I n s e r a t i se sprejemajo In velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma se no sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. Vrcduištvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Političen list za slovenski narod Nemeurski vik n šolskih zadevali. »Zgodovina je učiteljica narodov" — to je star izrek, čegar resnica se ne da ovreči. Saj se pa v zgodovini tudi res ponavlja vse — tako, da velja licu Akibov izrek: „Vse je že bilo." Toraj po tem, kar se jo zgodilo, uče se ljudje in to zato, ker vedo, (la za tako in tako dogodbo utegne ali celo mora priti to in ono, ker prišlo je že toliko- in tolikokrat. Ko smo bili 1. 1866 premagani v vojski na severu, reklo se je, da nas je premagal „pruski šolmašter". Dasi jo ta izrek prazen — ker pruski „šolmašter" ni iznašel novih pušk na igle, in tudi vojakov ni učil, kakor tudi „generalštab" s svojimi kartami brez teh iglenk ne bi bil dosti opravil, — se je vendar ta izrek na Dunaji prijel in kakor smo iz družili, posebno nemških dežel posneli že marsikaj slabega, zgodilo se je tudi zdaj, da so z vso težo države in dežel vrgli so na šolo in to na kvar skoro vsem strokam, posebno kmetijstvu in rokodelstvu. V Avstriji jo bila takrat in z malim pretrganjem do prav zadnjih let na krmilu liberalna stranka zagrizenih nemcev in njihovih privržencev: ta jo hotela podvreči si vse druge narode in kakor je po njenih mislih pruski „šolmašter" premagal Avstrijo, tako so tudi oni s silo in zvijačo napotili se, podvreči si slovansko narode po „ nemškem šolmaštru". Iz tisto nesrečno dobe so vse nove šolske postave in naredbe, kterih škodljivost se je brž pokazala in zoper ktere je ljudstvo začelo godrnjati. Nemški polž je namreč le prekmalu pokazal svoje roge. Povsod, kjer koli se je dalo, je naredila se šola na ponemčevalen stroj, na Kranjskem je bila največa „preša" deželni šolski svet in to je gonil Pirkar; „sprešala" je tudi res precejšnje število ljudskih učiteljev tako, da smo bili na najlepšem potu, da bo tudi nas dunajskim vstavovernim liberalcem podvrgel „nemški šolmašter"; vzlasti v Ljubljani je to prav lepo kazalo, ker c. k. vadnica je tako že ponemčevalen stroj, mestne ljudske šole pa so bile pod hudim nadzorstvom nemškutarskih mestnih očetov, oziroma mestnega šolskega sveta. Kratko rečeno: Vse je najlepše kazalo. Kar se obrne kolo, nemškutarsko gospodarstvo propade in na krmilo pride narodna stranka. Kakor prej nemškutarska, obrne tudi ona svoje oko bistro na ljudske mestno šole, spozuavši že prej, da ponemčevalna šola nikakor ne more doseči svojega pravega namena, kajti kaj koristi učencu ali učenki, če se nemščine nauči, druzega pa le malo ali nič! Kazen tega vedelo se je, da se materni jezik preveč zanemarja, toraj bilo je treba ponemčevalnim naporom prav po gori navedenem načelu na-sprot postaviti se s »slovenskim šolmaštrom" zoper ponemčevanje in za boljši vspeli pri poduku v mestnih ljudskih šolah. In to je ljubljanski mestni zbor tudi storil z vlogo do deželnega šolskega sveta, v kteri je stalo pa — po domače povedano — tudi to, da bo „slo-venski šolmašter" tudi nemški učil, samo tako naglo ne, da bi slovenščino dušil. Deželnega šolskega sveta odlok pač ni po vsem povoljen, ker naklada mestnemu odboru dolžnost, da mora za nemške otroke, ako se jih oglasi zadostno število, napraviti paralelke, razen tega pa se ho dovoljuje, da bi se poduk v nemščini začel še le s tretjim letom; — ali že ta mala odjenjava od prejšnjega učnega načrta je spravila naše neinškutarje v tako jezo, da so vsi zeleni in cvilijo, kakor da bi jih kdo ščipal ali celo drl. Ta hoče svoje otroke poslati v Kočevje ali celo na Nemško kam. kjer bi se jih ne prijela nobena slovenska beseda, drug pravi, da se hoče s tem zatreti nemštvo na Kranjskem, ker, če bi se ne našlo zadostno število nemških (?) otrok, bi se nemške paralelke ne napravile in potem — kaj bi bilo z nemškimi otroci! V slovenske šole vendar ne smejo hoditi, „das gibts nicht". Zato so se zdaj spravili na noge, da bi nabrali toliko število „nemških" otrok, kolikor jih je treba za nemške paralelke. Pa jih bodo težko skup spravili, kajti akoravno pravijo, da je v Ljubljani 5000 nemcev, bo vendar pravih nemških otrok sila malo, saj jih največ že tako obiskuje pro-testantovsko šolo. Pa ta nemčurski vik je tudi v drugem obziru pretiran. Saj nemštvu pri nas ne preti nobena nevarnost in če bi vlada ali kaka druga oblast hotela zatirati nemštvo, prepovedala bi in vstavila delovanje nemškega ,.šulferajna" in to še prav lahko, sklicevaje se na to, da to društvo s svojimi Bdarili" (bolje: Judeževimi groši) demoralizira ali spriduje učitelje. Ce je pa vse to dovoljeno, kako li se zatira nemštvo, kako li je v nevarnosti v šoli? Zato je ta krik in vik, ki so ga zdaj zagnali, prazen in namerjen na to, da bi ga slišal unanji svet, ki naših razmer ne pozna. Kak krik bi ti ljudje še le zagnali, ako bi se jim godilo tako, kakor se je godilo nam in se na Koroškem še godi, da pride slovenski otrok v nemško šolo, pa se mora brž nemški učiti in svojega lnaternega jezika več ne sliši! To bi bil hrup, da bi se zemlja tresla. Saj še tega ne trpe, da bi bilo nemškemu otroku zapovedano učiti se slovenščine. Pa dosti tega. Saj vemo, da ta veter piha od politične strani; če prav je hud piš, podrl zdaj nič več ne bo. Z druge strani se pa tudi lahko reče: Kedar je človek v predulji, poskusi vse in so tudi — laže. 1*0 pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljsl: Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izranijifrragj"^^- delje in praznike, ob 1/26 pop^M^^N Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 6. avgusta. Avstrijske dežele. Razsodba najviSega sodišča, v je-zikovih zadevah. Okrožna sodnija v Liberci češko pisane tožbo v bagatelnih zadevah ni sprejela. Deželna sodnija je zavrgla to razsodbo okrožne sodnije in ob jednem ukazala, uaj se tožba reši no gledo na to, da v liberškem okrožji češki jezik navadno ni deželni jezik. Najviše državno sodišče je na poziv zatoženca prenaredilo razsodbo deželne nadsodnije z ozi-rom na to, da je liberški sodnijski okraj nemški. „Vaterland" pristavi ti notici: Bilo bi času primerno, ko bi kdo vse razsodbe najvišega soda, ki so bile v jezikovih stvareh izrečene, sestavil, da bi se videlo, ali imajo za podlago kak princip in kakšen? V mnogih drugih slučajih, ki so bili videti identični z onim zgoraj navedenim, je najviše sodišče drugače spoznalo. — Dunajska tovarna za novosti je iz tega pri-stavka skovala dvoje telegramov, prvega praž-kemu „Pokroku", drugega graški „Tagespošti", a vsakemu listu drugačnega, in pravi, da bode pravosodni minister zarad tega vprašal državno sodišče, zakaj da sega v pravice „zvrševalne oblasti". No, dr. Pražaka še na Dunaji ni, in naučili minister ga namestuje. — Take telegrame pošiljajo ljudje med svet, — da kaj zaslužijo, ali se je tedaj čuditi, da se tudi iz Ljubljane pošiljajo telegrami po svetu, ker s takimi telegrami se ubijete na sapo dve muhi, 1) nekaj se zasluži, 2) se narod na narod 1 tujska. Iz Ni/iref/f/haza, 3. avgusta. Popolu-dne je šel zagovornik dr. Eotvos z Jožefom Scharfom k namestnemu velikemu okrajnemu županu, naj izroči očetu Jožefu sina Morica. Pokličejo Morica k županu. Dr. Eotvos je pokazal dečku troje ponudbe, posinoviti ga hoče urar v Budapešti; druga je, da ga trgovec z lesom iz Velikega Varadina vzame k sebi, in tretja, da mu baron Hirsch iz Pariza liočo skrbeti za vzgojo. Dolgo časa so so razgovarjali, a deček je rekel odločno, da ne gre ž njima. Judovska deželna pisarna je slehernemu judu, ki je bil oproščen v Nyiregyhazi, poslala na roko 150 gld. Iz Bol ima se naznanja 8. avgusta. Ob 9. zvečer se je zbiralo ljudstvo na trgu, kamor se pride iz judovske ulice. — Petkrat vstreli top, vojaki pribite iz vseli krajev skupaj, iz bližnjih vasi tudi konjiča. Ljudstvo je pobijalo okna v predmestji Blumenthal. — Vojaki so napravili mir, več ljudi je bilo zaprtih. Vnanje države. Na Francoskem so našli politično osnovo privržencev kraljeve vlade, ki ima mnogo sredstev na razpolaganje, načelniki legitiini-stične stranke so nje zavetniki in pokrovitelji. Francoski p a r 1 a m e 111 je pretrgal svoje posvetovanje 2 t. m.; poprej pa jo še privolil izredni budget, ki ga jo bilo mogočo sestaviti sedaj, ko so sklenjene pogodbe z železnicami. Država prepusti vse železnice družbam, od 300 milijonov, ki se imajo pokriti s triodstotnim posojilom, bode porabila 264 milijonov za trdnjave, morska pristanišča, kanale in za podzemeljski telegraf. 36 milijonov ima poravnati izreden primankljej I. 1883, ki je zapisan mod nezaloženi državni dolg. Js Londona, 4. avgusta. Spodnja zbornica jo sprejela vladni predlog, ki se tiče osnove lokalnega ministerstva za vpravo na Škotskem, v drugem branji z 99 glasovi zoper 21 in je sprejela škotsko zakupninsko postavo v tretjem branji. Izvirni dopisi. Iz Šentvida. avg. ( Veselica društev rokodelskih pomočnikov.) Šentvid pri Ljubljani ima srečo, da se je društvo rokodelskih pomočnikov vstanovilo. Na kresni dan t. 1. se je zbrala množica mojstrov in njih pomočnikov v šentviški šoli; bilo je to prvo zborovanje z namenom, da se mladi rokodelci vzgojajo za vrle in poštene mojstre s tem, da v njih vzbuja se verski in meščanski čut. Nasledek razgovora je bil, da se je že 73 društvenikov vpisalo. Če se kdo veseli tacih mladih bratov, je gotovo ljubljansko katoliško društvo pomočnikov, ki je s tem dobilo prvega ljubega sobrata. Toga je priča včerajšnji dan, 5. t. m. Ob treh popoludne pride lepa vrsta bratov ljublj. kat. društva rokodelskih pomočnikov v Šentvid pred šolo. Tukaj obstanejo, razvijejo svojo zastavo in zapojo prav lepo pesmico, kar privabi polno ljudstva in brate šentviškega društva, in pobratimstvo ljubljanskega in šentvid-škega društva pomočnikov bratov je sklenjeno. Pobratimstvo rokodelskih društev iz Ljubljane in iz sosednjega Šentvida imelo je pa tudi posebno čast, da so ga počastili nekteri odlični gospodje duhovni, ki so se vdeležili te slovesnosti. Bili so pričujoči: msg. kan. Jeran, č. g. misijonar J. Buh, preč. g. dekan iz Tolmina in oba društ. predsednika, duh. svetovalec č. g. Gnjezda in preč. g. župnik Vole in še štirje drugi duhovni gospodje. Navdušenih nagovorov, pozdravljeni je bilo mnogo slišati. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! — Pri ti veseli družbi je pa bila izrečena še posebna želja, da bi se vstanovila precej še druga taka društva, n. pr. v Škofjiloki, v Kranji, v Kamniku, v Tržiču i. t. d. Iz Vodic, 3. avg. (Otroci brez varuha.) Otroci in ogenj niso nikoli predosti obvarovani. Dokaz temu tudi naslednja nesreča, ki se je zgodila včeraj zjutraj v Vesci, mali vasi pod Urašico v vodiški županiji. Neki gostač gre s svojo ženo na polje repo sejat, pustivši v hiši doma dva mala otroka po dve in štiri leta stara sama brez varuha. V hiši je bilo veliko slame napuljene iz snopja in za pletenje o zimskem času pripravljene. Ne vem, ali iz vnemarnosti ali v pozabljivosti žvepljenke niso bile skrite. Starejši otrok vzame toraj žvepljenk, da bi zakuril in zažge pšenično slamo v hiši. V malo trenutkih je hiša znotraj v ognji, plamen vdari skozi odprto duri v vežo in kinalo je vse poslopje v plamenu. Starejši otrok zbeži še srečno skozi vežo na prosto in se reši, a mlajši v ognji strašno smrt stori. Kajti predno so prihiteli ljudje na pomoč, bilo je znotraj v hiši vse v plamenu in nihče si ne upa po otroka in bilo bi tudi že prepozno. V razvalinah še le so našli mrtvega otroka strašno opečenega. Sreča velika, da ni bilo vetra, sicer bi se bil požar razširil in vpepelil več pohištev, ker je poslopje pogostem postavljeno. Naj bode ta žalostna dogodba staršem v svarilen zgled, da naj majhnih otrok no puščajo nikoli doma brez varuha in pa, da naj zapirajo pred otroci žvepljenke bolj kakor — denar. Iz Smlednika, 3. avgusta. Danes na jutro potegnili so pri tako imenovanem Jureževem mlinu v Dragočajni na suho truplo vtopljenca Janeza Jenko »brodnika", iz Praš v mavški fari. Ooln njegov našli so nad jezom v Trbojah. Kako ga je ponoči nesreča zadela, ne vemo. Nekteri pravijo, da jo v Trbojah, kjer je zvečer ostal skoro do desete ure, nekoliko odveč v kozarec pogledal, in potem da mu jo drog, s kterim si je pri prepeljavanji pomagal, nekoliko preveč pod čoln ušel, tako da ga je za seboj potegnilo v globino. Bil je prav dober brodnik, a elementi tudi najmočnejega premagajo. Od Vojnika, 4. avgusta. (Glasilo kmetijske družbe štajarske.) Odbor omenjene družbe je sklenil, da bo se društveni list »Landbote" v prihodnje izdajal tudi v slovenskem jeziku. Tako je bilo že enkrat, Toda deželni zbor, ki družbi dovoljuje zdatno podporo, je pred nekterimi letini znesek za izdavanje slovenskega lista — »Štajarski Gospodar" bilo mu je ime — izbrisal iz proračuna. Reklo se je namreč, da je slovenska izdaja štela le 39 naročnikov. Koliko »naročnikov" jo imel nemški list, to ni bilo povedano. Omenjeni »razlog" je, mislimo, bil samo pesek v oči tistim, kterim razmere niso bile znane. Pokojni ljubljanski »Tagblatt" se je že veselil, misleč, da s tem v Mariboru izhajajoči »Slov. Gospodar" gleda bližnji svoj grob. Kdo ima pravico do družbinega glasila? Odgovor: List pošilja se udom in neudom. Prvi plačujejo letuine po 1 gl., a naročnine po 1 gl., skupno toraj po 2 gl.; neudjesi list za-morejo naročevati za 2 gld. Kdor pa že hoče društveni časnik imeti, stori pametno, če pristopi kot član, ker za isti znesek, za dva gld., dobi dvojni naslov, postane naročnik in društvenik. Iz tega se lahko razvidi, da je številka 39 še precej visoka. Nemška izdaja tudi menda nima veliko več — ako jih pač v obče ima — posebnih naročnikov, t. j. prejemnikov, kteri niso družbeniki. A da slovenskih članov kmetijski družbi ni bilo le 39, razumeva se samo ob sebi. Brezplačno se časopis pošilja ljudskim šolam. Vsaka učilnica je o svojem času dobivala obe izdaji, sedaj seveda samo nemško. Po pokopanji slovenskega glasila so se začele pritoževati podružnice, ker je mnogo udov list sicer plačevalo, a razumelo ga ni. Nasledek temu je bil, da je družba »Slov. Gospodarju" prilagala poslovenjene sostavke iz nemškega lista »Landbote". Lani začel je v Celji izhajati list, kteremu po vsi pravici pristoji ime »lisjak". V dokaz bodi samo sledeči stavek. »Kdor svojega ma-ternega jezika ne spoštuje, ni vreden, da ga zemlja nosi." Tako z nekim dvojezičnim, t. j. slovensko-nemškim dopisom iz Mahrenberga kmete lovi »prijatelj", kteremu je slovenščina trn v peti. Pa temu lističu je vodstvo kmetijske družbe na prošnjo dovolilo, da sme po-natiskavati »Gospodarjevo" prestavo, ktera marsikje presega izvirne spise nemške. Družba je potem znesek, ki ga je vrli »Gospodar" dobival, razdelila na dvoje, vsled česar se je njegova »Gospodarstvena priloga" morala skrčiti. Vrh tega so družbi prihajale tožbe zoper neopravičeno ravnanje celjskega lista, kterega vredništvo je odbor bil prisiljen opomniti, da naj ne pušča iz oči pogodbe, ki jo je glede ponatiskovanja glasila bilo z odborom sklenilo. Družba svojega namena med Slovenci ni mogla lepše dosezati, kakor s tem, da je »Slov. Gospodarju" prilagala prevod glasila. To prestavo je v mnogih iztisih pošiljala podruž- nicam , ktere so jo razdeljevalo tudi med neudo. Obžalujemo, da je družba s svojim lanskim korakom stopila na slaba tla. Slovenskim družbenikom pa sedaj, ko bo se z novič izdajal vlastni list, svetujemo, naj nemško izdajo puščajo svojim severnim sosedom, a za sebe naj zahtevajo slovenski iztis družbinega glasila. Iz brezoviške fare v Istri, 6. avgusta. Dragi »Slovenec"! Kot dnevnik bodeš se gotovo zadovoljno oziral tudi na zapuščeno Istro ter se potegoval za naš narodni dušni in telesni blagor; bodeš tedaj sprejemal tudi od nas nekoliko vrstic v svoje predale. Kakor smo brali, si tudi Ti z veseljem zabilježil pri-četek našega narodnega vzbujenja; tudi Ti si povedal slovenskemu svetu, da se je tudi v Istri pričela orati narodna ledina in to z narodno čitalnico, koja se je pričetkom leta osnovala, ter s »taborom", kojega smo imeli pričetkom meseca junija, koji tabor je vzrastel iz našega mladega društva. Da se je v Brezovici tekočega leta pričelo delovati za duševni in telesni blagor milega slovenskega naroda, gre vsa hvala dvema na-rodnema rodoljuboma, ktera, premagavši vse težave in zapreke, sta možko delovala v narodni prospeh. Nadejati se je bilo, da bode mlada čitalnica v Brezovici lepo napredovala, ako ji dolgo ostaneta njena vstanovitelja kot voditelja. »Človek obrača, a Bog obrne" — a kakšenkrat tudi zlobni ljudje. Tako se godi tudi pri nas. Crv, koji se je koj pričetkom pokazal sovražen narodnemu probujenju, je neprenehoma ril, dokler ni spodjedel glavne ko-renike naši čitalnici. Glavni steber naš pa je bil v. č. g. J. Kociper, kaplan, vrl duhoven, vrl narodnjak v pravem pomenu besedo. Saj je dokazano in gotovo, da kdor hoče biti pravi narodnjak, mora biti tudi pravi katoličan, in narobe, naj si bodo že kterega stanu koli. Naše slovensko narodno geslo je: »vse za vero, dom. cesarja!" Kdor v jednem odjenja, kdor jedno od teh zanemarja, zanemarja: volens — nolens tudi obe drugi. Tega načela si tudi Ti »Slovenec" in gotovo je jedino pravo načelo Tvoje, in tega načela se hočemo tudi mi držati s trdno vero, da moramo zmagati: prej, ali slej! V Sarajevu, 30. julija. Najprej mi dovolite, da povem, kako sem vesel, ker imate sedaj svojo tiskarno in dnevnik. Morebiti bo »Slovencu" drago, ako mu danes nekoliko o naših sarajevskih šolah poročam. Šole so sledeče: 1. G i m n a z i j a, imela je letos 4 razrede in nekako 120 učencev in sicer: katoličanov okoli 43, pravoslavnih okoli 45, turkov 12—15, judov 15—20; profesorjev je 0 (trije so Slovenci), zraven še katehet katoliški (kaplan dr. Vjekoslav Mišic), pravoslavni (konsi-storialec Pero Petrovič), 2 turška in 2 židovska profesora. 2. Učiteljska pripravnica, imela je letos prvi razred in 18 učencev, in sicer 2 katolika, 11 pravoslavnih, 5 turkov; učitelji so isti, koji so v mestni narodni šoli. Zal mi je, da sta samo dva katoličana. Predavala se je tukaj psihologija in sicer od učitelja in po knjigi, ktero je bivši profesor na zagrebškem vseučilišču, dr. Stadler, strogo obsodil, kot krivo v nekih prevažnili vprašanjih. 3. Mestne deško šole s 4 razredi; šolalo se je tu 166 učencev in sicer 78 katoličanov, nekako 30 pravoslavnih, okoli 20 tur- kov, drugi so židovi in protestantje; učitelji so trije. 4. Mestne dekliško šolo s pet razredi; učenk je bilo 130, izmed njih polovico židovkinj, okoli 30 katolikinj in toliko pravoslavnih. Arse 4 učiteljice, izmed kojih jo jedna pravoslavna, so marljivo podučevale; posebno lepo se ponaša gospodična Markovi«?. Učenke so so urile tudi v ročnih delih in so lep dar zgotovile za našo katoliško, in tudi lep dar za pravoslavno cerkev. 5. Četi riraz red n opučkešoleus milj onih sester iz Zagreba; imele so nekako 50 učenk, skoro same katolikinje. Sestra je šest; tri so Slovenke iz Kranjskega; škoda, da ste dve bolovale. Imajo sestre le malo hišico, čuda, da morejo še toliko učonk imeti. Letos si bodo sozidale veliko poslopje, da bodo svoje delovanje razširiti mogle. V vseh naštetih šolah je učni jezik hrvatski. Uči se tudi nemški jezik, ki pa za bo-senska usta nič kaj pripraven ni. 6. Šole sestra od družbe hčera božje ljubezni. Imajo 5 razredov z nemškim učnim jezikom, hrvatski jezik je obligaten predmet; s hrvatskim učnim jezikom je samo 1. razred; učil se je tudi francoski jezik in glasovir; učenk z onimi v otročjem zabavištvu je bilo 130, polovica je katolikinj, drugo so židovke in pravoslavne. Opomnim, da turkinje ni jedne ni v šolah. Sestre imajo vanjske učenke; imajo v zavodu sv. Jožefa notranje gojenke od boljih roditeljev, kojo plačujejo in ima jo v zavodu Marij nem sirote, ktere brezplačno z vsem preskrbujejo. Kavno ta zavod bodo morale razširiti in zato v prihodnjem letu zopet zidati, ker drugače bi ravno prvo nalogo svojo le na pol zvrševale. Sestra je v zavodih v mestu letos 13, a morate še dve priti. Na zemljišču blizo Sarajeva jih je 10; imajo silno posla, ker delajo vse samo. To so prave kmetice. Turci občudujejo njih lepe krave in tri že v Bosni storjena teleta. Kavnokar so se šolam nabrojenim od 1. do 4. delila darila. Bosanci namreč še nismo tako idealni, kakor vi Evropejci, ki ste šolar-ikom vzeli darila, mi ne letamo po zraku, ampak lepo po zemlji hodimo in računamo s človeško naturo. Svečano je došla vsa šolska mladina iz šol na dvor Konaka, sprcmljevala jih je vojaška godba. Na stopnjicah iz dvora v Konak čakali so jih vsi tukajšnji dostojanstveniki : Appel, Nikolič, Kučera, Plenker, Anger, Vukovič, Bouvard itd. Baron Appel je sam delil darila. Opazil sem na veliko radost, da so prva mesta zavzeli katoliki; naj-bolji dijak je katolik Mandie, med obdarova-nimi je 1 Slovenec in 3 Slovenke, vsi iz Kranjskega. Na koncu je poglavar zemlje, baron Appel, spregovoril nekoliko besed po hrvatski učiteljem v zahvalo in med sviranjem godbe so se dijaki s svetom razšli. II koncu naj omenim, da razun naštetih šol obstoji še penzijonat, t. j. vojnička šola za dobre in marljive Bosance, dalje šola pod vodstvom anglikanke gospodč. Mis-Irbi, »srbska narodna šola, serbisehe Nationalschulo", neke židovske šole in več sasvim turških deških šol. Šol imamo toraj precej — da bi le vse dobro bile! Hrvatska, 26. julija. (Javno mnenje v lin siji in moskovska stranka.) (Konec.) Aleksander III. jim daje popolno zadovoljenje. Zatorej mu čas venčarskili slovesnosti ni manjkalo njihovih aklamacij, izjav njihovo radosti, dokazovanja njihovo vdanosti. Oni so cesarju aklamirali svoja načela, in ker jo le njim dovoljeno govoriti, je bilo povse mogoče slepljenje, da vsa Rusija govori. Od kar je Aleksander III. sedel na prestol, videti je, da mu je pred očmi le en razred njegovega naroda: on je v resnici cesar kmetov, cesar, o kterem sanja Moskva. Njegova naklonjenost do tega mesta je toliko znana, da se je mislilo, da se je odločil, v to mesto prenesti svoj dvor. Vpliv K. na cesarja jo znan vsem, pa tudi njegov vsakdanji svetnik Pobedonoscev, njegov bivši učitelj, tudi on je v duši prepričan Moskovčan. Vse mere, ktero je zdaj poprijel: znižanje cene za odkupnino zemljišč, odpravljenje glavarine, ki je bila tolikanj neznosna, boremu kmetu, potlej sloboščine podeljene raznim sektam, da morejo neovirane opravljati svoje obrede, vsa ta dobra dela, storjena kmetom, odnašajo se izključno na kmetski razred. Vladanje Aleksandra III. je nekam kakor moskovsko vladanje. — Med tem pa — mi je rekel neki liberalec — mi tudi smo. Da se poboljša stanje kmetom, kdo se ne bo pridružil z vsem srcem temu podjetju? Ali so pa to edine potrebe, kterim mora vlada na pomoč priti? Tudi mi, mi smo tudi Rusi, zato se nam zdi, da imamo pravico živeti v svoji zemlji, in to, kakor zahtevajo naše težnje. Kmetje so temelj naroda, oni delajo in proizvajajo, da, to je res, ali so pa oni ves narod? Ali izobraženi razredi, ki jim pravimo inteli-gencija, ali oni niso prav tako potrebni obstanka države? Ali ne prodira z njihovo pomočjo civilizacija v maso? Ali niso oni odgojitelji ljudstva ? Ali med vpravo in med kmetom ničesar ni? Vsi tisti, ki mislijo, plemiče, posestnike, kteri ne opravljajo nobene službe, potlej sinovi trgovcev, kteri so se izučili više nauke, vsa ta današnja družba, ki prihaja iz reform, ki so nam ponos; vradniki, odvetniki, profesorji, zdravniki, zatem vsi učenjaki, obrtniki, kterih tako močno potrebuje preobložena Rusija, naposled, onih štiristo tisoč Rusov, ki vsako leto potujejo v Evropo, in kteri so videli slobodo, ali je mogoče vladati pa ne ozirati se na ves ta svet? Ali res mislijo, da je dosti hliniti se, da se ne ve za ta svet, da s tem svet no obstoji? Mi obstojimo in dokler ta faktum ne bode priznan v naših institucijah, tako dolgo bote morali reči, da te institucije niso v ravnotežju. Bog daj, rekel je ta mož, da ne bi bilo vse ono, kar se zdaj dela, na škodo naši civilizaciji, namestil da ji služi v procvet. Ker nas no poznajo ter sistematično zametavajo, nas vlada, iz pristranosti, imenuje sumljivo maso. Moskva brezobzirno trdi, da Petrograd ni rusko mesto, in da bi nas ne slišali, vrgli bi nas iz domovine, ko bi bilo to mogoče. Od zgorej nas denuncira vlada, zgražajoča so nad slobodnimi težnjami, od zdolej nas črtu kmetov denuncirajo nihilisti, v na-dušenosti svojo propagande, ker bi radi vzdignili ljudstvo; tako so prosvetljeni razredi na trlici mržnje. Kdo ve, kaj se bo izleglo iz tega kipenja, tolikanj nespametno mešanega? Ob času svečanosti v Moskvi,— veste li, kaj se je videlo v Petrogradu? Svet je napadal ljudi lepo oblečeno, da bi jim ubranil veseliti se pri raznih zabavah. — Venčanje cesarjevo se vas ne tiče, je govoril ta svet, ter je vlačil ljudi iz kočij; dosti je bilo imeti na glavi visok klobuk, da to razžalijo. Prefekt policije, ki je imel morda mnogo agentov v onih masah, jo bil prvi napaden. Vidite, kaj se dela z našim narodom, tako dobrini, tako ljubez-njivim in pokornim? — Burijo ga. Dospelo se bo iznovič do vstanka Pugatčevljevega, ta pot pa bo Pugatčev cesar Aleksander III. sam. Domače novice. (f Gospa Frančiška bupevec), svečarica, je danes po 7. uri v Gospodu zaspala. — Revni in pomoči potrebni zgubijo z njeno smrtjo največo dobrotnico. Koliko dobrega je storila revnim cerkvam, pogorelcem in sicer ponesrečenim, ve le Eden; ker milošnjo je delila najrajše brezimno in na skrivnem. — Cerkve z njeno smrtjo zgubijo še na drugi način, namreč pošteno in popolno zanesljivo cerkveno svečavo. Bog, ki jo je že tu blagoslovil, ji povrni stoterno v večnosti! Naj ji večna luč sveti! (V mestni farni cerkvi sv. Jakopa) sto se zadnji dve nedelji obhajali lepi slovesnosti. Enajsto pobinkoštno nedeljo praznoval se je običajni patrocinij sv. Jakopa z veliko ponti-iikalno mašo; dvanajsto pa je novo mašo pel novoposvečenec labodske škofije, gosp. Rudolf Raktelj, sin znanega mestnega učitelja gosp. Raktelja. Slavnostni govor je bil prevzel kne-zoškofijski svetovalec, domači g. župnik J. Rozman, v kterem je pojasnoval času in poslušalcem zelo primerno tvarino o trojni zvezi, ktera naj bo med vernim ljudstvom ter kat. duhovstvom in nasprotno. Reči moramo, da je to nalogo prav izvrstno dovršil ter samega sebe prekosil, in tudi poslušalcem globoko segel v srce ter jim privabil solze radosti in gren-kosti, akoravno tega ni namerjal, ker je ravno zadevne stvari le memogrede omenil. Obe nedelji je bila cerkev krasno ozališana s prelepimi, večinoma eksotičnimi (inostranskimi) cvetlicami iz bogatega vrta blagorodnega g. Aleksandra Dreota, čegar dobrotljivosti se ima šentjakop-ska cerkev ob večjih praznikih za cvetlični kras večinoma zahvaliti. Obakrat je bila cerkev vernega ljudstva vseh stanov popolnoma natlačena in je zadnjo čase, odkar so se nemške pridige nadomestile s slovenskimi, sploh ena najbolj priljubljenih ter zelo obiskovanih. Da je bil „kor" izboren, se samo ob sebi razume, ker se menda s stolnim pevskim zborom lahko meri, saj takrat je slednjega brž ko ne prekosil. Takim pevcem, kakor so vsako nedeljo zastopani pri veliki maši na šentjakopskem koru, se pač sme izreči javna pohvala in zahvala. Tako petje priprostoga kakor izobraženega res nagiblje k blagim čutoin in k po-božnosti. Bog dodeli novomašniku mnogo let in vspešno delovanje! (Pretekli petek) se je nekdo zopet zabaval pri katoliški b u k v a r n i ter za kratek čas nekako blizo polnoči prerezal vrvi in tudi solnčne plahte. Molčali smo do zdaj, ker vemo, da take reči naznanovati ni nikomur na čast; a zdaj že v četrtič — nam jo pa že vendar malo preveč. Za danes ne rečemo nič več. (Deželna razstava) v realkinom poslopji bila je včeraj sklenjena. Zadnje dni je bilo veliko obiskovalcev, ker je vsak, kdor je ni prej obiskal ali si jo le površno ogledal, hitel popraviti zamujeno. Vzlasti ženski spol je ogledoval razstavljena res krasna ženska ročna dela, kakoršnih no bo več toliko skup. C,.iSokolova" večerna zabava) v soboto v gostilni „pri južnem kolodvoru" jo bila prav živahna, zbralo se je lepo število ,.Sokolovcev" in drugih narodnjakov. Gostilničar g. Kodrič, ki je še le pred kratkem kupil to gostilnico ter jo prekrstil, je bil na obširnem vrtu vso lepo pripravil, tudi z njegovo jedjo, pijačo iu postrežbo je moral vsak zadovoljen biti. Vrstili so se prilični govori s petjem moškega pevskega zbora in vse je bilo židane volje. — Gostilničar jo narodnjak, in tudi v drugem oziru njegova gostilnica ni več to, kar je bila nekdanja „zum Mohren". Zlasti unanjcem, ki se pripeljejo ali odpeljejo po železnici, bo prav pri roki. (Nagajiva agitacija.) Ker je po zadnjem odloku deželnega šolskega sveta, ki dovoljuje mestu ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, mestnemu odboru naročeno, da mora ob teh, če bi se našlo zadostno število nemških otrok, napraviti pararelke z nemškim učnim jezikom, — oglasila sta se v znanem »ljubljanskem buteljuu" dva „nemca" (?), ki hočeta, da naj se nemški stariši zdaj ganejo, da spravijo zadostno število nemških otrok skup in potem zahtevajo z;'t-nje nemške paralelke. Nam se zdi, da jih bodo težko spravili toliko skup, če prav privzamejo tiste, ki hodijo v lu-teransko šolo in teh je največ nemcev; razen tega imajo pa še vadnico, o kteri se ni bati, da bi se otroci poslovenovali. čemu toraj vse to? (Listič ljubljanskih nemčurjev) se hudo jezi nad ljubljanskim županom g. G ras sel lijem zavoljo njegovega krepkega in možatega odgovora na dr. Drčevo interpelacijo o turnar-skih škandalih, kterega smo mi že omenili. Jeze ves zeleni listič namreč pravi, da iz take malenkosti ni bilo treba delati toliko hrupa, in bi kmalu reč tako zasukal, kakor da bi bil škandal delal kak Slovenec; pravi tudi, da se je g. Grasselli obnašal čisto pristransko in k miru opominjal le Slovence, kakor da bi nemcev (bolje: nemčurjev) v Ljubljani ne bilo; to zadnje se lističu še dobro zdi, češ, da priča, da zadnji ne potrebujejo tacega opominjevanja. Kar se tiče prvega očitanja, je prebedasto. Nemškutarjem gospod župan ni mogel govoriti, ker nobenega pri seji ni bilo, in je imel odgovarjati le na interpelacijo narodnega odbornika; če bi bil opominjal k miru tudi nemškutarje, reklo bi se to: govoriti skoz okno (zum Fenster hinaus). Glede zadnjega, da namreč nemškutarji opominjevanja k miru ne potrebujejo, pa dogodbe skoro vsakega dne kažejo ravno nasprotno, vzlasti kar se tiče razposajene nemškutarske mladine. V soboto zjutraj ob dveh so napravili namreč trije na-depolni taki mladiči, pred gostilno »pri južnem kolodvoru" tak ropot, da so spravili vse pokonci in so nazadnje žugali še mestnemu stražniku, ki jih je, po krčmarji na pomoč poklican, prišel mirit, z velikim psom. V hotelu je spalo veliko tujcev, ki so bili vsi zbujeni iz spanja in prestrašeni. Pač pride zdaj vsa ta reč pred sodnijo, kjer se bodo mladiči imeli zagovarjati, pa to ne zadržuje, da se, ako tujci take surovosti po svetu pripovedujejo, spravlja naša bela Ljubljana v slabo ime. To se pa vendar ne sme trpeti, da bi nam nemškutarji, ki so zdaj ob vso moč, po takih škandalih škodo delali in nas pred svetom spravljali ob dobro ime. (Zanimiva najdba.) Gosp. knez Ernest \Vindisch-Griitz, ki da kopati na Vačah po prazgodovinskih ostankih, našel je tam te dni dve reči. kakoršnih se ni nadjal in ki še do zdaj niso bile nikjer najdene, namreč pas iz brona, okinčan s krasnimi izdolbenimi podobami, in pa starinsk železen meč. Starost teh reči mora biti že davna, Sploh se, kakor nam je pripovedoval danes čast. gosp. prijatelj, tam vedno izkopavajo zanimive reči, s kterim hoče gosp. knez dokazati, da so tu davno že bivali Slovenci. Razne reči. — V sadje- in vinorejskem zavodu v Klostorneuburgu bo se šolsko leto začelo s 1. oktobrom. Sprejemajo se učenci, kteri so dovršili vsaj dva razreda na gimnaziji ali realki. Poduk traja 2 leti. — Prvi letošnji hmelj iz Savinjske doline so v Nttrnbergu prodali po 400 mark za 50 kilo. — Na Dobrni bode, kakor se nam poroča, tamošnja podružnica kmetijske družbe štajarske zborovala dno 12. t. m. Gosp. Kal-man, vodja sadje- in vinorejski šoli tik Maribora, bo razlagal o sadjereji s posebnim ozi-rom na tiste vrste sadja, ki ga na Dobrni imajo. Dne 16. t. m. bo pa, kakor nam pišejo, isti učitelj ob istem predmetu govoril v Lipnici. — V toplicah pri Laškem trgu biva 941etni pa še vendar aktivni načelnik ban-skomu stolu v Zagrebu, gosp. pl. Klobučarič. Naš dopisnik pristavlja, da je po najnovejšem izkazu 504 oseb kot letošnjih topličarjev. Te dni je s pisateljem teh vrstic bival pod isto streho tudi nek pobeglec iz Kahire. — Velika povoden j žveplene kis-ljine. S Krudima, na zgornjem Ogerskem, se nam piše: Zadnjo soboto je v mineralni tovarni veliki reservoar (kotlo), v kterem je bilo 250 m. c. žveplene kisljine (po dom. pe-kljensko olje) razpočil. Kisljina je tekla v bližnji potok; poginile so vse ribe in kože, ki so jih imeli strojarji v vodi namočene, so vse pokončane. Nesreča škoduje tudi zdravju vseh prebivalcev mesta. — Ischija, nje o so d a. Govore o 5000 mrtvih, a dosihmal so izkopali iz razvalin le 760 mrličev, katere so redno pokopali; podrtine so tako visoke, da bi bilo 30 dni dela potreba, da bi tla vravnali in mrliče tako pokopali, kakor zdravstvo zahteva. Mrtve pokopljejo tam, kjer jih najdejo. Morali so prepovedati kopanje, ker je vsake vrste druhal skupaj vrela in kradla, kjer je bilo kaj ukrasti. Sedaj dela noč in dan 2000 mož, ki vsako uro nalete na mrliče. Se zinirom izkopljejo kako živo osebo, ki je bila že 125 ur zakopana. Kapitan Tupputi, žena in otrok so bili zasuti; vedeli so njegovi tovariši, da je vzela žena mnogo denarja in zlatnine s sabo. Najdejo mrliče, a denarja ne. Petdeset pomorščakov vojne ladije „Terribile" jc potem kopalo in ko 10 ur kopljejo, najdejo listnico, kjer je bilo 10.000 frankov in dragih kamnov nad 100.000 frankov vrednih. Izkopali so tudi konja; a komaj je bil prost, je brcnil vojaka, da se je mrtev zgrudil na tla. Vojaki sila trpe. Pet dni imajo že opraviti z mrliči, gabi se jim do jedi, slabi so že, ker so se bali za-nje, in so že 5—0 dni neprestano delali, poslali so namesto njih druge. 3. t. m. ob 4. uri popoludne odpre se nenadoma zemlja in se na novič potrese, še močneje kakor 28. julija, Več oseb je bilo pri strašnem sunku ranjenih. Vrh gore Epoineo se je prekopicnil, nekaj ga je padlo v brezno med to goro in Monte nuovo, nekaj se ga je valilo proti Santa Maria del Monte, pokonče-vaje na svojem potu naselbine. Ljudje zapuščajo otok, boje se, da bi otok .popolnoma ne izginil, a če druzega ne, toplic ne bo imel več, te so zasute. Govore pa, da so bile toplice vzrok ti strahoviti nesreči. V vodi, ki je vrela iz tal, je bilo mnogo trdih snovi raztopljenih, in to leto za letom na več krajih; zemlja je bila tako rekoč izlužona, skorja čedalje bolj tenka, dokler se ni razpočila in vdrla, od tod ta strahoviti potres, ki je bil najhuji v Časa-miccioli, kjer je bilo tudi največ tankih vralov. Umrli ho: 2. avgusta. Mihael Debevec. gostaž, 60 let, Kravja dolina, hromota hrbtišča. — Janez Ažbe, delavec, 44 let, eksudat. — Janez Vidic, čevljar, 44 let, Poljanska cesta št. 42. 3. avgusta. Marija Skubic, delavčeva hči, 11 let, Petrova eosta št. 77, srčna napaka. — Marija Grošel, vdova, 80 let, Karlovsko predmestje št. 7, prsna vodenica. V bolnišnici: 31. julija. Johana Jenko, kajžarca, 41 let, vodenica. 1. avgusta. Jurij Žitko, gostač, 70 let, slabost. — Janeo Izgorc, kolar, 36 let, rak. Telegrami „Slovencu". Lizabon, 6. avgusta. Govori se, da je v Badajozi vnel se republikanski upor vojakov. Telegrafione zveze železnične so pretrgane. Uporniki so prijeli uradne osebo. Casamicciola, 0. avgusta. Razglas Genala ukazuje, da se morajo od današnjega dno vsi sposobni možje za plačilo od ženijskega poveljništva vdele-ževati pri delih. Od torka naprej se bode živež delil le še oslabelim možkim, pa ženam in otrokom. Z žalostnim srcem naznanuje vsem prijateljem in znancem, da je naša preljuba tašča in teta Frančiška Šupevec po kratki, pa hudi bolezni v 82. letu svoje starosti danes o '/28 zjutraj pre-videna s ss. zakramenti v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo ob 5. uri popoludne. Bodi ranjca priporočena vsem znancem in prijateljem v blagi spomin in molitev. V Ljubljani, 6. avgusta 1883. Žalujoča rodbina. Dunajska borza. 4. avgusta. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 80 kr. Sreberna „ „ „ . . 79 »i 60 1> 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 99 ») 80 Papirna renta, davka prosta 93 50 ?> Ogerska zlata renta 6% 119 M 80 „ 4 "b . 88 ?1 80 , ., papirna renta 5% Kreditne akcijo . IGO gld. 87 20 295 ^ — IV Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 109 JI 25 „ avstr.-ogerske banke 839 — „ Liinderbanke 112 jj 75 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 648 11 — ., državne železnice . 317 _ ., Traraway-društva volj. 170 gl. . 222 »i — Prior. oblig. Elizabetine zap. železnico 107 80 ., „ Ferdinandove sev. „ 4% državne srečke iz 1. 18.r>4 250 gl. 105 50 120 75 4% „ „ „ ., 1860 500 „ 135 )) 20 Državne srečke iz 1. 1864 100 ., 170 50 ......1864 50 „ 170 — Kreditne srečke . . 100 „ 172 _ Ljubljansko srečke . . 20 „ 23 _ Kudolfove srečke . . 10 „ 20 75 5 "/o štajerske zemljišč, odvez, obligac. 103 11 — 1» London ...... 119 70 Srebro ...... — _ Ces. cekini..... 5 66 n Francoski napoleond. 9 48'/, 58 51 40 „ Zarad vednega popraševanja in želja mno-je izdajatelj slavnostne knjižice preskrbel tretji natis. Tedaj zainoremo zopet vsakemu postreči, kdor in kolikor jih želi. Cena je kakor poprej in sicer 100 iztisov 8 gold., 50 izt. 4 gld. 50 kr., 1 iztis 10 kr. (2) Katoliška Imkvarna.