VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi m «s* tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 32 (824) • Čedad, četrtek, 22. avgusta 1996 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi annuo lordo MOJA BANKA V Žabnicah molili za mir Kanalska dolina je bila prejšnjo soboto prizorišče 14. že tradicionalnega srečanja vernikov treh sosednjih dežel, ki ga je tokrat pripravila videmska škofija. Verskega praznika se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, ki so prišli iz naše dežele ter iz bližnje Slovenije in Koroške. Tudi letos je srečanje potekalo na velikem travniku pred župnijo v Zabnicah, saj bi bilo z organizacijskega vidika nemogoče tolikšno množico ljudi organizirati na sv. Višarjah, kjer so se ta srečanja začela. Sobotna pobuda pa je presegla zgolj versko vsebino in postala je ena vidnejših manifestacij v smeri utrjevanja prijateljstva med narodi in kot prispevek miru v tej nemimi Evropi, kjer še kraljujeta nestrpnost in sovraštvo. (r.p.) beri na 2. strani Sabato è festa a Clastra La comunità di Clastra e Grobbia, nel comune di San Leonardo festeggia sabato 24 agosto 1996, alle ore 11 la costruzione del nuovo campanile, realizzato dalla famiglia Laurino Mario di Cividale e l’inaugurazione della casa di accoglienza Giovanni XXIII. Sarà presente alla cerimonia anche l’arcivescovo di Udine mons. Battisti. segue a pagina 2 Našega Dorica ni vie med nami Umrl je na Srečanju Slovencev v vasi Matajur V ponedeljek se je začel Raziskovalni tabor Ce bi lahko sam zbieru, kje an kakuo se posloviti od življenja, bi Dorič Sigurno želeu umrieti glih takuo, “na bojišču”, med svojimi ljudmi, na srečanju Slovencev, na manifestaciji, ki želi daržati živo tradicijo tiste Kamenice, ki se je na njega iniciativo petindvajst liet od tega začela pru na Matajurju. Kaka simbolna muoč je v telem njega odhodu glih z Matajurja, s katerim je bilo povezano vse njegovo življenje in delo! Z veseljem smo videli v nedieljo (11. avgusta) zjutra njega širok nasmieh, ki je biu takuo poseban, s katerim se je znu parbližat vsakemu, je biu pun ironije an človieške topline. Biu je ve-seu an po dugem cajtu je želeu spregovoriti zbranim beneškim ljudem. Z vsiem je guoriu an se skordavu, obedan pa se ni čaku, da se je paršu poslavljat od vsieh nas. Ko sem ga prvič srečala še bolj kot njega takuo tipičen nasmeh so se mi utisni-le v spomin njega roke. Velike an močne roke kumeta, ki so se zdiele bolj parmier-ne za težkuo fizično dielo ko za peno. An tiste roke so znale poviedati koliko truda, fadije, kuraže an ljubezni do svojega naroda je moral vložiti v to, da si je kot samouk (autodidatta) an brez obednih izkušenj leta 1974 naluožu na ramana odgovornost časopisa Novi Matajur. Pa Dorič je viedu, kako muoč ima besieda, pisana slovienska besieda an zatuo je puno svojih energij vlagu v novinarsko delo, v časopis, ki si je postavu kot cilj pomembno kulturno an politično funkcijo glasnika želji an potrieb beneških ljudi, slovenskih društev an skupin, povezovalca Slovencev an branitelja njih interesov. Znu je pisati. Polemično, ironično, tenkočutno an poetično. Z glavo an s sarcam. Pa mu ni bilo lahko. Ko je zapustu miesto odgovornega urednika, decembra 1985, je zapisu “ne hladno znanje in strokovna sposobnost pač pa vera v poslanstvo, srce, veliko srce, ljubezen do dela in do ljudi, ki obkoljujejo odgovorne člane družbe, so najvažnejši faktorji tudi za uspeh v poslanstvu in za osebno zadovoljstvo”. Tega se je tudi sam daržu. Biu je človek velikih strasti, ki so parhajale na dan v Zumalističnem dielu, kar mu je pameslo tudi kako granko izkušnjo, an predvsem v politični sferi, tako v slovenskih organizacijah kot v komunistični stranki priet an v stranki komunistične prenove sedaj. Nimar na strani tlačenih, ponižanih an razžaljenih, je ostu zvest, zapisan svojim idealom demokracije, enakopravnosti an svobode, frajnosti. Dorič se je boru za pravice slovenske narodnostne skupnosti, za pravice kumeta, dieluca an izseljenca, za kulturni an ekonomski preporod Beneške Slovenije. Pokončen an koeheren-ten Slovenec je zelo draguo plaču za svoje ideale, tudi z zaporom, s paražonam. (jn) beri na 4. strani Sovodnje: mladi zbirajo podatke Kumi so paršli v Mašero jih je naš objektiv "ujel” Kakih petindvajset mladih s Tržaškega in Goriškega se je v ponedeljek dopoldne zbralo v bivši osnovni šoli v Mašerah, da bi se udeležili 12-dnevnega Mladinskega raziskovalnega tabora, ki je že šestnajsti po vrsti in je že šestič gost Benečije. Prvega so leta 1983 pripravili v Spe- tru, sledili so tabori v Kanalski dolini (1986), Reziji (1989 in 1994) in Bardu (1992), letos pa poteka v sovodenjski občini. Mladi raziskovalci bodo svoje delo v občini Sovodnje opravljali do konca meseca. beri na strani 2 ^ hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Četrtek, 22. avgusta 1996 2 OK per alcune case di Topolò Si é sbloccata, finalmente, la pratica del finanziamento per i lavori di ristrutturazione di alcune case di Topolò, per le quali i proprietari avevano fatto richiesta in base alla legge sulla ricostruzione. Nell’elenco dei contributi da poco stanziati dalla Regione figurano infatti anche 450 milioni che serviranno alla ristrutturazione di due case ed al completamento di una terza. E’ soddisfatto il sindaco di Grimacco Paolo Cana-laz, che si é battuto per poter ottenere i contributi (in particolare dopo la protesta dei proprietari delle abitazioni da ristrutturare) e che ora rimarca come lo stanziamento sia stato possibile soprattutto grazie all’interessamento dell’assessore regionale alla ricostruzione Moretton. Ma per il comune di Grimacco le buone notizie non finiscono qui. Per il completamento dei lavori del municipio, riceverà infatti 744 milioni. La nota dolente, ma non troppo, é stata invece Il sindaco Canalaz rappresentata da un furto che la sede comunale ha subito negli ultimi giorni di luglio. 1 ladri (forse gli stessi che nella stessa nottata hanno colpito anche a S. Pietro al Nati-sone, in un ambulatorio medico ed in un locale pubblico) sono entrati nel municipio scassinando la porta d’ingresso. E’ stato forse quello derivante dallo scasso il danno maggiore, visto che si sono portati via soltanto 51 mila lire. Una piccola “u-scita” per il Comune, che invece si appresta a ricevere “entrate” ben più consistenti. Sovodnje: mladi zbirajo podatke s prve strani Raziskovalci so prvo srečanje imeli s sovodenjskimi upravitelji, temu srečanju pa bodo sledila številna druga, da bi se mladi dodobra spoznali z realnostjo teh krajev. Organizatorji tabora so Narodna in študijska knjižnica, društvo mladih raziskovalcev, društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev ter Gibanje znanost mladini. K organizaciji je pristopila tudi Občina Sovodnje in nekatere slovenske beneške organizacije. Mladi raziskovalci bodo razdeljeni v štiri skupine in vodili jih bodo usposobljeni mentorji. Raziskovalni tabor v Sovodnjah bo lepa priložnost, da bo skupina mladih zbrala veC podatkov na področju etnologije (mentorica te skupine je Mojca Ravnik), zgodovine (Aleks Kalc), naravnega bogastva (Erika Junc in Katja Kalc) ter jezikoslovja in ljudskega izročila (Roberto Dapit). Zbrane podatke bodo javnosti predstavili v petek, 30. avgusta, ob 20.30 v sejni dvorani županstva. Računajo, da bo s tega tabora nastala tudi publikacija. V Žabnicah molili za mir Srečanje vernikov treh narodov • : ' j , > • Ì s prve strani Srečanje obmejnih vernikov v Zabnicah je doseglo svoj višek med slovesnim maševanjem, ki so ga vodili trije obmejni škofje, videmski Alfredo Battisti, ljubljanski Alojzij Šuštar ter celovški Egon Kapellari. V svojem nagovoru zbrani množici je videmski nadškof posebej izpostavil pomen takšnih sreCanj, ki krepijo prijateljstvo in sodelovanje ob meji. Ta misel je še bolj pomembna, ker je bila izrečena v Kanalski dolini, kjer se germanski, slovanski in romanski jezik in kultura prepletata in se znata tudi veCkrat spoštovati. Videmski nadškof Battisti se je spomnil na krutost vojne in ugotovil, da niso bile milijonske žrtve iz druge svetovne vojne dovoljšnji opomin, kar je najbolj razvidno v nekaterih republikah bivše Jugoslavije, kjer umira na tisoCe nedolžnih ljudi. Verski obred, pri katerem sta sodelovala tudi koprski škof Metod Pirih ter beneški msgr. Marino Qualizza, se je zaključil tako, da se je veliko udeležencev napotilo na sv. Višarje. Tradicionalno srečanje vernikov treh dežel bo prihodnje leto na Koroškem, lani pa so ga organizirali ob samostanu v Stični. Referendumi delijo stranke v Sloveniji Za slovenske stranke se je jesen zaCela predčasno. 2e v teh dneh namreC beležimo vrsto političnih nastopov strank, ki se mrzlično pripravljajo na novembrske parlamentarne volitve. V tem Času je taborov, shodov in političnih pik-nikov nic koliko in nic-koliko je tudi obljub in programskih izhodišč. Vse skupaj pa je dodobra popoprano z vprašanjem sklica referendumov, ki zadevajo spremembo volilnega sistema. In prav ta problem stoji na samem vrhu zanimanja javnosti, še posebej pa same politike in sredstev množičnega obveščanja. Referendumska “telenovelas” je prišla nekako v svojo sklepno fazo. Pred nekaj tedni je namreC slovenski parlament za las sklenil, da bodo štiri referendumske predloge o spremembi volilnega sistema volili 120 dni po tem, ko bo konstituiran novi parlament. Temu so ostro nasprotovali predvsem Janševi socialdemokrati, ki so zahtevali, naj se referendum izvede pred samimi volitvami in sicer septembra. Socialdemokrati, po neuspehu v parlamentu, so takoj sprožili novo akcijo in se obrnili na ustavno sodišCe, ki bo moralo odločiti, Ce je parlament ravnal v skladu z zakoni. Se veC: na socialdemokratskem taboru v Bovcu je Janša napovedal, da se bo obrnil na mednarodno sodišCe, Ce ne bo prišlo do referendumov septembra. Zakaj takšna zavzetost socialdemokratov za razpis referenduma? Prvi odgovor je medijske narave. S svojim predlogom o večinskem sistemu in s polemikami, ki so mu sledile, je Janševa stranka že nekaj mesecev na prvih straneh Časopisov. Odlična reklama za socialdemokrate. Drugi odgovor pa je vsebinski. Potem ko je Janša veC Casa zaman skušal združiti stranke, ki so sestavljale prvo slovensko vlado, Demos (socialdemokrati, Ljudska stranka in Krščanski demokrati^, je skušal to doseči z novim volilnim zakonom. V večinskem sistemu bi se namreC morale stranke desno-sredin-skega pola predhodno povezati in s tem bi v bistvu sestavile novi, drugi Demos. Bo Janši uspel veliki met? Rudi Pavšič Clastra: festa con il vescovo segue dalla prima Nel corso della manifestazione, a cui pareciperan-no autorità civili e religiose del Comune di S. Leonardo e di tutta la Comunità montana, verrà presentato il libro “Clastra e la sua piccola storia”, curato da don Paolo Caucig, attualmente parroco di Remanzacco, ma nativo del borgo. L’avvenimento prende spunto dall’inaugurazione del campanile ed è un tassello molto importante per la locale comunità che nel corso degli anni ha dato i natali a personaggi illustri quali don Giovanni Vogrig, sacerdote, scrittore e docente di valore regionale e Stefano Vogrig, personaggio risorgimentale e sindaco di Il nuovo campanile di Clastra S. Leonardo negli ultimi decenni del secolo scorso. Bossi grozi z in koko reagira Rim? Vsi smo kdaj poznali družino s porednim otrokom, ki je razgrajal in sitnaril, dokler mu starši niso kupili sladoleda ali igrače. Tako je nagajal družini, da so mu nenehno popuščali. Vse zaradi ljubega miru. Nekaj podobnega je z Bossijem. Grozi s skorajšnjo odcepitvijo Padanije, rušenjem televizijskih pretvornikov in davCno neposlušnostjo. Severno ligo spreminja, vsaj v očeh opazovalcev, v separatistično gibanje. In kako reagira Rim? Nevarnosti ustrezno. Ne mobilizira vojske, niti policije. Kajti Bossija nihče ne jemlje za res. Kdor se namerava odcepiti in ustvariti novo državo, mora paC vedeti, kako se to dela. Nauči se lahko na pri- meru Slovenije. Najprej moraš imeti široko soglasje ljudstva, Bossi pa ga nima niti v lastni stranki. Nadzorovati moraš oblast, policijo, oborožene sile, predvsem pa računati na civilno družbo, od sindikatov do cerkve. In vsega tega Bossi nima. Cernu torej take grožnje? Da bi se važil pred svojimi in uresničiti edino, kar je na dosegu roke: davCno utajo. NiC lažjega, saj je “Čudež” severovzhodne Italije marsikje rezultat dveh elementov: davčne utaje in izkoriščanja tuje delovne sile. Od tod naravna želja “legistov”, da bi še naprej ne plačevati davkov državi, ki jo Bossi izenačuje z lakomnim Rimom. In vendar dobro ve, da bi -v primeru resnične odcepitve - Padanija prav tako pobiral davke in spravila marsikaterega ligaša na beraško palico. Toda Bossi ni državnik, je politikant, ki mu gre za vsakodnevni vpliv, ki ga lahko ima v rimskem parlamentu. V kritičnih trenutkih bi bil jeziček na tehtnici Oljke, vsakokrat ko se Prodi in Veltroni spreta z Bertinottijem. Rad bi bil, a kaj, ko se D’Alema raje dogovarja s šibkim Berlusconijem. Zato mora Bossi igrati vlogo porednega in kričavega paglavca, v Milanu in v Monteci-toriu. Da nekaj dobi. In da bo na koncu dejal, da je federalistična preureditev Italije njegova zasluga. Čeprav bo v njenem imenu izgubil Irene Pivetti in še marsikoga. Stojan Spetič Sospeso il piano per il canile di Clenia Stop al piano particolareggiato di S. Pietro che prevede la costruzione, da parte della società Alberane, di un canile nei pressi di Clenia. Il consiglio comunale, lunedì, ha fatto sua una delibera del Comitato tecnico regionale che di fatto sospende l’attuazione del piano, richiedendo una integrazione da parte dei proponenti. Le perplessità - per altro già espresse in precedenza dall’amministrazione comu- nale e suffragate dal parere dell’Azienda sanitaria - sono di natura urbanistica ed ambientale. In particolare, ha specificato l’assessore Nino Cicco-ne, riguardano il rapporto con la viabilità provinciale, l’impatto ambientale con il torrente Alberane, la disponibilità di alcune aree, la depurazione dei liquami. Integrazioni saranno necessarie anche per alcune particolarità tecniche come le siepi antirumore. Ora toccherà alla società presentare, entro una certa data, le modifiche al piano. Il voto dell’assemblea é stato quasi inanime: l’unica astensione é venuta da Renato Osgnach (Lega Nord). Lo stesso Osgnach é stato “stoppato” dalla lista “Insieme per S. Pietro” quando ha presentato una chilometrica mozione sul federalismo e l’autodeterminazione dei popoli. Parole e concetti all’ordine del giorno, presentati da Osgnach con una cronistoria che partiva dall’unità d’Italia (“che, se si esclude Mazzini, nessuno chiedeva”) per arrivare alla richiesta di revisione della Costituzione. Il sindaco Giuseppe Ma-rinig ha espresso il dubbio che “autodeterminazione dei popoli” significhi secessione, ma il più duro é stato Ciccone, particolarmente critico nei confronti della Regione, governata da una maggioranza leghista, “che non é in grado di autogovernarsi, é chiusa su se stessa e povera di idee”. Nel dibattito si è però inserita una pregiudiziale dei tre consiglieri di centro-destra, secondo i quali gli argomenti non rientrano nelle competenze del consiglio comunale. Il loro documento é stato approvato e la mozione di Osgnach si é così a-renata. (m.o.) Anpi: incontro a Caporetto A Caporetto si sono incontrate le delegazioni dell’Unione dei combattenti della Slovenia (Zveza borcev) e deH’Anpi di Udine e Gorizia, di cui faceva parte anche Paolo Manzini per l’Anpi delle Valli del Nati-sone. Durante l’incontro è staao sottolineata l’importanza dei rapporti di buon vicinato che dovranno essere intensificati anche in vista dell’entrata della Slovenia nell’Unione europea. novi matajur O Kultur u četrtek, 22. avgusta 1996 AL RESiA Napisu jih je Francesco Musoni malomanj stuo liet od tega Bukva o Carnemvarhu Na iniciativo prof. Paola Petricig je knjigo publikala Lipa iz Spietra Francesco Musoni, adan od narbuj imenitnih moži naSe Benečije a n Furlanije, je biu iz Saržente, kjer se je radiu lieta 1864. Biu je geograf, speleolog, profesor, politik, ki je dobro poznu naše doline an ljudi, puno je o njih vie-du an pisu an tud dost naredu za nje, če pomislimo, de je biu malomanj 30 liet aministrator to parvo v Spietre, kjer je biu tudi 8 liet Sindak an potle, od 1914. lieta tud ko konsiljer na Pokrajini v Vidmu. An pru na Pokrajini je dielu kupe z monšinjo-rjem Trinkam. Imiela sta puno podobnih misli an projektu, čeglih adan je biu liberalne, riformistične stranke, mons. Trinko pa zastopnik an ustanovitelj Ljudske stranke. Skupen je bil recimo projekt ferovie, železnice, ki naj bi povezala od Čedada na-pri Nadiško an Soško dolino. Preperjal so se tenčas kot jo spejat: adni so bli za-tuo, de pode čez P rapo t no an potle skuoze tunel do Sv. Lucije (Most na Soči ji pravijo donas), drugi pa so že-liel spejat ferovijo skuoze Azio, podutanski komun a n tu narest tunel. Potlè je par-šla uojska an vse se je usta-vlo. Sada, na iniciativo zadruge Lipe iz Spietra an profesorja Paola Petričiča, imamo parložnost buojš spoznat telega velikega človieka, njega veliko kulturo an znanje. P ar šle so na dan dro- bne pa zlo lepe bukva, “Tra gli sloveni di Montefosca -Med Slovenci v Črnem vrhu", kjer je Musoni pisu, kako je bluo v Carnemvarhu 100 liet od tega, kar je bluo malomanj 500 ljudi an kar je bluo v vsieh Nadiških dolinah samuo 25 družin, kjer nieso guoril po sloviensko. Bukva so par šle na dan glih tele dni an jih je prof. Petricig predstavil v nediejo popoudan v Carnemvarhu, kjer je biu senjam. Naš namien, je jau, je arzše-rit poznanje starih an imenitnih ljudi naših dolin an po teli pot lahko zastopmo tud, de niesmo te zadnji. Bukva se lepuo berejo an so dvojezične. Na začetku Petricig predstavlja Musonija, njega življenje, dielo an pomien, potlè je tekst samega Musonija o Carnemvarhu a n na koncu je Lara Dugaro napravla bibliografijo vsega, kar je Musoni napisu an publiku: 175 naslovu. Tisti, ki želi knjigo, naj se obarne na zadrugo “Lipa” v Spietar. Chiusura con performances targate Napoli e Inghilterra V okviru letošnjega rezijanskega poletja so se prvič srečali domači godci citire in bunkule Poletje pod Kaninom v znamenju kulture che lega Topolò e Napoli Smamamisa je tudi letos zaključila bogato rezijansko poletje, ki so ga označevale Številne pobude kulturnega in rekreacijskega znaCaja, ki jih prirejajo rezijanske organizacije in društva ob sodelovanju z občinsko upravo. Tudi tokrat se je na vaškem trgu zbralo res veliko ljudi, ki so navdušeno sledili na-topu domaCe folklorne skupine. Pred samo Smarnomišo pa so v Reziji stekle številne pobude, med katerimi si posebno pozornost zaslužita prvo srečanje rezijanskih godcev in “Okno odprto v bodočnost”, ki predstavlja serijo kulturnih in razstavnih večerov, na katerih izstopa rezijanska stvarnost, tako na umetniškem kot na gastronomskem in obrtniškem področju. Na otvoritvenem veCeru ra Brusa-Basso, Elisabetta Foladore, Daniele Cos in Michele Zanetti. Na istem veCeru so prišli na svoj raCun tudi udeleženci fotografskega natečaja. V kategoriji Crno-bele tehnike je prvo mesto zasedel Gino Picco iz kraja Bordano, na drugo mesto pa se je uvrstil Radivoj Mosetti iz Trsta. Ocenjevalna komisija v kategoriji barvne fotografije ni dodelila prvega mesta, izročila pa je dve drugi mesti in sicer Nadii Chinese iz Oso-jan in Ginu Piccu, na tretje mesto pa se je uvrstil Radivoj Mosetti. Zaključni del veCera pa je bil namenjen rezijanskemu pustu. Ob tej priložnosti so predstavili univerzitetno tezo Marinelle Chirico, ki jo je obogatila s filmskimi posnetki pusta, ki so si jih ogledali na rezijanskem veCeru. Kopijo študije je Chi-ricova izročila Zupanu iz Rezije Luigiju Palettiju. (r.p.) Ottimo bilancio per la “Postaja” Con una notte interamente dedicata ai video, quella di sabato 4 agosto, e con una serie di performances targate Napoli e Inghilterra, domenica 5, si é conclusa la terza edizione della manifestazione “Stazione Topolò”. Il piccolo paese nel comune di Grimacco é stato così per la terza volta teatro di una serie di iniziative (ricordiamo le “voci dalla sala d’aspetto”, incontri con la poesia che hanno avuto per protagonisti, tra gli altri, Leonardo Zanier, Cesare Tomasetig e Jani Oswald - nella foto) culminate nelle serate di sabato e domenica. Sabato sono stati proiettati, in vari punti del paese, i video di alcuni dei migliori vi-deomakers a livello europeo. La novità (alcune proiezioni erano in anteprima assoluta) ha richiamato oltre cinquecento persone. Domenica c’é stata la visita degli amici di Livek, ai quali ha tra l’altro dato il benvenuto il senatore Darko Bratina, che si é congratulato con gli organizzatori dell’iniziativa ed ha assicurato un sostegno per la pros- sima edizione. Domenica sera, invece, Patrizio Esposito, esponente della nuova cultura napoletana, reduce dal festival di Volterra, ha intrattenuto un numeroso pubblico parlando delle sue esperienze e mostrando una serie di diapositive. Si sono viste anche alcune immagini dei lavori di Dan Harvey, inglese, scenografo di alcune opere del regista Peter Greenaway, autore di installazioni “costruite" quasi esclusivamente con l’erba. Harvey é venuto appositamente a Topolò per questa occasione, ripartendo dal paese il giorno dopo. La “Stazione Topolò" chiude la sua terza prova con una bilancio più che soddisfacente, per la qualità delle cose proposte e per l'impatto che hanno avuto sul pubblico. L’unica nota non proprio positiva riguarda i pochi contributi che l’iniziativa riceve. La “stazione” sopravvive infatti soprattutto grazie alla lotteria ed alla volontà delle persone. Il che, per ora, riesce a garantire un mese di iniziative culturali di grande livello. Un filo C’é ormai un filo, sottile ma solido, che lega Topolò a Napoli. E’ un filo che passa attraverso le parole, le immagini, le esperienze di uomini del mondo della cultura che si sono conosciuti e capiti a prima vista. E’ così che da Napoli, già nelle precedenti edizioni della “Postaja Topolove”, sono giunte - grazie al richiamo di Moreno Miorelli - le voci di Antonio Neiwil-ler, Loredana Putignani, Lucia Scalise. Quest’anno a Topolò é arrivato Patrizio Esposito. Reduce dal festival di Volterra, Esposito ha raccontato, nella penultima serata della manifestazione, alcune esperienze della sua vita legate soprattutto ad una figura, quella di Neiwiller, mostrando poi una serie di diapositive scattate in vari luoghi del mondo, un turbinìo di immagini e colori assolutamente da vedere (e, al solito, peccato per chi non c’era). Poco prima della sua partenza abbiamo chiesto a Patrizio alcune cose su di lui, su Napoli, su Neiwiller, su Topolò. Tanti ritratti che paiono, in fondo, un ritratto solo. Come ti definiresti, come artista? “Lavoro prevalentemente in due aree: la fotografia e quella che io chiamo carta e inchiostro, lavorando molto su immagini che possono essere guardate, come le foto, ma anche pubblicate”. Si sente molto parlare di una specie di rinascimento napoletano, cosa ne pensi? “Credo occorra rifiutare le etichette. Non é un rinascimento napoletano, pen- sare che esista dopo due o tre anni di Bassolino (il sindaco di Napoli, ndr) significa non guardare la complessità della cosa. C’é invece il lavoro di molti artisti che non possono trovare un rapporto con le istituzioni. A Napoli non ci sono strutture, c’é una forte latitanza istituzionale. Vedo u-na diversità di intenti tra uomini liberi e istituzioni, il lavoro non può essere conciliante ma indipendente”. Spesso, in quello che fai, si avverte la presenza di Antonio Neiwiller... “Antonio é stato uno che ha costruito da solo, in condizioni di forte difficoltà, un lavoro che ha una profondità, un respiro che non guarda alle frontiere, ai generi. Ha lavorato per più di 20 anni a Napoli facendo cose straordinarie, indicando una strada di completa indipendenza e grande profondità interiore”. E Topolò? “La cosa é partita da lontano, da come me ne avevano parlato Moreno Miorelli e Lucia Scalise ho avvertito l’anomalia della proposta. Nei festival di solito ci sono cose da vedere e da comprare. Qui, invece, c’é qualcosa da donare o ricevere in dono. E’ una cosa reciproca, che fa parte di un bisogno degli uomini, avere relazioni, interrogarsi sul mondo, poter capire il peso delle azioni individuali e quello delle azioni comuni”. Michele Obit so nagradili otroke, ki so se najboljše izkazali na narečnem natečaju. Priznanja, ki jih je domačim učencem izročil predsednik domačega turističnega društva, so dobili Alessandra Brida, Sa- Marinella Chirico izroča svojo študijo županu Palettiju Zgoraj: otroci, ki so zmagali na narečnem natečaju Četrtek, 22. avgusta 1966 4 Na Lesah zadnje slovo od Dorica Pogreb Izidorja Predana -Dorica na Lesah je bil veličasten in udeležila se ga je velika množica ljudi. Prišli so predvsem BeneCani, prišli so prijatelji in tovariši z Goriškega in s Tržaškega, številni znanci in predstavniki slovenske države ter Številnih organizacij in združenj. Prišli so tudi italijanski in furlanski DoriCevi sopotniki, ki so ga znali ceniti. Slovenski župniki, Cen-CiC, Rupnik, MateuCiC, Zua-nella in Qualizza so se Do-riCu poklonili in spregovorili o njegovih Človeških vrlinah. “Ko si se pogovarjal z nami”, so povedali, “nisi nikoli izpostavil tvoja ideološka prepričanja kot znak kontrapozicije. Vedno si iskal dialog in kazal skrb za beneškega Človeka, za nas jezik, za našo kulturo.”. Na vaškem pokopališču se je od pokojnika najprej poslovil župnik Božo Zua-nella, Aldo KlodiC, ki se je pokojniku zahvalil za vse, kar je storil dobrega, za slovo pa mu je domaci zbor ReCan zapel pesem, ki jo je Izidor Predan sam napisal. Vidno ganjen je Viljem Cerno obSel pokojnikov ži-vljensko pot in se ga spomnil kot velikega borca za narodnostne in družbene pravice Benečanov. Senator Stojan Spetič se je spomnil na velikega moža, ki je govoril “ljudski jezik biblije in jezik resnice in zato so ga vsi razumeli in ga spoštovali”. Od pokojnika sta se poslovila tudi Marino Vetrovec, predsednk KD Ivan Trinko, in Paolo Manzini, predsednik VZPI-ANPI NadiSkih dolin. Govor profesorja Viljema Cerna v slovo Izidorju Predanu - Doriču na lieškem pokopališču Slovenci, bodite pokončni! “S hvaležnostjo bomo sledili tvojim Težko je spregovoriti besedo v slovo prijatelju, ki nas je zapustil na našem dnevu, na prazniku Slovencev v Matajurju. Doric, ti pošiljamo zadnji pozdrav. Izbral si dan, da se z nami zadnjic rokuješ in se posloviš, ko si hotel izkazati Se enkrat svojo ljubezen rojakom, opeti in ponovno odkriti probleme tvoje rodne zemlje in zastopati do konca zamolčano ljudstvo. Bil si deseti sin Stefanove družine iz Gorenjega Barda. Spoznal si revSCino, pomanjkanje, stisko in krivice. Tvoja ljubljena mati ti je vlila ljubezen do rodnega jezika. Z narodno zavestjo si zagovarjal napredek pred nasiljem. Bil si neuklonljiv, ponosen, ko si branil domaCo besedo, ko si razjasnjeval narodno zavest, ko si odkrival zgodovino in jemal k srcu izročilo stoletij Beneške Slovenije. Nisi zamolčal, kar je bilo krivičnega. Benečija ti je bila predraga, saj si jo opisoval in pel v Črticah, novelah, pesmih, dramah, komedijah, ki jih je večkrat uprizorilo tvoje ljubljeno Beneško gledališče, ker si se zavedal moči besede. Odkrival si tvoje slovenske brate in jih učil: “Vstanite, bodite pokončni Slovenci”, kakor si tudi lepo zapisal v pesmi “S strani Matajurja”! Želel si, naj nam sonce zasije in naj nam bo bodočnost veselejša. Bil si vir pobud: tvoje delo in odmev bo ostal med nami, tvoja dejavnost bo pustila sled. Bil si med ustanovitelji prvega slovenskega društva Matajur, 11. avgusta. Dorič čaka, da bo pozdravil svoje ljudi, tega trenutka pa ni dočakal v Videmski pokrajini ”Ivan Trinko”, organiziral si prvi Dan emigranta, bil si pobudnik sreCanja sosednjih narodov na Matajurju in Kamenici in prisoten pri vseh naših pobudah. Nosil si križ in zaužil tr-plenje in tragiko zavednega Slovenca. Spoznal si preganjanje, moral si se braniti na sodiSCih in bil si zaprt, ker si hotel potrditi z lastno, plemenito osebnostjo, tvojo ravnost in ljubezen do materinega jezika. Zato smo ti veliko dolžni in se bomo s ponosom sklicevali nate, hvaležni za vse kar si storil. V notranjosti si bil “neprimiCna skala”, posten, ker si živel za ljudi, za narod, za ponižane, za kulturno in gospodarsko rast nase skupnosti, da na naši zemlji zaživimo enakopravni. Zavzemal si se za usodo izseljencev, za spoštovanje naših kmetov in delavcev in jim pomagal preko patronata. Nisi zamolčal, kar je bilo krivičnega. Izpovedoval si z M nami bridke in lepe dneve. Bil si soustanovitelj SKGZ, izvoljen v občinski svet v Grmeku, odgovorni urednik Novega Matajurja, s katerim si se boril za nas jezik in kazal pravi obraz naSe zemlje. Čutil si v sebi dobroto, lepoto gora in dolin Benečije in nisi dopuSCal, da bi razpadla. Povsod si branil našo svobodo in naše pravice. Ce danes diši prijetnejša pomlad po Benečiji to je tudi tvoja velika zasluga. Skušal si uresničiti vizije zbliževanja med kulturami, ker si bil prepričan, da ne smemo kot Slovenci živeti v senci ali postati bolj mehki zaradi kruha. Znova in znova si ponavljal naše ustavne in naravne pravice in zahteval dejanj in zagotovil za naso bodočnost. Opozarjal si na odprta vprašanja teh goratih dolin in zagovarjal potrebo, da mora biti slovenska manjšina tvorec lastne politike, da mora se izraziti kot subjekt dogajanj na poti do enakopravnosti. Tvoje harfe ljubezni nismo obesili na vrbe! Dragi Doric, kakor si nam bil priča na Matajurju ostajamo s tabo neutrudni posredniki tvoje zamisli. S hvaležnostjo bomo sledili tvojim nasvetom, nadaljevali tvojo pot, postavljali se kot si se ti v stebre slovenstva. Monsinjor Paskval Gui-on, kot sveti oCak Matajurja je blagoslovil tvojo sladkost miru in zaprosil, da ostaneš v deželi živih in nadaljuješ pomagati v sveti ljubezni vsem nam, tvojim ljudem, kot si vedno delal. Utihnil si, ko si hotel spregovoriti o ostankih preteklosti, o nasi slovenski duši, ko si hotel povedati, da uveljavitev, razvoj, ohranitev narodove blaginje niso nevarni elementi, ampak dejavniki odprtosti, demokracije in pravičnosti. Nisi sprejemal in nas vedno opozarjal, da nas ne smejo ločevati, ker si se za- vedal ponovne strahovlade trikolorizma. Klical si naj ne ostanemo anonimni, pasivni, naj “stopimo na dan” kot Slovenci! Tvoja premočrtnost, doslednost, borbenost nam bo ohrabrila značaj in Cast in jo ne bomo zametali. Dragi Doric, brez tebe smo bolj revni. Se ne bomo veC srečevali na slovenskih prireditvah, za tabo bo ostala praznina. Tvoje besede in pisanje pa bodo Se naprej pričale o naši Benečiji! Poslavljamo se od tebe z besedo, ki si jo želel sliSati zate: sladki dobri tovariš, ki z vedrino in s salo si razjasnjeval obraze. Hudo je tvojim najdra-žjim, ki jih zapuSCaS kot svetel vzgled oCeta. Za nas nisi umrl, boš živel v naših srcih, si z nami, si brat Čedermacev, ker si storil veliko za naše ljudstvo, za na, , ) jezik teptan in zaničevan. Kot samorastnik si bil “narodna zaveza boritelejev, hrast naših gora, cvet in poet planin. Dal bi svojo gorko kri za domačijo in dobre ljudi”. Danes s tabo kličemo v boljše: “Oh, daj, zasijaj svit nam zore bajne,/ vstani sonce zmage nam sijajne*1” Danes se boš seCal s tvojo mamo, z oCetom in z bratri, se vraCaS k svojim domov, kot si sam zapel: “Mama, oj mama, ne boš vic sama, damu za zmieram sam se vamu”. Buoh ti Ioni, Doric, ker st do zadnjega diha bil z nami. Naj ti bo lahka tvoja beneška zemlja. Viljem Cerno Un uomo simbolo Profondo cordoglio ha suscitato tra la comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia ed in particolare nella Benecia la scomparsa di Izidor Predan-DoriC. La sua morte lascia in tutti noi una profonda ferita, diffìcile da rimarginare. La sua vita è stata dedicata all’attività della minoranza slovena nella provincia di Udine. Non poche le difficoltà che ha dovuto superare, non ultima i sei mesi di carcere che sopportò solamente perchè aderì al Fronte democratico degli sloveni che negli anni cinquanta rappresentava una delle più importanti organizzazioni laiche degli sloveni. Erano gli anni in cui forte fu la pressione di alcuni gruppi nazionalisti nei confronti della comunità slovena nel Friuli. Erano i tempi in cui Gladio era molto attiva nelle valli e in cui il dichiararsi sloveni già rappresentava un atto d’accusa. Izidor Predan fu tra i fondatori del primo circolo culturale sloveno, l’Ivan Trinko di Cividale, del quale fu anche presidente ed instancabile organizzatore. Tra le manifestazioni più importanti, delle quali fu promotore, va ricordato il Dan emigranta -Giornata dell’emigrante e l’incontro dei popoli vicini sul Matajur prima, a Kamenica poi. Vastissima fu la sua attività pubblicistica in particolare sulle pagine del Novi Matajur di cui fu direttore responsabile dal 1974 al 1985. Importanti e pungenti i suoi commenti sulla realtà locale sotto lo pseudonimo di Petar Matajurac. Da non dimenticare la sua attività politica, dapprima nelle file del PCI e negli ultimi anni nel partito di Rifondazione comunista. Doriču .v prve strani Pa Dorič se ni nikdar bau an ni obupu. Znu je dajat kuražo svojim tovarišem an prijateljem. “S strani Matajurja nebo se jasni, po temnih oblakih spet sonce žari”, je napisu v njega znameniti piesmi, v kateri nas vabi “pokonci Slovenci, stopimo na dan, veselo zapojmo, saj noč je za nam”. Dorič je znu svoje ideje an misli poviedat takuo prepričljivo, pa tudi smieSno če je biuo trieba, da ni imeu govora, ki se ne bi konču z velikimi aplavzi, pa naj je Slo za volilne govore po beneških vaseh v petdesetih an Sestedetih lietih al pa za pokrajinski kongres SKP. Biu je dober an po potrebi tudi duhovit, smieSen pripovedovalec, ki se je znu približati ljudem an stopiti v kontakt takuo s kumetom ko z intelektualcem. Biu je tudi ljudski pesnik, ki je vedno govoriu an pisu s sar-cem, z veliko občutljivostjo, senzibilnostjo za socialne probleme. An prav iz srca so prihajali tisti njegovi “Petri Matajurci”, v katerih je pravu, kaj je “minoranca” ali se zavzemu za pravice ponižanih an ponižnih Benečanov. Al pa z veliko mi-ero humorja se je lotevu na-spruotnikov. Vse kar je Beneška Slovenija dosegla na kulturnem, šolskem an političnem polju je v veliki meri rezultat tudi njega dela. Se najbolj pa se je veseliu odprtja dvojezičnega šolskega cen- tra v Spietru. Zaviedu se je pomiena šuolanja v slovenskem jeziku an prav zaradi tega se je od prvih povojnih let trudu za vpisovanje beneških otrok v slovenske Suole v Gorico. Zaviedu se je tudi vloge, ki jo na jezikovni ravni opravlja Novi Matajur, na straneh katerega so se učile slovenskega jezika generacije Benečanu. Pa je viedu, da je premalo za de se naš izik na zgubi. z veliko hvaležnostjo A/a veličastni manifestaciji na Travniku v Gorici je Dorič stal v prvi vrsti in zahteval pravice za svojo Benečijo Težkuo se je izogibati retorike, ko je govor o njem, o človieku, ki ga vsi Slovenci v Italiji poznajo kot prvovrstnega borca za narodnostne pravice slovenske manjšine, za socialni, ekonomski an kulturni napredek beneškega kumeta an dieluca, za preporod Beneške Slovenije. Zanj pa lahko zapišemo, da je bil steber, nosilni zid (an žrtev) slovenstva, da so ga kot pokončnega Slovenca vsi spoštovali, prijatelji an naspruotniki. An če donas v Benečiji smo “žihar” Slovenci, če ni-mar bolj doživljamo svojo slovensko identiteto brez travm, kot nekaj normalnega, ali pa kot vprašanje izbire pozameznika an če jemljemo naše delovanje kot politično an kulturno dielo ne več kot poslanstvo, se je trieba zahvalit tistim ried-kim velikim osebnostim Benečije, med katerimi Dorič prav gotovo ima zelo vidno miesto. Jole Namor Vabijo nas planinci iz Goriških Brd Na Koradi bo v nediejo praznik Med beneškimi in briškimi planinci se je ustvarilo toplo prijateljstvo, večkrat smo se srecali, večkrat smo skupaj hodili v hribe. Sedaj nas vabijo na srečanje na Koradi, v Goriških brdih, ki bo v nedeljo 25. avgusta. Praznik se bo zaCel v popoldanskih urah s sveto maso, ki bo ob 16. uri. Planinska družina Benečije sporoCa svojim elanom, da Ce se Želijo srečanja udeležiti, naj se dobijo v nedeljo 25. avgusta ob 14. uri na parkirišču blizu avtobusne postaje v Čedadu. Vsi vabljeni! Kronaka ---------- Tel konac tiedan bojo imiel senjam Pridita vsi v Kravar! V Carnemvarhu kot pri svojih doma Četrtek, 22. avgusta 1996 Tu blizu an part ljudi, ki so v nedeljo gledali Beneško gledališče, dolzdol an moment igre an buj nizko prof. Petricig Iti na senjam v Carnivarh je nimar lepuo, zame Se posebno zak se vzdigneš nad Nedisko dolino tuk je nar-buj uozka an na varhu občutiš, kuo je velika Benečija an kuo so vasi med sabo Sele lepuo povezane. Narmanj kar se ti lahko zgodi je, de srečaš parjatelje iz Cenebo-le an Robedišč an kar se med sabo poguarjajo s Car-novaSanji je težkuo reC odkod je adan, te drug an te treCi takuo podobno guore po sloviensko. An takuo je bluo tudi v nediejo, saj smo imiel parložnost spoznat inženirja OenCiCa iz RobediSč an posluSat od Marca Pe-trigh, kuo kupe z Dinam Del Medico, Silviam Fele-tig, Eliam an Francam Vo-grig so nardi 1 25 liet od tega Zvezo beneških emigrantu. Senjam pride reC praznik, ko se družine zberejo an se srečajo parjatelji. Tist v Čarnem varhu ima zadnje lieta kiek vic, saj mimo vsega dobrega za pit an za jest, ki donaSnji dan na ankoder manjka, ponudijo Se kiek za “duSo”. Takuo smo po- slušal mlade puobe an CeCe od Beneških korenin, ki so ku po navadi lepuo zapiel. An ni bluo brez pomiena, de so zaCel s piesmijo od msgr. Valentina Birtig, ki pravi: “V beneški dolini m’je zibka tekla, moja parva besieda slovenska je bla. Zato pred Bogom prisego tardim, da Beneške Slovenije nikdar ne zapustim”. Li-epa obljuba na ustih naše mladine, kajne? O ja, se je bluo an za po- smejat, saj je Beneško gledališče spet pokazalo lepo komedijo od Brune Dorbolò “Vsak minut je ’na palan-ka”, sa vesta, pravco od tistega geometra, ki je imeu rad samuo sude... an lepe ženske noge. Potlè je prof. Petricig gu-oriu od bukvi, ki so kumi paršle iz tipografije an jih je napisu lieta 1894 Francesco Musoni, zlo imeniten mož iz Saržente. V njih Musoni guori pru o Carnemvarhu, kak je biu 100 liet od tega. Potlè je biu ples s tistimi godci, ki po imenu -Tequila - porCeš parhajajo narmanj iz Španije, v resnici so pa iz Sauodnje. V adni besiedi vse je bluo domaCe, od slovienske besiede do godcu, an tud tiste koluo si-era, ki ga je kajšan uduobu an zastonj nesu pod paško damu. Skoda le, de se je za-goda zaparlo. Pa, duo se Se zmisli tako marzio an mokro polietje ku lietos! (j.n.) Ja ben nu. ParSu je cajt an za Senjan v Kravarju. Se niesnto se dogoviedli, de je polietje, ki na kolendarju vi-demo, de smo že v tiednu sejmà. Na stuojta se bat, smo se zmisinli an na anj an smo ga organizal. ZaCnemo v petak 23. vo-Sta. An lietos bomo imiel tudi tekmo, garo od “calcetto a due”. Kenè, ki na vesta, ka je? Pridita gledat! V saboto 24. visno, de bojo zadnje partite an finale. V nediejo 25. predpudnen bo sveta masa s precesijo. Po-pudan Gino an Daniela, ki znajo takuo lepuo meStrat, napravejo igre za te male, na bo pa manjkalo niC an za te velike! Okuole sedme an pu zvicer bojo igral tisti od Beneškega gledaliSCa s komedijo “Buogi možje”: tisti, ki so jo že videli an Cul pra-vejo, de je zlo smiešna. Med ’no rečjo an drugo se moreta ogledat razstavo, mostro “Te parvo sveto obhajilo puno liet od tega” al pa igrat na “pesco”. Lietos za Sigurno udobta lepe reci. LietoSnja “pesca” je namenjena za automacjon zvonu-ovu svetega Standreža. Se tuole van povien: godli bojo Keko tu petak an nediejo, Tequila pa v saboto. Na bo manjkala pastaSuta, grilja an vse kar kor blizu. An Ce bo daž, ne se bat, smo pokriti. Pridita v Kravar, se van na bo huduo zdielo! (1.) Na sejmu se bomo lahko smejal tudi z igraukami Beneškega gledališča jih Giovanin an Permea, mladi par novicu tle z naših dolin, sta parSla damu iz Benetk, kamar sta bla Sla na medeno luno (luna di miele). Parvo rieC, Se priet kot sta stopnila v njih novo hisco, sta spraznila kaseto od puo-šte, ki je bila vsa nabasana od telegramu an kartolin z uoSCili za njih žembo. Ta mies je biu tudi an aviz za iti po tisti avto, ki sta ga bla naročila že kar sta bla muroza. Giovanin se j’ hitro napravu an se pobrau pruot Čedadu. Perinca gor z okna je uekala za njim: - Zmisli se, Giovanin, kar sem ti parpo-rocila, na stuoj kupit radia tu avto, ker tisti prekleti tatje nam ga Sigurno ukradejo an pobijejo tudi glaže od vrat an okencu. - Na stuojse bat, Perinca, ga na kupim! - ji je odguoriu Giovanin. Kadar sonce je že zahajalo za brieg, Giovanin je zaSumeu pred hišo z novim ar-decim avtam an subit Perinca je veletiela ga gledat an se zaSigura-vat, de nima radia. Giovanin jo je bugu, ni kupu radia noter. Priet, ku je Sla spat, za bit buj Sigurna, de tatje na ubijejo glažu, je veriezala an kua-drast karton an z debelim lapežam je na velikim napisala: “Auto brez radia”. Drugi dan že zguo-da, ko se je zbudila, je letiela gledat novi ardeci avto, pa je uSa-fala samuo nje karton obarnjen na te drugi kraj, kjer je bluo napisano: “Na stuojta skarbiet, ga ložemo midruz!!!” rave Duoje uduobu na loterijio? Al sta bli kupil biljete od loterije, ki so jo bli organizal v Topoluovem za njih postajo? Ce sta jih kupil an niesta bli gor v vasi, kar so vete-gnil “srečne” številke, nu-merje, iz žakjaca an na vesta še, Ce sta udobil al ne, preberita tle. Ce miez telih številkah je kaka, ki jo imata tudi vi, pokličita hitro na telefonsko številko 731386 an bieSta uzdigavat vaš Senk. SreCne številke so: 2107, 3.734, 1002, 3858, 54, 3319, 569, 3091, 538, 3320, 3361, 3842, 3921, 2204, 2783, 66. I “maturi” oltre Avevamo pubblicato nei numeri scorsi del Novi Matajur il nome dei ragazzi delle Valli del Natisone che avevano conseguito il diploma di maturità con una buona valutazione. Alcuni lettori ci hanno segnalato che fra questi non apparivano Ruben Speco-gna di Ponteacco, che ha conseguito la “matura” presso l’Istituto Malignani di Udine con un buon 54/60, e Davide Rossi, sempre di Ponteacco che ha frequentato il liceo scientifico a Cividale e si è diplomato, anche lui, con 54/60. Complimenti! 8. setemberja na Liesah Konsej lieske fare par-pravja senjam za Marijo Bandimico, ki bo v nediejo 8. setemberja. Le tisti dan bojo praznovali 60. letnico, odkar so posvetili farno cierku an 35 liet odkar gaspuod Azeglio Romanin opravlja svojo božjo službo med njimi.Ob 11.30 bo sveta maSa pietà s preoesijo s podobo Matere božje. Ko masa pride h koncu, okuole pudan an pu, bo blizu telovadnice kosilo za vse tiste, ki bojo želiel. Lepuo bo Ce pridejo na senjam tudi tisti farani, ki žive kje drugod. Piero in Daniela vse narbuoj Lietos smo imiel niekan puno noviCu tle po Nedi-Skih dolinah. Med njim sta bla tudi “vigil” iz Spietra (takuo ga vsi poznajo), Piero Gariup - Žnidarju iz To-poluovega an Daniela Bal-lalite iz Ažle. Za njih žembo je biu pravi senjam v Topoluovem, vse kaže pa, de v mladi družini senjam gre le na-pri an mi jim želmo, de bo za nimar takuo. Kakuo sta se lepuo našti-mala tisti dan, ki sta se oženila (bluo je 22. junija) lahko videta na fotografiji tle par kraj. Lepa an nasmejana. 6 novi mata jur Četrtek, 22. avgusta 1996 Minimatajur I santini, allora, si stamparono, uno alla Tipografia Bianchi di Oderzo l’altro presso la Tipografia Doretti di Udine. Il destino - o la Provvidenza - aveva disposto che i due fratelli si ritrovassero presto sulle strade del paradiso. Il capitano Felice Venuti, moriva a Catania i giorni dello sbarco degli alleati (gli americani del generale Patton e l’ottava armata britannica di Montgomery) in Sicilia. Di lì cominciava la lunga marcia -quasi due anni - che li a-vrebbe portati a Roma, a Bologna, a Trieste. Sul santino accanto alla bella fotografia dell’ufficiale, sotto la croce, si stamparono le parole «Fu buon cittadino / educatore e padre e-semplare» e poi sotto «Cadde eroicamente a Catania / colpito da piombo nemico». E allora si stampò anche il secondo santino. Accanto alla fotografia di Giorgio - i lineamenti ben disegnati e lo suo sguardo severo - sotto la croce si stampò il necrologio «Dio-Patria - Famiglia / furono le virtù / per le quali visse / cattivandosi la stima / dei Superiori, dei dipendenti / di chi lo conobbe. / Morì precedendo di qualche mese / il fratello che adorava / col pensiero rivolto / alla mamma, alla sposa / alle tenere figliuolette / che lo piangono inconsolabili / e agli altri congiunti». E poi le due date estreme della vita: «Nato a S. Pietro al Natisone il 25 Novembre 1906 / Morto in Russia il 26 Febbraio 1943». Colpisce il motto «Dio, Patria, Famiglia»: era quello che lui di persona aveva scritto perché, nel caso che lui venisse a mancare, fosse idealmente trasmesso alle figlie. Anche per recare la notizia di Felice vennero a K-lenje tre persone. Di queste Olga ricorda don Di Giusto, direttore del collegio maschile di Spietar, un graduato dei carabinieri, non la terza. In questo caso toccò alla moglie del capitano caduto di essere allontanata da casa con una scusa perché si Le ragioni della distruzione del corpo alpino - Epilogo 5 Olga Klevdarjova Tre generali italiani prigionieri La più diffusa fotografia della ritirata in Russia del corpo alpino nel gennaio 1943 potesse prepararla con tutta la sensibilità necessaria alla notizia. E fu mandata poi Olga a chiamare la Ida dai parenti a Koreda con la raccomandazione di non dire niente. Così il santino di Giorgio fu stampato qualche mese dopo la data della sua morte. Olga lasciò fare, presa dai suoi accorati pensieri e dalla cura delle bambine. Cosa avessero raccontato di preciso, a Klenje, i tre tornati dalla Russia, Specogna, Gasparini e la terza persona sconosciuta, Olga non lo seppe mai. Le fu soltanto consegnata, qualche giorno dopo, una fotografia del marito. Una ritirata di diverse centinaia di chilometri, quasi tutti a piedi, nel cuore dell’inverno russo, in condizioni meteorologiche proibitive e temperature polari, eccezionali perfino a detta degli stessi abitanti del luogo, in un ambiente caratterizzato da estenuanti rilievi e avvallamenti lustri di ghiaccio della Sriednjerus-skaja VozvySennost’ (il Rialto Centrale Russo), solcato da ripidi burroni innevati dalle cui polle nascono centinaia e centinaia di fiu- mi che si allargano a raggiera nella grande Russia -mentre è in corso una grossa manovra offensiva avversaria ben preparata ed equipaggiata con mezzi corazzati, aerei di ricognizione e da combattimento, di artiglierie, armi automatiche e munizioni, insidiose cavallerie ben esercitate all’inseguimento del nemico, da guerriglieri partigiani armati e capeggiati come un esercito regolare - non poteva non rivelarsi disastrosa. Si ripeteva la drammatica spedizione dell’Armata d’Italia di Napoleone, aggravata dalla stagione invernale più avanzata. A questo proposito è opportuno annotare che ai disagi causati dalle avversità meteorologiche e delle basse temperature (che provocano effetti assoluta-mente inusitati sulla materia non solo organica e sugli organismi viventi, ma anche sulla materia inorganica) furono sottoposti parimenti i soldati dell’armata sovietica, e così dalle difficoltà logistiche durante la corsa in avanti tesa a conseguire il massimo risultato dell’offensiva. Hitler aveva scartato le pressanti richieste di ripie- gamento del corpo alpino e del XXIV corpo corazzato. E non solo in virtù di un suo principio astratto ma allo scopo di impedire che la prima armata corazzata rimanesse tagliata fuori dalla ritirata dal Caucaso, imposta dall’offensiva sovietica. 'Una manovra eseguita in tempo utile avrebbe salvato il corpo alpino, ma condannato l’armata di von Kleist. A conti fatti Hitler sceglieva ovviamente di tener conto delle ragioni della guerra al prezzo della distruzione del corpo alpino. Il piano della ritirata dei generali italiani non era studiato male. Una massa di circa 56.000 uomini, senza contare i tedeschi e gli ungheresi, non sarebbe stata facilmente fermata, sia pure da grosse colonne corazzate. Tutto andò storto a causa di quel dannato ritardo e dall’impossibilità di eseguire un movimento ordinato, dovuto all’imperversare del gelo e del maltempo, dalla preponderanza avversaria ed alla situazione caotica creata dalla psicosi dell’ac-cerchiamento. E la marcia di ripiegamento assunse un aspetto tragico perché le di- visioni alpine tedesche e ungheresi, marciando separatamente, furono oggetto di attacchi distruttivi ai fianchi ed alle retroguardie. Le colonne riuscirono, quando riuscirono, a sfondare le barriere dei russi -ben informati dei movimenti degli italiani dagli aerei ricognitori - a prezzo di perdite tremende. Solo la Tri-dentina, per quanto spaventosamente decimata, riuscì a mantenere un certo assetto organico delle sue unità, che aprirono la strada alla gigantesca fiumana degli sbandati convergendo su Nikitovka. Perdute le comunicazioni con il comando del corpo le colonne formate dai resti delle divisioni Julia, Cuneense e Vicenza puntarono su Valujki, dove caddero in mano ai sovietici. I tre generali catturati Ricagno, Battisti e Pascolini, furono condotti in aereo oltre il Don dal generale Vasiliev-skij per essere interrogati. Gli alpini fatti prigionieri in massa con gli ufficiali, o a gruppi, o catturati nelle izbe dove si riparavano dal freddo o giacevano feriti, furono costretti a riprendere la marcia nella steppa, ma a ritroso, per essere avviati alle località di raccolta. Una nuova Via Crucis di centinaia di chilometri che li portava oltre il Don, quel fiume che contavano di traversare, ma da vincitori, appena fosse cominciata la primavera. Allora, invece, le madri di Russia, al disgelo, vedranno affiorare dalla neve i corpi dei giovani d’Italia e assolveranno all’opera pietosa di seppellire quei morti che si erano immolati per una causa insensata. s|c S|c 5|c Fin da quando stava sul Don, Drejca Lukežov si era fatto una propria Metafisica, il cui pregio era forse quello di non essere copiata da alcun sistema filosofico storico, se non incidentalmente dalla poca dottrina appresa dal curato di Vrh. Nè è stata oggetto di alcuna discussione teorica, se non dalle sarcastiche osservazioni di un 2ef CeplieSkin e il sostanziale assenso del Simanov, il povero Tinac che rimarrà poi sotto la neve di Soloviev. Esponiamo, per ovvie ragioni in estrema sintesi, le riflessioni filosofiche del Lukežov. Primo: la Cosmogonia. La Genesi biblica, in questo quadro, è accettabilissima, ma esige un importante corollario: la Causa e il Fine della Creazione o, in soldoni, il perché dell’atto creativo. Qui la Scrittura dice poco. Dice solo questo: «In principio Dio creò il cielo e la terra. Or la terra e-ra informe e vuota, e le tenebre coprivan la faccia dell’abisso, e lo Spirito di Dio si librava sopra le acque», e quindi racconta i sei giorni del perfezionamento della sua opera. Che si conclude con la Creazione dell’uomo. E il perché? La Scrittura dice soltanto questo: «Dio prese l’uomo e lo pose nel paradiso delle delizie affinché lo coltivasse e lo custodisse». E infine dalla costo-la di Adamo trasse la donna. Dopo di ciò Andrej Lukežov poneva il Gioco come concetto finale della sua Metafisica. (segue) M.P. Dva tedna na Poletni šoli slovenskega jezika v Cerknem Vrnili so se obogateni Prvič se je iniciative udeležila tudi skupina sedmih beneških otrok Sedem beneških otrok -Majda Clodig, Giulia Co-ceancig, Daria Costantini, Giulia Crisetig, Erika Flo-reancig, Eva Golles in Martin Namor - so bili od 31. julija do 14. avgusta na Poletni Soli slovenskega jezika v Cerknem. Pobudnik iniciative je Ministrstvo republike Slovenije za Šolstvo in sport v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Letos so se je prvič udeležili tudi naSi beneški o-troci. Otroci so bili iz Avstrije (Dunaj in Koroška), Nemčije (Bavarska), Madžarske (Porabje in Budimpešta), I- talije (Beneška Slovenija), Velike Britanije in Bosne. Vsega skupaj 32 otrok, ki so bogatili svoje znanje slovenskega jezika, istočasno pa doživljali slovensko naravno in kulturno okolje. Dosti Casa so preživeli tudi v naravi. Za vse je bila Poletna Sola lepo doživetje in vrnili so se obogateni pa ne samo v jezikovnem pogledu. Razdeljeni v tri skupine, glede na starost in predznanje slovenskega jezika, so se v dopoldanskih urah izpopolnjevali v znanju slovenskega jezika, popoldne pa so imeli celo vrsto dejavnosti. Lahko pa so izražali tudi svojo kreativnost, saj sta v okviru poletne Sole delovali lutkovna in literarna delavnica - v zadnji so sodelovale vse beneške “cicice” - in se skupina tabornikov, pri katerih je bil Martin. Vodil jo je Jože Podobnik, vodja taborniške skupine iz Idrije. Veliko Casa so preživeli v naravi in se uCili vse kar je potrebno za preživetje v naravi, od postavitve šotora, do zaSCite pred dežjem in priprave hrane. Kot reCeno so se beneške deklice vključile v literarno delavnico, ki jo je vodil profesor Marjan Tomšič in kakor lahko vi- dimo v zanimivem glasilu Poletne Sole “Škorci” so bile res ustvarjalne, saj so marsikaj lepega napisale. Fotografija v spomin na Poletno šolo slovenskega jezika v Cerknem. S profesorjem Marjanom Tomšičem del beneških udeležencev zanimive iniciative, ki je namenjena slovenskim otrokom, ki živijo zunaj meja Slovenije Sport novi matajur Četrtek, 22. avgusta 1996 7 Bukovec na vrhu Olimpa Po petih bronastih kolajnah, ki so jih slovenski atleti doslej zbrali na olimpijskih igrah, je Atlanta za Slovenijo pomenila prehod “iz bronaste v srebrno dobo”, kot je po dveh doseženih drugih mestih izjavil predsednik slovenskega olimpijskega odbora Janez Kocjančič. Ob Andražu Vehovarju je srebrno kolajno v Atlanti dosegla Se Brigita Bukovec, ki je kot druga dospela na cilj teka na 100 metrov z ovirami. Za zmagovalko je zaostala le stotinko sekunde, kar pomeni le nekaj centimetrov razlike. Da pa je Brigita Bukovec trenutno med najboljšimi tekačicami čez ovire na svetu, je dokazala tudi na nekaterih mitingih, ki so se zvrstili po olimpijskih igrah. Na najpomembnejšem, tistem, ki Po drugem mestu na olimpijadi je Bukovčeva zmagala na mitingu v Zurichu so ga organizirali v Zurichu, je slovenska predstavnica zmagala in za njo pustila vso svetovno elito. Avgust za Slovenijo pomeni tudi začetek novega nogometnega prvenstva. Državni prvaki novogoriškega Hita so s slabo nogo začeli novo preizkušnjo in izgubili prvi dve srečanji, v tretjem pa so premagali ljubljansko Olimpijo, (r.p.) Diramati i Gironi del calcio dilettanti della FIGC La Savognese rimane in terza La FIGC di Trieste ha reso noto la composizione dei Gironi del calcio dilettanti. La Valnatisone è stata inserita nel Girone B di 1. categoria che vedrà quali avversarie: Cividalese, Tor-reanese, Union 91, Medeuz-za, Corno, Riviera, Tarcen-tina, Tavagnacco, Pagnac-co, Reanese, Forgaria, Zau-le Rabuiese, Opicina, Vesna e Costalunga. La Savognese purtroppo dovrà accontentarsi anche per la prossima stagione di partecipare al campionato di 3. categoria. Infatti non ci sono state possibilità di ripescaggio alla categoria superiore. Buone notizie vengono da Udine dove Enrico Cornelio è stato riconfermato anche per la stagione imminente nella squadra Prima- vera dell’Udinese calcio dove giocherà anche l’altro valligiano Stefano Tomase-tig. Tutto ancora fermo nella campagna trasferimenti con numerose trattative in corso. L’unica andata in porto è quella effettuata dalla Valnatisone che ha ceduto Moreno Sicco alla Cor-monese e dalla stessa ha prelevato il centrocampista Francesco Sidà. La preparazione degli azzurri è iniziata ieri, mercoledi 21, e si concluderà con l’avvio della Coppa Regione, mentre l’inizio del campionato è previsto per domenica 15 settembre. Per quanto riguarda la Savognese è ancora da decidere la guida tecnica. Una notizia di un certo rilievo è l’addio di Zarko Rot alla compagine gialloblu. Passando alle squadre slovene del goriziano, la Juventina di Sant’Andrea giocherà nel campionato di Eccellenza che si è guadagnata con la promozione della scorsa stagione. Affronterà Sacilese, Centro Mobile, Tamai, Fanna Ca-vasso, Manzanese, Pozzuo-lo, Sangiorgina, Pro Faga-gna, Aquileia, Sevegliano, Rivignano, Gradese, Itala San Marco, Ronchi e San Sergio. Nel campionato di Promozione sarà di scena il So-vodnje che giocherà con Staranzano, Mossa, San Canzian, Capriva, Lucinico, Primorje, Zarja, San Luigi, Ponziana, Aiello, Manzano, Cussignacco, Flumignano, Maranese e Triviginano. Prossimamente verranno compilati i calendari dei campionati. Tiglio-Tarcetta per 35 Resiste ancora il record stabilito da Michele Oballa - Vince Pietro Consoli Si è disputata mercoledì 14 agosto la tradizionale cronoscalata ciclistica Ponte del Tiglio - Tarcetta organizzata da un gruppo di amici di San Pietro e Tarcetta. La gara è stata favorita dal bel tempo ed ha visto al via 35 partecipanti divisi in Simone Blasutig (a sinistra) riceve la coppa da Pietro Corredig tre categorie. Vincitore assoluto è risultato Pietro Consoli con il tempo di 1 ’38”25. Al secondo posto Simone Blasutig con 1 ’44” 16 seguito da Claudio Oballa distanziato di 5”. Si sono classificati nell’ordine Matteo Specogna, Marco Mucig, Ivano De Faccio, Stefano Podrecca, Giuseppe Zanini, Davide Venturini, Claudio Puller, Mario lussa, Federico Clavora, Mario Miscoria, Simone Venturini, Gianni Trinco, Edi Cu-dicio, Andrea Birtig, Davide Duriavig, Mariano Zuf-ferli, Antonello Venturini, Nicola Meneghin, Stefania Miscoria, Lorenzo lussa, Pietro Corredig, Gianni Cli-gnon, Giovanni Specogna, Natale Spagnut, Luciano Pellegrino, Igor Venturini, Giorgio Michieli, Luca Zufferli, Roberto Domeniš, Giovanni Caffi, Romano Specogna e Federico Anzo-lini. Nella classifica degli “Under 16”, al primo posto si è piazzatoDavide Venturini, seguito da Federico Clavora, Simone Venturini e Davide Duriavig. Un buon sesto posto per la giovane Stefania Miscoria, classificatasi prima nella categoria femminile. Ha resistito ancora il record stabilito nelle scorse e-dizioni da Michele Oballa che aveva percorso il tragitto in 1 ’32”. Note curiose sui partecipanti riguardano la presenza di due medici in corsa, Podrecca di Vernasso, che è ormai un habitué della manifestazione e Cudicio. Nella lotta tra gli organizzatori exploit di Pietro Corredig che ha battutol’amico rivale Gianni Clignon. Nella sfida tra gli emigranti rientrati per le ferie l’ha spuntata Giorgio Michieli che ha superato Giovanni Caffi. Caffi ha partecipato per la prima volta alla gara e ha perso la coppa riservata al più anziano all’ultimo istante, “soffiatagli” all’ultimo momento da Romano Specogna. La coppa dell’ultimo arrivato è andata a Federico Anzolini: gli 800 metri della scalata li ha percorsi in 5’ 14”17. Laura Bellida cerca il tìtolo E Labaro Federale a Cividale L’incontro più importante per le sezioni di Tiro a Segno è quello per la conquista del Labaro Federale riservato alle sezioni della provincie di Udine e Pordenone. L’incontro è stato disertato da Tol-mezzo e Pordenone e forse anche questo ha facilitato la vittoria di Cividale (nella foto) che si è assicurata il mantenimento del Labaro Federale nella propria sede per l’anno 1996-97 e il diritto di organizzare nel proprio poligono di tiro la prossima gara. Per giocare a tennis a Purgessimo La Polisportiva di Purgessimo rende noto agli appassionati del tennis che sta rinnovando il fondo del campo di gioco situato nel complesso poli-sportivo della frazione cividalese. Chi desidera usufruire dell’impianto potrà farlo dalla prossima settimana rivolgendosi al bar Cozzi (telefono 730345). Laura Bellida gareggerà a Bassano Sabato 24 e domenica 25 agosto si disputeranno a Bassano del Grappa i campionati europei di mountain-bike, cross - country e discesa. Gli sportivi ricordano DoriC L’improvvisa e dolorosa scomparsa di Isidoro Predan - DoriC ha lasciato un vuoto anche negli ambienti sportivi delle Valli del Na-tisone e tra i lettori della nostra pagina. A Vladimiro e Marco, in passato validi giocatori di calcio nelle squadre val-ligiane, ed alla moglie A-dele vadano le più sentite condoglianze da parte della redazione sportiva e da tutti gli amanti dello sport della Benecia. SI H Sì? 4/:.- . f- TU* ■ ’ . Nella prima specialità sarà in gara Maria Paola Turcutto che ha il dente avvelenato per la sua mancata partecipazione alle Olimpiadi di Atlanta. L’atleta cividalese gareggerà con le migliori specialiste cercando di ottenere un successo in risposta alla sua bruciante esclusione olimpica. Maria Paola è decisa ad abbandonare l’attività agonistica nella prossima stagione. Diverso il discorso per Laura Bellida di Ponteacco che, dopo le sfortunate prove nelle gare di coppa del mondo in Francia ed Austria, è attesa da una prova convincente che la ripaghi dalle precedenti delusioni. Il 24 agosto l’atleta della Nord Fruct Valchiarò avrà a disposizione un percorso molto tecnico, adatto alle sue caratteristiche. L’ultimo appuntamento della stagione per Laura è previsto nella gara di campionato regionale aTorreano. Četrtek, 22. avgusta 1996 GRMEK Platac- Tolmin Novici v vasi Claudio Chiabai - Ma-teužac iz Platea nam je par-peju neviesto iz Tolmina. Liepa CeCa se klice Stefanja. Oženila sta se v Tolmine v saboto 20. luja an za tisto parložnost se je okuole njih zbralo zaries puno zlahte an parjatelju. Mladi par bo Ziveu tle par nas, v Platcu. Njim žel-mo vse narbujSe v njih skupnem življenju. Veliki Garmak - Kala Nova družina Noviče so imiel tudi v Kuosovi družin v Velikem Garmikù. Oženu se je Claudio Vogrig, pred utar ga je pejala ’na Čeča iz Kal, Annamaria Battistig. Oženila sta se miesca luja v cierkvi ArbeCu. Claudiu an Annimariji, ki bota Ziviela v Petarnielu, Zelmo veselo an srečno skupno življenje. Topoluove Iz Pariza an Milana za se oženit “doma” Bruno Loszach se je radiu an živi v Parizu, njega tata pa je iz Topoluovega, je Basilio Martinkin. Paola Favarato pa je Ziviela tam v Milane, tudi nje mama je iz Topoluovega, je Silvia Dre-jonova. Bruno an Paola sta se spoznala v rojstni vasi tata an mame, kamar sta hodila Ze od otroških liet na počitnice. Videla sta se vsako polietje an takuo so sle stvari napri, de sta se tudi zaljubila. Paola je nimar pravla: “Kar bo ura se oZenit, pridem tle v Topoluove an tle porCem muoj ‘ja’”. An takuo je slo. Bruno an Paola sta se oženila tle v saboto 17. vo-Sta. Vasnjani an parjatelji so bli pru veseli tega an za jih zahvalit so jim nardil liep, velik purton, kjer so jim napisal voSCila v treh jezikih: po taljansko, po francuosko an po sloviensko. Bruno an Paola bota Ziviela v Parizu, so pa že obljubil, de bojo pogostu hodil v Topoluove an tle jih vsi vasnjani Čakajo an jim uoSCijo puno sreCe an ljubezni v njih življenju. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% SVET LENART Skrutove Dobro jutro Jacopo Giuliana Carrer iz Hra-stovijega an Roby Caucig iz Gorenjega Tarbja od kar sta se poročila Zivta v Škratovem. Zadnje dni luja jim je parsu dielat veselo družbo njih parvi otrok, an puobic za katerega so vebral ime Jacopo. Rojstvo puobcja je pame-su puno veseja njim, no-nam, “tetam”, pa tudi bi-žnonu Guerrinu an biznoni Paolini. Jacopu Zelmo veselo an srečno Življenje. Kozca Žalost v Mihielovi družin V videmskem Spitale nas je za venCno zapustu Emilio Tomasetig - Mihielu tle z nase vasi, klasa 1920. Z njega smartjo je v veliki Žalost pustu Zeno Luigino Valencjovo iz Bare (Sauo-dnja), sina Paola an hči Lucijo, neviesto, zeta, navuo-de, sestro an vso drugo zla-hto. 13. setemberja lanskega lieta je kupe z njega drago Luigino praznovau zlato poroko an za tisto parložnost sta bla zbrala okuole sebè vso njih družino. Pogreb rancega Milja je biu v nediejo 4. vosta zjutra v Kozci. Puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. Navuodu Mauru an vsi družini naj gredo kondo-ljance tudi od Zveze slovi-enskih kulturnih društev iz Čedada. Jagnjed Smart mlade žene Po hudi an dugi boliezni nas je za venCno zapustila Rina Vogrig poročena Po-drecca - Petarnielova po domače. Vsi so jo poznal kot Renata. Bla je premlada za umriet, imiela je samuo 51 liet. Umarla je v Spitale v Gorici. V veliki Žalost je pustila moZa Berta, ki je tudi kamunski konsilier v Po- dutani, sina Nicola, sestro, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Renate je biu v saboto 3. vosta zjutra v Po-dutani. Puno judi se je sti-sinlo okuole žalostne družine. Dolenja Miersa Smart v vasi Norina Drescig, uduova Podrecca nie vic med nam. Za venCno nas je zapustila ko je imiela 64 liet. V žalost je pustila sina Ivana, kunjade an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Po-dutani v petak 2. vosta. Ošnije Pogreb Ucaku je zaries lepo starost Giuseppe Terlicher, 90 liet. Umaru je v Cedajskem Spitale an v žalost je pustu Zeno, sinuove, neviesto, navuode, brata, kunjado an v-so drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak 12. vosta zjutra v Podutani. SPETER A dan bratrac za Marto Marta je pru vesela, mama Sandra Manzini iz Spietra an tata Silvano Dorgna-ch iz Utane sta ji šenkala adnega bratraca. Juri, takuo se klice puobic, se je radiu v nediejo 1 1. vosta an je parnesu puno veseja vsi družini, Zlahti an parja-teljam. Puobcju, ki se je kumi radiu, pa tudi Marti, ki je Ze velika an hode v dvojezični vartac Zelmo, de bi rasla sreCna, zdrava an vesela. H Čestitkam se parlože tudi Društvo beneških likovnh umetnikov iz Spietra. Sarženta Žalostna iz naše vasi V Spietarskem rikoverju je za venCno zaparla nje oCi Maria Spagnut, uduova Borghese iz Saržente. Učakala je 84 liet. Žalostno novico so sporočil hci, zet, navuoda Rosita, sestra, kunjade, navuodi an vsa druga Zlahta. Podkopali so jo v Spietre v saboto 10. vosta popudan. SREDNJE Gorenj Tarbi Zbuogam Livia Bla je tan doma, kar jo je parjelo slavo. Hitro so jo pejal v Spitau v Vidam. Pa-rielo je, de puode na buojS, pa kajSan dan potlè, v torak 30. luja Livia Dugaro, u-duova Stulin, je umarla. I-miela je 68 liet. Livia se je rodila v Bri-cjovi družini v Gorenjim Tarbju, oženila je bla Sandra Mateužovega, le iz tele vasi an tle sta Ziviela. Potlè on je umaru an Livii sta ji ostala dva sinuova, Luciano an Roberto . Z nje smartjo je v veliki Žalost pustila nje, neviesto, Tiziano an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v Cetartak 1. vošta. Premarjag-Podsriednje Zapustu nas je Genjac Varhuščaku V petak 2. vošta je v Ce-dajskem Spitale umaru Eugenio Crisetig. Imeu je 80 liet. Genjac, takuo so ga klicali v družini an po domaCe, se je radiu v VarhušCakovi družini v Podsriednjem. Puno liet od tega je šu živet v Premarjag, kjer je ušafu die-lo. Puno je prejoku, kar mu je umarla hci Mirella: imiela je samuo 16 liet. Z njega smartjo je Genjac v žalost pustu Zeno Miljo Lombajovo iz Cer-neC, sinuova Marina an Massima, nevieste Anno an Danielo, navuode, pranavu-oda, sestre Lino an Erminio, bratra Lucjana an vso Zlahto. Njega pogreb je biu v Premarjage v pandiejak 5. vošta. Puno judi mu je par-šlo dajat zadnji pozdrav. Cernečje - Mojmag Umarla je Cristina Lejonova V Cedajskem Spitale je umarla Cristina Rucchin, uduova Petrussa. Imiela je 82 liet. V Žalost je pustila hci Irene, zeta Bepcja, sestro Neto an navuoda Valterja. Cristina se je rodila v Le-jonovi družini tle par Cer-neC. Puno liet je Ziviela v Belgiji z možam Zanetam, ki je biu iz Podlaka. Kar sta se varnila iz Belgije sta par-šla živet parvo gor h Ceme-Cjam, potlè pa v Preserje. Kar je Zanet umaru je šla živet kupe s hčerjo Irene an z zetom v Mojmag. Venčni mier pa bo počivala go par svetim Pavle par CerneC, kjer je biu nje pogreb v srie-do 14. vošta. SOVODNJE Starmica Žalostna novica V saboto 17. vošta smo imiel tle v naši vasi pogreb. Za venCno nas je zapustu naš vasnjan Agostino Franz. Imeu je 74 liet an je umaru v Cedajskem Spitale. Žalostno novico so sporočile sestra Pia, navuoda Graziella, kunjada, drugi navuodi an vsa zlahta. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Man-zan in okolico na številko 750771. Kada vozi litorina iz Čedada v Videm: ob 6.10‘,7.00,7.26*, 7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27*, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57*, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 *čeztiedan Ambulatorio di igiene | Nujne telefonske številke Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL Čedad 700961 ACI Čedad 731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. VOSTA DO 1. SETEMBERJA Podboniesac tei 726150 - Mojmag tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 24. DO 30. VOSTA Cedad(Minisini)teL 7311675 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta mia napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA : martedì-tore1(20.08.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,00 11,60 Ameriški dolar USD 1496,00 1535,00 NemSka marka DEM 1008,00 1034,00 Francoski frank FRF 294,00 302,00 Holandski florint NLG 895,00 922,00 Belgijski frank BEF 48,50 50,40 Funt Sterling GBP 2306,00 2376,00 Kanadski dolar CAD 1087,00 1120,00 Japonski jen JPY 13,80 14,30 Švicarski frank CHF 1236,00 1274,00 Avstrijski Šiling ATS 142,60 146,90 Španska peseta ESP 11,80 12,40 Avstralski dolar AUD 1174,00 1209,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 265,00 290,00 Mi bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 6,37% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,40% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,20% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073