Leto LXV Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v petek, dne 24. septembra 1937 Stev. 219 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nL 6/111 Telefoni uredništva io uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak da. zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račnn: Ljob-Ijana it 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva nlica štev. 6. O kulturnem separatizmu in vsenarodnih ustanovah Pred kratkim smo opozorili svoje čitatelje in vse Slovence, da pri vsej borbi za sedanjost ue pozabljamo preteklosti, pa naj bo kakršnakoli ter da se moramo naučiti vse dogodke sedanjosti gledati v zgodovinski perspektivi, če hočemo, da bo naša rast organska in v skladu z vsem našim duhom. Spoznavaj svoj kraj! smo tedaj dali geslo ter pozdravili zamisli naših podeželskih izobražencev, ki se poglabljajo v svojo lokalno zgodovino, da rešijo ostanke svo-iih starin in kulturnih dokumentov preteklosti, kar jjih je še mogoče. Poudarili smo, da se tudi pri Slovencih, po geslu drugih večjih narodov, budi smisel za čim globlje poznanje zgodovine, vseh virov in vseh kulturnih plasti, ki predstavljajo naš razvoj, vseh panog našega življenja, da vidimo napredek in svojo lastno notranjo moč, pa tudi to, kako smo rastli v to, kar smo. Pri kulturnih narodih ima vsako večje mesto svoj lastni mestni muzej, vsaJca posebna etnografsko opredeljena pokrajina svoj lastni, njeni svojstveni kulturi posvečen hram. Tudi pri nas vidimo, kako plodna je zamisel podeželsikih muzejev: Maribor nima samo svojega muzeja, temveč tudi odlično razvito znanstveno organizacijo svojih zgodovinarjev in reprezentativno revijo, namenjeno zgodovinski obravnavi štajerske preteklosti; Ptuj pomeni svojevrstno bogastvo in edinstveno arheološko postajanko v slovenski zgodovini ter je sam en velik muzej; Celje odkriva preteklost svoje velike nekdanje slave pa tudi kulturno najstarejše dobe prebivalcev slovenskih dežela (Olševa). V zadnjem čaisu je požrtvovalno prijelo za delo novo Prekmursko muzejsko društvo, da dokumentira svoj svojevrstni prinos k slovenski kulturni sikupnosti. Celo take svojevrstne zgodovinske enote kakor je n. pr. bilo škofjeloško brizinšlko go-6podstvo v preteklosti, terjajo svoj hram, kjer naj bodo zbrani vsi pomembnejši dokumenti stare preteklosti, ter sploh ves kulturni razvoj bodisi arheološki, etnografski, literarni, irmet-nostnozgodovinski, obrtniški, meščanski itd. Mnenja smo, naj bi vsako mesto posvetilo raz-iskavanju svoje okolice nekaj sob in tako pod vodstvom primernega izobraženca ustvarilo primeren krajevni muzej, kjer naj bi domačinom in tujcem bilo nazorno predstavljeno bogastvo kraja, pa tudi izvor njega kulture ter podčrtane bistvene pomembnosti. Zato širimo misel krajevnih muzejev, v manjši in večji obliki, želeč, da se ohrani čim več stvari iz naše minulosti potomcem, pa tudi, da se čimbolj popularizira poznavanje krajevnega duha in krn jevnih zgodovinskih vrednot. Toda — in to bi danes k tem mislim še 'dodali in poudarili —: zavedati pa se moramo kljub tej potrebni diferenciaciji, da ta pomeni prav za prav samo pritegnitev več delavcev za isti cilj, da je, ostane in mora biti vendar osrednji slovenski muzej tista slovenska narodna ustanova, ki mora nam in tujcem pokazati vse najvažnejše razvojne dobe prebivalcev na našem ozemlju od najstarejšega časa do današnjih dni ter obliko in raznolikost njih kulture, ki je zadnjih tisoč let slovenska. Osrednji slovenski muzej v Ljubljani mora kljub temu biti najvernejše ogledalo zgodovine slovenskega naroda kot celote, ne samo kranjskega ali samo štajerskega ali rimorskega ali koroškega dela, ne samo ljub-janske zgodovine, temveč vseh Slovencev, ki so v naših mejah ali pa tudi ne. Zavedati se moramo enotnosti svoje kulture, v meso in kri nam mora priti, da smo en nerazdeljiv in nedeljiv narod ter da je bogastvo vsakega posameznega kraja v teh mejah tudi bogastvo vsega naroda in vsega naroda ponos. In iz tega bi morali izvajati tudi posledice: centralni vsenarodni muzej naj bo tisto svetišče naše zgodovine, kjer naj bi bile shranjene in zaščitene vse najvažnejše in najvrednejše ter najdragocenejše vrednote iz lokalne preteklosti, vse posebnosti in vse pomembnosti, ki so vs ena rodnega značaja. Šele ostali duplikati in znamenitosti krajevnega značaja naj bi imeli mesto v krajevnih muzejih, ki niso tako zaščiteni niti tako dostopni znanstvenikom. Za svojo krajevno potrebo pa naj bi si nabavili raznih fotografij, kopij pa tudi odlitkov likovnih umetnin, za kar bi seveda morali skrbeti javni činitelji ali pa osrednji muzej sam, če bi bil deležen seveda potrebne denarne podpore, kakor je zdaj ni. V srcu našega središča Ljubljani naj bo mesto za vse naše vsenarodne muzej, dragocenosti, ki imajo kak pomembnejši znanstveni pomen, posebej pa še za take, ki so evropskega pomena in nekako svetovni unikati. Če jih kak krajevni muzej hrani v svojih zbirkah, se nam zdi, da bi bilo primernejše in edino opravičeno, da se hranijo v kulturnem središču naroda, kamor zahajajo tuji učenjaki študirat vse, kar je važnega za slovensko zgodovino in za prazgodovino slovenskih dežela. Te misli ponavljamo zdaj ob ustanovitvi ljubljanskega mestnega muzeja. In prav tu smo videli lepo sintezo, ob stopnjicah stoji tudi kip iz rimskega časa, ki velja za največjo vrednost slovenskega osrednjega muzeja. Vemo sicer, da kip iz stare Emone spada tudi v mestni muzej ljubljanski, prav tako pa tudi v deželnega. In rešitev je bila idealna: v osrednjem slovenskem muzeju je original, v mestnem pa samo njegov odlitek, pa zaradi tega nič manj zanimiv. Tako je poudarjena vrednost mestnega muzeja kot lokalnega, podvrženega osrednji ustanovi. In tako naj bi bilo tudi razmerje med drugimi podeželnimi muzeji in osrednjo slovensko ustanovo, ki predstavlja vso narodno zgodovino. »Ce hočemo veljati za kulturen narod, moramo imeti in priz-nati razen političnega tudi kulturno središče, ki si ga moramo izgraditi in izpopolniti v vseh smereh, tako da bo v ponos vsakemu Slovencu, pa naj prebiva ob Dravi, Savi, Muri. Kolpi ali Soči.« Tako je pred nekaj dnevi zapisal dr. Mal. In samo to smo hoteli danes potrditi. Kulturni separatizem mora v gotovih momrntih odstopiti pred višjo vrednostjo: pred osrednj" zamislilo narodne enotnosti ter oriznati, na- I Fi Dragi general Kutjepov: Bivši ruski general Muller izginit O njem nobenega sledu Pariz, 23. septembra. AA, Havas: General Mul-ler, ki je včeraj v tako čudnih okoliščinah izginil, je stanoval že tri leta v neki hiši v Boulogne sur Seine s svojo soprogo in hčerko go. Chekanovo in svojim vnukom Jeanom Chekanom. Ga. Chekanova je dali sprejela Havasovega poročevalca, kateremu je izjavila, da o 6vojem očetu niina od včeraj zjutraj ob 9. nobenega sporočila, ko je odšel v urad združenja, ki mu je predsednik, odkar je izginil general Kutjepov. General Muller ni prihajal na kosilo, če je pa bil zvečer zadržan, je vedno telefoniral domov, da ne bi bili v skrbeh. Dalje izjavlja gospa, da je imel svojčas pribočnika, ki ga je povsod spremljal, pred tremi leti ga je pa odpustil, ker je smatral, da je odveč. Ga. Chekanova je nato pristavila: Snoči okrog 20. je bila moja mati v skrbeh in je zaradi tega telefonirala nekemu prijatelju. Ob 23. sem že slutila, da nam grozi nevarnost. Zato sem obvestila redaratvo To »o suha dejstva. Ga. Chekanova je dalje izjavila, da njen oče ni prejemal nobenih grozilnih pisem. Sicer mu je pa pošta prihajala v njegov pariški urad. Imel je tudi politične sovražnike, čeprav o tem ni veliko govoril. Izginil je kakor svojčas njegov predhodnik general Kutjepov. • Ruski general Pave! Kusonski j« davi ob 3. obvestil kazensko redarstvo, da je general Muller odšel iz svojega stanovanja, ki leži v ulici Jeana Baptista Clementa št. 3. boulongski okraj, v sredo okrog 12.10 m da se kasneje ni več vrnil. Dalje navaja general Kusonski, da je general Muller pred svojim odhodom pustil v pisarni pismo, naslovljeno na Kusonskega, v katerem pravi: Danes ob 12.30 imam sestanek z generalom Skoblinom na vogalu ulice Jasmin in Rafc, od koder odide z menoj na sestanek z nemškim častnikom Strohmanom, ki je nemški vojaški odposlanec v neki sosednji deželi, in Wernerjem, ki dela v tukajšnjem nemškem poslaništvu. Oba govorita dobro ruski. Sestanek je pripravil general Skoblin^ Morda sta to agenta Gestapa. Zato zapuščam te beležke. Nato je Kusonski sklenil sklicati sejo odbora ruskih bojevnikov, ki j« bila včeraj popoldne. Na sejo je prišel tudi general Skoblin, ki je izjavil, da z generalom Miillerjem ni imel nobenega sestanka. Nato je bil razgovor, ki je trajal do dveh zjutraj. Med tem so ugotovili, da je izgkiil tudi general Skoblin. Kazensko redarstvo je kot nato obvestilo V6e podrejene oblasti na deželi in na meji. Gotovo je, da se ta dva ruska generala še nista vrnila v svoja stanovanja. Na podlagi pisma je redarstvo generala Skoblina našlo in ga zaslišalo. Izjavil je, da ne ve, kaj mu je hotel general Muller povedati. Zanimivo pa je, da je general Skoblin takoj po zaslišanju izginil. Preizkušnja naše vojske: „Fronte" se razvijajo V petek in soboto glavni spopad Novo mesto, 23. septembra. Medtem, ko so 22. septembra stopale čete severne in južne vojske druga proti drugi in zasedale obenem postojanke, so oboji izkoristili noč od 22. na 23. septembra za ureditev in zavzetje postojank. Konjenica in motorizirani oddelki so izvršili najvažnejšo nalogo in ee umaknili pehotnim enotam. Na vsem maneverskem zemljišču deluje izvidniška in poročevalska služba, da so točno in hitro vsi poveljniki zvečer že mogli imeti točno sliko o razvoju dogodkov. Na podlagi teh poročil so izdajali povelja za pohode 23. septembra. Posamezni štabi so izdali v teku noči podrobna povelja, ki so bila izvršena že v teku noči ali pa v ranem jutru. Južna armada Južna armada je zavzela postojanke na Gorjancih, Mirni gori in Kočevskem rogu ter še nekaj severnih vasi. V teku današnjega dne so se manjše enote večkrat spoprijele, vendar do večjih spopadov ni prišlo. Južna vojska je svoje dolge kolone razdelila v manjše enote, ki korakajo po koruznih poljih in ob gozdovih. Vse enote, ki se približujejo postojankam severnih čet, spretno izrabljajo kakršnakoli zaklonišča med potjo. Dobrodošla so jim redka grmičevja in nepospravljena koruza na poljih, ki jih dobro zakriva. Topništvo se je razdelilo v manjše enote, ki prodirajo na sever ter čakajo druga na drugo v pripravljenosti, da zaščitijo svoje pehotne čete, če bi jih slučajno začeli obstreljevati topovi severne Dr. Korošec govori svoj radio-govor o Masaryku rodno središče Slovencev tudi za kulturno. Seveda pa se tudi politični voditelji morajo zavedati te središčne pomembnosti vsenarodnih ustanov ter jih po vseh močeh podpreti, da more n. pr. muzej ne samo hraniti edinstvene dokumente slovenske preteklosti, temveč tudi krajevnemu patriotičnemu duhu odpomoči s potrebnimi nadomestki in kopijami. Toda ne samo ta punoga naše kulturne politike — varstvo spomenikov in starin — je zapostavljena v državnem proračunu, temveč znanstvo sploh, radi česar ob tej priliki kličemo ponovno kot rezultat |>ouorno skrit, da bi kmalu mimo vozili, če ne bi opazili jugoslovanske zastavice, ki je vihrala iznad gozda. Najprej nas je jvozdravil poveljnik dravske divizije, divizijski general bazar Tonič. Zelo prijazno nas je sprejel. Pravkar je opazoval, kakšno bo vreme, in ugotovil, da kljub temu, da je nehalo deževati, ni dobro, če piha jug, in da bi bilo dobro, če bi posijalo sonce in posušilo njegovo četo, ki je kljub dežju in hladnemu vremenu delala vso noč. Med pogovorom smo naenkrat zaslišali v daljavi brnenje letala. Letalo je švignilo tik nad našimi glavami, naredilo nekaj lokov in se spet nad gozdom dvignilo. Poročilo izvidniškega letala Na vprašanje, kaj lo pomeni, smo izvedeli, da je lo izvidnisko letalo, ki je prav tedaj vršilo svojo službo in oddalo svoje poročilo štabu dravske divizije. Po tem pojasni Iu že prihiti častnik s formatom papirja, podobnega brzojavki, v roki ter izjavlja poveljniku: Izvidnisko letalo je vrglo poročilo in opozarja, da sc v Metliki pripravlja južna armada na spopad. Nadalje poročilo ojx* zarja, da se od osmih zjutraj pomikajo od mosta pri Brodu na Kolpi po glavni cesti cele kolone pehote.« — Poveljnik je glede na jiorofilo izdal potrebna povelja in izvedeli smo, da bo topništvo severne vojske vzelo na piko Metliko in cesto, po kateri koraka južna pehota. Zveza z letali Ker smo bili še radovedni, so nam pokazali še, kako je mogoče, da letalo pri taki brzini ne zgreši. V bližini štaba se razprostira majhna jasa * gozdiču. Na sredi jase je razpostavljena velika plahta. Proti tej plahti pusti izvidniško letalo zaprto pločevinasto škatlo. Da se škatlo lažje opazi, ima privezana dva trakova. Opozorili so nas tudi na razprostrte bele rjuhe j>o jasi. Iz posameznih oblik rjuh razbere letalec, ki leti nad jaso. pomen posebnega naročila, ki mu ga hočejo dati z zemlje. Nekoliko dalje je postavljeno težko topništvo dravske divizije. Tudi topništvo je dobilo sporočilo, in sicer brezžično poslan brzojav. Kdo bi si mislil, da je toliko različnih možnosti za razgovor med nebom in zemljo. Pri Sv. Urbanu Ko t»e spuščamo po južnem pobočju navzdol, srečavamo manjše enote. Nekaj korakov pred Metliko me tovariš opozori na grmovje oh cesti, pri katerem je nekaj desetin vojakov, ki se premikajo proti nam. Je to prva enota južne vojsko. Z zanimanjem ojiazujemo, kako se previdno premikajo skozi grmovje, na ravni zemlji pa se skrivajo v koruzi. Od Metlike gremo k Sv. Urbanu, odkoder jo prav lep razgled po ozemlju, kjer korakajo čete južne vojske. Pri Sv. Urbanu vidimo tudi vojnega ministra, generala Marica s svojim pomočnikom, armadnim generalom Miloradom Petrovičem in načelnikom generalštabnega oddelka vojnega ministrstva, generalom Kosto Adamovičem in generalom Jevremovičem. Minister Marič je pozdravil ar-madnega generala Milovanoviča, generala Brašiča in poveljnika letalstva, armadnega generala Simo-viča. Kmalu so začeli prihajati vojaški atašeji in vojaški odposlanci tujih držav, ki so ministra pozdravljali in ostajali z njim po dalj časa v razgovoru. Visoki gostje so na zemljevidih z zanimanjem sledili prodiranju naših čet. Na obvezovališča Ko smo zapustili območje južne armade, smo se odpeljali na obvezovališče dravske divizije. Na prostoru, kjer je obveaovališče, je šest velikih in nekaj manjših šotorov za bolničarje. V velikih šotorih so iz suhe slame napravljena topla ležišča s toplimi rjuhami in odejami. Sredi prostora pa je velik šotor z operacijskimi pripravati, kjer je boaat instrumentarij in operacijska miza. Vse je dobro pripravljeno, da se morejo opravljati težje in lažje operacije. V tem obvezovališču bodo v primeru vojske nudili prvo pomoč ranjencem, sedaj pa se sem zatekajo tisti, ki so jih utrudili napori manevrov in jim škoduje jesensko vreme. Obvezovališče ima tudi številen park avtomobilov Rdečega križa za prevažanje bolnikov in ranjencev. Čudili smo se, kako da je obvezovališče prav tako maskirano z vejami in praprotjo in ga ni mogoče opaziti ne s ceste ne z zraka. Pojasnili so nam, da se v bodoči vojni najbrž nihče ne bo oziral na Rdeči križ in se ne bodo mogli zanesti na imuniteto Rdečega križa. To se sedaj dobro vidi že v kitajsko-japon-ski vojni. Zračni napad na Novo mesto Ko smo se pripeljali v Novo mesto, so pravkar tulile sirene. Dve eskadrili južne armade sta krožili nad mestom in prebivalci so hiteli zapirat lokale in trgovine. Plat zvona je bila in na cestah in ulicah ni bilo nikogar, razen stražnika in oddelka vojske s plinskimi maskami. Oddelek vojske je hitro zadimil z dimom edini most čez Krko. V dveh, treh minutah je gost oblak pokril most in deloma tudi Krko. Druga za drugo sta prileteli dve močni eskadrili in spustili več bomb na Novo mesto. S streh in teras hiš so se oglasile strojnice in bruhale ogenj. Letala so so po končanem napadu vračale na jug. Obrambni napad je izkoristila tudi organizacija za zaščito prebivalstva proti zračnemu napadu. Vrli Novomeščani so pokazali veliko zanimanje s tem, da so pomagali pri obrambi pred zračnim napadom. Danes je po vsej Dolenjski lepo vreme in sije sonce, kar je dobro za vojake nn manevrih. Po španskih bojiščih Salamanra. 23. septembra. AA. (DNB). Včerajšnje poročilo nacionalnega poveljstva so glasi: Na vzhodnem dolu asturijskoga bojišča so naše čete zavzele Camarmeno in Petroso. Pri Penalasu na leonskem bojišču smo odbili sovražni napad. Naše četo so napredovalo tudi v gorovju (ialu iu zavzele več sovražnih postojank pri Macameriji. Na aragonskem bojišču je sovražnik vdrl v našo postojanke pri Viesci in llornu. je pa bil kmalu odbit. Na bojišču prod Madridom so čelo omejujejo na streljanje Iz topov in s puškami. V odseku Penaroje je Južna armada odbila več sovražnih napadov. Prvo letalo beži pred nadzorniki Pariš. 23. septembra. AA. Včeraj je bil v Sredozemskem morju prvi gusarski napad po podpisu nvonskoga dogovora. Pri Baloarskih otokih je neznano letalo napadlo francosko ladjo »Cou-toubv« in vrglo nanjo več bomb. Francoska ladja je takoj poklicala angleške rušilce. ki so pluli v njeni bližini in ki so bili v trenutku napada oddaljeni od nje le 12 km. Rušilci so pričeli takoj streljati na letalo, ki je pa nato pobegnilo Njegovo pripadnosti nUn mogli dognati. Francoska ladja ni poškodovana. Domači odmevi Japonci naleteli na odpor Pri zračnem napada 2000 mrtvih Velesile protestiralo 1'eiping. L'S. septembra. O. Japonski vojaški krogi poročajo, tla so tekom včerajšnjega in današnjega dne japonske čete na severnem bojišču napredovale predvsem na fronti pri Paotingfuju na progi iz Peipinga v Hankov in da so se tamkaj približale Paotingfuju na 1 km. Japonci sami priznavajo, da so naleteli na srdit in vztrajen odpor. Pri Paotingu se namreč začenja mogočno utrjena kitajska obrambna črta, ki gre počez skozi vso hopejsko pokrajino tja proti šansi ju. Kitajci imajo namen postaviti se v bran. Japonski vojaški krogi priznavajo, da čakajo japonske čete budi boji. V Sansiju samem pa so Japonci nekoliko napredovali, med tem ko je kolona, ki je prodrla v Suijuan v Notranjo Mongolijo zapadno od Ta-tunga, mirovala. (»lede južne fronte pri Šangaju izjavljajo inozemski vojaški krogi, da se ni pripetilo nič posebnega. Samo pri Lotjenčenu je prišlo do srditih borb in se postojauke niso nikamor premaknile. Japonske ladje so z reke obstreljevale kitajske postojanke. Japonsko letalstvo je dopoldne izvedlo zopet letalski napad na Kanton. To je že peti napad v dveb dneh. Bombardiranje je bilo kratko. Kitajska letala so se dvignila v zrak, razvila ee je srdita zračna bitka, o kateri pa ni podrobnih poroči L Kitajske oblasti poročajo, da je bilo laradi japonskega letalskega napada nbitih daleč nad 3000 civilnih prebivalrev Kantona. Letalske bombe se padale na najbolj obljudene uliee v sredini mesta. Iz Tokia prihajajo poročila, da je angleško-francosko-ameriški protest proti nečloveškemu in brezobzirnemu bombardiranju Nankinga in drugih neutrjenih mest napravil velik vtis na japonsko vlado, ki ni pričakovala, da bodo velesile tako složno nastopile proti tem dejanjem. Dejstvo, da zastopniki velesil nočejo zapustiti Nankinga, je migljaj za japonsko vlado, naj svojega pritiska na Kitajsko nikar ne žene do pretiravanj, ker bi se 6icer zapletla v neprijetnosti z drugimi svetovnimi velesilami. Japonci slovesno prekinili ogenj Sanjaj, 23. septembra. AA. Reuter: Japonske čete, ki s« bore oa šangajskem bojišču, so davi ustavile ogenj za 10 m'nut. Japonski vojaki so se obrnili v smeri proti mikadovi palači v Tokiu, da se na ta nač:n poklonijo svojemu cesarju. Danes so na Japonskem velike svečanosti v čast mika-dovih prednikov. Po tej poklonitvi so japonski vojaki nadaljevali boj. Kominterna ,arejaje* Kitajsko Nanking, 23. septembra. AA. DNB: Izvršni odbor komunistične stranke na Kitajskem je včeraj izdal proglas. Stranka priznava pomen vseh treh suodjaceoskih načel za preporod Kitajske. Hkrati izjavlja, da stavlja vse svoja sile na razpolago za ustvaritev teh načel. Komunistična stranka se odpoveduje vsaki nasilni politiki in nasilnemu razširjanja komunizma. Nadalje se odpoveduje zaplembi zemlje. Vlada sovjetske kitajske republike je raz-puščena. Odslej bo 6tranka podpirala demokratično vladavinsko obliko, da na ta način tudi e svoje strani pospeši zedinjenje Kitajske. Kitajska rdeča vojska se razpusti, njene čete pa preurede ▼ nacionalno revolucionarno armado, ki bo podrejeoa osrednji vladi. Uredba o telefonskem kablu Belgrad — Zagreb — Maribor Belgrad. 23. sept AA. Ministrski svet je na podlagi čl. 90. v zvezi s čl. 66. finančnega zakona za leto 1987-38 predpisal uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla na velike razdalje med Belgradom, Zagrebom, Mariborom in avstrijsko mej« ter za nabavo materiala in izvršitev del v zvezi z izkoriščanjem gornjih naprav. Čl. 1. Minister za ptt ge i>oobla5Sa, da najame pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 267 milij. din za nabavo kabla in potrebnih naprav na velike razdalje med Belgradom, Zagrebom, Mariborom in avstrijsko mejo, za izvršitev zemeljskih in drugih gradbenih del, v zvezi s položitvijo kabla v zemljo, za nabavo zemljišč in adaptacijo obstoječih in gradnjo novih ali morebitni odkup obstoječih poslopij, za aplifika-torske postaje in telefonske centrale v gori omenjeni smeri, za nabavo in montažo ali potrebni material za razširitev obstoječih telefonskih in telegrafskih central in telefonske zračne in kabelske mreže, za delno demontiranje ali združitev obstoječih telefonskih ali brzojavnih zvez v teh smereh, za ujjorabo dobljenega materiala v drugih smereh, v zvezi z izkoriščanjem kablov pa za odkup visoko frekvenčnih naprav od avstrijske poštne uprave v smislu pogodbe od 3. julija 1936 z vlado avstrijske republike, in za njihovo montiranje, kjer se izkaže potreba. Cl. 2. Ves v prvem členu navedeni material, ki ga bo poštni minister nabavil v tujini, je prost carin, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka, in posebnih dajatev, kaldrmine ter državnih in samoupravnih dajatev z izjemo pogodbenih priznanih pristojbin. Čl. 3. Zaradi odplačila gornjega posojila, ki se bo najel pri DHB, se ustanovi pri DIIB sklad, v katerega bo plačeval poštni minister po glavni državni blagajni vsako proračunsko leto iz skupnih dohodkov poštne, telefonske in brzojavne službe po 30 milijonov din in sicer po 2 in pol milijona din mesečno. Poštni minister bo to odplačeval do popolnega izplačila posojila, ki mu je ta sklad namenjen. Po izplačilu posojila preneha vsaka služba tega sklada, preostali znesek se pa vloži v glavno državno blagajno. Čl. 4. Naredbodajalec za vsa izplačila iz tega sklada je poštni minister. Pri izplačilu veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu, če pogodba o posojilu, ki mu je sklad namenjen za odplačilo, ali pa pogodba o nabavi in položitvi kabla ne določa drugega. Čl. 5. Pojasnila in tolmačenja tc uredbe daje finančni minister v sporazumu s poštnim ministrom. Cl. 6. Uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. oktobra 1937. Izjava ministra za PTT V zvezi s sprejetjem nredbe o nabavi kabla je poštni minister dr. Branko Kaludjerčič sprejel danes v svojem kabinetu novinarje in jim dal tole izjavo: Jutri bo razglašena uredba o nabavi in položitvi telefonskega kabla na velike razdalje od Belgrada, Zagreba, Maribora do avstrijske meje in o nabavi materiala in izvršitev del v zvezi z izkoriščanjem gornjih naprav. Uredba dobi obvezno inoč 1. oktobra. Uredba pooblašča poštnega ministra, da nsta-novi v Državni hipotekami banki sklad za financiranje nabave kablov in da najame pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 267 milijonov din za izvršitev vseb v tej uredbi navedenih del. V sklad bo poštno ministrstvo plačevalo vsako leto po 30 milijonov din, to je mesečno po 2 in pol milijona din do končnega izplačila in sicer od 1. oktobra 1937 naprej. Po ustvaritvi veiike železne industrije v Zenici in elektrolitičnega podjetja za baker v bor-skem rudniku, ki je oboje spadalo med najvažnejša industrijska vprašanja naše države in ki ju je vlada dr Stojadinoviča teko naglo in odločno uredila, je sedaj na dnevnem redu vprašanje zadostnega števila direktnih in tranzitnih mednarodnih zvez iz naše države v tujino in zadosti telefonskih zvez za notranji promet. Oboje naj se uredi s položitvijo podzemeljskega telefonskega kabla iz Belgrada do Zagreba, Maribora in avstrijske meje in z izgradnjo novih zvez, ki naj spajajo naša gospodarska in kulturna središča. S sprejetjem uredbe, ki ureja finančno stran tega vprašanja, je prišlo to vprašanje, oziroma njegov najvažnejši del v zaključno fazo. Ker ee na dosedanjih licitacijah za nabavo ir, montažo kablov nI prijavilo zadostno število ponudnikov, je razpisana tretja licitacija, na podlagi katere 1)0 padla odlo- žitev o nabavi na podlagi zakona o državnem računovodstvu in po poprejšnji proučitvi vseh ponujenih sistemov. Dolžina tega kabla bo v naši državi znašala okrog 700 km, njegova skrajna zmogljivost bo obsegala 90 zvez v V6ej razdalji. Zaenkrat bo za službo urejena samo polovica teh zvez. Ostale zveze ipa bodo prišle v promet v skladu z izkazano potrebo. Na ta način se bomo izognili naložitvi .velikih glavnic, ki bi več let ostale neizkoriščane. Izbrali bomo pa sistem, ki bo najprikladnejši za naše ra n-mere. Vsekakor bodo trajala vsa ta obsežna dela približno 2 leti. Kabel bomo mogli izročiti prometu na ta način šele v jeseni 1939 leta. Naša telefonska služba je v kritičnem položajn. Dolga leta smo jo zanemarili. Krpali suio na vseh koncih in krajih, a je navzlic temu ostalo pri krjja-riji. Gospodarski krogi in drugi interesenti vedo, kako težke in pogostokrat nedosegljive so medmestne in mednarodne zveze in kako obremenjene so naše sedanje" zveze. Po statističnih podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo, izgubi državna blagajna zaradi naše pomanjkljive telefonske mreže letno približno '25 milijonov din. Po položitvi kabelske zveze pa se bodo dohodki, če sklepamo iz podobnih naprav, podvojili. S kablom vred se bo preuredila .udi caša brzojavna služba. Položili bomo take kable, da bodo tudi za brzojavno 6lužbo. Naša brzojavna služba bo dobila modeme stroje in se bo na 'a naSin prav tako izpopolnila kakor telefonska siužb.i. Izpopolnili borno tudi telefonske centrale in vse visokofrekvenčne naprave. Podpisana uredba, }e izjavil minister na koncu, predstavlja na ta način najvažnejši datum v zgodovini naše telefonije. Dr. Stojadinovič zopet v Belgrada Belgrad, 23. sept. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je davi ob devetih vrnil iz I'rage, kjer se je v zastopstvu Nj. Vel. kralja Petra II. udeležil pogreba predsednika-osvoboditelja Masarjka. Dr. Stojadinoviča so čakali na postaji notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister Mehmed Spaho, nadalje ministri: Jankovič, Sto-šovič in Letiea, češkoslovaški poslanik dr. Vaelav Girsa z višjim osebjem češkoslovaškega poslaništva, svetnik romunskega poslaništva Emanuel Krupenski, namestnik pomočnika zunanjega ministra Smiljanič z višjimi uradniki ministrstva, šel Centralnega presbiroja Lukovič, šef kabineta ministrskega predsednika Jovan Gašie, večje število senatorjev in narodnih poslancev ter osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča, kikor tudi zastopniki domačega in tujega časopisja. Ko se je dr. M. Stojadinovič pojavil na peronu, so ga navzočni pozdravili z >2ivelU Berlin, 23. sapi. AA. (Štefani.) Današnji nemški listi objavljajo besedilo zakona, po katerem se dnevi Mussolinijevega bivanja v Monakovem in Berlinu smatrajo ia praznične dneve. Listi objavljajo tudi proglas propagandnega ministra dr. (»ob-belsa, ki se gla»i: Benito Mussolini. dure italijanskega naroda in šef italijanske vlade dospe v ponedeljek, 27. t m. kot Fiihrerjev gost na uraden obisk treh dni v prestolnico Tretjega rajha. S polnim ponosom in zadovoljstvom pozdravlja berlinsko prebivalstvo zgodovinskj sestanek dveh osebnosti, Katerih zgodovinska dela imajo izredno važnost in pomen tako za sedanjost kakor za Itodočnost. Berlinsko prebivalstvo je zelo srečno, ker more izraziti svoje navdušenje in hvaležnost za čast, ki rnn jo izkaznje tvorce mlade fašistične Italije in prijatelj nemškega naroda g svojim obiskom. Vsi smo prepričani. da bo v Berlinu sprejet g orkani navdušenja in da ca Im spremljala ljubezen vsega naroda. (Id ponedeljka, 26. t. m. do srede 29. t m. zvečer mora biti Berlin okrašen z morjem Težek sporazum Belgrad, 23. sept. m. Nocoj so se vrnili iz Niša dr. Trifunovič, Markovič iu drugi, ki so imeli danes dopoldne dve uri konferenco z Aco Stano-jevičem, ki je dospel iz Knjaževca. Udeleženci kongresa so našemu dopisniku izjavili, da je bila konferenca informativna in niso na njej ničesar podpisovali. Jutri bo v Belgrradu seja združene opozicije, na katero pa Aca Stanojevič ne bo prišel, pač pa je poslal svojega zastopnika Ališo Trifunovica. Sklepali bodo ponovno o tekstu sporazuma. Kakor se izve iz belgrajskih krogov, Aca Stanojevič ni pristal na tek6t. ki 60 mu ga predložili, ter bo tek6t radi tega treba ponovno spremeniti. Pismena naloga, ki so jo dobili predstavniki združene opozicije, izgleda zelo težita. Vprašanje je tudi, ali bo na novi tek6t pristal dr. Maček, ki ea nameravajo »Merkurji« belgrajske opozicije Markovič, Trifunovič m Vlajič obiskati v Rogaški Slatini. Prizanesljivo ogorčenje Okrožnica, ki jo je naš brezvestni nasprotnik podtaknil zavednim slovenskim vrstam, katere so prav v letošnjem poletju večkrat potrdile svojo globoko in pristno državljansko zavest, je v vsej javnosti naletela na tak odpor in gnus, kakor ga podlost takega kova le zasluži. Po vsem tem seveda tudi »Jutro«, v katerem se zadnji čas kreš« toliko kulturnih in političnih nazorov, ni moglo molče mimo nje. Nekaj je že treba reči, neko stališče do tako umazanega papirja je že treba zavzeti, ker javnost od lista, ki izhaja vsak dan, to pričakuje. In ja »Jutro« napisalo uvodnik o tej edinstveni zadevi, v katerem pa je glavno dolžnost obšlo: nobenega določnega stališča ni zavzelo. Kar je za zgodovino političnega boja znamenita okrožnica podtaknila vsem našim vrstam, to je v bolj fini obliki »Jutro« hotelo podtakniti »Slovencu«, češ da se vidi, da ima ta »nad gotovimi izvajanji (letaka namreč) svoje dopadenje, saj v glavnem ponavljajo njegove glavne tekate«. Tako jc »Jutro« tudi v tem prizanesljivo ogorčenem uvodniku ostalo zvesto svojemu psovaškemu žargonu — edina smer, katere s« »Jutro« z naravnost zgledno doslednostjo drži. In vendar je »Slovenec« letak na ves glas obsodil in zavrgel, dočim si ga »Jutro« ne upa tako naravnost obsoditi. Po vsem tem ne bo težko odgovoriti na vprašanje, kdo ima nad izvajanji nizkotnega letaka večje dapadenje, ali listi, ki v vsem svojem političnem boji nikdar niso 6egli po sili, ali pa tisti, ki jim je sila glavno sredstvo — od Trbovelj leta 1924 pa do Prihove pri Konjicah leta 1937. Ilfasaryk o cerkvi in duhovščini Vsi taki, ki vedo, da njihova beseda sama nima bogve kaj veljave, se kaj radi sklicujejo na besede kakega duševnega velikana. Zlasti veliko so v prometu besede mrtvih, ki jih ne morejo več niti razlagati, niti se braniti proti zlorabam. Tak iskalec avtoritet potegne iz celotnega življenja kakega velikega moža nekaj stavkov, nekaj besed, kakor da so to osnovna oznaka njegove celotne duševne zgradbe, in se potem izrecno ali pa vsaj molče sklicujejo na take besede, češ: Rajnki veliki N. N. je tudi lako mislil kakor jaz, torej imam jaz prav. Tako se je zlasti »Slovenskemu narodne silno mudilo, da se je za svojo vijugasto smer začel sklicevati na rajnkega Masaryka. Ko je veliki državnik še ležal na mrtvaškem odru. je ponatisnil iz njegove knjige »Vera in človeška družba« kratek odstavek, kjer rajnki Masaryk govori o cerkvi in duhovščini. Govori o cerkvi, kakor da je to organizacija duhovnikov in o duhovnikih, ki se povišujejo nad vse neduhovniške stanove, ki se postavljajo za posrednike med božanstvom in človekom in tako motijo neposredni stik z božanstvom. Vsekakor ta ugovor ni izvirna Masa-rykova iznajdba, saj ga navajajo vsi, ki se niso še dokopali do vere v božjo ustanovitev Cerkve, in če Masaryk ne bi napisal nič drugega kot samo to, kar je »Slov. narode v njegovo čast in svoj zagovor ponatisnil v debelem tisku, bi gotovo ne bil to, kar je za dolgo zgodovino. Sicer je pa ves odstavek v- notranjem nasprotstvu s prvim stavkom, ki ga je k sreči »Slov. narod« tudi ponatisnil: »Kjer je vera v božje razodetje, tam je tudi duhovnik in duhovniški stan«. Vsem takim ponarejevalcem duševne podobe rajnkega Masaryka je dr. Moric Hruban, podpredsednik senata, v olomuškem dnevniku »Na-šinec< ob njegovi smrti napisal sledeče besede: »Svojevrstno razmerje je pred leti vladalo med katoličani in Masurykom. Bilo je to razmerje hladno in ni moglo biti nikakor prisrčno in prijateljsko. Toda tudi po osvobojenju je mnogo sence g preteklosti padalo na to razmerje, ne po krivdi katoličanov, pa tudi ne po krivdi pokdjnega. Mnogo jih je bilo, ki iz nerazumevanja nalog in poslanstva nove dobe ter spremenjenih razmer, izdajajoč se za edino upravičene in poklicane predstavnike naroda in obnovljene države, niso prenehali sklicevati se na avtoriteto nc predsednika, temvei bivšega bojevitega publicista in strankarsko vezanega politika, ki so ga tedaj celo sami zanikali. Dobro vemo in ni ostalo tajno, da je bil to prav Masaryk, ki je moral korigirati in v pravi tir usmeriti te pregoreče svoje častilce in zastav. Za-tave fašistične Italije naj se vijejo poleg zastav Tretjega rajha. Ves Berlin bo izkatal spoštovanje osebnostim, ki so postale »comlottieri« svojega naroda iz najnižjih slojev. B e r I i n s ki dnevi h o do dosegli svoj vrhunee v torek, ko se bo zbrala ogromna ljudska mnoiira nn olimpijskem stadionu, kjer bosta spregovorila tndi Benito Mussolini in K ii h r e r. Pn ukazn Fiihrerja bodo vse berlinske trgovine v torek zaprte. Vseh štiri in pol milijonov Brrlinčnnov mora imeti ta dan priliko, da sodeluje pri tem dogodku. ki 1m> eden izmed najveličastnejših v zgodovini rajha. Pisarna narodno-soeialistične stranke je objavila uradni program Muesolitiijevesa obiska v Miin-chenu. Mussolinija bo na kolodvoru sprejel sam Hitler v spremstvu svojega namestnika in prvega tajnika stranke llessa ter 18 najvišjih predstavnikov rajha. med katerimi bodo tudi dr. Gobbels, llimmlcr. Frank, zunanji minister Neurath, notranji minister Frick ter najvišji predstavniki vojske. razlagalce. V tem pravcu sf Je Masaryk pokazal resnično velikega moža. Cesto sem bil prisiljen, da na shodih take gorečneže in izpodkopovalce miru odbijom, kajti njihov namen jo bil preveč viden, z besedami: Nikar nas ne izzivajte, zastonj se trudite! Ko pa se sklicujete na Masarykove izreke, nekontrolirane in v(asih po krivici njemu pripisane, nikar ne citirajte Masarijlca iz preji-njega fa»a politiinih bojev in polemik — s tem mu pač ne izkazujete spoštovanja — temvei citirajte ga kot predsednika republike. Ponudim vam citat iz knjige, ki jo je Masaryk napisal kot prezi-dent in s katerim končava knjigo o revoluciji: Ne Cezar, temveč Jezus je smisel naše zgodovino in demokracije!« Vsem gasilskim edinicam Dravske banovine Z ozirom na okrožnico gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani štev. 66/89 z dne 18. t. m. zaradi sodelovanja pri mimohodu naše vojsk* na manevrskem ozemlju, sporočamo vsem tovariškim gasilskim četam in župam sledeče: Prosta železniška vožnja ni dovoljena. Udeleženci se vozijo s polovično železniško vozovnico do Metlike. Pričetek mimohoda voiske je dne 26. t. m. ob 8. uri in pol. Jutranji vlak prihaja v Met-< liko šele ob 9. uri. Mimohod vojske bo trajal približno pet ur. Niti v Metliki niti v bližnji okolici ni mogoče najti prenočišč; težko je tudi s prehrano. Kdor hoče mimohod opazovati, mora prinesti hrano s seboj. Po dosedanjih vesteh nobena uniformirana organizacija ne bo pripuščena v delile. Pač pa bodo smele organizacije mimohod gledati, in sicer na križišču ceste Metlika—Gradač pri izhodu iz mesta Metlike. Ker odpade sodelovanje uniformiranih organizacij, zaradi tega tudi gasilstvo ne bo korakalo v mimohodu. Najbližje gasilske enote, predvsem iz novomeške in črnomeljske župe, naj se udeleže sprejema vojske na gori omenjenem križišču. Udeležba samo v kroju. Gasilska zajednica dravske ban. v Ljubljani Belgrajske vesti Belgrad, 23. septembra, m. Poljedelski minister je predložil ministrskemu svetu za odobritev podporo kletarskemu društvu v Ormožu v zneskn pol milijona dinarjev za zgraditev zadružne kleti v Ormožu. Belgrad, 23. septembra, m. V Belgradn se nradi predsednik ljubljanskega apelacijskega sodišča dr. Vladimir Golia zaradi priprav za bodoči proračun izdatkov sodišč na področju ljubljanske apelacije. Jutri se dr. Golia sestane v tej zadevi s, finančnim ministrom. Tudi se v Belgradu mudi celjski župan Mihelčič v zadevi celjske občine ter predsednik okrajne organizacije v Murski Soboti, odvetnik Franjo Bajlec v zadevah murskosoboškega okraja. Belgrad, 23. septembra, m. Danes ob II. dopoldne je bila v dvorani Novinarskega doma v Belgradu svečana komemoracija za pokojnim predsed-nikom-osvoboditeljem češkoslovaške republike T. G. Masarykom. Komemoracije je priredila Mala zveza tiska in belgrajske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja. Komemoraciji so prisdsf+o-vali češkoslovaški poslanik Girsa, odpravnik piši or romunskega poslaništva, šel centralnega pra-biroa dr. Lnkovič m številni odličniki, ugledni nte-ščani in novinarji. Predsednik odbora Mt&t zveze tiska Vinaver je imel lep govor o življenju Iti delovanju velikega pokojnika. Komemoracija je trajala do pol 1. popoldne. Vojni minister odlikuje goste naše vojske Belgrad, 23. septembra. AA. Minister vojske in mornarice general Marič je o priliki sprejema tujih vojaških odposlanstev za velike vojaške vaje ob Kolpi izročil tujim odposlancem naslednja odlikovanja: Maršalu Čakmakn Fevzlfn, načelniku tttrSkega generalnega štaba, jugoslovansko krono I. stopnje, generalštabnemn polkovniku Čakmakn Šelikn, jugoslovansko krono III. stopnje, generalštabnemn polkovniku Aksaluru Izetu jugoslovansko krono III. stopnje, generalštabnemn polkovniku Eriču bana jugoslovansko krono IV. stopnje, Tnplanu Dževzetn jugoslovansko krono IV. stopnje; brigadnemu generaln Dentsn Henriju jugoslovansko krono II. stopnje, generalštabnemn polkovniku v službi generala Gamelina Pctitbonu Jeanu belega orla IV. stopnje; divizijskemu generaln Slcitin Joanu, šefu romunskega generalnega štaba, jugoslovansko krono I. stopnje, polkovniku Jonescu Nikolaja jugoslovansko krono III. stopnje, podpolkovniku Gavri-lescu Aleksandra jugoslovansko krono IV. stopnje; generalštabnemu polkovnika Vejmelku Fran-tiiku jugoslovansko krono III. stopnje, generalštabnemn majorju Novaku Josipu red sv. Save IV. stopnje; brigadnemu generala Platisa Konstantina jugoslovansko krono II. stopnje, pehotnemu podpolkovniku Antonija Evangelosa jugoslovansko krono rV. stopnje, konjeniškemu podpolkovnika Balodi- nosu Andeju jugoslovansko krono 4. stopnje; načelniku italijanskega glavnega generalnega štaba Parianiju Alberta jugoslovansko krono I. stopnje, generaln Ghiou Amadeu jugoslovansko krono I. stopnje, generalu Gameru Emiliju red sv. Save I. stopnje, generalu Sognu Vittorin jugoslovansko krono 1. stopnje, bersaljerskemu polkovniku Bacaria Alfreda jugoslovansko krono III. stopnje, konjeniškemu polkovniku Bcrodu di Palcrmo Ema-ntielu jugoslovansko krono III. stopnje, pehotnemu polkovnika Manerinu Albertu jugoslovansko krono III. stopnje. Šah v Badenu V desetem kolu je Ragozin v slovanski igri proti Reshevskemu prišel polagoma v prednost, ki jo je izvrstno izkoristil in prisilil Reshevskega v 35. potezi, da se je vdal. Partija med Fineom in Keresom je bila zelo 06tra, ker se je Keres branil z Grunfeldovo obrambo, toda je po dobri Keresovi igri v obrambi končala v 42. potezi remis. Partija med Petrovim in Flohrora, tudi slovanska igra, je bila remis v 32. potezi. Eliskases in Capablanca 6ta svojo partijo prekinila. Stanje po 10. kolu je sledeče: Keres 7 in pol, Fine 6, Reskevsky in Capablanca 5 (1), Flohr 5, Ragozin 4 in pol, Eliskases in Petrov 2 in pol (1). Dunajska vremenska napoved: Ponoči ie dež. Čez dan pa se bo vreme počasi izboljšalo. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno. Zcmunska vremenska napoved: Prevladovalo bo d«»lno oblačno vreme, v južnem in vzhudnem delu ^o pa bolj jasno. Na skrajnem severozapadu bo pa trajalo oblačno vreme, kjer bo tudi nekaj dežja. Toplota sc bo nekoliko dvignila. Berlin se pripravlja na sprejem Fiihrerjevega gosta Berlin mora bili okrašen Turški maršal Fevzi Čakmak, Set generalnega štaba turške armade, ki rodi turško vojaško misijo pri naših manevrih. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josei grenčice«. V Ce se čuiiie uiiH^eno; ^ospa potem si hitro izperite usta z ODOL-om, ki Vas osveži, poživi in Vam da prijeten občutek negovanosti. Pri vročini, pri športu in pri telesni utrujenosti so osvežujoči učinki ODOL-a neprekosljivi (L83J je oznaka še bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je še v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične preizkave so znanstveno dognale, da ODOL uničuje bakterije. Mestni muzej in bleda zavist Pri ocenjevanju kulturne in znanstvene vrednosti novega ljubljanskega Mestnega muzeja je v > Jutro vem c uredništvu nastal nenaden preokret. V njegovem izvirnem (ne morda od magi-stratnega tiskovnega urada doposlanem) poročilu 18. avg. 1937 mu je bilo že vse v redu, lepo in zanimivo za vsakogar, »zlasti še za obrtnika, ki bo našel ob starih vzorih mnogo nove pobude in novih motivov.« Otvoritev mesec dni pozneje pa je »Jutro« že popolnoma zamolčalo. Vzrok nam je odkrilo »pojasnilo« bivšega župana dr. Puca v »Jutru« z dne 17. sept. 1937, kjer zatrjuje, da je sam »pripravljal in dal pripravljati že gradivo za bodoči muzej«. O. dr. Puc naj nam sedaj le pove, katero gradivo, ki ga je on »pripravljal«, sedaj ni razstavljeno in kje se le nahaja. Nihče se ne mara dičiti s tujim perjem, zato z zaslugami za muzej kar na dani Pri otvoritveni slovesnosti dne 15 septembra pa sta tako g. župan dr. Adlešič, kakor tudi g. ravnatelj dr. Mal naglašala, da je na ustanovitev ljubljanskega muzeja pač že davno prej mislil senator g. Ivan Hribar, ki je s pripravljalnimi deli poveril mestnega arhivarja Aškerca. Ako pravi sedaj g. dr. Puc, da je vsa dela za Mestni muzej prepustil svojemu podžupanu Jarcu, mu mora pač prepustiti tudi zasluge, ki si jih je ta (in ne on) s svojim delom pridobil in na kar se je pri otvoritvi tudi opozorilo. G. dr. Puc tudi brez vzroka žaluje, da je »obseg današnjega muzeja mnogo manjši, kakor smo ga svoj čas predvidevali«. Ce bi hotel biti pravičen, bi si bil mogel prihraniti tudi to opazko, ker je že g. župan dr. Adlešič ob otvoritvi naglašal, da se bo mestni muzej že prihodnje leto izpopolnil deloma vprav v smeri, ki je sedaj on proglaša za svojo. Z delom pa je bilo vendar treba enkrat pričeti. Ali bi bilo mar bolje, da bi čakali, da nam nekje izpod neba pade muzej v naročje kot čisto izpopolnjen, vsakega razvoja nezmožen petrefakt, po tovarniško »fix und feitig«. Političen človek, ki živi z naglico dneva, se lahko prenagli in lahko kaj spregleda ali pozabi. Tega pa bi ne smel »zgodovinar«, ki se je točno en dan za dr. Pucom oglasil zopet v istem »Jutru«, češ, da »ta novi muzej ne nudi na ogled prav ničesar novega in neznanega, pa tudi prav ničesar res mestnega«. Temu »zgodovinarju« torej ljubljanski ustolitveni stol iz 1. 1563., roka pravice, žezlo mestnega sodnika in pečatnik iz 1. 1500, mestne listine, izdelki ljubljanske fajanse, majo-lika s slovenskim nazdravnim napisom Ljubljančanom, kristalna čaša, s katero je ljubi j. mčr napival ob slovesnih prilikah, številna kolekcija starih ljubljanskih topografskih pogledov in slik z zgodovinskimi dogodki, bidlmonov izvesni ščit, renesančni strop iz stare ljubljanske, hiše in vse drugo, kar je tam razstavljeno, ni vredno, da se tam razkazuje. Ta »zgodovinar« je videl že v Narodnem muzeju razstavljene stvari, ki tam sploh še razstavljene niso bile. In recimo, da je njih velik del bil — seveda v neprimernih prostorih in v neprimernem okolju — tudi že razstavljen, ali se zaradi tega ne smejo nazorneje in poučneje razstaviti drugod. Osnovo Narodne galerije tvori vprav gradivo, ki je bilo že prej razstavljeno v Narodnem muzeju odnosno v Mestni galeriji, pa ne bo (in ni še nihče) resno oporekal, zakaj so se prenesle, smotreno razstavile in združile v Narodni galeriji, kjer nam nazorno predstavljajo razvoj naše likovne umetnosti. Ali pa je ta zgodovinar »omejen« le na ozki ljubljanski pomerij in ga je strah, da bi pogledal čez tesni plot stare Ljubljane in mu bodo že spomini iz današnje okoliške Velike Ljubljane (Šiške, Viča, Most) bru- no v njegovem slepem očesu. Slepem zato, ker ne ve, da je vendar Ljubljana tudi kulturna prestolnica Slovenije in da je zato dolžna, da nam tudi ona v svojih zavodih prikaže napredek in razvoj prebivalstva in prikaže posebej med drugim tudi razvoj naše meščanske stanovanjske kulture. Gospod »zgodovinar« se pač gotovo tudi moti, če misli, da se je Narodni muzej z veseljem odrešil stvari, ki so mu »najdalje od srca«. Ce res s tako vnemo zasleduje .naše javne zbirke, bi mu bilo znano, da je muzej te stvari pridobil ravno v zadnjih letih. Tako zbiranje pa zahteva mnogo truda, dolgotrajnih pogajanj z lastniki in obilo denarja za odkup; vsega tega pa ne bo nihče žrtvoval za malopomeinbne stvari, zlasti če je preobložen še z različnimi drugimi posli in nalogami. Kot dober poznavalec, naj tudi on z g. Pucom navede, katere »stene, police in vitrine samih objektov, ki so za spoznavanje življenja in zgodovine našega mesta res neprecenljive«, naj bi se iz Narodnega muzeja prenesle v Mestni muzej. Ko je pred mesecem dni pisal »Jutrov« član-kar poročilo o novem Mestnem muzeju, je bil šc objektiven, ker dejstev ni še gledal skozi politična očala. Zato je takrat mogel in smel zapisati: »Prihodnje leto bo vodstvo muzeja uredilo še tako imenovano Prešernovo sobo in razstavo spominov na slavne slovenske može, a ko bo končno urejena še mestna knjižnica, bo Auerspergova palača v resnici ena najlepših in najbogatejših zakladnic naše kulturne zgodovine.« Zato bodo o pomenu, vrednosti in umestnosti novega muzeja morali soditi ljudje drugačnega kova in duševnega razgleda, kakor je za ljubljanskim plotom zaplankani Jutrov »zgodovinar« I Stavka delavstva v Gračnici in Jurkloštru V sredo, 22. t. m. je stopilo v stavko delavstvo, ki je zaposleno v »tovarni podpetnikov« v Gračnici pri Rimskih Toplicah in v »tovarni lesnih izdelkov« v Jurkloštru. Vzrok stavke je nepopust-ljivost lastnika obeh tovarn g. Falterja napram delavskim predlogom. Delavstvo v obeh tovarnah je že od nekdaj slabo plačano. Položaj v Gračnici je bil nekoliko boljši kot v Jurkloštru, vendar pa v obeh nezadovoljiv. Kajti v teb krajih so življenjski pogoji celo težji kakor v mestih. Zaradi pomanjkanja polja — kmetov v pravem smislu je zelo malo — so življenjske potrebščine dražje kakor v mestih. Cenejša je le kurjava, luč in stanovanje. — Zato je delavstvo z družinami vred v zelo težkem gospodarskem položaju, je zelo slabo hranjeno, zaradi česar ima tuberkuloza odprto polje Ker se življenjske potrebščine dražijo, je predložilo delavstvo po svojih organizacijah JSZ in ZZD predloge za zvišanje mezd. Delavstvo je namreč prezadolžeuo v raznih trgovinah. Višjih cen torej ne more drugače kriti kakor z zvišanjem mezd. Prvotno je predlagalo, da se zvišajo mezde na podlagi temeljnih urnih mezd za moške 2.50 din, za ženske 2 din za 30 odstotkov, tako da bi znašale temeljne urne mezde za moške 3.25 din, za ženske pa 2.30 diu. Na treh pogajanjih je konč- V 24 urah izgubila sestro in moža Celje 23. septembra. Hmelj se je začel zelo hitro prodajati in prevzemati. V pietek so ga polnili v vreče pri Ja grovih v Vrbju pri Žalcu. Delavce 60 sredi dela poklicali drugam, kjer ni električne luči. Pri Jagro-vih 60 vse pustili kakor je bilo, in tako je ostala tudi odprtina za basanje nepokrita, da bi zvečer pri električni luči nadaljevali. Skozi to odprtino je padla in se ubila 67-letna pridna perica Mica Razpotnikova, ko je nesla na gospodarsko poslopje vrečo ližola. Tudi njen mož se je med svetovno vojno smrtno ponesrečil na nekem gospodarskem poslopju. — Drugo jutro v 6oboto pa 6e je smrt oglasila pri edini še živi 6estri jxmesrečenke ge. Elizabeti Kač v Gotovljah in ji vzela moža 55-let-nega posestnika Jožeta Kača. N. v. m. počivata! no pristalo na to, da naj bi znašale temeljne urne mezde pri moških 2.80 din, pri ženskah 2.30 din. G. Falter pa je pristal le na zvišanje temeljne urne mezde pri moških od 2.50 din na 2.60 din poleg malenkostnih korektur pri nekaterih akord-nih postavkah, sicer je pa predlog delavstva zavrnil. Zastopniki delavstva, zlasti pa še g. okrajni načelnik dr. Tekavčič, so vse ukrenili, da bi prišlo do sporazuma. Zaradi neodjenljivosti g. Falterja je bila vsa dobra volja delavstva zastonj. Zaradi tega je bilo delavstvo prisiljeno, da se je poslužilo najskrajnejšega sredstva. Kljub slabemu gospodarskemu položaju je treba odločno vztrajati do konca. Saj se bori za golo eksistenco. Vsa okolica je na strani delavstva in ostro obsoja odpornost podjetnika. Zopet vlom na Dobrovi Dobrova, 22. sept. Zdi se, da vrsta vlomov, ki se letos kar vrste v ljubljanski okolici, še ni končana. Na Dobrovi smo imeli v teku enega leta že tri velike vlome, dva v občinsko pisarno, enega v cerkev, zdaj smo pa imeli vnovič vlom. To pot so se vlomilci spravili nad trgovine. V Gaberju, kjer se pot odcepi na Sveto Katarino, ima svojo trgovino g. Lojze Ambrožič, naš odlični in prosvetni delavec in predsednik JRZ. Davi je prišel v trgovino in z grozo zapaziL, da je bil ponoči izvršen v trgovino vlom. Vsa trgovina je bila razmetana, vse je križem ležalo. Očividno je moralo biti vlomilcev več. Vdrli so skozi okno. Zmanjkalo je raznega špecerijskega blaga, štirideset klobas, mnogo tobaka in cigaret, nogavic in drugih stvari. Zginilo je tudi precej galanterijskega in manulakturnega blaga, tako da g. Amrobižč nosi gotovo kakih 5000 din škode. Denarja v predalu seveda niso našli mnogo, le nekaj drobiža v raznih valutah. Tudi pijača je šla z njimi. V tem slučaju bo nemara vlomilce lažje izslediti kakor prej. Z vso gotovostjo lahko sklepamo, da so bili cigani, ki so se prav zdaj pojavili pri nas. Tudi iz tega sklepamo, ker so vlomi)ri jx>brali ravno to, kar človek sproti f>otrebuje. Tudi drugi sledovi kažejo za njimi. Oblasti so jih že prijele, a rezultata še ne vemo. Poskušen je bil vl«m tudi v Razorih v trgovini Ele Kovač. Skozi okno so že prišli, a zaslo-njen je bil zaboj, ki se je prevrnil in zaropotal, kar je vlomilce prejiodilo. Zadnji čas je, da oblast enkrat ljubljansko okolico temeljito očisti, da bomo mirno spali in da bo naše borno premoženje na varnem. Oskrbnika (-ico) ia Dom na Krvavcu išče SPD. Pismene ponudbe do 28. septembra na Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. Ljubljanske ljudske šole v številkah v predmestja. V središču stanujejo samo družine višjih 10.000, ki se branijo večjega in številnejšega družinskega blagoslova. Nasprotno pa so delavci prisiljeni celo seliti se iz predmestij prav na deželo, kjer njihovi otroci obiskujejo podeželske ljudske šole. Letos Je bilo po podatkih prosvetnega oddelka vpisanih na vseh ljudskih šolah, ki jih mesto sedaj šteje 14 državnih, 1 pomožno in 3 zasebne, v I. razred 616 dečkov in 547 deklic, torej skupaj 1263. Celokupno v vseh razredih pa je bilo na ljudskih šolah vpisanih 2936 dečkov in 2712 deklic, torej skupno 5638, ki so razdeljeni po 177 razredih. Najbolj obiskovana jo mešana ljudska šola v Mostah, ki šteje 350 dečkov in 326 deklic, ter ima 21 vzporednic. Moderna bežigrajska šola šteje 214 dečkov in 209 deklic. Močno je dalje zasedena šentjakobska dekliška šola Kraljice Marije s 346 učenkami. Tudi mešana šola na Viču je skoraj dobesedno natrpana. Vpisanih je bilo 400 dečkov in 368 deklic. Ljubljana, 23. septembra. Združitev okoliških občin z mestom je imela v šolskoupravnem pogledu za posledico, da je mestna občina prevzela tudi vse okoliške ljudske šole v s voj o upravo in so sedaj podrejene v šol-škem oziru prosvetnemu oddeiku mestnega poglavarstva. Zato je vsakdo računal, da se bo sedaj število učencev na ljudskih šolah znatno, za več odstotkov pomnožilo, kajti priključene so bile 4 velike okoliške ljudske šole, na Viču, v Zgornji Šiški, v Mostah in na Smartinski cesti. Temu pa ni tako! Število učencev na vseh šolah se je le za neznaten odstotek pomnožilo. Prav značilno je, da število šoloobveznih otrok v sredini pada, narašča pa močno v predmestjih. Predmestja, kjer prebivajo delavski in srednji sloji, pošiljajo glavni kader šolarjev na osnovne šole, sredina pa takorekoč izumira. Ta pojav je vreden, da se zanj zanimajo socialni politiki in vzgojitelji, kakor tudi drugi za zdravje našega naroda skrbeči faktorji. Mnogi to tolmačijo tako, da se središče Ljubljane vedno bolj spreminja v središče trgovine, obrtov, zlasti pa, da stanovanja uporabljajo za velike in male pisarne. Na ta način se je mnogo družin preselilo Na levi: V naglem oddelku južne armade se zlasti odlikujejo umi in okretni lahki tanki, ki nastopajo v skupinah po 4 skupaj, ter so kaj nevarni'sovražniku. — Na desni: V obilnem deževju prvega maneverskega dne se je vse vojaštvo na maršu kolikor se je moglo zavarovalo pred neprijetno močo. Pešci so si vsi ogrnili šotorska krila, ki so jih vsaj nekoliko varovala neprestanega dežja. Ko so tako mariirali, so bili F kaj podobni Marokancem. Kakor znano, so bile mnoge ljubljanske ljudske šole imenovane sedaj po odličnih vzgojiteljih, pisateljih in vladarskih osebnostih. Prva deška šola Andrej Praprotnik na Ledini šteje 305 učencev, II. deška šola Žiga Zois na Grabnu 269, III. deška šola Fran Erjavec na Vrtači 282, IV. deška šola Fran Leveč na Prulnh 198, V. deška šola kraljevič Andrej v Spodnji Šiški 298. število učenk za prvo dekliško smo že navedli. Druga dekliška šola licej kneginja Zorka 269 učenk, III. dekliška šola kraljevič Andrej v Sj>odnji ši-ški 210 učenk. Mešana šola Valentin Vodnik v Zgornji Šiški 215 učencev in 196 učenk. Šmar-tinska šola 123 dečkov in 120 deklic. Barje 92 dečkov in 98 deklic. Pomožna šola šteje 63 dečkov in 45 deklic. Pri Uršulinkah je vpisanih 227, v Lichtenthurnovem zavodu 308 deklic, v Marijani-šču pa 207 dečkov. Lichtenthurnov zavod ima 9 razredov in vanj hodijo učenke s poljanskega okraja, pa tudi iz sempetrske fare v pretežni večini. Bežigrajska šola, ki je bil« lani odprta, je močno razbremenila nekatere šole, v prvi vrsti ono v Spodnji Šiški, vendar se morajo šole še boriti zaradi jiomanjknnja prostora, kajti nn mnogih so nameščene tudi meščanske šole. Obvestilo Zaradi končane sezone se avtobusni promet na progi Bled—LJubljana a k i n e dne 25. sept. t. I. Avtopodjetje R. Ilojak. Drobne novice Barje pod vodo Ljubljanica je v gornjem toku močno narasla. Razlila se je okoli Bevk daleč naokrog. Tudi Borovniščica je poplavila velik del ravnine. Barje od Podpeči dalje proti Ljubljani je na več krajih pod vodo. Ižca in lška sta prestopili bregove in se razlili. Ljubljanica je včeraj do opoldne narasla za 1.20 m. Vodno stanje pri Fužinah je bilo v četrtek zjutraj 2 m nad normalo. V septembru je doslej padlo do včeraj zjutraj že 296.7 mm dežja. Letos pa že 1692.1 mm dežja v 148 dneh. Množina letošnjih padavin je ie presegla letne padavine v zadnjih desetih letih. Le tri leta izkazujejo še nekoliko višje padavine. Ako pa bo trajalo tako deževno vreme še dalje, lahko računamo, da bo 1. 1937. doseglo pravi rekord padavin. Tudi Sava počasi narašča. Sava pri Črnučah polagoma narašča. Dosega bregove, a še ne na-pravlja večje škode, kakor ob povodnjih prejšnja leta. Od Štirnovega kopališča nizdol proti Toma-čevemu je Sava ua nekaterih krajih prestopila bregove in poplavila tako imenovani inundacijskl teren. Sava je včeraj pri Črnučah narasla za 60 cm nad normalo. Koledar Petek, 24. sepetmbra: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov; Nada. Osebne vesti = Is banovinske službe. Premeščen je upravni pisarniški uradnik Frane Covnik od okrajnega na-čelstva v Mariboru levi breg k okrajnemu načelstvu v Slovenskih Konjicah. r: lz policijske sluibe. Premeščen je policijski stražnik pripravnik Vid Bohinc od policije v Mariboru k policiji v Ljubljano. — Od policije v Ljubljani je premeščen k policiji v Mariboru policijski stražnik pripravnik Rudolf Kacijan. l epota in toplina «**•««»*««* Tovarna Lutz peči, L/ubl/ana-Š/ika r- Izjava društva slovenskih likovnih umetnikov. Kljub zakonski zaščiti, ki jo nudi zakon o avtorskem pravu umetniku ilustratorju, opažamo, da se nekatera naša založništva za določbe tega zakona niti malo ne zmenijo. Izdajajo druge, tretje itd. ponatise v ponovnih nakladah z ilustrativnim materialom prvega natisa, ne da bi si zasiguralo za novo izdajo avtorjevega — kar je v tem slučaju ilustrator pravtako kot pisec knjige — pristanka, kot to izrecno zahteva §22 avtorskega zakona o zaščiti avtorskih pravic. Honorar, ki ga je prejel umetnik za ilustracije ln dovoljenje njih reprodukcije v knjigi ali tisku (tndi za reprodukcije slik, razglednic itd.), velja le za prvi natis in naklado, razen če sta se založnik in umetnik izrecno pogodila, da velja honorar za odkup ilustracij in avtorjevih pravic do reprodukcije za vse mogoče ponatise in naklade. Vse to je uzakonjeno tudi za ilustracijo slovenske knjige, ki bi jo založnik izdal v drugojezičnem prevodu, a z istimi ilustracijami. Najodločneje protestiramo proti takim uzancam in primorani smo, da podamo to pred forum javnosti, da obvarujemo svoje tovariše pred škodo, založništva pa napotimo na tir uvidevnosti in pravičnosti, ki veljata za likovnega umetnika po zakonu prav tako, kot za pisatelja. — Za društvo likovnih umetnikov: Ivan Vavpotič, t. č. predsednik; Mirko Subic, t. č. tajnik. — Nemški poslanik odpotoval t Bleda. V sredo ob 19.45 je skozi Ljubljano potoval z Bleda nemški poslanik na našem dvoru Viktor von Heeren. Namenjen je na svoje službeno mesto v, Belgradu. — Opozorilo šahovskim klubom! Olede na razne govorice, ki krožijo med ljubljanskimi šahovskimi klubi o brzoturnirju v Trbovljah, izjavlja Slovenska šahovska zveza tole: Na brzoturnirju, ki se bo vršil v Trbovljah v nedeljo, dne 26. t. m., za prehodni pokal Slovenske šahovske zveze, bodo mogli nastopiti izključno le igralci, ki so verificirani za posamezne klube. Pri tej priliki tudi opozarjamo, da igralci, ki so prestopili v kak drug klub, a jih še veže karenčna doba po pravilniku, ne bodo imeli pravice nastopa. — Odbor. — Radijska oddajna postaja v Ljubljani bo prenašala v petek dne 24. sept. od 19.30 do 20.15 reportažo zračnega napada na Novomesto. — Absolventi kiparske in keramiške šole, ki bi želeli obiskovati umetnostno - obrtni mojstrski tečaj, naj 6e do dne 2. oktobra pismeno ali U6tno javijo pri ravnatelju Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joselovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. rac. 8. br. »474/». — Vremenska napoved. Evropa: Depresija nad severno Italijo se je razširila čez Jadran in Panonsko nižino ter povzroča oblačno in deževno vreme v območju Alp in Karpatov. Sneži v Alpah. Tlak visokega pritiska pokriva zahodno in srednjo Evropo, kjer prevladuje oblačno vreme. Jugoslavija: Prevladuje deloma oblačno vreme na jugu, v planinskih delih in na severu države, na skrajnem delu jiopolnoma oblačno in deževno. Minimalna temperatura Užice 7, maksimalna Štip 30. — Napoved za 24. september: Prevladovalo bo deloma oblačno, na južnem in v zahodnem delu bo malo jasno. Na skrajnem severozahodu bo deževalo. Toplota se bo zvišala _ Brezobzirnost na cesti Medno-St. Vid. Prejeli smo tole pritožbo; Mnogo pešcev in kolesarjev, ki hodijo skozi Medno proti Št. Vidu, ne ve, kako jo s cesto, ali je zaprta ali ne. Zato gre skoro sleherni po glavni cesti proti Št. Vidu, zlasti pa tisti, ki jim stranske ceste, ali bolje rečeno, steze skoji Stanežiče niso znane. Namesto, da bi polir ali podjetje namestilo potreben napis, ee polir raje prereka s pešči in kolesarji. Tako se dnevno ponavljajo prepiri, pri katerih nastopa polir tako brezobzirno z mimoidočimi, da vsak, katerega nažene s ceste z najgršimi italijanskimi kjetvicami, po sosednjih njivah sprašuje kmete, kdo je ta človek in ali ima od oblasti naročeno, zajjisati evidenčno številko kolesa, ali ima od podjetja naročeno, da mora s takimi izrazi in tako surovo odganjati ljudi s ceste. Prizadeti pozivamo podjetje, da posvari tega brezobzirneža, ki s takim vedenjem jemlje ugled podjetju. Prosimo pa, da se označi z napisi, kje je prepovedan prehod. _ Prepovedan tisk. Službene novine it. 215 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1. časopisa »Današnjica«, ki izhaja v Zagrc'"i. — Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani se vršijo v vseh državah. Učimo se esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1, da se bomo lahko s tujci sporazumeli. — 4 dni z avtom na grob sv. Antona v Padovo in v Benetke (čez Gorico-Trst) ob svetogorskem romanju od 6.—9. oktobra; kdor hoče, ostane lahko v Gorici ali Trstu. Različna cena. Brezplačna navodila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv, Petra nasip 17. — »Svetla poU, spisal dr. Fr. Jaklič, profesor v Ljubljani. 300 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 48 din. — Prepotrebna knjiga, kakršne smo že dolgo pogrešali. Na stvaren in tehten način, v prikupni, poljudni obliki govori o najvažnejšem in naj-kočljivejšem vprašanju mladinske vzgoje in samo-vzgoje — o spolnem problemu, o čistosti na verski podlagi. Od pravilne rešitve tega vprašanja zavisi ne le zasebna sreča mladega človeka, ampak tudi poznej"5a Breča družine, ker je čista mladost najboljša in najzanesljivejša priprava za srečen zakon. Vabljivo so opisani pripomočki za ohranitev in zopetno dobitev čistosti. Stvarno je opisan pravilen odnos med fantom in dekletom in raz- . like med njuno duševnostjo. Težko si je misliti 1 knjigo, ki bi fantu ali dekletu bila bolj koristna in dobrodošla kot je ta vzgojna knjiga. Z največjim pridom pa jo bodo uporabljali g. vero-učitelji in dušni pastirji ter voditelji naših fantovskih in dekliških odsekov, katerim bo nudila obilo gradiva, katerega jim je dosedaj primanjkovalo. — Peter Jereb: Osem zborov. Založila in izdala Hubadova župa JPS v Ljubljani. Cena zvezka 10 din. Ob 70-Ietnici priljubljenega ljudskega skladatelja 6e ga je spomnila naša pevska organizacija ter izdala v priročni obliki lepo litografiranih 8 Jerebovih moških in mešanih zborov, ki bodo gotovo v veselje našim zborom. Saj so melodiozni, pevni, za izvajanje lahki. Pripiorocamo jih v nakup in izvajanje. Razpošilja jih knjigarna Glasbene Matice, včlanjena društva pa naj jih naročajo neposredno v Hubadovi župi JPS v Ljubljani. Ljubljana za opusiošene kraje V sredo zvečer so se v mestni posvetovalnici sestali člani ožjega ljubljanskega krajevnega odbora za pomoč poplavljencem in poškodovancem po toči. Sestanek je vodil mestni podžupan dr. Vladimir Ravni h ar, udeležili pa so se ga med drugimi načelnik soe. pol. odbora kanonik dr. Tomaž KI i n a r, obč. svetnik polkovnik Viktor A n -d r e j k a predsednik lekarnarske zbornice mr. Milivoj Levstek, zastopnik Rdečega križa g. M a 1 n a r i čj mag. svetnik Svetel, zastopnici Krščanske ženske zveze ga. S u š n i k o v a in Logarjeva ter zastopnici Jugoslovanske žen- ske zveze Gašperlinova in Sattnerjeva. Udeleženci so pretresali način, kako bi bilo treba zainteresirati našo javnost za poplavljence, tako da bi naše tvrdke, zlasti pridobitniki, podjetniki, pa tudi zasebniki, čim več in v čim večjem številu žrtvovali za poškodovance. Nekateri gosj>odje in gospe 60 se prostovoljno javili, da bodo pri jx>sameznih tvrdkah posredovali. Upati je, da se bo Ljubljana častno odrezala in prispevala svoj delež, tako da bo gorje poplavljencem čim bolj omiljeno. Zato prosimo vse, naj gredo nabiralcem in odboru čim bolj na roko ter ustrežejo njihovim opravičenim željam. Mesarski pomočniki pri Slamiču so se vrnili na delo Ljubljana, 23. sept Snoči je zagotovil lastnik največje mesarske tvrdke v Ljubljani, g. Slamič, zastopniku stavkajočih mesarskih pomočnikov, da v nobenem oziru ne bo znižal dosedanjih mezd svojim pomočnikom, kar itak ni nameraval in da v naprej pristane na pogoje, ki jih bodo mesarski pomočniki dosegli v morebitnih neposrednih pogajanjih z mesarskimi mojstri ali pa pri razsodisču. Mezde in plače pri tvrdki Slamič so znašale za pomočnike prve kategorije 1800 din s hrano, za pomočnika druge kategorije 1200 din s hrano, za pomočnike tretje kategorije 900 din s hrano in za nove pomočnike, ki so prvo leto v pomočniški dobi 600 din ter vsa oskrba. Samski pomočniki dobe še prosto stanovanje in perilo, oženjeni pomočniki pa še nekaj družinske doklade. Slamičevi pomočniki sploh niso imeli namena iti v stavko ter so prvi dan stavkali samo iz solidarnosti s svojimi tovariši. Davi so se vsi vrnili na delo. Izjavo g. Slamiča je mesarska organizacija danes predložila tudi mestnemu županu dr. Adle-šiču ter ga opozorila, da nekateri mojstri, med temi g. Slamič, plačujejo svoje pomočnike še boljše, kakor pa so zahteve mesarskih pomočnikov v nekaterih drugih obratih. • 1 Kraljevil Tomislav na poli skozi Ljubljano. Včeraj dopoldne ob 9.44 je dopotoval v Ljubljano z brzovlakom Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Kraljevič se je peljal strogo ineognito v posebnem salonskem vozu. Kakšnega sprejema ali pozdrava na kolodvoru ni bilo. Kraljevič je nadaljeval kmalu nato vožnjo proti državni meji. Kraljevič Tomislav potuje namreč v Anglijo, kjer bo študiral srednjo šolo. 1 Izlet Putnika k manevrom. Kakor nam sporoča Zveza za tujski promet v Ljubljani, bo poseben avtobus »Putnika« odpeljali izletnike v nedeljo h končnemu zaključnemu pregledu čet v Metliki. Avtobus bo vozil v nedeljo zjutraj ob pol petih izpred nebotičnika ter bo 6tala voznina tja in nazaj 73 din. Vstop na določene prostore, kjer bo mogoče lejx> in udobno videti celo vojaško fjarado, bo dovoljen zgolj 6 posebnim znamenjem »Putnika«. Prijave za izlet sprejema »Putnik« do sobote opoldne. 1 Sodne dražbe. Za prihodnji mesec je razpisanih več sodnih dražb, ko pridejo naprodaj večja posestva in hiše v mestu. Na včerajšnji dražbi pred okrajnim sodiščem je bila prodana hiša 5t. 25 v Kavškovi ulici za 370.300 din. Zdražila jo je ga. N. Zirovnikova. Hiša je bila cenjena na 493.017 din, najnižji ponudek pa določen na 329.078 din. Zraven ležeči vrt odnosno stavbišče pa na 134.780 din, najuižji ponudek 89.853 din. 1 Romuni skozi Ljubljano. Včeraj zjutraj ob 4.30 je potovala skozi Ljubljano skupina, ki je štela okoli 175 romunskih državljanov. Ti Romuni so bili na večdnevnem potovanju po Italiji ter se sedaj vračajo v domovino. V Ljubljani se niso ustavili. I Dva ljubljanska fantiča v Milanu. Dva zanimiva begunčka je včeraj izročila italijanska obmejna policija na Rakeku našim oblastem. Ze dopoldne ju je v oskrbo sprejela ljubljanska policija. Sta to dva brata, stara 11 in 10 IcL Brez denarja, brez potnih listov in brez voznih listkov sta na neznan način prišla iz Ljubljane do Milana. Šele tam so ju zasačili iLilijanski železničarji. Italijanske oblasti so posredovale pri našem konzulatu v Milanu in ta ju je poslal nazaj v Ljubljano. Kam sta dečka mislila, je težko uganiti: ali so ju zanimale grozote španske vojne, ki bi si jih rada od blizu ogledala, ali sta nameravala na pariško razstavo, ali celo kam dalj v širni svet. Dečka sta bila že danes izročena zaskrbljenim staršem. 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupni sestanek, ki bo drevi ob 8 v društveni sobi v Mladinskem domu. 1 Občni zbor »Dijaikega ognjišča« ▼ Ljubljani bo v sredo 6. oktobra t. 1. ob 18 v Zadružni zvezi, Tyrševa cesta 38, I. nadstropje, z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora o delovanju društva, 2. poročilo preglednikov, 3. slučajnosti. — Odbor. 1 Opozorilo javnostL Po ljubljanskih mlekarnah, trgovinah z živili, po vinotočih in ostalih gostinskih obratih prodaja neznan mladenič na karton velikega iormata tiskana »Navodila za izvajanje zdravstveno-policijskih predpisih po gostinskih obratih«. Za izvod teh navodil zahteva ceno od 8.50—9.50 din in trdi, da ga |>oši!ja banska uprava; vsak lastnik gostinskega lokala ali trgovine z živili, pravi, mora nabiti navodila na vidnem mestu svojega lokala, tisti pa, ki tega ne bo storil do dne 24. t. m., da bo kaznovan. Mestno poglavarstvo opozarja prizadete, da niti ono niti kr. banska uprava nista izdala teh navodil in tudi ni bila izdana nikakšna uuieuba o teh navodilih. I Glasbeni otroški vrtec na šoli Glasbene Matice. Starše prosimo, da v teh dneh, najkasneje pa do 25. t. m. prijavijo gojence, ker je od prijave odvisno bo li vrtec v letošnjem šolskem letu ali ne. 1 Uini tečaj za pravilno izgovorjavo slovenskega književnega jezika, ki ga vodi režiser in igralec g. Ciril Debevec, je našel topel odziv in ima letos, torej takoj prvo leto tri skupine. Pisarna Glasbene Matice še vedno sprejema pri-glase, treba pa je pohiteti, ker so prve ure tečaja že v teh dneh. Vse podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. I Lastnika doze iščejo. Ljubljanska f>olicija je pri nekem vlomilcu našla 6rebrno alpaka dozo, za katero ne ve lastnika. Doza ima monogram T. D. Policija upa, da bi pojasnila večji vlom, če bi našla pravega lastnika doze, ki mu je bila doza ukradena. Lastnik naj 6e zgla6i na policiji. 1 Ponovno opozarjamo na učni tečaj »Igranje v orkestru«, ki bo letos na šoli Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Namen tečaja je izobraziti vse one, ki znajo kak godalni inštrument za igro v ansamblu, predvsem za igro v malem orkestru. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. 1 Večerni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, se otvori na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Brezplačne prospekte in vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi trgovski predmeti, pisarniška dela, stenografija, strojepis, nemščina itd. Šolnina zmerna. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ccsta 20 in mr. Gartu«, Moste. 1 Kino Kodeljevo. V petek in soboto Ob 8, v nedeljo ob 5 in 8 dva 6jx>reda: »2ELEZNI DEMONI« in »TAKO JE KONČALA LJUBEZEN«. (PavlaWesseIy, Willy Forst). Gledališče Drama — Začetek ob 20 Sobota, 25. septembra: >Julij Cezar.« Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: »Matura.« Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: Zaprto. Torek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski abonma. Celje c Ukinitev toka. Radi nujnih vzdrževalnih del na daljnovodu bodo Kranjske deželne elektrarne v nedeljo 26. septembra ukinile dobavo toka od 12. do pol 2. ure. c Šahovski klub ▼ Celju je priredil pod vodstvom g. Kosmača Branka v sredo 22. t. m. v hotelu Evropa ožji brzošahovski turnir, katerega se je udeležilo poleg mnogoštevilnih prijateljev šaha 22 članov. Brzoturnir se je pričel ob pol devetih in končal ob polnoči. Prvi je bil Grašer, ki je dosegel 10 točk od 11 možnih. Drugi Kocmur 9 točk, tretji Dobrajc 8, četrti in peti pa sla bila Schneider in Fajs. — V nedeljo bo priredila Slovenska šahovska zveza v Trbovljah šahovski brzoturnir, katerega se bo udeležilo tudi deset članov celjskega šahovskega kluba. c Smrt matere 7 otrok. V petek je podlegla operaciji na polikliniki v Zagrebu žena zidarskega delavca pri Skalni kleti Marija \Veisbacher. V ponedeljek 60 jo pokopali na zagrebškem Mirogoju. Rajnica je bila mati 13 otrok. Zapušča 4 nepreskrbljene in 3 preskrbljene otroke, 6 pa jih je umrlo. Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno 60Žalje! c Znamenja za parkiranje izginila. Pred nekaj dnevi so se pojavila na celjskih hodnikih za pešče zelo neprikladno postavljena mednarodna znamenja za parkiranje. Včeraj zjutraj pa so bila odstranjena. c Nevarnost jesenske povodnji. Zaradi vedne ga deževja je Savinja močno narasla in ponekod že prestopila bregove. V Celju je že 2 m nad normalo. Ker še vedno dežuje, je nevarnost, da bo kmalu vdrla tudi v mestni park. V sredo zvečer se je razbil na železnobetonskih podstavkih starega kapucinskega mostu splav. Prav tako je močno narasla Vo-glajna in Ložnica, ki sta ponekod že prestopili bregove in poplavili travnike. Regulacijska dela na Vogla jni pri cinkarni kakor tudi na Savinji so onemo-g.7Čena. c Pregled greznic. Organi mestne občine bodo pričeli 18. oktobra t. 1. pregledovati vse greznice v mestu, da ee prepričajo, ali 60 pravilno zgrajene in ako 60 se pravočasno izpraznjevale, ker se le pri pravočasnem izpraznjevanju preprečuje pretok fekalij v cestne kanale, kar je iz cestno policijskih in zdravstvenih vidikov nedopustno in kaznivo. Hišni posestniki se opozarjajo, da do dne pregleda pustijo izprazniti in event. popraviti greznične jame, da mestnim organom olajšajo poslovanje. Mestno poglavarstvo. c Kino Meiropol. Danes »Življenje po smrti« (Das Lebcn nach dem Tode). Maribor m Smrt ped vozom. Posestnik Anton Čeloflga iz Devine je s svojim 20 letnim sinom Srečkam vozil iz gozda drva. Pri vožnji se je težko naloženi voz prevrnil in pod seboj j>okopal 54 letnega gospodarja. Sin je takoj pohitel po pomoč, ker sam ni mogel očeta rešiti izpod težkega bremena. Ko so prihiteli sosedje, je bil Celofiga že mrtev. Voz ga je s tako silo pritisnil z obrazom k zemlji, da 60 je zadušil. m Imetniki oroinih listov morajo na poziv pred-stojništva mestne policije takoj plačati banovinsko takso za orožne liste. Proti vsem, ki do konca septembra ne bodo takse plačali, bo uvedeno kazensko postopanje po določilih pravilnika o banovinskem proračunu. m Polovična voznina za udeležence 10 letnice Tujskoprometne »veie. Prometni minister je odobril 50 odstotni popust voznine vsem udeležencem proslave 10 letnice mariborske Tujskoprometne zveze, ki se bo vršila v nedeljo, dne 26. septembra. Popust velja za dopotovanje od 24. do 26. septembra, za jx>vratek pa od 26. do 28. septembra. Udeleženci morajo kupiti celo vozno karto do Maribora ln rumeno legitimacijo K 13. m Dramska šola pod vodstvom glavnega režiserja g. J. Koviča ee bo pričela prve dni oktobra le v slučaju, če ee bo prijavilo dovolj resnih in inteligentnih interesentov. Prijave sprejema gledališka pisarna in J. Kovič, Gregorčičeva ulica 26-1. m Prenovljena kavarna. Podjetni lastnik kavarne »Rotovžs, ki je že pred dvemi leti preuredil del svojih lokalov v prijetno shajališče mariborske družbe, je te dni izročil prometu na novo in okusno preurejeni kavariiški salon, kakršnih jo med našimi gostinskimi lokali malo. S poslednjimi preureditvami je kavarna »Rotovž« jiostala privlačen faktor tujskega prometa, za kar gre lastniku g. Alojziju Kaferju čast in priznanje. m Posestne spremembe. Kupili eo: Trgovec Franjo Klanjšek od jjosestnika in želez, v j>okoju m Ponarejevalec poštnih hranilnih knjižic. — Zaradi sumljive evidenčne številke so orožniki na cesti med Pragerskim in Slovensko Bistrico ustavili 23 letnega Bogomirja Jeniška iz Mislinja, pri katerem so našli dve hranilni knjižici in razne kemikalije. Ke. so orožniki od poštnega urada prejeli obvestilo, da je tamkaj nekdo neupravičeno dvignil manjšo vsoto denarja, so si obe knjižici natančno ogledali ter ugotovili, da je ena od obeh ona, na katero je bil neupravičeno dvignjen denar na pragerski pošti. Pri natančnejši preiskavi so dognali, da je Jenišek, ki si je dal poštne hranilne knjižice izstaviti na ime Ivana Klemena, s kemikalijami, ki jih je imel pri sebi, iz hranilnih knjižic izbrisal vse dvige in na ta način poštno hranilnico pri njenih poslovalnicah na Pragerskem. v Zagrebu in Slav. Brodu ogoljufal za okoli 1.800 din. Jenišek je svoje grehe priznal in se izgovarjal, da si je le na ta način mogel pomagati iz stiske, v katero je zašel, odkar je bil odpuščen iz vojaške službe. m Odbor sa obrambo mesta proti napadom iz zraka ojx>zarja prebivalstvo mesta, da je zapovedana stalna pripravljenost proti napadom iz zraka, katerih se jo nadejati v prihodnjih dneh. Posebno opozarja na odredbe glede gašenja luči v slučaju nočnega napada. Tovarne in obrate, posebno oni, ki imajo sirene, imajo stalno 6lužbo, da bodo mogli na telefonično sporočilo dati znake s sirenami. Kdor opazi prihod letal, naj to jx> možnosti telefonično javi na 24-64, 24-65 ali 24-5(5. VSE ZA ŠOLO V CIRTLOTM m Lastniki novih hiS ustanavljajo novo društvo. V soboto, dne 2. oktobra zvečer ob 6 se bo v gostilni Bi rtič vršil sestanek lastnikov novih hiš radi ustanovitve jx>družnice »Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani«. Na sestanku bo j>oročal delegat iz Ljubljane. Prireditelji vabijo vse lastnike novih hiš, da se sestanka udeležijo. m Mariborsko gledališče si je nabavilo krožni horicont, radi česar bodo v bodoče tudi prizori v prirodi, ko so dosedaj glede opreme zaostajali za prizor v sobah, bolj učinkoviti in naravni. Gledališče stori vse, da so izpopolni in se bo moglo še bolj, če mu 1h> občinstvo pomagalo z obilnejšim obiskom. Cenen obisk pa si zagotovi, če se abonira, za kar je čas še do sobote. m Mati s 4 otroki brez strehe, v veliki bedi prosi usmiljena srca za pomoč. Darove sprejema uprava »Slovenca«, Koroška eesta 1. hišo v Židovski ulici za 40.000 din; upokojeni ravnatelj Ivan Brgič iz Vojnika od posestnice Marijo Šuškovič hišo v Prisojni ulici za 135.000 din; Ivan Jeremic, magistrani poduradnik od Irme Fatzonho-fen parcelo v Koroških vratih za 35.000 din iu Alojzij Hutter, prokurist, od Amalije Kiffmann parcelo v Grajskem marofu za 90.000 din. m Meljsko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 26. t m. ob petih pojx>ldno v Domu v Cvetlični ulici svoj sestanek združen s Slomškovo proslavo. Četrt ure pred sestankom bo odborova seja. m Prijeti mladi tatovi. Kriminalnim agentom mariborske policije ee je posrečilo v Ptuju ob priliki sejma aretirati dva mladoletna fantaiina, ki sta iz avtomobila ukradla tovarnarjevi soprogi Greti Schonskyjevi zlatnine v vrednosti 37.000 din. Pri zasliševanju sta izftovedala, da sta zaklad skrila v Betnavskem gozdu, kjer ga je policija tudi našla. Manjkala je le zlata doza za puder, katero sta mlada nepridiprava bržkone že j>rodala. m Mariborski šahisti, člani MŠK, so imeli v sredo zvečer v kavarni »Central« brzi treining-turnir za nedeljsko šahovsko prvenstvo Slov. šahovsko zveze, ki se bo vršilo v Trbovljah. Prvo mesto jo dosegel dr. Gabrovšek z 11 točkami, drugo inž. Prek z 10 in pol, 3. Šavli z 10, 4. Mešiček z 9 in pol, 5. in 6. Bien in dr. Kruljc z 7, 7, in 8. Jauk in Kukovec z 6, 9. Strniša s 5 in pol, 10. in 11. Stojn-šek in Ostakovič s 5, 12. Kranjc e 4, 13. prol. SUa s 3 in 14. Lukež z 2 in pol točkama. Turnir je vodil dr.Lipai. Prvi sedmi so prejeli praktična darila, ki 6o jih darovale razne mariborske tvrdke. m Cesta Maribor—Št. Ilj. Površinska obdelava ceste naglo napreduje ter ee dela bližajo že Mariboru. Istočasno se vrši tudi asfaltiranje, katerega pa zadržuje deževje, ker je cestišče mogočo prepojiti z asfaltom, kadar je jx>polnoma suho. V nekaterih krogih v Mariboru so se razširile vesli, da je asfaltirani del čisto rebrast, kar pa avtomobilisti, ki so se vozili po jx>pravljeni cesti zanikajo in pravijo, da ni cesta nič slabša od ono na avstrijski strani. Površina ceste pa se bo šo znatno f>opravila po drugi prepojitvi z asfaltom, ki se bo izvršila v juniju prihodnjega letj m Tlakovanje Tattcnlmrhove ulice se je pričelo, in sicer najprej na stikališču s Kopališko ulico. Vsa tlakovalna dela bodo izvršena j>o odsekih, ki bodo za časa tlakovanja za vsak vozni promet zaprti. Del Tattenbachove ulice med Kopališko ulico in Glavnim trgom se bo tlakoval v dveh vzdolžnih pasovih ter bo tod promet dovoljen izmenoma po enem pasu in to le v smeri z Glavnega trga proti vzhodu. Zaprt ca promet bo za ta čas juznl del Kopališke ulice, dovoljena pa bo vožnja po ulici Ob jarku za vozila, ki vozijo iz Aleksandrove ceste in gornjega dela Kopališke ulico v smeri proli Glavnemu trgu. Anuitete kmetshih dolgov Belgrad, 22. septembra. Zadnji rok za izioči-tev kmetskih dolžnikov »Privilegirani agrarni banki« je bil določen s 1. junijem 11*37. Dolžniki bi določeno anuiteto morali tudi že plačati. Zato je umesten pregled teh vplačil na podlagi podatkov likvidacijskega oddelka »Priv. agrarne banke« v Belgradu. Dozdaj so nam na razpolago podatki do 18. septembra t. L Prijavljeno število denarnih zavodov in zadrug, dolžnikov in vsote terjatev so sledeče:. Podružn. banke: Belgrad ZagTeb Sarajevo Ljubljana Število zavodov: 2142 850 634 514 Število Zneski terjatev dolžnikov: (v tis. din) 323.538 130.593 142.838 54.186 1,407.452 636.606 321.312 550.813 Skupaj 4140 651.155 2,816.185 Glede vplačanih anuitet je stanje sledeče: Približ. anuitete, ki bi jih morali dolž. palačati Podnii Belgrad Zagreb Sarajevo Ljubljana (v tis. din) 114.848 43.787 26.219 44.946 PlačaH so: Stev. dolžn. (vtis. din) 129.277 75.166 29.488 37.521 40.001 15.153 3.232 15.775 Skujpno 229.800 271.462 74.163 Štajerska perutnina — najboljša Znani perutninanski strokovnjak g. Lev Baj-kov poroča o tekmovanju med posameznimi vrstami perutnine. Po 6klepu kmetijskega ministra je bila na perutninarski postaji Karagjorgjevo v Bački konkurenca med posameznimi vrstami perutnine. Svrha konkurence je bila 6tatao pregledovati posamezne vrste perutnine. Na konkurenci so bile zastopane skoro vse naše vrste, pa tudi številne inozemske. Kontrola se je začela dne I. januarja 1937 in je bila končana dne 1. septembra 1937. Točke 60 računali po tem, koliko jajc znese vsaka kokoš, kakšna ie vitalnost razvoja piščancev, instinkta, iskanja hrane, potrebne količine hrane, odpornost proti vremenskim razmeram, nalezljivim boleznim, in kakšna je teža. Domače štajerske kokoši so dobile 33 točk, zagorske 30, leghorn in italijanske 23, Rhode-Island, bačke in dečanske 22, bosenske 18, Sussex 14 in Orpington 13 točk. Plymouth-Rock kokoši 6e niso obnesle, ker 60 pri polovici V6eh glav ugotovili tuberkulozo. Za strokovnjaka iti kmetovalca je jasen izid tekmovanja: ni 6e treba ozirati na inozemske vrste, ampak tudi naše vrete kokoši 60 dobre, saj so dosegle najboljše mesto med vsemi vrstami. Posebno je to priznanje dragoceno za štajersko perutnino in njene rejce. Rudarska in topitniška industrija Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je bila letos za skoro vse predmete naša rudarska in topilniška proizvodnja rekordna. V naslednjem navajamo glavne proizvedene rude in topilniško proizvode v avgustu letos (v oklepajih podatki za avgust 1936): Premog: črni 39.451 (35.078) ton, rjavi premog 313.709 (219.842) in lignit 88.804 (72.742), železna ruda 60.580 (35.849), boksit 51.667 (38.920), pirit 13.154 (10.700), bakrena ruda 55.960 (51.700), svinčenocinkova ruda 68.238 (65.085), magnezit 5753 (4708) tone. Topilniška proizvodnja: surovo železo 4019 (4583), zlato 64 (46.5) kg, srebro 18.4 (7.8) kg, baker 3938 (3618), svinec 338 (314), cink 406 (428] ton. Nova železniška postaja v Skoplju. Iz Bolgra-o-ložen temeljni kamen za novo postajno poslopje v Skoplju. Za rnjvo zgradbo je določen kredit 20 milij. din, dela so tudi žo razpisana. Nova postaja bo najlepša železniška postaja v Jugoslaviji, liot piše agencija »Jugoslovanski kurir«. Italijansko-jugoslovanska trgovska zbornica na Reki. Upravo italijansko-jugoslovanske trgovske zbornice na Reki tvorijo naslednji gg. iz Jugoslavije: Bolf Nikola, Badžak Janko, Dujmovič Ivo, Huber Anton, Heinrich Oton, dr. A. Juretič, Pre-mrou Jos. jun., Polič Kazimir, Richtinann Viktor. Od Slovencev sta v upravi gg. Franc Gorjanc in Avgust Praprotnik. Železnica MatkovičPloča. Kot znano namerava naša država zgraditi veliko pristanišče Ploče v bližini izliva Neretve v morje. Toda potrebno je obenem tudi zgraditi podaljšek železniške proge Iz tega pregleda je razvidno, da jo pri podružnici (oziroma centrali v Belgradu za svoje direktno področje) plačalo okoli 40% dolžnikov 34.83 odstotkov dospelih anuitet; pri podružnici v Zagrebu znašajo ti odstotki 57% in 34.61%, v Sarajevu 20% in 19.92% ter v Ljubljani 70 odstotkov in 35.10 odstotka. — V Ljubljani je v odstotkih uplačano največ; iz visokega števila dolžnikov, ki 60 plačali, pa se vidi tudi visoka morala slovenskega kmeta, kajti če že ni mogel plačati cele anuitete, pa je plačal V6aj del. Povišanje predujmov PAB Izvršilni odbor »Priv. agrarne banke« je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se denarnim zavodom (kreditnim zadrugam) povišajo dosedanji predujmi na anuitete, ki so se dajali do 25%, na 60 odstotkov. Na tej osnovi odobreni zneski bodo zavodom na razpolago na posebnem evidenčnem računu v najkrajšem času. Zavodi bodo obveščeni o višini razpoložljivega dobroimetja. Vsi ti zneski so seveda premajhni, da bi mogli poživiti likvidnost denarnih zavodov in kreditnih zadrug. Ako bi hoteli odločujoči finančni krogi razumeti položaj naših denarnih zavodov, bi morali omogočiti lombard celotnih terjatev, ki jih imajo denarni zavodi pri Privilegirani agrarni banki iz računa izročenih kmečkih dolžnikov. Iz objavljenih pregledov je znano, da državni denarni zavodi razpolagajo z ogromnimi likvidnimi sredstvi, ki jih imajo v svojih blaganjah. iz Metkoviča do novega pristanišča, ki bo zelo razbremnil i Metkovič i Gruž. Dne 24. julija 1937 je ministreki svet odobril prometnemu ministru, da more iz 1 milijardnega zneska za javna dela od-dvojiti 30 milij. za zgTaditev proge Metkovič-pri6tanišče na morju v dolžini 20 km. Proga bo ozkotirna 0.76 metra. Oradba te proge je poverjena posebnemu odboru 3 inženirjev prometnega ministrstva 6 sedežem v Metkoviču. Proga mora biti zgrajena v dveh letih, računajoč od dne, ko dobi odbor podrobne načrte in potrebno obratno glavnico za dela in nabave. Progo bo gradila država v lastni režiji, toda nekatera dela bo oddala zasebnim podjetnikom. V zvezi 6 tem poročajo iz Belgrada da je prometni minister zahteval od finančnega ministra, da mu odpre kredit 6 milij. din za prva dela. Ta znsek bi zadostoval za dobo od 1. oktobra do 31. decembra 1937. Povišanje glavnice Našičke. Na občnem zboru Našičke tvornice tanina in žage dne 20. septembra v Zagrebu (o računskih zaključkih smo že poročali) je bilo sklenjeno, da 6e čisti dobiček dveh Ite v znesku 5.0 mihj. din pripiše rezervam, ostanek 0.87 milij. din pa prenese v novo poslovno leto 1935-1936. Poleg tega je bilo sklenjeno, da ee zviša glavnica družbe od 20 na 30 milij. din z izdajo 200.000 novih delnic imenske vrednosti po 50 din, katere pravzamejo 6tari delničarji po 200 din za komad. Na skupščini je bil izvoljen tudi nov upravni 6vet, nadalje nadzorstvo, za predsednika je bil izvoljen Anglež Ernest Wilton, za podpredsednika pa gg. Milivoj Crnadak in Geza Kovač, ki je tudi po6levodeči podpredsednik. Likvidacija. Gospodarska zadruga na Bohinjski Beli reg. z. z o. z. Splošna maloieleiniška družba. Vpisani so bili novi upravni svetniki: Bahovec Josip, Dermastia Karel, ing. Lobe Feliks, ing. Miklavc Franc in ing. škof Rudolf. Ekonomist, Zagreb. 9. letošnja številka tega mesečnika za 6odobna gospodarska in 60cialna vprašanja prinaša med drugim tudi dva članka 6lovanskih avtorjev. Dr. Miran Kenk piše o medsebojni odvisnosti tržnih cen vezanih proizvodov, dr. Miroslav Sovdat pa o potrebi strokovnih revizorjev pri javnih institucijah. Uvodno razpravo je napisal dr. J. Sčetinec o idejnih osnovah nacionalnega socializma, v drugem članku obravnava Mih. Strelec poskuse kolektivizacije kmečkega go 6podaretva v Rusiji. Sledi pregled, nato ocene knjig Naročnina za dobro urejevani in pisani list je 100 din, za dijake 75 din, uredništvo in uprava v Zagrebu, Račkega ulica 1. Promet v tržaškem pristanišču. V mesecu juliju 1937 je dosegel promet v tržaškem pristanišču po morju in po železnici 4,387.074 stotov. Julija 1934 je znašal 3,568.448 stotov, leta 1933 pa 2,165.700 stotov. Skupno je bilo v prvih 7 mesecih prometa v tržaškem pristanišču 30,470.619 stovov, za primer navajamo, da je znašal promet v prvih 7 mesecih 1034 22,251.044 stotov, 1933 17,115.044 in 1982 20,828.995 stotov. Če primerjamo promet Trsta z letoin 1913, dobimo, da je znašal ves dovoz po morju tedaj 23,140.178 stotov, letos v prvih 7 mesecih 11,401.220 stotov, nadalje je dosegel v celem letu 1913 ves odvoz po morju iz Trsta 11,357.116 stotov, letos v prvih 7 mesecih pa 6,716.306 stotov. Borza Dne 23. septembra 1987. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani malenkostno okrepil na 8.43—8.53, v Zagrebu na 8.415 do 8.515 in v Belgradu na 8.42—8.52. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90—30.60, v Belgradu 30.25 blago. Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 1.90. Španske pezete so beležile v Zagrebu 2.65 do 2.75. Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpreme-njeni na 12.74—12.94 v Zagrebu na 12.74—12.94, za sredo oktobra 12.675—12.875, za konec oktobra 12.685—12.885, za sredo novembra 12.675—12.875, za sredo januarja 1938 .12.68—12.88. V Belgradu so beležili 12.72—12.92. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,636.014 dinarjev, v Belgradu 7,866.000 din. Efektnega j>ro-meta je bilo v Belgradu 683.000 din. Ljubljana — te Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . , , Curih 100 frankov . . , London 1 funt .... New York 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . , Praga 100 kron . , , , Trst 100 lir . , , , . c a j i s i ■ k ■ • I • ■ ■ p r i in o ni. 2397.41—2412.— 1739.78—1753.66 730.45— 735.52 996.45—1003.52 214.55— 216.61 4307.25—4343.56 148.07— 149.50 151.54— 152.64 227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.87, Londou 21.55, New York 435.50, Bruselj 73.2375, Milan 22.925, Amsterdam 240.35, Berlin 174.65, Dunaj 79.75 (82.05), Stockholm 111.10, Oslo 10630, Kopenhagen 96.25, Praga 15.21, Varšava «2.25, BudapeŠta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsing-fors 9.53, Buenos-Aires 131. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 92—93, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 412 do 414, begluške obveznice 76—78, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo DHB 98—100, Trboveljska 255 blaga Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko jx>sojilo 98 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 412—414 (413), za konec decembra 410—412, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 75.26—76, 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo [>osojilo 94.50—95.50, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% stab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 denar, Priv. agrarna banka 197 denar, Trboveljska 230—255, Gutmann 45 denar, Osj. liv. 200 blago, Befkerek 600—650, Osj. sladk. tov. 200 blago, Dubrovačka 425—430, Jadr. plov. 405—420 (402), Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92 denar (92.50), vojna škoda promptna 411—112 (412). begluške obveznico 77.50—77.75, dalm. agrarji 75.50^-76, 4% severni agrarji 52.75 denar, 8% Blerovo posojilo 94 50 do 95.25, 7% Blerovo posojilo 85.50—86.25 (86). 7% posojilo DHB 100 denar, 7% stab. posojilo 88 blago. — Delnice: Narodna banka 7.500—7.600, Priv. agrarna banka 201—208. 2itni trg Novi Sad. Oves : bč. srem. slav. 114—116. —i Koruza: bč. srem. 100—102, ban. 97—99. — Otrobi: bč. srem. bač. juto vreče 90—96, bč. juto vreče ladja 98—100. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Hmelj Žalec, 23. septembra 1937. Hmeljarska zadruga poroča, da se je izredno živahno nakujiovanje, ki se je pričela h koncu preteklega tedna, zopet nekoliko umirilo, ker so žo vsa skladišča prenapolnjena in so kupci obilo zaposleni z odpravo že nakupljenega blaga. Vkljub temu pa se [»olngoma nadaljuje z nakupovanjem in je več zanimanja zopet za slabše ter cenejše in pa za najboljše blago. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za srednje ter boljše in najboljše blago plačujo 19—26 din za kg. Prodanih je doslej iz prve roke že okoli 80%' letošnjega pridelka in so neprodane večje partijo boljšega blaga le še v bolj čvrstih rokah. Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti! Novice s Primorskega Vrh Sv. Mihaela, severna končnica Doberdob-ske planote, je slavnozman, premnogim prav predobro znan iz svetovne vojne. V spomin na težke boje, ki 60 bili za to važno postojanko, in v počastitev tisočev, ki 60 tu junaško padli; je bila okolica vrha proglašena za »sveto ozemlje« in 60 tu ustanovili muzej. Pokrajinski odbor za turizem je sedaj za ta muzej dal zgraditi novo poslopje in hoče tudi muzej sarn kolikor mogoče povečati in obogatiti z raznimi 6pomin6kimi predmeti. Zopet smrtna žrtev. Na Sv. Gabrijelu, na tem strašnem grobišču svetovne vojne, je iskal ostanke vojnega streliva 33-letni Stanko Boškin iz Mirna pri Gorici, a je našel 6mrt. Ko je na nekem mestu zasledil granato, jo ie hotel odkopati. Granata je bila pa še neraz6trefjena in ko je Boškin po neprevidnosti zadel ob vžigalnik, se je razpočila in ga na mestu ubila. In konca še ne bo... Avtomobil usmrtil berača. V ulici Don Boscc v Gorici je zadnji petek zvečer avtomobilist Alfred Tarantino, doma iz starih pokrajin, z blatnikom svojega voza tako usodno zadel in prevrgel 70-letnega berača Josipa Šfiligoja iz Podgore pri Gorici, da je ta zaradi dobljenih poškodb v bolnišnici umrl. Pri padcu si je nesrečni starček razbil lobanjo in je bila zato vsa zdravniška pomoč zaman. Tarantino je na glasu kot divji voznik. Umetniška razstava v Trstu. V 6oboto 18. t. m. popoldne 60 na tržaškem gradu odprli XI. umetniško razstavo; priredil jo je Sindikat za lepe umetnosti v Julijski krajini. Ob številni udeležbi odličnikov in ljudstva jo je odprl tržaški pre- fekt. Na razstavi so močno zastopani zlasti mlajši umetniki. Praznik grozdja v Trstu. V Trstu bomo obhajali praznik grozdja v nedeljo 2. oktobra. Kakor drugod bo tudi pri nas tvoril osrednjo točko praznovanja folkloristični in alegorični sprevod vozov. Poleg tega pa poziva odbor vse trgovce, obrtnike, gostilničarje, kavarnarje in lastnike kioskov, naj priredijo v izložbenih oknih ali v svojih prostorih razstave grozdja. Najlepše razstave bodo posebej odlikovane in nagrajene. Romarji so se vrnili. Zadnji četrtek dne 16. t. m. okrog pol 11 zvečer 6e je vrnila domov druga skupina goriških romarjev na Brezje. Kakor prvič so bili sedaj naši romarji zadovoljni, 6rečni, očarani. Veseli 60 bili, ker so videli svoje sorodnike in prijatelje, veseli, ker so bili povsod lepo sprejeti. in 6rečni, da so svoje težave in 6voje prošnje izročili nebeški Materi najprej na blejskem otočicu in potem posebej na Brezjah. Vsi so ponavljali 6amo eno: škoda, da je bilo tako kratko, in V6i 60 bili tudi trudni, niti govoriti se jim ni ljubilo. Pa si bodo 6edaj doma krajšali dolge večere 6 pripovedovanjem in vedno novim doživetjem. Romanje, ki ga je tudi to pot vodil prevz. nadškof, je poteklo brez vsake neprijetnosti; udeležencev je bilo 730. Ko ie po6ebni vlak po prilično enourni zamudi privozil na severno goriško postajo, je čakalo tam 9 avtobusov, vrsta avtomobilov in še par drugih vozil na došlece. V6i 60 se hitro zardelih iu zasedli priprvljene vozove ter 6e odpeljali. Četrt ure po dohodu vlaka je bil kolodvor že prazen. V tem pogledu gre prirediteljem romanja vsa hvala in priznanje. Iz Malega semenišča v Kopru. Deškemu semenišču, v katerem 6e na notranji gimnaziji pripravlja za poklic duhovni naraščaj tržaške in po-reške škofije, je načeloval rektor msgr. Fornasaro. Apostolski upravitelj nadškof Margotti ga je zdaj prestavil v Trst v škofijsko pisarno za računo-vodjo. Ker je te dni obiskal Trst in Gorico znani msgr Sirotti, ki je imel važna posvetovanja, se je razširila po Trstu vest, da bo msgr. Sirotti spet imenovan za rektorja v Kopru. Kljub temu, da 6e vest trdovratno vzdržuje, sodimo, da zaradi dosedanjih bridkih izkušenj ne odgovarja volji in duhu odločilnih krogov. Trhovtje Tombola Društvenega doma je bila zadnjo ne^ deljo kljub 6labemu vremenu. Prve najlepše dobitke so dobili taki potrebni, da jim je vsak privoščil in so odšli zadovoljni domov tudi ti6ti, ki ni60 nič zadeli. Zeto pa je nagajal dež. Tatvine se ponavljajo posebno pri okoliških kmetih tako pogosto, da 6e za manjše stvari nihče ne zmeni, razen prizadetih, ki 6i tudi sami nc morejo pomagati. Cele vrste delomržnežev, ki 6C potikajo okoli pa nihče ne kroti. Zadnji petek popoldne 6e je zopet zgodila večja tatvina v Knez-dolu pri Zg. Breclju. Tat je prišel skozi okno in odnesel čez 2000 .din denarja in več kosov moške obleke. Ker 6o Beclonovi denar šele prejeli in ga imeli namen v najkrajšem ča6u izdati, je opravičen 6um, da je bil tat o tem poučen in kje iz bližnje okolice. Kulturni obzornik Evlalija Odlomek iz zgodovine jugoslovanskih poskusov mednarodnega pomožnega jezika. Ko je objavil dr. P. Mitrovič 6Voj pomožni jezik internacional kot nadomestek, za esperanto, je kulturni poročevalec v Slovencu z dne 27. 6ept. 1935 zapisal mnenje, da je to delo prof. trgovske akademije v Sarajevu »prvi jugoslovanski ali morda celo slovanski poizkus« ustvaritve mednarodnega pomožnega jezika. Vendar to ni malo res. S takim delom 6e je bavil že pred tridesetimi leti naš znani jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Poleg plodovitega dela v slovenskem jezikoslovju je našel še dovolj časa. da je utegnil proučevati mednarodne f>otnožne jezike in mogel zamisliti tudi sam tak jezik. Svoje delo jc skrbno opravljal od 1908 do 1912 in objavljal na platnicah »Cvetja z vrtov sv. Frančiška« 6Voje mnenje o drugih jezikih razlagal prednosti svojega dela, ga branil pred napadi, prinesel 6istem slovnice ter objavil vrsto tekstov. Svoj jezik je imenoval evlalijo. Želel je narediti tak pomožni mednarodni jezik. ki bi ne bil »smešen in zmrcvarjen kakor vo-lapiik ali esperanto. potem ne Ird in težak kot nemški ali angleški in naposled ne pomanjkljiv kot stara klasična latinščina« (Cvetje 1olja neobdelanega. vn Po daljšem presledku je Prosvetno društvo priredilo letos šesttedenski kuhinjski večerni tečaj. Tečaj se je vršil v prostorih meščanske šole, katere je z veliko uvidevnostjo odstopil na razpolago ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič. Vodila ga je gdč. Blatnikova in )e tečaj obiskovalo 16 deklet. Tečaj je izpadel v splošno zadovoljstvo tečajnic. Zahvala gre tudi obema gg. ravnatelju Fakinu in upravitelju Mihlerju. Viška meščanska šola je namreč dqbila za gospodinjski pouk jx»f>oLno kuhinjsko opremo z vsem inventarjem in bo poučevala go«[>odinj6tvo posebna učiteljica. S tem pa je dana tudi možnost za tečaje, katere bi obiskovala dekleta, ki radi oddaljenosti mesta pa tudi stroškov ne morejo v gospodinjske tečaje na razne zavode. Mišljeni so še nadaljnji tečaji, ki so bili prekinjeni z razpustom Prosvetnega društva. V nedeljo zvečer je bil zaključek tečaja z večerjo, katere so se udeležili poleg tečajnic in njih svojcev še viški župnik g. p. Teodor Tavčar, ravnatelj Fakin in 'upravitelj Mihler ter mestni 6v. g. Kozamernik kot predsednik Prosvetnega društva. Ob tej priliki je bilo izrečenih mnogo lepih besed o delu, ki ga društvo brez parad in pompa ter kričanja opravlja v korist prebivalstva. Občni zbor Prosvetnega društva ho v Društvenem domu v četrtek 30. t. m. ob 8 zvečer v Društvenem domu na Glincah. Fantovski odsek je bil ustanovljen v torek zvečer in bodo sedaj imeli naši fantje priliko uriti se v telovadbi in športu, kar so sedaj močno pogrešali. Velike preureditve so bile izvršene v novi šoli na Viču letošnje j>oletje. Poleg slikanja in pleskanja je bil v šolo, oziroma v vsa stranišča nap>eljan vodovod in montirana 60 stranišča na izplakovanje z Ob znanem obisku šole na Viču je nujno potrebno in je mestna občina uvidela to potrebo, kar bi se moralo že davno storiti. £yomu kino Vič prične z oktobrom zopet redne predstave. Zaključeni so najboljši filmi, preurejeno projekcijsko platno tako, da je slika povečana, v teku sezone pa bo dvorana dobila še zaklopne stole, da bo obiskovalcem v vsakem pogledu ustreženo. Jesenice Tisti podtaknjeni letaki, katerih vsebino ste priobčili včeraj, so bili po Jesenicah na debelo raztrošeni, četudi steji na vrhu letaka, >da se sme pokazati samo zanesljivim prijateljem«. Letaki so bili razmetani po ulicah že v ponedeljek zjutraj, torej v nedeljo ponoči. Tu je bilo seveda takoj jasno, da so letaki napisani od naših nasprotnikov, zato smo zadevo takoj naznanili pol. komisariatu. Tudi pošteni politiČDi nasprotniki so omenjali, da je tako podtikanje vse graje vredno in da so mogli to napraviti samo še norci. Ker pošteni nasprotniki to početje tudi obsojajo, je možno le še to, da so te okrožnice razmnožili norci, zato naj bi preiskava šla tudi v to smer. Kin Krekov dom predvaja v petek in soboto, vsakikrat ob 8 uri. dvojni spored, in sicer: Abrahamovo opereto »Katja« z glavnini igralcem Szoke Szakallom, Mary Losseff i. dr. Druga opereta, »Raj no zemljiuglasbil Stolz, je polna humorja in smeha. Igralci: Hans Moser, Theo Lingen, Adela Sandrok, Lizzi Holzschuh i. dr. Oba filma sta nemška. Kranj k Prebivalce mesta Kranja in okolice, predvsem naše naročnike in inserente obveščamo, da smo ustanovili v Kranju v prostorih Tiskovnega društva (za farno cerkvijo) podružnico uprave in uredništva »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Prosimo, da se vsi v zadevah bodisi naročil ali plačil uprave in uredništva teh listov obračajo na podruinieo. b Župnija, ki ni imela 15 mesecev nobenega pogreba. Kako zdrav je gorenjski zrak in kako čvrste so gorenjske korenine, dokazuje najbolj dejstvo, da v župniji Kokri ni bilo 15 mesecev nobenega pogreba. Sicer je ta župnija bolj majhna, vendar je tukaj mnogo starcev in stark, ki so doživeli že 8 križev, Smrt, ki ee skoro poldrugo leto nI oglasila v to župnijo, je sedaj dva dni zaporedoma ugasnila dvoje življenj. b Nedelja 3. oktobra bo privabila v naše lepo mesto deset in deset tisoč ljudi, ker vsak pričakuje, da bo zadel na karto, za katero j« dal 4 din, če že ne avtomobil, pa drug krasen dobitek na veliki tomboli, ki jo priredi Prostovoljna gasilska četa v Kranju. Pred paviljonoma, ki sta postavljena na Glavnem trgu, v katerih »o razpostavljeni glavni dobitki, ee ustavlja vedno mnogo ljudi in vsakdo že seveda zavida osebe, ki bodo zadele te bogate dobitke. Zato ni čudno, da že sedaj mnogi z napetostjo pričakujejo te nedelje, posebno velika napetost pa bo takrat, ko bodo trenutki odločevali, kdo bo dobil krasne dobitke. k športno kopališče v Kranju. V ponedeljek 20. septembra ob 14 se je začela v prostorih »Stare pošte« in pozneje v Straheči dolini in v Županovi jami, anketa glede novega športnega kopališča v Kranju. Anketo je sklical občinski odbor in so se je udeležili gg. arhitekt prof. Vur-nik, zastopnika Higijenskega zavoda ravnatelj dr. Pire in inž. Guzelj, predsednik Tujskoprometnega društva, okrajni načelnik, zastopniki občinskega odbora in kopališki odsek. Mnenje gospodov je bilo, da je prostor za novo kopališče v Straheči dolini veliko ugodnejši kakor stari prostor v Županovi jami, ovira je le v tem. da je precej oddaljen od mesta. Ce se bo gradilo kopališče na starem prostoru, naj se napravi samo provizorij. — Končno mnenje bo izrekel kopališki odsek. k Tabor gorenjskega delavstva. V nedeljo 26 septembra bo velik tabor gorenjskega delavstva združen z blagoslovitvijo spominske plošče dr. Janeza Evangelista Kreka ob 20 letnici njegove smrti. Ob 7 je zbirališče pred Delavskim domom v Kranju. Po prihodu vlakov odhod z godbo na sv. Jošt, kjer bo ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom, nato blagoslovitev spominske plošče. Po sv. maši bo tabor na katerem bo govorilo več govornikov. k Prireditev Prosvetnega društva r Šmartnem pri Kranju. Prosvetno društvo v Šmartnem pri Kranju uprizori v nedeljo 26. septombra ob 19 v dvorani Šmartinskega doma igro v petih dejanjih »Stanovitni mladenič«. Pri igri in med odmori igra kranjska godba. Ribnica »Slehernik«. Premnogim okoličanom, ki venomer barajo. kdaj 6e bo »Slehernik« v Ribnici ponovil, moramo tem potom odgovoriti. Predstava, ki se je kljub rosečemu dežju dne 12. t. m. na prostem izborno izvršila ob ogromni udeležbi in na 6plošno zadovoljno6t gledalcev, tako da je vsak prišel na 6voj račun, se letos zaradi vremenske nestalnosti ne bo mogla ponoviti. Na 6plošno željo 6e bo morda ponovila ob ugodnem vremenu prihodnjo pomlad. Spirat =2 KAC v Ljubljani Lahkoatletske tekme juniorjev SK Planine in se-niorjev ASK Primorja proti Celovlanom v nedeljo na Stadionu. Prihodnjo nedeljo se nam obeta v Ljubljani zopet zanimiv lahkoatletski šport Na športnem igrišču SK Planine na Stadionu nastopi primor-jauska seniorska ekipa proti celovškim isniorjem, mladina Planine pa se pomeri z juciorii KAČ. Bosta to obenem dva dvoboja: seniorski in ju-niorski. Kdor pozna naše lahke atlete, ta ve, da bo nedeljsko tekmovanje prav zantaivo. Seniorji Primorja kakor juniorji Planine se bodo potrudili, da doma, na domačem terenu odnesejo čim boljši uspeh. Da bo borba zanimiva nam jamčijo imena Celovčauov, kakor Wober, Erlacher, KunstschOtz, Kreuzbauer, Haderer in drugi, torej sami inter-nacionalci in avstrijski rekorderji. Domači bodo seveda napeli vse sile, da parirajo uspehe Celov-čanov in tako je pričakovati prvovrstnih rezultatov, če ne morda še kakega novsga rekorda. f katerih disciplinah tekmujejof Juniorji nastopijo v tekih na 100, 200, 1000 m ter v štafeti 4X100 m, dalje v skoku v višino, daljavo ter v metu diska, kopja in krogle. Seniorji pa v tekih ua 100, S00, 400, 3000 m ter štafeti 4X100 m in balkanski štafeti, v skoku v višino ter metanju diska. Program je torej zelo pester in se bo začel razvijati ob pol 15 uri. Tekmovanje bo tako organizirano, da bo končano v dveh urah. Ker je to srečanje tudi propagandnega značaja, zato bo vstop prost Točen vrstni red posameznih točk bo razviden iz programa, ki bo naprodaj po 2 din. Nedeljski nogomet na Hermesu ŽSK Hermes I: SK Jadran. SK Ljubljana ju n.: ŽSK Hermes jun. Ze sam naslov kaže, da bo to nedeljo na Hermesu silno živahno. Dva prvorazredna kluba, Hermes in Jadran, odigrata prvenstveno tekmo, ki bo definitivno — tudi po razliki v točkah — odločila, kdo bo zasedel prvo mesto v ljubljanski skupini. Nobeden izmed obeh klubov ni dosedaj izgubil še nobene tekme. V nedeljo pa igrata ta dva kluba med seboj in odločilo se bo • najbrž, kdo bo definitivno zasedel prvo mesto. V predtekmi bomo gledali prvenstveno borbo juniorjev Ljubljane in Hermesa. To bo čisto go- tovo nogomet poln tehničnega repertoarja, saj je znano, da dajejo ravno mali v tem pogledu mnogo več od velikih. V nedeljo bo ustreženo torej vsem okusom. Bedni treningi sabljaike sekcije SK Ilirije se pričnejo v četrtek, 30. septembra, ob 19 na učiteljišču. Dosedanje člane, ki ne nnmeravajo sodelovati, pozivamo, da svojo opremo takoj dvignejo, ker jo bomo sicer na njih lastno odgovornost odstranili. SK Slovan. Danes ob 20 ho odborov« seja ln važen sestanek celokupnega članstva v gostilni Kru-šič. Prosimo sigurne udeležbe vseh igralcev in odbornikov. Jugoslovanska zimsko-Športna zveza (Službeno) Dopisovanje i Zvezo. Vsa društva se opozarjajo na določila ^ 40. zveznih pravil, glasom katerih morajo dopisovati s Zvezo samo polom prislojue podzveze. llirektuo poslanih dopisov od društev zvezna pisarna ne ho sprejemala. Prosijo se vse podzveze, da od klubov prejete dopise za /.vezo takoj oilpremijo naprej, da ne nastane uepolrebuo zakašnjonju. l&Lotuko morajo podzvezi takoj odpoalati dopise klubom, ki jih Zveza glasom $ 40. dostavlja preko podzvez. Krajevni tujslco prometni iveti. Vstau podzve-. zani iu društvom se priporoča, da pri sestavi kra-i jevuih tujsko prometnih svetov ukrenejo potrebne ko-, ruko, du se tudi njihovi zastopniki vzamejo v tc odbore. i praialne pole. V prošU sezoni se je dostavilo podzvezam in klubom več vprašulnih pol, nu katero ni prispelo skoro nič odgovorov. Naprošajo se vsi, da ua te vprašala« pole takoj odgovorijo v kolikor žo niso v lanski sezoni dali odgovorov. Za bodoče se naprošajo vsi, da ua vprušalue pole vedno v najkrajšem času točno odgovorijo, du bq s teiu delo zvozuu upravo ue ovira Seznam zveznih sodnikov in učiteljev. Zaradi se, stave točne evidence vseh zveznih sodnikov in uftii teljev ne naprošate, da tekom meseca oktobra t. 1. zanesljivo sporočile točen seznam vmU sodnikov, razdo-. ljenih po panogah, kakor tudi vseb učiteljev. Prosimo navedbe kdaj so polagali izpit iu katero številko imajo njih legitimacije. Verifikacije. Glasom sklepa zadnje zvezne skupščine se vodi pri Zvezi centralna evidenca vseh verificiranih tekuiovaloov, zato te naprošate, da nam naj. kasneje do 15. oktobra t. 1. dostavite točen seznam vseh verificiranih tekmovalcev, ub tej priliki s« opozarjate, na točno Izvajanje zveznih tekmovalnih pravilnikov tn no pripuščate k tekmam neverificiranili tekmovalcev. Zdravniški pregledi. Zaradi očo vonja tekmovalcev je sklenil »vezni Zdravstveni odsek, da ne smo biti pripuščen na start noben tekmoval« brez zdrav, nlškega pregleda ln s tem zvezinega startnega dovoljenja Za točno evidenco Je založila Zveza potrebne tiskovine, ki se bodo dostavile podzvezam In društvom na podlagi prijavljenega števila verificiranih tekmovalcev. Tiskovine se bodo dale proti povrnitvi na, bavnih stroškov, ki bodo zelo majhni. Naprošate se, da uredite v svojem krajo zdravniško službo in da nam v najkrajšem času sporočite v kolikor vam Jo napelo urediti to zadevo. Posebno pazite na sedežih podzvez za dobro organizirano zdravstveno slnžbo. Tiskovin« bodo obvezne. Izpitne komisije. Podzvezo naj nam javijo ftimi preje sestavo izpitnih komisij za njihov delokrog v svrho odobritve. Zapnisniki sej. Zaradi člmboljšega kontakta med Zvezo in podzvezamt je upravni odbor sklenil pol«*; okrožnic dostavljati vsem podzvezam tudi zapisnike zveznih plenarnih sej. Istočasno ne jo tudi sklenilo, da morajo pošiljati zapisnike svojih sej Zvezi tnd! vbo podzveze, ker le na ta način bo ustvarjena nujna potrebna zveza. Naprošamo vse podzveze, da to odločitev pričnejo takoj Izvajati ln nam tudi pošljete takoj zapisnike vseh dosdanjlh soj. Poročil« o Mladinskih odsekih. Naprošamo vse, da nam dostavijo pregledno poročilo o delu Mladinskih odsekov, da zamoremo na podlagi istih 6e bolj razviti delo pri naši mladini in si tako zastarati boljšo bodočnost. Športno etična vzgoja. Is izkustev dosedanjih sezon smo nvidell, da lo potrebno prt tekmovalcih poleg športno-tehnlčne vzgoje polagati tudi največjo pažnjo na športno-etlčno vzgojo, ker se je ta stran dosedaj na žalost vse premalo upoštevala, odnosno s» je oelo opnSčala Poleg dobre tehnične priprave moramo paziti tudi na to, da bo naša mladina tndi pra vllno vzgojena ln da bo vedno na visoki moralni stopnji. Največjo pažnjo v tem Je treba posvečati ravno naraščajn priporočamo pa tudi uvedbo kakih predavanj za splošno članstvo, da se tudi ono opozori na nndostatke, ki smo jih vsa leta na žalost le pre-češče doživljali, bodisi ua vožnjah, kakor tudi v lokalih in na Bmaških terenih _ Priprave iportnega koledarja. Naprošamo vse, da že tekom moseca oktobra t. t določite tertnino vaših tekem in nam jih javite zaradi sestave koledarja za vse tekme v naši državi. Državno prvenstvu še nI definitivno določeno, predvidoma ho v klasičnih panogah 5. in fi. februarja l»3R. v alpskih panogah 2». in ST. januarja 1937 13. marca je na programu kvezno prvenstvo v skokih, 24. aprila pa tradicionelni »Triglavski dan-. Zvezni iportni program bo v tej sezoni usmerjen predvsem na vzgojo In pripravo naše mladine. Izvesti se namerava tečaj za zvezne trenerje pod vodstvom finskega trenerja in v kolikor bodo sredstva dopuščala, tudi trening-tečaj za reprezentanco. Tnozejnskih tekem se nameravamo v tej sezoni ndeležltt le manjše število in le z zelo majhnim številom najboljših tekmovalcev, da s tem prihranimo več denarja, ki se bo potem porabil izključno za vzgojo naraščaja. V tečaj za zvezne trenerje se bodo sprejeli predvsem dosedanji stari In uspešni tekmovalci. ?.■■ seda i naprošamo, da sporočite Zvezi imena onih. ki hi po vašm mnenju prišli v poštev za ta tečaj in ki bi bili tndi sami pripravljeni posečatl te tečaj. Udeležene! tečaja, ki bodo Izpit ospeSno izvršili, se bodo nati> uporabljali naslednja leta za zvezne trenerje po vsej državi. Imena dosedanjih najboljših tekmovajeev, ki hi bili pripravljeni ie v tej sezoni prevzotl vodstvo tekmovalnih tečajev pri posameznih poc#. vezah lu klubih nam sporčlte čimpreje, da jih zatnoremo razporediti. stroški jim bodo seveda povrnjeni. Tekmovanja v inozemstvu. Opozarjate se, da jo dovoljeno z nlozemstvom dogovarjati zaradi tekem samo potom obeh prizadetih državnih zvez ln se zalo pravočasno obrnite na Zvezo, da uredi potrebno za čim večji razvoj medsebojnih tekmovanj. Plačilo članarine Opozarjajo se vsa drnštva na to, da mora biti letna članarina vplačana najkasneje do 1. decembra ln je treba o plačila članarine direktno obvestiti Cvezo glasom določila $ 27. zadnji odstavek. tnseriranje v inozemskih časopisih in revijah. Dogodili so sc slučaji da so bodisi društva, organizacije ali posamezniki Inserirall v Inozemskih časo plslh, ki nepovoljno pišejo o na5l državi. Zato se naprošate, da Interesentom priporočile lnseriranje lo v onih tnjih časopisih, ki so naši državi naklonjeni. Resnica o Španiji Zadnji Škofijski list ljubljanske škofije jc objavil skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta, iz katerega posnemamo najvažnejša poglavja: 1. RAZLOG ZA TO SPOMENICO Španija, ki postaja eno največjih bridkosti v svoji zgodovini, jc prejela od inozemskih katoliških škofov mnogotere dokaze zavzetja in sočutja, tako v skupnih poslanicah kakor od mnogih škofov posamič. Iu španski episkopat, tako strahotno preskušan v svojih članih, svojih duhovnikih in svojih cerkvah, se hoče zdaj s to skupno spomenico oddolžiti veliki ljubezni, ki nam Je bila izkazana z vseh krajev sveta. Naša dežela trpi zdaj v prevratu, ki je segel do dna: ni samo m.d vse kruta državljanska vojna, ki nas navdaja z bridkostjo, je to strahoten pretres, ki maje same temelje družabnega življenja in je spravil v nevarnost celo naš narodni obstoj. Vi ste to razumeli, častiti bratje, in »vaše besede ter vaše srce se nam je odprlo« pravimo z apostolom, ko nam dajete gledati globočino svoje ljubezni do naše ljubljene domovine. Bog vam poplačaj! Toda hkrati z našo hvaležnostjo, častiti bratje, vam moramo odkriti svojo bolečino nad nepo-znanjem resnice o tem, kaj se v Špani]i godi. S številnimi dokazi je ugotovljeno dejstvo, da velik del javnega mišljenja v inozemstvu stoji daleč proč od resnice glede dejstev, ki so se dogodila v naši deželi. Vzroki te zablode so lahko: Protikrščanski duh, ki je v španskem sporu videl odločilni konec t ooju za vero ali proti veri v Jezusa Kristusa, za krščansko omiko ali proti njej; sedanje nasprotje političnih naukov, kateri •treme za nadvlado sveta; namerno prizadevanje mednarodnih tajnih sil; slednjič brezdonovinstvo, ki se je prijelo prepotenih Špancev, kateri so sc krili v imenu kato- ličanov in so tako pravi Španiji povzročili neizmerno škodo. Najbolj pa nas boli, da je tndi precejšen del inozemskega katoliškega tiska prispeval k tej zablodi v mišljenju, ki bi utegnila biti usodna za najsvetejše koristi, za katere se vrši boj v naši domovini. Skoraj vsi škofje, ki smo podpisali to spomenico, smo se potrudili, da smo svojčas pravilno označili pomen te vojne. Zahvaljujemo se inozemskemu katoliškemu tisku, da si je osvojil resnico naših pojasnil, kakor obžalujemo, da so jo pobijali ali jo zavijali nekateri časniki in revije, ki bi morali zgledno uvaževati in spoštovati glas predstavnikov Cerkve. To nalaga španskim škofom dolžnost, da se skupno obračajo na svoje brate po vsem svetu, z edinim namenom, da zašije resnica, ki jo zatem-njuje lahkomiselnost ali pa zloba, in nam jo pomagajo razširiti. Gre za najvažnejši predmet, v katerem se stikajo ne le politične koristi enega naroda, marveč celo bogodani temelji družabnega življenja: vera, pravica, veljava oblasti in svoboda državljanov. Ta spomenica ne bo kake postavljene trditve dokazovala, marveč bo v sin ,ih obrisih preprosto razložila dejstva, ki so značilna za našo vojno in ji dajejo njen zgodovinski obraz. Španska vojna je učinek borbe nesprsvljivih miselnosti; že v same početke so zavita najtežja vprašanja nrav-nega. pravnega, verskega in zgodovinskega reda. Zaradi tega ima to pismo trdilni in brezpogojno določui zuačaj, ki ga daje izkustvo; in to v dveh pogledih: v pogledu sodbe, ki jo imamo vsi skupno o pravilnem vrednotenju dejstev; in v pogledu nasprotujoče trditve, s katero r vsej obzirnosti podiramo napačne trditve ali zavite razlage, s katerimi se je mogla o življenju v Španiji potvarjati zgodovina tega leta. 2. NAŠ POLOŽAJ PRED VOJNO Ugotovljene bodi predvsem, da so španski l škofje od let* 1981 dajali najvišji zgled apostolske in državljanske previdnosti, ker je bilo vojno i moči videti vnaprej, odkar so se začeli surovi in nepremišljeni napadi na narodno mišljenje. Po cerkvenem izročilo in po navodilih sv. stolice so se škofje postavili odločno na stran novo ustanovljenih oblasti, s katerimi so se trudili sodelovati za skupno blaginjo. In kljub ponovnim napadom na cerkvene osebe, cerkvene stvari in pravice vendar niso prelomili svojega sklepa, ne spreminjati složnega razmerja, ki se je začelo pred kratkim. Na preganjanja smo vedno odgovarjali z zgledom zveste pokorščine, v čemer Brno mogli; z resnim, utemeljenim in apostolskim ugovarjanjem, kadar smo morali; z iskrenim opominjanjem, s katerim smo se znova in znova obračali na naše katoliško ljudstvo, naj se zakonom pokori, naj moli, naj bo potrpežljivo in mirno. In katoliško ljudstvo nas je podpiralo, ker je bilo naše posredovanje v trenutkih globokega družabnega in političnega razburjenja močan steber za narodno slogo. Ko je izbruhnila vojna, smo to žalostno dejstvo obžalovali bolj kakor kdorkoli, ker je vojna zmeraj najhujše zlo, ki ga velikokrat ne nado-meste dvomljive vrednote njene pridobitve iz nje in ker je naše poslanstvo poslanstvo sprave in miru. Bog nam je priča o naporih, ki smo jih vršili, da bi zmanjšali grozote, ki vojno zmeraj spremljajo. S svojimi željami po miru združujemo velikodušno odpuščanje za naše preganjalce in čustva ljubezni do vseh. In uad bojišči našim sinovom iz enega in iz drugega tabora govorimo besedo apostolov: Gospod ve, kako vas vse ljubimo v srcu Jezusa Kristusa. Cerkev te vojnp ni iskala; zato ne verjamemo, da bi jo bilo treba braniti pred očitkom, da Je vojskujoča se stranka, kakor so inozemski listi označevali špansko Cerkev. Res so se tisoči njenih sinov pokorili povelju svoje vesti in svojega domoljubja ter se na svojo osebno odgovornost dvignili z orožjem, da bi rešili načela krščanske vere in pravičnosti, ki so stoletja in stoletja oblikovala življenje našega nnioda; todn kdor Cerkev dolži. da je to vojno izzvala ali da je sklepala zarote zanjo in da z« nje preprečitev ni storila vseea. kar je bilo v njeni moči, la resnice nc pozna ali pa Jo potvarja. To je položaj španskih škofov in špansko Cerkve spričo dejstva sedanje vojne. Zasramovali in preganjali se jo, preden Je vojna izbruhnila; Cerkev je bila glavna žrtev za besnost ene izmed vojskujočih se strank; in s svojimi prošnjami, svojimi opomini in s svojim vplivom ni nehala prizadevati si, da bi njeno škodo zmanjšala in dneve preskušnje skrajšala. In če danes skupno izražamo svojo sodbo o prezapletenemu vprašanju vojne v Španiji, storimo to prvič zato, ker je vojna, tudi če je bila političnega ali družabnega značaja, tako hudo pretresla verski red in ker je bilo že od vsejya njenega začetka jasno, da ena izmed vojskujočih se strank hoče katoliško vero v Šjianiji iztrebiti. Zato mi, katoliški škofje, nismo mogli molčati, saj bi s tem zanemarili koristi našega Gosjioda Jezusa Kristusa in zaslužili strašni priimek »nemih psov«, s katerim prerok zaznamuje tiste, ki bi spričo krivice morali govoriti, pa molče. Drugič pa podajamo svojo sodbo zato, ker bo v inozemstvu položaj španske Cerkve, to je, šjianskega episko-pata, pred bojem krivo tolmačili: v neki zamejni katoliški reviji zelo viden politik toliko da ne pripisuje vojne duševni slepoti španskih nadškofov, ki jih označuje za starce, ki dolgujejo vse, kar so, nionurhtstični vladavini in ki so z razlogi discipline in pokorščine druge škofe potegnili v smer narodnega gibanja Spet drugi nas obtožujejo, da smo predrzneii, ki izjiostavljamo v negotovost vse-oblastne ter nasilniške vladavine red Cerkve, katere svobodo smo dolžni braniti. Ne; to svobodo zahtevamo; pred vsem za Izvrševanje svoje službe. Iz nje izhajajo vse svoboščine, ki jih branimo za Cerkev; iu zaradi njene moči se nismo vezali z nikomer — ne z osebami ne s silami ne z ustanovami — pn naj smo za varstvo še tako hvaležni, ki so nas mogli rešiti sovražnika, kateri nas je hotel uničiti; in pri-[iravljeni smo sodelovati kot škofje in kot španet z vsemi, kateri si prizadevajo, da bi v Španiji spet vzpostavili vlado miril in pravice N»hf>nbožnosti, če se jim je posrečilo 6tisniti svoje noge v to neizrekljivo te6no omaro. Bilo je pa tudi ledenomrzlo. In zbranost! Videti je, kakor bi bila iz naše cerkve docela izginila. Gospod župnik 6i je 6icer zelo prizadeval in je imel, kolikor 6em razumel, prav dobro pridigo. Toda v cerkvi je bilo premrzlo in hladen 6em 06tal tudi jaz. Kot hudo zakrknjen grešnik 6em 6e vračal domov. Čutil 6em 6e pre-mraženega na duši in telesu. Zaprl 6em 6e v svoj atelje, od6trl 6em znano zaveso ter sem 6e preo najino liko vrgel na Tvoj stol. Prižgal sem si zoj>et 6modko. Lepa je postala, ta slika! Ako to priznavam, ne 6torim tega morda iz nečimurno6ti ali j)onosa, temveč nasprotno. Ce bi si upal izreči pravo besedo, bi rekel iz jx>nižnosti. Kot moderni človek 6e moram odslej posluževati izraza, podzavest', toda Goethejeva ,motno6t' mi je bolj všeč in iz te izhaja ta slika. Mareikaj sem šele zdaj zapazil. Hipoma me je čudno obšlo, zdelo 6e mi je. da oskrunjam Tvojo dražest s 6Vojo 6modko. Sram me ie pcetalo m odložil sem jo. Potem sem motril Tvojo levo roko. ki se oklepa studenčnega roba. Bilo mi je, kot bi izpregledal Moral sem vendar to videti, saj sem sam to slikal in vendar tega nisem opazil. Kako krče; vito se opri jemlje roka studenčnega roba! Videti je kot bi drhtela Ta drhteča poteza se vidi vzdolž cele roke do podprsja. Tedaj sem se šele zavedal, koliko premagovanja Te je to stalo. Uvidel sem, kako st zadrhtela pod mojim pogledom, kako je Tvoja ponosna duša klonila pred menoj, kako si snela raz glavo venec ter mi ga jjoklonila. Mlado drevo v majskem cvetu je krasno! — Kako lepa je lilija, kadar njeni beli, opojno-dehteči kozarčki drhte v jutranji 6apici. Toda kako hladna je ta belina v primeri z oduševljeno belino Tvojih rok, iz katerih proseva rdeči, topli plamen. Kako medla je lepa rumena barva prašnikov v primeri s kovinastim sijajem Tvojih la6. Iz vseh delov svojega kraljestva je vzel Stvarnik in tu združil v lepoto človeškega telesa. Docela primerno je torej, ako vitez iz Braunecka zbrano sklanja svoja kolena pred vilo. Ne glede na drugo okolnost, ki eilijo moža, da se vam v globini duše vdaja, je zaslutil tu Stvarnika. Obsedel sem pred sliko, dokler se niso iz vseh kotov prikradle 6ence in me ni zajel somrak. Na ta način sem prišel do svoje zbranosti. Teti Ulriki bi vse to seveda ne bilo povšeč in bi me nazivala s poganom. Tu pa tam se me loteva radovednost, če se bom kdaj povzpel do višje 6topnje spoznanja. Trenutno moraš biti zadovoljna s takšnim, kakršen sem. Tako, zdaj sem Te okraspal in pobožal. Za vzgojo je bilo poslednjega preveč in veš, kaj Ti je storiti. Tvoj Harro.« Teta Helena je bila obupana, ko ji je Rožamarija sporočila, da mora s prvim vlakom domov. Tarnala in moledovala je o 6amoljubnosti poročenih mož iti o nezmožnosti 6voje nečakinje, da bi se postavila v bran. »Ti ne smeš postati že izpočetka prepotrpež-ljiva zakonika zasužnjenka. In če se možem v vsem uklonimo, se v kratkem najboljši soprog iz-premeni v najsebičnejšega hišnega trinoga. Tvoj Harro ima k »emu vse nagnjenje, vidi se mu to že na njegovem neupogljivem tilniku. Brzojavi mu: .pridem v soboto.' Danes je četrtek. S tem boš ugodila njegovi želji, obenem se pa boš zavarovala pred njegovimi diktatoričnimi ukazi. Tako ravna modra žena, ki se zaveda, kaj dolguje svoji na pol hromi teti.« »Teta Helena, ti vendar nisi več tako hroma, povedem te 6 6eboj v Thorstein.« »Mar meniš, da 6e mi ljubi, kot nedobrodošla tretja oseba oprezati okoli vajinega ljubavnega fnezda! Morata imeti vedno kakšno teto pri 6ebi? az smatram to za bedarijo. Harro bi bil gotovo neprijetno presenečen! Ne, ti ostaneš in pokažeš s tem 6voj značaj in svojo samostojnost!« Rožamarija se smehlja ter reče: »In izpolni značajno in samostojno voljo tete Helene!« »Rožamarija!« tarna teta Helena, iz tebe že zdaj govori neupogljivi Thoreteinec. Le pojdi brž k njemu, da jx>6taneš čim prej Thorsteinka z dušo in telesom.« V6e moledovanje teti Heleni ni nič pomagalo. Z vlakom ob treh je Rožamarija odpotovala in ob deseti uri jx>noči jo je pripeljala brauneška kočija k thonstemskim grajskim vratom, katera je Mart z veliko naglico odprl. »Dober večer, Mart, kje je gospod grof?« »Gospod grol se je danes popoldne odpeljal na kupferberški kolodvor.« »Mar gospod grol moje brzojavke ni več prejel?« »Dospela je ob dveh, presvetla. Gospod je pustil za vas pismo, presvetla.« Rožamarija hiti v obednico. Miza je že pogrnjena in okrašena. Tudi pisemce za njo leži tam. »Ljubljena Rožamarija! Podam 6e danes na potovanje v Stuttgart in okolico ter ti hočem iz vseh mest, kamor bom prišel, poslati obvestila. Si zadovoljna z razglednicami? Saj veš. na potovanju ne pisarim raj Imej se dobro in daj očistiti atelje, toda ne brez tvojega nadzorstva. Nujno je že potrebno! Prisrčno te pozdravlja Tvoj Harro.« Rožamarija sedi osamela pri večerji in tesno ji je pri srcu. Na teto Heleno ne mara niti misliti. Juha je hipoma zasoljena. Toda noče se vznemirjati in se vdaja mislim, da bo to zimsko potovanje prav prijetno za Harra. In jutri dobi zopet sporočilo. Naslednjega jutra sta prišli dve čvrsti ženski, da očistite pod zanesljivim nadzorstvom Harrov atelje. Pa tudi razglednico z lepo 6liko je prejela Rožamarija. »Draga Rožamarija! Srečno 6em dc«pel. O Stuttgartu samem čitaj v Badeckerju, Južna Nemčija' tri6toštiriindvajseta 6tran! Tam boš vse našla. Ozračje je še vedno neprozorno kot nekdaj, le malo bolj še smrdi po bencinu. Snidem 6e z Ivanom Friderikom in bom poslušal mašo v H-molu. Moja spalnica je zaklenjena, ker 6em tja ekrit najino sliko. Nikar odpirati, ker ženske ne znajo paziti na slike in stojala! Imam v tem skušnje. Tvoj Harro« Čudno, tudi jutranji čaj Rožamarije ima okus po soli. Brž se je naučila iz glave, kar ji je pisal Harro. Z Badekeriem 6e pa ni posvetovala, ampak je šla na svoje težavno delo. Liza je vsa osupla in prestrašena, ko vidi 6vojo gospo pri tem delu. Toda ko je zapazila, da 6ta 6e ženski lotili neke iz lesa izrezljane podobe s krtačo za čiščenje poda in z milom in ko je videla nekaj 6kic plavati v mlaki razlite vode, je uvidela, da tu ne zadostuje dvoje, marveč četvero oči, da se prepreči V6aka nesreča. Rožamarija je oblekla krzneno jopico in si nadela čepico, kajti po ateljeju hudo vleče. Zdaj razmišlja, kako bi posegla v ta strahoviti nered. Kje bi začela, kam s tem, kam z onim, kako vobče 6e mora to očistiti? Na vseh udih zbita in z občutkom, kot bi se nikdar v življenju ne mogla rešiti premnogega prahu, prekine Rožamarija ob petih čiščenje ter odpošlje ženski s polno dnevno mezdo, 6ama pa se zateče v kopalnico. Strašno bi bilo, če bi se Harro zdajle vrnil domov. Našel bi 6trahovit nered. V primeri 6 tem se mora prejšnje stanje imenovati vzorno. Ko sedi Rožamarija pri večerji, ji prinese Babeta zof>et razglednico od Harra. Slika predstavlja razkošni grad .Solitude* pri Stuttgartu. Tudi nekaj besed je pripisanih: »Slika ie zelo razveseljiva, kaj ne? Upam, da 6i dobre volje kot midva. Pozdravlja Te Tvoj Harro.« Spodaj pa še dve veliki črki I. F. Za Jusoslovanskc tiskarno v liuhliani: Karel Cež Izdajate! i: Ivan Rakoves Urednik: Viktor Cenčii