Veteranski turnir na Ptuju Odlična kombinacija rokometa in druženja - »«M M «tasase»:» £ .j-intfaiflMUHasritir.i immHBiiuniiNMfli iiuiasaaactntaa ingg lanu a ■■mm: iwtKBaattatiiiias Foto: Črtomir Goznik Utrinka z veteranskega turnirja na Ptuju Nogomet • Zimski turnir NK Ormož 2023 V Ormožu igralo 600 otrok iz Slovenije in Hrvaške Nogometni klub Ormož je bil organizator dvodnevnega turnirja, na katerem je nastopilo okrog 600 otrok iz šestnajstih klubov iz Slovenije in Hrvaške. V štirih kategorijah (U-7, U-g, U-11, U-13) je bilo v športni dvorani na Hardeku skupaj odigranih kar 114 tekem. „Zahvaljujem se vsem nogometa-šicam, nogometašem, trenerjem ter spremljevalcem, da smo s skupnimi močmi v dveh dneh Športno dvorano Hardek spremenili v dom dobrega nogometa. Videli smo prav vse: prekrasne zadetke, sijajne podaje, izvajanje kazenskih strelov, kartone, solze sreče, solze žalosti ter neizmerno radost. Zahvala tudi vsem članom kluba in sponzorjem ter donatorjem za pomoč pri izpeljavi tega zelo zahtevnega športnega dogodka," je po dvodnevnem nogometnem rajanju v Ormožu povedal predsednik NK Ormož Mitja Lukner. Mlade ekipe iz Ormoža (nastopilo je 8 ekip NK Ormož) so na turnirju odigrale 25 tekem in si na njih nabirale igralske izkušnje. Med ormoškimi ekipami je bila najuspešnejša selekcija U-13, ki se je uvrstila v četrtfinale, kjer pa je minimalno (0:1) klonila proti lendavski Nafti. Končni vrstni red: U-7: 1. NK Bistrica, 2. NK Nafta Lendava, 3. NK Aluvar Beltinci. U-9:1. NK Aluminij Kidričevo, 2. NK Medimurje Čakovec, 3. NK Duplek. U-11: 1. NK Varteks Varaždin ŠN, 2. NK Avto Rajh Ljutomer, 3. NK Kle-novnik. U-13:1. NK Medimurje Čakovec 2, 2. NK Medimurje Čakovec 1, 3. NK Radnik Križevci. UK Op/CO M.IJ, r|(?s Rokometno društvo veteranke Ptuj je znano kot odličen gostitelj rokometnih turnirjev in v soboto so v športni dvorani Center izvedle 11. mednarodni kurentov turnir za veterane in veteranke. Tokrat je bila udeležba ekip nekoliko slabša kot pred leti, a vseeno je na Ptuju igralo sedem moških in tri ženske ekipe, ki so prišle iz Hrvaške in Slovenije. Ekipe in igralci so pokazali, da jim je rokomet ostal v krvi, ob tem pa so se udeleženci skozi popoldan ter zvečer prijetno družili in za piko na i tudi zabavali v Gastroju na Ptuju. Zmaga za Hrastničane in Zagorjanke V moški konkurenci so bile ekipe razporejene v dve skupini, v prvi so igrale ekipe Velike Nedelje, Sevnice, Krmelja in Koprivnice, v drugi pa Dol Postave ekip iz Spodnjega Podravja: PTUJČANKE: Mesarec, Maračič, Obržan, Majerič, Ramšak, Panič, Ma-lek, Meško, Špes, Kelenc. GORIŠNICA: P. Marin, Valenko, Balas, Lozinšek, Ranfl, Firbas, Bratu-ša, Preac, Bračič, Mar, J. Marin. VELIKA NEDELJA: Vaupotič, Planinc, Kosi, Kumer, Gregorič, Krabonja, Mesarec, Vajda, Zemljič, Kokol, Bezjak, Kovačec, Horvat. Hrastnik, Trebnje in Gorišnica. Po devetih tekmah je sledilo razigravanje za končna mesta na turnirju. V tekmi za 5. mesto je Sevnica premagala Go-rišnico z rezultatom 12:9, v tekmi za 3. mesto je bilo Trebnje z rezultatom 10:7 boljše od Velike Nedelje, medtem ko je v tekmi za prvo mesto Dol Hrastnik z rezultatom 11:8 premagal Koprivnico. Hrastničani so na turnirju pokazali zelo dobre igre in so zasluženo osvojili kurentov turnir. Iz vrst zmagovalne ekipe so izbrali tudi najboljšega vratarja, ki je Denis Draksler, medtem ko je bil najboljši strelec Tomaž Kolman iz Sevnice. Pri ženskah je bila najboljša strelka članica domače ekipe Renata Špes, medtem ko je bila najboljša vratarka Janja Pesko (Zagorje). Na parketu so se za kurentov turnir merile veteranske ekipe Zagorja, Ptujčanke 1 in Ptujčanke 2. Po treh zelo izenačenih tekmah so si prvo mesto priigrale Zagorjanke, druga je bila druga ptujska ekipa in tretja prva ptujska ekipa (Ptujčanke so igrale vse tekme s kombiniranimi mešanimi ekipami, op. a.). Obe domači ekipi sta ob veliki želji na igrišču in še vedno dobrem rokometnem znanju skrbeli ves čas za nemoteno organizacijo 11. mednarodnega kurentovega turnirja. Ta je tokrat izven pustnega časa na Ptuju združil stare prijatelje, ki so uživali ob rokometu in druženju. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Celje - Gorica; OB 17.30: Domžale - Koper; OB 20.15: Olimpija - Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana - Bravo; OB 15.00: Mura - Maribor. 2. SNL RAZPORED 19. KROG, V ČETRTEK OB 14.00: Ilirija 1911 - Nafta 1903; V PETEK OB 15.00: Krka - Fužinar Vzajemci; OB 16.00: Aluminij - Rudar Velenje; V SOBOTO OB 15.00: Rogaška - Brinje Grosuplje, Primorje eMundia - Kety Emmi&Impol Bistrica, Vitanest Bilje - Beltinci Klima Tratnjek, Roltek Dob - Jadran Dekani; V NEDELJO OB 15.00: Krško -Triglav Kranj. 1. mladinska liga 17. KROG: Koper - Nova KBM Aluminij (v soboto ob 14.30). 1. kadetska liga 17. KROG: Koper - Nova KBM Aluminij (v soboto ob 12.00). Rokomet • NLB liga RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gorenje Velenje - Slovenj Gradec; OB 19.00: Trimo Trebnje - SVIŠ Ivančna Gorica; V SOBOTO OB 18.00: Urbanscape Loka - Krško; OB 18.30: LL Grosist Slovan - Maribor Branik; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Krka, Dobova - Riko Ribnica; V NEDELJO OB 18.00: Koper - Celje Pivovarna Laško. 1. B SRL (m) 19. KROG: Velika Nedelja - Butan plin Izola (prestavljena), Škofljica - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 14. KROG: Ajdovščina - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 15. KROG: Slovenja Gradec - ŽOK GSV Ptuj (v petek ob 20.00). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 8. KROG: Ilirija - Ptuj (v soboto ob 10.00), Logatec - Ptuj (v soboto ob 16.00). 3. SNTL (m) 7. KROG: Cirkovce - Savinja V (v soboto ob 10.00), Cirkovce - Savinja IV (v soboto ob 16.00). Jože Mohorič 1G Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3- marca 2023 Nogomet • Mladinske lige Šolski šport • Košarka, učenke Mladinci uspešni, nesrečen poraz kadetov Na^TOtekmovanieošMarkovdin S tekmami 16. kroga se je začel spomladanski del sezone v 1. mladinski in 1. kadetski ligi (drugoligaši bodo začeli 14 dni kasneje). Šumarji so nadaljevali tako, kot so jesenski del končali, zmage so se veseli mladinci. 1. mladinska liga, 16. krog: Nova KBM Aluminij - Bravo 3:0(1:0) STRELCI: 1:0 Škoflek (44., z 11 m), 2:0 Jovanovič (65.), 3:0 Rahle (90.). NOVA KBM ALUMINIJ: Jan Petek, Alen Colnarič (od 91. Miha Cajšek), Alen Jovanovič, Lukas Hempt (od 88. Nik Hren), Marko Simonič, Maj Škoflek (od 81. Angelo Macanovič), Leo Čeh, Rene Škerget (od 91. David Chekov), Val Mihalič Rader, Klemen Rahle, Žiga Krušič (od 77. Luka Beno-tič). Trener: Simon Vidovič. Rdeči karton: Jankovič (51., Bravo). Varovanci Simona Vidoviča so gostili vedno močno zasedbo Brava, z novimi tremi točkami pa so zadržali visoko mesto na lestvici. V dresu šumarjev so se predstavili trije novinci, to so Leo Čeh (Drava), Žiga Krušič (Drava, Mura) in Miha Gajšek (Miklavž). 1. kadetska liga, 16. krog: Nova KBM Aluminij - Bravo 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Kosar (25.), 1:1 Bajc (40., z 11 m), 2:1 Kraner (48.), 2:2 Ko-patin (79.), 2:3 Kopatin (85.). NOVA KBM ALUMINIJ: Anej Zupan, Dario Letonja, Kris Strelec, Staš Kraner (od 70. Jaka Nejc Gobec), Aleks Repina, Tino Hamler (od 82. Aljaž Dovečar), Cene Grbavac, Lukas Čeh (od 86. Luka Schaubach), Žiga Kosar, Mitja Kotnik (od 86. Anej Veber), Anej Damjanovič. Trener: Primož Gorše. Mali nogomet • Zimski turnir med vasmi občine Juršinci Juršinci v finalu uspešnejši od Rotmana Konec februarja je bil v večnamenski dvorani OŠ Juršinci izveden tradicionalni turnirv malem nogometu za pokal občine Juršinci, organizirala ga je mladina PGD Gabrnik s pomočjo Športnega društva Juršinci. Na turnirju je sodelovalo sedem vasi in so bile razdeljene v dve skupini. V prvi so tekmovale ekipe iz Gabmika, Juršincev, Sakušaka in Zagor-cev, v drugi pa iz Rotmana, Kukave in Bodkovcev. Po tekmah skupinske- ga dela sta se v polfinale uvrstili dve najboljši ekipi iz obeh skupin in sicer Juršinci in Sakušak iz prve ter Kukava in Rotman iz druge skupine. Pred polfinalnima obračunoma je potekala revijalna tekma veteranov iz Smolincev in veteranov iz Gabr-nika, ki je se končala z izidom 3:4 v korist ekipe iz Gabrnika. V tekmi za končno 3. mesto sta se pomerili ekipi Kukave in Sakušaka, po streljanju kazenskih strelov pa V zaključni tekmi turnirja u Juršincih so bili domačini boljši od ekipe iz Rotmana. Planinski kotiček Planinarjenje po Istri 27.-30. 4. 2023 Pripravili smo nov program, zato vas vabimo, da se nam pridružite na planinarjenju po Istri. Četrtek, 27. aprila Udeleženci planinarjenja po Istri se zberemo ob 5.40 na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali do Buzeta. Podali se bomo po čudoviti poti sedmih slapov. Sledil bo še ogled starodavnega Buzeta, nato pa vožnja do Rovinja. Nastanili se bomo v Island hotelu Istra****, ki je na otoku sv. Andreja. Hotel leži ob morju in ima urejen wellness center. Obdajajo ga borovi gozdovi, skozi katere so speljane čudovite pohodne poti. Večerja in pijača dobrodošlice v hotelu. Petek, 28. aprila Po zajtrku in jutranji kavici se bomo z avtobusom podali do mesta Pazin. Mimo znamenitega kaštela se bomo podali čez kanjon Pazinčice do starodavnega naselja Beram. Pot bomo nadaljevali mimo cerkve sv. Marije na Škriljah, v kateri so na ogled znamenite freske Vincenta iz Kastva, na hrib Dibovljak (427 m). Sledil bo sestop v Pazin in vrnitev v Hotel Istra Rovinj. Sobota, 29. aprila Zajtrk nam bo dal energijo za planinarjenje po novih pohodniških poteh na območju Limskega kanala. Seveda si bomo ogledali tudi starodavno mesto Rovinj in uživali v lepotah Jadrana. Če nam bosta vreme in počutje omogočala, pa se lahko podamo tudi na območje Čičari-je. Večerja in bivanje v hotelu. Nedelja, 30. aprila Po zajtrku v hotelu si bomo privoščili še nekaj razvaja-nja na območju hotelskega kompleksa, nato pa se bomo odpravili na polotok Zlatni rt, ki slovi po prelepi naravi in obmorskih planinskih poteh. Nato nas bo pot vodila nazaj proti Sloveniji. Strošek štiridnevnega planinarjenja po Istri znaša 240 EUR. Več informacij je na voljo v pisarni PD Ptuj. Otroci imajo v skladu s pravili hotela popuste, ki so na voljo v pisarni PD Ptuj. Možnost doplačila za enoposteljno sobo. Prijavite se lahko na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 9. marca, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Možnost odjave brez stroškov do 9. 3. 2023. Akontacija ob prijavi 120 EUR, preostanek pa najkasneje do 9. aprila 2023. Število mest je omejeno. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 2023042730, namen Istra. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. V Majšperku je bilo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj izvedeno medobčinsko tekmovanje v košarki za učenke letnika 2010 in mlajše. Nasto- pile so tri ekipe. Z dvema suverenima zmagama so naslov medobčinskih prvakinj osvojile članice ekipe OŠ Markovci, v nadaljnje tekmovanje pa so se uvrstile tudi drugouvrščene Majšperčanke. Rezultati: Majšperk - Markovci 10:27, Markovci - Žetale 41:9, Žetale - Majšperk 6:30. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Žetale UR Foto: Črtomir Goznik Okrepljena kadetska ursta Aluminija se je odlično upirala uisoko uurščeni ekipi Braua. ~s - H_ Precej nesrečen poraz so doživeli kadeti Aluminija, ki so proti dru-gouvrščeni zasedbi Brava vodili vse do zaključka tekme, nato pa prejeli dva zadetka, ki sta pomenila poraz. V boju za vzpon po lestvici so novinci v dresu šumarjev Aleks Repina, Lukas Čeh in Anej Damjanovič (vsi Drava). M so na koncu slavili igralci iz Kukave z izidom 8:7. V izjemno napetem finalu sta se zasluženo pomerili najboljši ekipi celotnega turnirja, ekipi iz Juršincev in Rotmana. Končni rezultat je bil 3:2 v korist ekipe iz Juršincev. Sklepno dejanje turnirja je opravil župan občine Juršinci Robert Horvat, ki se je zahvalil sodelujočim, ter podelil pokale najboljšim trem ekipam. UR Foto: Črtomir Goznik Ekipi OŠ Markouci (zgoraj) in OŠ Majšperk (spodaj) sta zasedli 1. in 2. mesto. Promocijsko sporočilo Mesec, poln novosti v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, marec prinaša vrsto novosti in izjemno ponudbo. Včeraj je v Qcentru na Ptuju znova odprl vrata Tomas Sport. Na Ptuj so za vse vas pripeljali znane športne in dizajnerske znamke, kot so Tommy Hilfiger, Guess, Calvin Klein, Phillip Plein in ostale. Pridite, spoznajte izjemno bogato in pestro ponudbo ter obogatite svojo garderobo. Od četrtka do sobote vTomas Športu velja otvoritveni 20 % popust na vse izdelke vtrgovini. Se vidimo. kratko vadbo z izjemnimi učinki, ki jo izvajate pod infrardečimi žarki in z vakumom. V četrtinskem času vadbe dosežete rezultate, primerljive z vadbo na klasičnih napravah. Lifestyle studio vam nudi smernice zdravega življenja, naprave za izgubljanje in vzdrževanje telesne teže, prehransko svetovanje in skupinske vadbe. Pohitite z rezervacijami, saj se termini hitro polnijo. Naročite se lahko s klicem na številko 070 640 338 ali na spletni strani www.lifestyle-studio.si. Že 6. marca pa na novo lokacijo - pred Qcenter Ptuj v Puhovo - prihaja Pizzeria in špagetarija An-cona. Njihova pestra ponudba okusnih dobrot bo potešila prav vsak prazni želodček. Pri njih dobite več vrst pic, raznovrstne jedi iz krušne peči, ocvrte jedi, okusne solate in sladice. Pizzeria in špagetarija Ancona na dan odprtja na novi lokaciji pred Qcentrom Ptuj ponuja 10-odstotni popust. Že tako bogato ponudbo Qcentra Ptuj pa bo od 6. marca dalje obogatil Lifestyle studio z revolucionarnimi napravami za oblikovanje telesa in odstranjevanje maščob ter celulita. Privoščite si petek • 3- marca 2023 Za kratek čas Štajerski IT Skoraj vse mačke te pasme so potomke rjave samice, ki so jo zanesli v ZDA iz Burme leta 1930. Ker ni bilo na voljo samca njene pasme, so jo parili s siamci. EJ PUŠČAVA (KNJIŽNO) ČASTNOST GOTOVINA (ŽARG.) SLOVENSKI PEVEC PEVKA (ENA (ALENKA) E3 ITALIKI AJDOVA SLAMA NEKDANJI SMUČAR TORPE CESKI SKLADATELJ WEINBERGER KOCINA VDOLBINA V STENI IGOR TORKAR DOLGA VOTLA REČ VRHOVNO VSAKO-POVELJSTVO DNEVNI VERDIJEVA VOJNE UPORABNIK OPERA MORNARICE TWITTERJA STROŠEK ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI TVOR KONOPEC SULTANOV POKRAJINSKI NAMESTNIK TUCKER PETRA NAREKS OGNJENO ZNAMENJE GLAVNO MESTO PERUJA TLEČA SNOV IVAN PO DOMAČE INUITI PALAČA Z GALERIJO V FIRENCAH MATERIAL ZA SVEČE POGANSKI SVEČENIK STEBLO GOBE NEKDANJI OMBUDSMAN (MATJAŽ) M ESTO V BRAZILUI JOHN NETTLES LES ZA KURJAVO PEVEC PESTNER BAKANAL GREGOR VEZONIK GUGUAJ PRIPADNIK ORKOV SPOJ GLAVE STRUPOM NASELJE VJUŽNEM DELU NOVEGA MESTA ANASTAZIJA PO DOMAČE LIK PRI ČETVORKI PEVEC SKUPINE U2 PLANINSKA STAJA KOSILO (KNJIŽNO) ODRIV OD TAL AVTOR: JANEZ PRESEČNIK GRŠKI BOG PASTIRJEV AFRIŠKA DRŽAVA VULKAN NA OTOKU MINDANAU OLIBER TOBIAS NAŠA DELOVNA NEKDANJA MIZA SMUČARSKA SKAKALKA TUGO ŠTIGLIC CITROENOV AVTO (ŽARG.) BIBLIJSKI OČAK ZNAMKA ČEŠKIH AVTOMOBILOV Ima zaobljeno, mišičasto telo, srednje dolg rep in dolge ter vitke noge (sprednje noge so krajše od zadnjih). Glava je srednje klinasta, z izrazitimi ličnicami in kratkim nosom. Uhlji so srednje veliki in rahlo zaobljeni, oči pa velike, zgoraj poševne, spodaj pa okrogle ter zlato-rumene barve. Bleščeč, kratek, satenast kožuh je ponavadi peščeno rjave barve. Je manj hrupna kot siamka, je pa prav tako priljudna, izjemno ljubeča, prijazna in igriva mačka. Tedenski horoskop OVEN (21. S. - 20. 4.) Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Počasi lahko greste po zastavljeni poti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Čakajo vas preobrati in narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v pogledu službe, melodijo boste zaigrali tako, da imate od tega tudi sami korist. Samske bo obiskal Amor. Le kaj bo povedal? ü® ÊÊL Harmonija tedna bo božala vašo dušo in tako boste pridobili kup novih znanj. Odprli se vam bodo neki projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate pomembne iztočnice, ki so delno ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri. TEHTNICA _ (23. 9. - 23. 10.) Čakajo vas prijetnosti in mnogo bo priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno odstirate lastno pot in da ste zelo pogumni. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile v pogledu doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvidite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketa v majhnih stvareh. Notranja modrost vam bo vlivala pogum in pokazala pot. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi boste imeli moralno in finančno korist. APO - vulkan na otoku Mindanao, z 2954 m najvišja gora Filipinov, LIMA - glavno mesto Peruja, SANTOS - pomembno brazilsko pristaniško mesto Ormož • Nadaljujejo s prireditvami ob 750. obletnici omembe kraja Ormož v domoznanski literaturi Ob praznovanju 750. obletnice prve pisne omembe Ormoža je Knjižnica Franca Ksavra Meška v sodelovanju z ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož na ogled postavila razstavo »Ormož v domoznanski literaturi«. V občinski avli je v vitrinah predstavljena strokovna in leposlovna literatura z domoznansko tematiko, ki se nanaša na mesto Ormož. Predstavljeno knjižno gradivo je večinoma del zbirke ormoške knjižnice. Razstava je obogatena še z izborom redkih tematskih razglednic, fotografij, plakatov ipd., zasebnih zbirateljev in ptujskega zgodovinskega arhiva, kot sta denimo najstarejša razglednica z motivom Ormoža, poslana leta 1897 v Zadar, in spominska plaketa ob 700-letnici Ormoža. »Vsebina predstavljenih knjig se nanaša na življenje ljudi in zgodovino mesta Ormož skozi različna obdobja. Avtorji podrobneje predstavijo meščane in njihove navade, stara in nova dognanja, vedenja o zgodovini mesta, obravnavajo pomembne zgradbe, predstavljajo družine in posameznike, ki so sooblikovali ormoško preteklost. Nekateri avtorji so v Ormožu rojeni, drugi so tukaj živeli, spet tretji so tukaj ustvarjali in svojo pisano besedo prenašajo v druge slovenske kraje in čez mejo,« je vsebino razstave povzela Manica Hartman iz muzeja, ki je razstavo pripravila skupaj z Mari- ■üü t jI O^ff Foto: M H Poleg knjižnega gradiva so na ogled tudi redke tematske razglednice, fotografije, plakati. jano Korotaj iz knjižnice. »V leposlovju do 20. stoletja se pojavljajo predvsem opisi prleške pokrajine (Ljutomersko-Ormoških goric) in prleškega človeka, omembe mesta Ormož najdemo ponekod tudi v pisanju Franca Ksavra Meška, Ruda Jurčeca in Erne Meško. Motivi mesta Ormož se najpogosteje pojavljajo v sodobni književnosti, ki nastaja v prleškem okolju ali se nanj nanaša. Avtorji (B. Radoš, T. Rizman, J. Popov ...) v literarnih delih zapisujejo spomine na svoje otroštvo in življenje v Ormožu, se spominjajo ljudi, dogodkov in pestre zgodovinske ter kulturne dediščine mesta,« je v razstavnem katalogu zapisala Korotajeva.Za pokušino objavljamo še enega izmed »razstavljenih« citatov avtorice Erne Meško iz knjige Rada bi vam povedala iz leta 1985: »Tam, kjer se reka Drava začne, obo-tavljaje se, poslavljati od prelepe slovenske zemlje in se s svojo desno polovico že spušča Hrvaški v naročje, stoji lepo, čisto mestece Ormož s svojo 700-letno zgodovino.« Razstavo si lahko ogledate vse do 20. novembra. Monika Horvat Ty^'V (21. 6. - 22. 7.) RAK Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko časa boste preživeli v tišini in spodbudno bo, da si pišete notranje občutke. fè^ /[ /, í LEV jp} (23. 7. - 22. 8.) Počutili se boste zelo razigrano in na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo, kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi selekcijo in prava sreča se bo lesketa v močni zavezi partnerske ljubezni. iS fM DEVICA ^ (23. 8. - 22. 9.) Čas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se rešite vsega tistega, česar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste ne nazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranje zamere, ampak se odločite in naredite nekaj za boljši jutri. W VODNAR cV/ ^r» (21. 1. - 18. 2.) Zavedate se, da je partnerjeva roka kot sončni dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Oddajali boste prijetno energijo in ljudje vas bodo imeli radi. Na delovnem mestu več ugodnosti. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Tišina bo zvesta popotnica tedna in tako boste v sebi gradili in podirali. Nadvse primerno bo, da si notranje občutke zapisujete. Koristno bosta na vas delovala meditacija in skriti svet sanj. Če boste občutili v sebi željo po umetnosti, jo razvijajte dalje. Napišite ljubezensko sporočilo. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3. marca 2023 Ptuj • Dokumentarni film Otroci alkoholikov »Slovenska družba je zelo hinavska družba« Dokumentarni film Otroci alkoholikov v režiji Natalije Gorščak, bivše direktorice TV Slovenija je po njenih besedah nastal zato, da bi otroci, ki prihajajo iz takih družin, spoznali, daje takih otrok polno, da niso sami, in bi lažje spregovorili o tem ter tako presegli svoje travme. Film je poln izpovedi otrok alkoholikov različnih generacij, v družini alkoholika je odraščala tudi avtorica filma. O posledicah, ki jih ima alkoholizem za otroke in naslednje generacije, pa v filmu govorijo znani strokovnjaki in terapevti s področja odvisnosti. V pogovoru o(b) filmu, ki ga je vodila Branka Bezeljak, sta sodelovali pomočnica direktorja CSD Spodnje Podravje Valerija Ile-šič Toš ter psihologinja Irena Toš Koren iz CSD Spodnje Podravje. »S predstavljanjem po Sloveniji filmi, ki jih ljudje morda sploh ne opazijo na ekranih, le-ti pridejo v nek kraj. Četudi si jih ogleda malo ljudi, je že to dovolj, da pridemo in se začnemo pogovarjati o perečih družbenih temah,« je povedala avtorica dokumentarnega filma Otroci alkoholikov Natalija Gorščak. Gre za vsebino, ki se človeka dotakne, hkrati pa je to tema, o kateri se še vedno (pre)malo javno govori. Dialogi med vsemi udeleženci tečejo kot dialogi, četudi so monologi. Igralka Maja Gal Štromajer je upodobila zgodbo Natalije Gorščak in delno tudi druge zgodbe, ki jih je slišala. Foto: Zarja/Jana Otroci alkoholikov, otroci, ki živijo v nasilnih odnosih, vedo, da se o tem ne govori, tega ne povedo v vrtcu, ne v prvem razredu in ne v 8. razredu OŠ. Vprašanje o tem, kdo je in kdo ni alkoholik, je po besedah psihologinje Irene Toš Koren večno vprašanje. Pri svojem delu se srečuje z družinami, kjer je prisoten alkoholizem, s tem, kaj ta prinaša, kaj pomeni za družino, otroke in odnose. Alkoholizem je po besedah Valerije Ilešič Toš sicer še vedno tabu tema, po drugi strani pa tema, ki je vse bolj prisotna v našem okolju, tako da se zdi skoraj normalna. Otroci alkoholikov, otroci, ki živijo v nasilnih odnosih, vedo, da se o tem ne govori, tega ne povedo v vrtcu, ne v prvem razredu in ne v 8. razredu OŠ. Tudi odrasli o tem molčijo, tudi zaposleni v centrih za socialno delo o teh ranah, travmah iz mladosti ne govorijo, so zgolj strokovnjaki. Ob pridnih otrocih in otrocih, ki jih vodijo v obravnavah v okviru različnih služb (ki z vedenjem izstopajo, so moteči, agresivni), so tudi otroci, s katerimi se nihče ne ukvarja. To so otroci alkoholikov, ki svoje življenje živijo malo prikrito, so pridni in neopazni, ki so znali preživeti na način, da so čim bolj neopazni, končajo šolo, se zaposlijo. Živijo normalno, imajo pridne otroke in še vedno S pogovora o(b)filmu Otroci alkoholikov: Branka Bezeljak, Natalija Gorščak, Irena Toš Koren in Valerija Ilešič Toš. živijo tudi s temi ranami. Nekako zmorejo, imajo vire moči, težke izkušnje znajo pretvoriti v nekaj pozitivnega. »Bili smo nevidni, sram me je bilo govoriti o alkoholizmu« Natalija Gorščak pravi, da ni tabu tema alkoholizem, tabu tema so posledice alkoholizma pri otrocih. »Mi vsi smo bili dejansko nevidni. Sram me je bilo govoriti o nasilju, o alkoholizmu. Vsi so vedeli, s prstom kazali name, da sem od onega, ki je južnjak, povrhu pa še alkoholik. Bila sem manjvredna. Vsi so vedeli, ampak nihče ni ničesar naredil. To me je spremljalo vse življenje. To me boli. Zaradi tega sem naredila ta film, zato ker gledamo stran, ko vidimo trpljenje. To ni prav, to je nečloveško. Treba se je vmešati. Ko sosed pretepa ženo in otroke, je treba poklicati policijo, četudi bo potem vse zanikala. Otrok bo uvi-del, da je nekomu mar zanj. Slovenska družba je zelo hinavska družba, mi vse pometemo pod preprogo, vse težave. Sama nisem vedela, da imam težavo. Ljudje niti ne vedo, da je z njimi nekaj narobe. V tem je problem,« je še povedala Natalija Gorščak, ki se na poti po Sloveniji srečuje s takšnimi in drugačnimi zgodbami oz. posledicami alkoholizma v družinah. Zgodbe so strašljive. Neko dekle ji je po predvajanju filma povedalo, da jo oče zlorablja, ko je pijan. Stara je 16 let in nihče ni opazil, da je zlorabljena. Kje smo kot družba, se sprašuje. Tudi njen prihodnji film bo film s težko temo, poklicali so jo otroci samomorilcev, ki so zaznamovani. Pogosto je samomor posledica alkoholizma. Med kovidom je bilo v Sloveniji veliko samomorov. Slovenci smo samomorilski narod. Ker kot narod vedno gledamo nazaj, v preteklost, nimamo nobenih vizij za prihodnost, tudi država je nima, niti ljudje. Tudi o tem ne govorimo. V tujini ljudje gledajo v prihodnost, imajo želje, sanje. V Sloveniji pa je Ptuj, Podravje • O delavniškem pletarstvu na širšem Ptujskem Nekoč cvetoča dejavnost, za katero seje izgubila Na Ptujskem in na samem Ptuju je bila še ne tako daleč nazaj močno razvita delavniška oz. industrijska pletarska dejavnost, kije svoj višek dosegla konec štiridesetih in v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Na to nekoč zelo pomembno dejavnost na našem območju je v knjigi Delavniško pletarstvo od cirkulanske pletarske šole leta 1906 do ptujske ple-tarne spomnil Andrej Brence v svoji knjigi. Foto: Črtomir Goznik Knjiga Knjiga obuja spomin na pletarstvo na Ptujskem in na Ptuju Opus avtorja knjige o delavniškem pletarstvu Andreja Brenceta je zelo širok. Njegovo najnovejše delo z letnico 2022, knjiga o delavniškem pletarstvu od cirkulanske pletarske šole leta 1906 do ptujske pletarne leta 1988, je po besedah direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča izjemna dodana vrednost, tudi zato, ker gre za malo poznano tematiko tako na ožjem kot širšem območju. Danes se tega, da je bilo nekoč na Ptujskem zelo razširjeno delavniško oz. industrijsko pletarstvo, spomnijo le redki, mlajši pa o tem ne vedo ničesar. Do leta 2000je še vsaj obstajala Pletarska ulica, ob njenem preimenovanju v Ulico Viktorina Ptujskega, pa je spomin na to dejavnost v mestu popolnoma izginil. IRK U LANSKE PLETARSKE SOLE LETA 1906 00 PTUJSKE PLETARNE LETA 1988 Avtor knjige je povedal, da je bilo pridobivanje podatkov zelo dolgotrajno, saj arhiva, kjer bi na enem mestu lahko našel vse, ni. Podatki o industrijskem pletarstvu sicer obstajajo, ne pa tudi o ple-tarni, zadrugi. Večina podatkov je iz dnevnega časopisja. Knjiga ima več poglavij. Prvo govori o razvoju delavniškega pletarstva na slovenskem območju, ptujsko se je v slovenskem prostoru tudi najdlje obdržalo. Tako v proizvodnji kot izobraževanju. Sicer pa o delavniškem pletarstvu lahko začnemo govoriti šele v drugi polovici 19. stoletja. Drugo poglavje je posvečeno vrbo-reji, brez katere te industrije ne bi bilo. Pletarska vrba se goji posebej, kot grmovje v velikih nasadih. Nasadov na Slovenskem nikoli ni bilo dovolj, le ptujska pletarna je imela v petdesetih letih prejšnjega stoletja dovolj velike nasade, okrog 20 hektarjev. Tretje poglavje predstavlja začetek pletarskega šolstva na slovenskem Štajerskem, ki se je začelo v Cirkulanah leta 1906 in je trajalo do začetka prve svetovne vojne. Leta 1918 se je šola preselila v Strnišče (današnje Kidričevo) in Foto: Črtomir Goznik Andrej Brence, kustos arheolog, avtor knjige Delavniško pletarstvo od cirkulanske pletarske šole leta 1906 do ptujske pletarne leta 1988 se preimenovala v Pletarsko šolo Strnišče pri Ptuju. Leta 1922 je bila šola pripojena pletarski zadrugi oz. Pletarni v Strnišču. Po letu 1924 se je del proizvodnje prenesel na Ptuj. Pletarna Ptuj - prvo jugoslovansko podjetje na razstavi v Parizu Leta 1925 je ptujska Pletarna kot prvo jugoslovansko podjetje sodelovala na obrtni razstavi v Parizu, na kateri se je predstavila s slovenskim narodnim pohištvom. V Pletarski ulici je takoj po drugi svetovni vojni potekala proizvodnja iz vrbovine in iz rogoza. Kasneje je to postal obrat I. Leta 1946 so prev- zeli proizvodnjo slamnatih tulcev za zaščito steklenic, ki je potekala na Rogozniški cesti. To je bila zelo donosna proizvodnja, v enem letu so jih naredili okrog 1,5 milijona. S tulci so zaslužili desetkrat več kot s prodajo drugih pletenih izdelkov. Leta 1960 so jo ukinili. Proizvodne prostore je zasedlo trgovsko podjetje Vrba, ki je za Pletarno odkupovalo pletene izdelke na terenu, da so zadostili povpraševanju. Pletarsko šolo na Ptuju je obiskovalo 458 učencev in učenk Leta 1929 je bila na Ptuju ustanovljena državna dvoletna pletar- ska šola, ki je imela svoj sedež kar v pletarni. Ustanovljena je bila za celotno območje Jugoslavije, vpis učencev iz Hrvaške in s Kosova je bil samo prvi dve leti. Pozneje so bili učenci v glavnem iz Slovenije oz. s ptujskega območja. Leta 1936 je šola prerasla v trirazredno šolo, imenovala se je Državna moška obrtna šola za pletarstvo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je ponovno začela delovati kot industrijska šola za pletarstvo do leta 1961, ko je pletarski pomočnik postal zadnji absolvent te šole, ki je bil doma iz Grajenščaka. Šola je bila zelo pomembna, saj je bilo v tem obdobju veliko povpraševanje po pletarskih izdelkih. Potrebovali so petek • 3. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik tako, kot da nam ne bi dovolili sanjati. Tudi ptujski pogovor o(b) filmu je izluščil potrebo po odpiranju teh perečih tem, da bomo kot družba lahko napredovali in kvalitetno živeli ter da bo nevidnih otrok čim manj. Informacij o tem, da obstajajo službe in ljudje, ki lahko v teh primerih pomagajo, je veliko. Občutek, da ne moreš nikomur zaupati, je po prepričanju Valerije Ilešič Toš tisti, ki mladim ljudem v stiski preprečuje, da bi poiskali pomoč, zato ostanejo sami s seboj. Verjame pa, da imamo v sebi vire moči in da smo sami sebi najprej opora pri premagovanju takšnih ali drugačnih travm. MG V Sloveniji je alkoholizem sprejemljivo zlo. Z (ne)posrednimi posledicami naj bi se tako ali drugače spopadalo vsaj 800.000 Slovencev. »Nisem verjela, da je alkoholizem takšna tabu tema« »RTV ni samo televizija, je tudi radio, splet, so tudi orkestri. Gre za velik sistem, kije zelo zastarel in ga bo treba po mojem mnenju popolnoma preoblikovati. Ljudje, ki tam delamo, si bomo morali naliti veliko čistega vina, se pogledati v ogledalo, si povedati, da vse, kar delamo, ni ravno najboljše. Izdelki, kot je tudi film Otroci alkoholikov, pa kažejo, da lahko za to družbo kar veliko naredimo. Ko sem začela hoditi po Sloveniji in ko je bil film na programu, sem prejela veliko pisem, izpovedi, da nisem verjela, daje alkoholizem takšna tabu tema. Ljudje so se mi zahvaljevali, zahvalili, ker sem javno spregovorila o svoji izkušnji, ki ni bila ravno prijetna. Zdelo se mi je, da sem naredila nekaj dobrega v času, ko bi morala nekje vegetirati po odstavitvi, v neki kanti za smeti. To pa je lastnost otrok alkoholikov, takih, ki nekako pridemo iz teh travm. Čeprav me daste v kanto za smeti, jo bom prebarvala. Vedno se bom nečesa spomnila, vedno, ko je bilo najhujše, je bilo treba najti pot iz tega, kar seje dogajalo. Ta izkušnja mi je dala čisto drugačen pogled na življenje. Življenje veliko bolj cenim kot nekdo, ki tako hude izkušnje ni imel. Pri filmu sem imela čudovite sodelavce. Film ima optimističen konec, depresije in tega negativizmaje v Sloveniji preveč. Ko gre za žalostne stvari, je treba biti krut realist, pa tudi optimist. Kot pove eden od sogovornikov, ljudje ne bi preživeli, če bi bilo vse tako črno,« je povedala Natalija Gorščak. vsaka sled usposobljen kader, da so z izdelki lahko konkurirali Nemcem, Avstrijcem, predvsem pa Poljakom, ki so delali pod ceno. Od leta 1929 do 1961 je šolo obiskovalo 458 učencev in učenk. Po opravljenih izpitih so organizirali tudi razstave svojih izdelkov. Pletarna - nekoč • I • v • najpomembnejše izvozno podjetje ptujskega okraja Kot samostojno podjetje je Pletarna obstajala do leta 1962. Svoj višek je dosegla v štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnje- ga stoletja, ko je bila v ptujskem okraju najpomembnejše podjetje in največji izvoznik iz zaslužka deviz. V tem času so na pletarno zelo pritiskali, da je povečala proizvodnjo izvoznih izdelkov, ker je občina potrebovala denar. Ker so ji primanjkovali prostori za proizvodnjo, ji je občina v zelo kratkem času dodelila en trakt v Koteksu, v katerega so naselili oddelek iz ro-goza. Tako je imela Pletarna leta 1950 na Ptuju tri obrate: za vrbovi-no v Pletarski ulici, kjer je bila tudi uprava, drugi za slamnate tulce na Rogozniški in za rogoz v Muršičevi ulici, današnji Dravski ulici. V tis- Foto: Črtomir Goznik SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Nekdanja stavba ptujske pletarne v Ulici Viktorina Ptujskega 3, ki se je do leta 2000 imenovala Pletarska ulica. V tej stavbi je leta 1924 začela delovati skupina pletarjev, premeščenih iz Strnišča. tem času so izvažali v Ameriko, Anglijo, na Ciper, v Grčijo. Leta 1950 so ustanovili tudi obrat v Dobrini. Zgradili so delavnico za pletenje iz vrbovine. V Dobrini se je pletarska dejavnost končala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1988 dokončno slovo pletarstva in vrboreje Knjiga se zaključi z letom 1962, ko se tudi konča poglavje o samostojni pletarni, ki so jo ukinili, ker na trgu več ni mogla preživeti. Ukinili so tudi podjetje Vrba. Postala je zgolj obrat novih podjetij, najprej invalidskega podjetja, nato podjetja Olge Meglic. Vedno bolj je sta-gnirala, leta 1988 so pletarstvo in vrborejo kot pomožno dejavnost podjetja Olga Meglic črtali iz sodnega registra. Tako se je zgodba o tej pletarni tudi končala. Zanimivo je, da je Pletarna Ptuj imela tudi svojo lastno gostilno, ki je imela precej turbulentno obdobje, saj je poslovala brez obratnega dovoljenja in brez registracije. Leta 1954 so našli salomonsko rešitev, gostilna se je osamosvojila, postala je samostojna zadružna gostilna, ki je delovala do leta 1959, ko je prenehala kuhati za zaposlene. Odprta je bila še do leta 1962, ko se je preključila gostinskemu podjetju Grad Borl. MG Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski :radioPTUI V SONČEK 20 Štajerski Na sceni petek • 3. marca 2023 Grajena • Dramska sekcija z novimi predstavami Brezčasna politična satira Dramska sekcija, najstarejša sekcija KD Grajena, ki je skupaj z društvom leta 2020 praznovala 70-letnico delovanja, je v pokoronskem obdobju na novo predstavila komedijo Branislava Nušiča pod naslovom Gospod poslanec, ki sojo z režiserko Tatjano Vaupotič Žemljic postavili v današnji čas. Foto: zasebni arhiv V kulturni dvorani Grajena bodo domači gledališčniki s petimi predstavami, prva bo že nocoj, širili dobro voljo in smeh. Zanimiva politična satira iz leta 1915 je po 108 letih še vedno zelo aktualna. Ponovne vaje so začeli decembra lani, nadomestiti so morali tudi enega od igralcev. Povabili so na pet predstav. Prva bo že nocoj v kulturnem domu v Grajeni, ljubitelje satire in dobre gledališke igre pa vabijo še 4., 5., 11. in 12. marca, vsakič ob 18. uri. Že po tradiciji se v dramski sekciji KD Grajena praviloma odločajo za dela, ki zahtevajo številčnejšo ekipo, saj je igranja željnih v njihovem okolju veliko. Od leta 1996 je režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič. Gospod poslanec je že 15. delo, ki so ga uprizorili pod njeno taktirko. Med svoje največje uspehe si grajenski igralci štejejo uvrstitve na festival komedije v Pekrah, kamor so se uvrstili tudi letos. Njihova predstava je bila izbrana med osemnajstimi. Njihov glavni igralec Vlado Bezjak je bil že dvakrat proglašen za naj komedijanta. Večkrat so se uvrstili tudi na območna srečanja odraslih dramskih skupin, kjer je bila še posebej uspešna njihova igralka Justina Vujnovič, ki je odigrala najboljšo žensko vlogo. Pred novim nizom predstav je režiserka povedala, da so hvaležni, da imajo po zaslugi MO Ptuj urejeno ogrevanje v dvorani, prav tako pa nove primerne prostore za vaje, kar daje njihovemu delu še dodaten zagon in motivacijo. MG Podravje • Dan civilne zaščite Prireditev bo v Zavrču 1. marec je mednarodni dan Civilne zaščite. Podravske enote ga bodo slovesno zaznamovale naslednji četrtek, 9. marca, na prireditvi v Zavrču, ko bodo podelili tudi odlikovanja - znake civilne zaščite. Zlati znak bodo letos izročili policistu Miranu Horvatu, ki je tudi član civilne zaščite. Srebrna znaka bosta prejela Videmčan Jože Šmi-goc in Cirkulančan Anton Kokot. Letošnji prejemniki bronastih znakov so Rajko Kosič in Bojan Kova-čič (oba Ormož), Beno Kamenšek (Majšperk) in Ivan Brodnjak (Haj-dina). Za društvene jubileje - sto let delovanja - bo Civilna zaščita s srebrnimi znaki nagradila prostovoljna gasilska društva Cvetkovci, Markovci, Nova vas, Stojnci in Videm, PGD Šikole pa ob 130-letnici prejme plaketo. Dan civilne zaščite je namenjen vsem prostovoljnim in poklicnim pripadnikom reševalnih služb in Mednarodna organizacija civilne zaščite je resolucijo o 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, sprejela decembra 1990. sestavov, združenih pod dežnikom civilne zaščite iz vrst prostovoljnega in poklicnega gasilstva ter drugih reševalnih služb, od gorske in jamarske do potapljaške in Rdečega križa, skratka vsem strukturam, ki tako ali drugače nepoklicno ali poklicno izkazujejo pripravljenost pomagati soljudem in so vselej pripravljene, da se odzovejo, ko je njihova pomoč potrebna. MZ GLASUJEM ZA KANDIDATA: □ Marjan Skok □ Ignac Habjanič □ Zdenka Golub Ime in priimek:............................................................. Naslov:. Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. iOcb« U« ^ ^ ^ŽltO Po kn*Hj se dan pozna. Ptuj, Ljubljana • Za boljšo prihodnost kranjske čebele Podnebne spremembe so naša prihodnost V Ljubljani je v soboto potekal že 4. Pislakov dan v organizaciji Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, kije namenjeno izobraževanju čebelarjev in predstavitvi dobrih praks. Gre za mednarodno srečanje, na katerem so letos sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in prvič iz ZDA, biolog in čebelar Randy Oliver, kije med drugim predstavil tudi, kako na sonaravni način zatirati varojo ter govoril o prilagajanju čebelarstva klimatskim spremembam. Foto: Črtomir Goznik: Letošnji 4. Pislakov dan so predstavili: Silvo Posl (Čebelarstvo Vitamed), Robert Bali (Čebelarstvo Pislak Bali), Matjaž Levičar (Čebelarstvo Levičar) in Mitja Nakrst (Čebelarstvo Cvet), člani organizacijskega in izvedbenega odbora 4. Pislakovega dneva. Vsebino 4. Pislakovega dneva so tokat strnili pod naslovom Z najnovejšimi znanji do uspešnega čebelarjenja. Spremembe v okolju, kot so vdori novih patogenov, spremembe pašnih virov, imajo velik vpliv na čebelarstvo, zato se jim morajo profesionalni čebelarji nenehno prilagajati. Izgube smrekovega in akacijevega medu ogromne „Podnebne spremembe so naša prihodnost, ne samo v če- belarstvu, temveč povsod. V čebelarstvu se srečujemo z zelo velikimi izzivi, ki so posledica teh sprememb. Priča smo izrednim izpadom pridelka medu, zelo pogostim pozebam in tudi prihodu novih bolezni čebel. Izpad dveh zelo pomembnih drevesnih vrst iz naših sestojev zelo vpliva na izpad čebelje paše. Prva je smreka. Smrekov med je nekoč predstavljal 60 % vsega gozdnega medu v Sloveniji. Zaradi prerazmnožitve podlubnikov so razmere za smreko katastrofalne, drugi problem pa so vedno pogostejše in vedno Foto: Črtomir Goznik Zaradi klimatskih sprememb se čebelarji srečujejo s številnimi problemi. Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je nastalo na pobudo čebelarjev, ki se s čebelarjenjem ukvarjajo poklicno. Namen ustanovitve združenja je v povezovanju, širjenju znanja in sodelovanju z ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo s čebelami in čebelarji. V združenju imajo združene vse oblike čebelarjenja: prevažalce čebel na pašo, vzrejevalce matic, čebelarje, ki pridelujejo matični mleček, ter čebelarje, izvoznike matic in čebeljih družin v tujino. Trenutno imajo okrog 50 profesionalnih čebelarjev, ki čebelarijo z blizu 20.000 čebeljimi družinami. Njihov prioritetni cilj je uveljavljanje profesionalnega čebelarstva kot dejavnika odločanja v Sloveniji po sistemu biti slišan, je povedal eden od ustanovnih članov združenja Silvo Posl. Trudijo se po najboljših močeh za izboljševanje pogojev čebelarjenja in izpostavljajo izzive, s katerimi se srečujejo. Zaradi vsega, kar se dogaja, predvsem pa zaradi klimatskih sprememb aktivno delujejo pri zaščiti kranjske čebele, slovenske avtohtone in ogrožene čebele. bolj izrazite suše. Smreka, ki ima zelo šibek koreninski sistem, takih suš ne bo preživela. Zaradi sanitarne sečnje smrek se marsikje uvaja tujerodno duglazijo, od katere čebelarji nimamo veliko, niti čebele, niti drugi opraševalci. Dobro sodelujemo z Zavodom za gozdove, ki že zagotavlja sadike medovitih rastlin, ki jih lahko čebelarji pogozdujemo na območja gozdov, kjer je to potrebno. Drugi zelo pomemben vir medu je akacija (ro-binija), ki je izredno občutljiva na spomladanske pozebe. Vsako leto ob spomladanski pozebi beležimo 60- do 90-odstotni izpad pridelka medu v celi državi. To je problem, ki ga je država reševala z izrednimi pomočmi v čebelarstvu," pa je poguben vpliv podnebnih sprememb na čebelarstvo predstavil Matjaž Levičar. Uvajanje tujerodnih rastlin, lip in neinvazivnih drevesnih vrst Potreben bo razmislek in razprava o pogozdovanju, o skrbi za gozdove. S prihodom novih klimatskih pasov in novih razmer bo treba razpravljati o uvajanju tujerodnih rastlin, različnih lip in neinvazivnih drevesnih vrst. Zavod za gozdove in ministrstvo za kmetijstvo sta čebelarjem pripravljena pomagati pri dolgoročnejšem reševanju težav, ki so posledica podnebnih sprememb, s čimer pa prihajajo tudi nove bolezni. Potrebne bodo korenite spremembe pri samem zdravstvenem varstvu čebel v Sloveniji. V okviru uredbe za intervencije v čebelarstvu pa so že predvideli ukrepe, ki bodo pomagali čebelarskim društvom in čebelarjem pri skrbi za čebeljo pašo, za boljšo prihodnost kranjske čebele. Samo skrbno in predano delo vodi k napredku slovenskega čebelarstva, skupaj s čebelarji, državo, raziskovalnimi institucijami in potrošniki. MG Foto: CG petek • 10. marca 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Lepi spomini ne bledijo! LETO XXX»,. ir. 2\ Pluj, 7. junija 1979 CEHA 4 DINARJI VU ISS* 0040-1*» GLASILO SOCIALISTI CNC DftLOVNEOA LJUDSTVA Z VSEBINE CtovBk si sr«to ustvari sam (stran 31 Kakint m«sniCB imamo v Ptuju l&tisn 4) Urejanje oijmotja Potekava (stran 7) Kulturni da evi [stila 91 0s.emf*s«tfetn3c a vclanoni (slrsn 11) PfTO BRIGADIRSKO POLfTJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J vodo v Halozah H V. 'i- mjmmm j-ufv >.■1 ■ - ......"■««MILMJ jjjj**1*^ ' JM* . t t » . h- , t» [*-. _L J^JB ^ ■ "^ r*> ii ..i,_, | t™*«r^m"Iu '"^—rTtl r^-ml^TL^mtCL. 522*11 TSStT^. !, *" " " 1 -r^T^'- --* ► ^ri» T Milan Kneievič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor ■J Uon, *»Jjr m P« Of»" «št au ¡s niir f K •« iHtaiiH « — •**«« ii w .i « r™ vW/ i« $ SEJf KOMITEJA OK ZKS PTUJ z nosilci delegatskega sistema! Vi «^«•»»■■lii* ti«.«,., — sOefc). ji m t»Oi ¿U™ f ¡M k Jtk» DS /h. ffcHf-ij Iinu in t Iraia.i c^cnii P, J« «M.U U ^ '«"■h» MUi KttJo* .».-nJ J.^ojMhi ¿MM tar liKFlVi1'* * ,r,J,„i~„ iS™?.L:*'' S inÄiüS ir •*"""<• 1 " '"«Af ^^ih^fr.^ik r-.iL^.t it™.., gr: —^ rSrate JA,.K «. r 4m [Ij^v. ^ h "—64 ' "l' »f1«« «>Ml im Idut u UUilto -Sri; Spomnite se ^ogo^kov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. c ■o 0 N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. se Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: _ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d,,. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2023 PISAMA ■ ZABAVNA ■ AKT HAINA PETEK 3. marec 7:30 Glasbena osmica [tuja) 8:00 Ritsal magazin S09E24 8:25 Dober večer 9:15 Cista umetnost - marec 9:50 Zapuščina Štefke Cobeli 10:00 Tele M 10:25 Glasba za vse 10:55 Poaled nazaj 11:30 Športnik leta 2022 11:45 Boaataievi dnevi 2022 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mednarodna Karnevalska povorka 14:50 Tele M 15:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika i 8:20 Portal 18:30 Glasbena osmica (slo.) 1 W)5 Pomurski tednik 19:40 Iz dežele ob Muri 42. oddaja 20:00 Ptujska kronika 20:20 LJtnp Ormoža 21:10 Futsal magazin S09E24 21:35 PoetovioCup 2022 21:50 Animirana pripovedka 22W Ptujska kronika 22;20 Cista umetnost - marec 22:55 Pogled nazaj 23:30 Koncertni ciiel 00:50 Videostrarii SOBOTA 4. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) S:05 Futsal magazin S09E24 8:30 Koncertni cikel 9:30 Mednarodna Karnevalska povorka 12:00 Pregled tedna 12:25 Portal 12:35 Cista umetnost - marec 13:10 Glasba za vse 13:30 Pogled nazajj 14:05 Iz dežele ob Muri 42. oddaja 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Portal 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Dober večer 19:50 Dok. film o dr Liudevrtu Pfvku 20:00 Pregled tedna 20:25 Cista umetnost - marec 21:00 Pogled nazaj 21:35 Dobrote slo. kmetij 2022 22:00 Ptujska kronika 22:20 Na vse ali nič 00:10 Videostrani NEDELJA 5. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Mednarodna Karnevalska povorka 10:30 Dober večer 11:20 Cista umetnost - marec 12:00 Pregled tedna 12:25 Portal 12:35 Pogled nazaj 13:10 Glasba za vse 13:40 Iz dežele ob Muri 42. oddaja 14:00 Chariie Chaplin 14:25 Videostrani 13:00 Ptujska kronika 18:20 Pogfed nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:25 Poetovi Cup 2022 1945 Bogatajevi dnevi 2022 20:00 Pregled tedna 20:25 Portal 20:35 Koncertni cikel 21:35 Športnik leta 2022 21:50 Dok. film o dr. gudevitu Pivku 22:00 ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - marec 22:55 Deček in njegov pes 00:45 Videostrani PONEDELJEK 6. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Sola zdravja 920 Glasba za vse 9:50 Cesarsko kraljevi Ptuj 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Dober večer 11:20 Pogled nazaj 11:50 Mali Prim 12:00 Prealed tedna 12:25 Portal 12:35 Koncertni cikel 13:35 Cista umetnost - marec 14:10 Preglednik TV Maribor 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Portal 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 11 dežele ob Muri 42. oddaja 19:20 Cista umetnost - marsc 20:00 Pregled tedna 20:25 Pora! 20:35 Pogled nazaj 21:0S 70Tet dr. Ljudevita Pivka 22:00 Ptujska kronika 22:20 Nasa Drava 23:35 Videostrani PlujikjulisfcjjFilV, T:3! £W BW28, rnmjKMv ■*' tclcmach f li'll'1bl''ll jjf- s OKNA NJA VRATA 02 / 780 04 24 f, H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. GLUKOZNA REVOLUCIJA: 16 STRANI RECEPTOV 7 idej za mesne kroglice, piščančji pad thai in buhteljni GLUKOZNA REVOLUCIJA: MANJ KILOGRAMOV, VEČ ENERGIJE! Vrstni redje pomemben za vitkost in prebavo! Solata, meso, nato šele čokolade. BRANKO ROBINŠAK, PRVAK LJUBLJANSKE OPERE Umetnik o 40 letih kariere: Maribor, Pepel in kri ter Placido Domingo LEPOTA 5 slabih navad, ki silijo vaše prsi k tlom Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.media24.si PVC okna, vrata, senčila PROGRAMSKI NA POVEDNI K ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si 9 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" j S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem p na šolske prireditve. Dan po prireditvi bomo na > Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj objavili ; kratke izseke nastopov, na koncu posnetka i bodo objavljeni tudi zmagovalci. PETEK. 03. marec 00:DO Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Kronika iz občine Gorilnica 10; 20 utrip Ormoža 11:10 Območna revija glasbenega izročila 13:10 Starpoint prodajno okno 14; 10 Vldeo strani 11:30 italijanska trgovina - v živo 18:00 Zašpilaj in zakrikaj po domače 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 V vrtcu Gorišnica ob mat. dnevu 2021 20:25 Prireditev ob mat. dnevu vrtec Gor 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani_ SOBOTA, 04. marec 00:00 Video strani 03:00 Jutranja telovadba 03:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Fašenk v Markovcih £1:46 Ptujska kronika 12:10 Utrip Ormoža 13:00 Seja sveta občine Markovci - znova 14:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Zašpilaj In zakrikaj po domače 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Predstavitev etnografskih skupin Markovci 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P D it NEDELJA, OS. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Pustna povorka v Zg. Leskovcu 13:00 Seja sveta iz občine Dornava 15:20 00 V vrtcu Gorišnica ob mat. dnevu 2021 15:45 Prireditev ob mat. dnevu vrtec Gor. 16:50 30 let Orfejčkove parade 20:00 Mama Juanita - En dan življenja 21:30 Video strani PONEDELJEK, 06. marec Video strani lutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Fašenk na Vidmu Ptujska kronika Ujemi sanje Utrip Ormoža 50 let ljudskih pevk FD Markovci Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Fašenk na Vidmu Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Predstavitev etnografskih skupin Markovci Zdravilne rastline, ki bi morale biti na vsakem vrtu Starpoint prodajno okno Video strani petek • 10. marca 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Svet javnega zavoda Ljudska univerza Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož, v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj), 30. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS 6/18), 35. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 19. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/14) objavlja javni razpis za prosto delovno mesto direktorja/direktorice Ljudske univerze Ormož Razpisni pogoji, ki jih morajo kandidati/kandidatke obvezno izpolnjevati: - ustrezna izobrazba (najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje), - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit, - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v izobraževanju odraslih, - priložena vizija poslovnega in programskega razvoja za mandatno obdobje. Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda, znanje angleškega jezika in računalništva ter izkušnje pri vodenju projektov. Kandidati/kandidatke morajo k prijavi priložiti življenjepis, potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ter potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku. Izbrani/izbrana kandidat/kandidatka bo imenovan/imenovana za dobo 5 let. Delo na delovnem mestu direktorja/direktorice se opravlja polni delovni Kandidati/kandidatke pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ/za Svet zavoda« na naslov Svet zavoda Ljudske univerze Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož, v roku 15 dni od objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka oddana na pošto s priporočeno pošiljko. Kandidati/kandidatke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Svet javnega zavoda Ljudska univerza Ormož VRTEC PRI OSNOVNI SOLI VIDEM OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI VIDEM (Z ENOTAMA SELA IN LESKOVEC) za Šolsko leto 2023/24. vpis bo potekal od 6. 3. 2023 do 31. 3. 2023. Vlogo za vpis otroka v vrtec starši najdete na spletni strani Vrtca Videm pri OŠ Videm pod zavihkom OBRAZCI (https://vrtec.solavidem.si/obrazci). Izpolnjeno vlogo pošljite: • na naslov Vrtec pri OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju • na e-naslov info@vrtecvidem.si • ali jo oddajte osebno v tajništvu šole vsak dan med 9.00 in 14.00. Starše, ki ste vlogo že oddali, prosimo, da ¡o potrdite na telefonski številki 02/761-94-25 v razpisnem roku. Glede na določila 51. a-člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Ur. I. RS, št. 142/20) mora biti otrok pred vključitvijo v vrtec cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, razen, če za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja. Dodatne informacije dobite pri pomočnici ravnatelja za vrtec na tel. št. 02/761-94-20 vsak dan od 10. do 13. ure. Vabljeni k vpisu. Ravnatelj: mag. Robert Murko Štajerski TEDNIK www.ted n i k. s Staj erskited n i k Stegerskitednik www.novareha.si Doua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Ivan Janez Horvat IZ OREŠJA 165, PTUJ 3. 5. 1940-27. 2. 2023 Dragega pokojnika bomo položili k večnemu počitku v ponedeljek, 6. 3. 2023, na novem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: žena Anica, sin Ivko in hčerka Silva z družinama ter brat Tone z družino Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik, na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 55/17, 18/21) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2023/2024 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis novincev za novo šolsko leto 2023/2024 potekal od 1. 3. 2023 do 14. 4. 2023 od 8. do 15. ure v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani Vrtca Podlehnik ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo za sprejem otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Vključitev otroka v vrtec je možna ob upoštevanju zakonskih predpisov Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 55/17, 18/21) ter 51. a-členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 142/20). Za vse informacije smo Vam na razpolago na elektronskem naslovu tajnistvo@sola-podlehnik.si ali na telefonski številki 02 795 31 00. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK Mali oglasi STORITVE OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Turk Srečko, s. p, Muretinci 44a. Tel.031 733 112. KMETIJSTVO FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM mešani gozd v izmeri 21 arov, cena 1.650,00 EUR, Gradiščak občina Juršinci. Tel. 031 317 508. NESNICE, mlade, cepljene, Hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Kmetija Jožica Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme - prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, 031 751 675. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM motokultivator Gorenje Muta, traktor in nekaj druge kmetijske mehanizacije. Tel. 041 540 364. PRODAM 10 ton suhe luščene koruze, cena po dogovoru. Tel. 031 423 636. PRODAMO pujske, težke od 35 do 45 kg. Tel.031 781 483 NEPREMIČNINE KUPIMO vseljivo hišo do 80.000 € ali hišo, potrebno obnove, do 35.000 € z večjim zemljiščem. Tel. 041 399 169. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PRODAMO - obnovljeno 2S stanovanje v centru Slovenske Bistrice, 56,2 m2, 1.1930,1. nadstr., garaža, klet. Cena: 79.000 EUR, "v tel.: 041 933 151, • ht/ma* 02 620 88 16. POETOV tO www.re-max.si/Poetovio ^ -J9 Ko tvoje zaželimo si bližine, zazremo se v čaroben trenutek tišine. Takrat srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj nežen glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in z najlepšimi spomini - med nami si. V SPOMIN 27. februarja je minilo 11. leto, odkar nas je zapustila naša draga Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. S hvaležnostjo za tvojo ljubezen in dobroto, v duši pa bogatejši, ker smo smeli biti tvoji najbližji ... S'-J Tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Martina Kolednika IZ PARADIŽA 58 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala duhovniku g. Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred, govornici ge. Tei Gajšek za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala negovalkam iz CSD Ptuj pri nudenju laične pomoči, pat-ronažni službi ZD Ptuj, zdravnici Mili Saftic, dr. med., ter vsem na internem oddelku bolnišnice Ptuj. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih časih kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Terezija, sin Franc in sin Robert z družino Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal. Sedaj si kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. SPOMIN Boleč je spomin na 5. marec 2022, ko se je za vedno poslovil nam dragi Branko Starčič IZ SAKUŠAKA 73 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in se ga z lepo mislijo spominjate. Počivaj v miru. Pogrešamo te: žena Štefka in sin Damijan z družino Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... SPOMIN V nedeljo, 5. marca, bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, opi in tast Franc Fras IZ POPOVCEV 7A Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečko ali pa samo tiho postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE www.tednik.si majda.segula@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 10. marca 2023 Ptuj • Mladi v tujini pridobivajo dragocene kompetence Markovci • V vrtcu o zdravem življenju Za izmenjave letos 160.000 evrov Šolski center Ptuj (ŠC) je pred dvema letoma pridobil Erasmus+ akreditacijo, ki mu še naslednja štiri leta zagotavlja evropska sredstva za izmenjave v tujino. V letošnjem šolskem letu so za ta namen pridobili 160.000 evrov. Polovico vseh aktivnosti so izvedli že v prvi polovici šolskega leta. Zdravnica na obisku Dijaki so svoje izkušnje dela v tujini predstavili svojim sošolcem. Dijaki iz vseh treh srednjih šol ŠC Ptuj so v Nemčiji, Španiji in na Finskem uspešno opravili tritedensko usposabljanje na delovnem mestu. Delovne izkušnje in številna nepozabna doživetja so predstavili svojim sošolcem in učiteljem. Tudi z namenom, da bi še koga navdušili za sodelovanje. Ekonomski tehniki OKNA, VRATA R -GARAŽNA l//Mgl| www.naitors.si NAIŠORS Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica so opravljali prakso v enem izmed hostlov, strojniki so bili v delavnicah, računalničarji pa so se lahko preizkusili na CNC-strojih. Gastro-nomi so pobliže spoznali delo v eni zmed restavracij na Finskem. Povedali so, da so prvi teden samo sesekljali, drugi okraševali, tretji pa so že lahko samostojno pripravili krožnik. Eden izmed dijakov je povedal, da je lahko preizkusil celo vožnjo z električnim avtomobilom Tesla, ker je ravno dopolnil 18 let. Vikendi so rezervirani za oglede zanimivih mest in kulturnih znamenitosti. K izmenjavi v tujino spodbujajo predvsem dijake zapostavljenih regij in vse tiste, ki sami nimajo možnosti, da bi lahko potovali v tujino. »Najpomembnejše je, da pridobijo življenjske kompetence, Minuli teden so v vrtcu Markovci posvetili pomenu zdravega življenja. Obiskala jih je pediatrinja Irena Puntarec Djukanovič, s katero sodelujejo že več let. Otroci so spoznavali, kako skrbimo za zdravje. Kljub temu pa lahko zbolimo. Kaj naredimo takrat? Obiščemo zdravnika. Pediatrinja je obiskala vsako igralnico, se pogovarjala z otroki, jih poslušala in tudi katerega, če je želel, pregledala. Otroci so krasno sodelovali v pogovoru z njo in seveda je bilo iz njihovih ust slišati marsikatero zelo zanimivo, kot npr.: »Zdravnica, kaj bi me lahko zmasirala?« Zdravnica: »Ja, jaz pa nisem maserka!« Otrok: »Ja, saj me zdravnik tudi lahko zmasira...« Ob deljenju receptov je zdravnica enega od navihancev vprašala: »A ti tudi rabiš recept?« In je dobila odličen odgovor: »Ja, ne vem ... Kaj sem bolan? Ti si zdravnica, ti mi boš povedala!« Otroci so zdravnico dodobra nasmejali, vsi skupaj pa so uživali v pestrem druženju. V zahvalo za ^f'iv Foto: arhiv vrtca Markovci prijeten in poučen obisk ji je vrtec nem okolju. Pediatrinja Irena je podaril sliko, ki bo krasila njeno zelo topla, prijazna in je delo v vrt- ambulanto. Takšen način sodelovanja je zelo pomemben, saj otrok zdravnika spozna na drugi način, v drugač- cu odlično opravila. Hkrati je dobila nove izkušnje, počutila se je kot vzgojiteljica. Erika Janžekovič učijo se samostojnosti, pogovora v tujem jeziku, sprejemanja drugih ljudi,« je izpostavila Simona Kotnik, koordinatorica Erasmus+ projektov na ŠC Ptuj. Izmenjav se udeležujejo tudi dijaki iz socialno šibkejših okolij ter s posebnimi potrebami. V marcu bodo izmenjave potekale na Hrvaško (Vela Luka, Dubrovnik), Irsko (Mallow), Španijo in Poljsko. Med drugim so se štirje učitelji že udeležili t. i. jobsha-dowinga (senčenja na delovnem mestu) na Finskem in na Poljskem. Opravili so tudi dva pripravljalna obiska - ogled novih partnerskih šol in pregled možnosti za opravljanje poklicnega usposabljanja pri različnih podjetjih v tujini. Estera Korošec Soseda ima tako oster j * * * j vn kruHom s trebušn}ala Bodfeider}i gredo , * wmmalno determínatelo. MatiUa uelja u mikolo&ViHVrogiHta termm ^„cWW.^míialopu^P' ■^BZMnWT«®' o«oo«o<><>«o<><>«o<><>«<>«<>«o«<>«^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: CG va r Na svojem prazničnem dnevu so profesionalni turistični vodniki Slovenije za okroglo mizo govorili o pomenu standarda v tem poklicu. Prvi standardi so bili sprejeti že leta 2003, izpopolnjeni pa leta 2008. Pridobitev standardov je pomembno vplivala na definicijo pojma turistični vodnik in vodja poti. Turistični vodnik vodi obiskovalce po določenem območju, za katerega je kvalificiran, jim predstavlja naravno in kulturno dediščino, vodja poti pa v imenu organizatorja vodi in nadzoruje načrt potovanja, zagotavlja, da se progam izvaja z načrtom ter daje obiskovalcem lokalne praktične informacije. 21. februar, svetovni dan turističnih vodnikov, spominja na 21. februar leta 1985, ko je bila ustanovljena Svetovna zveza turističnih vodnikov. Po razgibanem večernem dogajanju v starem mestnem jedru v času Kurentovanja se je Ptuj vrnil v običajne tirnice, ko je mesto bolj ali manj prazno. V zaprtih prostorih pa se tudi v tem času veliko dogaja. Nocoj bo v MG Ptuj s komedijo Freestyle nastopil Tadej Toš, jutri bodo na račun prišli mladi obiskovalci gledališča, ogledali si bodo predstavo Ljudožer. V organizaciji in izvedbi agencije Tura si bo tudi jutri popoldne mogoče ogledati rov pod ptujskim gradom in se udeležiti družinske igre pobeg iz grajskega rova. Zvečer bo svečano v Galeriji Luna, kjer bodo odprli razstavo Ludvika Pandurja. V hote- lu Mitra se bo z razstavo predstavil Aleksander Fenos, s poezijo pa Sara Sluga. V KPC Majšperk bodo jutri nastopili tamburaši in mandolinisti v okviru prvega od štirih regionalnih tamburaških koncertov 41. festivala tamburašev in mandolinistov. Nastopili bodo: Tamburaški orkester Cir-kovce, Mandolinska skupina Amos, Tamburaški orkester Gorišnica, Tamburaši iz Cirkulan in Tamburaški orkester Majšperk. Državni festival bo 22. aprila v Rogaški Slatini. Tudi nekateri vizionarski ptujski možje so želeli imeti arhitekta Plečnika pri snovanju nekaterih pomembnih mestnih objektov, kot npr. mestne tržnice, ki so jo zaradi njegove prezasedenosti nato zasnovali njegovi učenci, o čemer pa nekateri še vedno dvomijo. Tudi za staro ptujsko mestno pokopališče so želeli Plečnikovo ureditev. Da ne govorimo o ptujskogor-ski cerkvi, za katero je v letih 1947 do 1949 pripravil različne načrte za obsežno prenovo notranjosti svetišča, glavnega oltarja in zakristije ter novih cerkvenih barvnih oken. Četudi so bila dela začeta, počasi so se zbirala tudi sredstva za nakup materiala, plačevanje delavcev, so nadaljnji dogodki prekinili vse. Zaradi represivnih posegov oblasti so prenehala romanja, zaplenjen je bil tudi ves zbrani denar, cerkev so zaprli. Tako je izjemna škoda, da v cerkvi ni sledov velikega mojstra Plečnika, ki bi nedvomno dodali novo kakovost in nove razsežnosti. (vir: Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori) Petindvajsetega februarja letos je minilo 150 let od prve povorke našemljenih meščanov na Ptuju. Povorko so sestavljali meščani, vozovi in konjeniki. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Klemen Tilen Janžekovič s Ptuja. Danes sprašujemo, kako se je v 19. stoletju imenovala Galerija Herberstein oz. Grofov salon v ptujskem gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 10. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se je v 19. stoletju imenovala Galerija Herberstein oz. Grofov salon v ptujskem gradu? ' ' ' "__Ime in priimek:... Naslov:................ Foto:crtomirGoznik Davčna številka:. Arhitekt Jože Plečnik je v letih 1947 do 1949 pripravil različne načrte za obsežno prenovo ptujskogorske cerkve. Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: RaCiio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. Realizacijo pa je preprečilo politično zaprtje cerkve.