Po*lnina plačana v gotovini LETO 1ЛХ1 V Ljubljani, v torek, dne 1. decembra 1931. ,tev. 274 Cena t Din Naročnina mesečno ШШШШШ Ok ван^впнн^. A Cele. račun: Ljub- 25 Din, za ТНИг ^^ИР^^ђ ^ ^^^^^^^ ^^ ^^ 'Jana m 40 Din - ne- ШШ*. . ^^k ЈШ® ШШ Ш ^ 10.549 za inserate; deljska iziktia ce- iM^ ШШ ШШ ШRl Ш $ ПИЖимши^ fl^^^ g ■bA V Sara jevo št*. Г5М, lolctno 46 Din. za Ш ДНГ # ШшМ^* 4f ЧШ^Е ^ШШ^9 ZaRreb štv- W0U' inozemstvo 120 Din ^ШШ J9jW HMf |ЈМ ЈШјЕ ЈЈШ№ Ш УШШШ Praga-Dnnaj 24.797 Uredništvo je v /Д^ ^Ш*.......ttff iT? ^V *1&Р U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/UI ^тВШВ^ ^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 S'-notS.l^in1^ z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^ffldM'i^SS Praznih zedinjenja 1931 Praznik zedinjenja je vsako lelo svetla toika v poteku nekdanjih dogodkov, lei niso brez velikih skrbi in teiav. Pomeni nekaj samo po sebi umevnega, da je le v lastni svobodni državi zajamčen razvoj vseh narodnih sil do viška in da le svoboden narod mori' srečno premagati krize, ki od časa do času pretresajo človeštvo in vsak narodni ograni-zem. Le v vztrajni borbi s časovnimi neprili-kami sc narod utrjuje in se dovršuje driara v solidno stavbo. Današnji dan bomo dali na posebno svečan način zunanjega izraza temu, kar je v naši narodni duši od nekdaj Uvelo, svojčas kot stremljenje, danes kot radost nad uresničenjem našega najglobljega hotenja: da imamo državo, ki jc naša, sad našega stoletnega kulturnega dela in borbe za ustavne svoboščine, za pravico, da smo svobodni državljani. Praznik zedinjenja jc tudi praznile osvoboje-nja. Svobodni jarma tujega gospodslva smo poklicani, da živimo v lastni državi, kakor se svobodnim državljanom spodobi: v medsebojni slogi, ki se doseže samo, ve vsak spoštuje pravics drugega, če se vsi zavedajo svoje moralne odgovornosti za blagor celote, z eno besedo, če vsak z državo čuti, z njo misli in zanjo dela iz globoke in pristne zavesti svojega dostojanstva kot svoboden človek. Ta zavest, ki je edina in najmogočnejša tvorna sila državnega občestva, nas danes vse druži, da radostno obhajamo spomin na oni veliki dan, ko smo se osvobojeni zedintli, da vse svoje sile posvetimo svoji lastni državi. Kakor jc lastna država Srbom in Hrvatom višek njihovega nacijonalnega stremljenja, najtrdnejše jamstvo za čim bogatejši razvoj narodnega jezika in kulture in nepremagljiva varhinja neodjemljivih naravnih pravic vsakega posameznika in vsega narodnega občestva, lako tudi nam Slovencem. Izpolnjujoč to svojo funkcijo, je država tudi najtrdnejša in nezlomljiva vez med nami vsemi od Drave do Vardarja. Praga, 30. novembra. Kakor znano, je bila uradno zanikana vest, da dela bivši madjarski minister dr. Hantoe za carinsko zvezo med Avstrijo in Madjarsko, kateri naj bi se pridružila tudi Češkoslovaška, eporazumno s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. BeneScm, Ta demanti brez-dvomno drži. Jasno je, da ne more vlada sama storiti koraka za izvršitev tako drznih načrtov, s tem pa še ni rečeno, da se niso vršili še nikaki razgovori v tem pogledu med osebnostmi, ki uživajo zaupanje vladnih krogov, V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je akcija za gospodarsko zbližanje med podonavskimi državami izSla iz Pariza. Francija baje predvideva za izvršitev tvojega načrta precej dolgo dobo in ee nikakor noče prenagliti, da ne bi carinske zveze med podonavskimi državami zadela ista usoda kakor carinsko zvezo med Nemčijo in Avstrijo. Dunajski in madjarski legitimistični krogi se celo ponašajo, da ima Francija pripravljena dva načrta, to je gospodarsko zbližanje, oziroma carinsko zvezo med nasledstvenimi državami, na drugi etra-ni pa legitimizem. Kakor znano, se Češkoslovaška načelno protivi habsburški restavraciji. Prav zato so Francozi dali Češkoslovaški eno leto odloga, da labko sama Izvede akcijo za gospodarsko zbližanje med podonavrskimi državami. Ta akcija bi «c morala spraviti v zvezo z novo akcijo Zveze narodov za saniranje Madjareke in Avstrije. Čc bi Češkoslovaška ne uspela, potem bi prišel v po-šlev drugi francoski načrt, ki ee krije z zahtevami legitimistov. Pobudo za te v bistvu francoske akcijc jc dala skrb francoskih kapitalistov, da zagotovijo svojemu kapitalu v Podonavju varnost. Kakor znano, sc Francija protivi vsakršnemu načrtu za moratorij, o katerem jc bilo v zadnjem času v srednji Evropi mnogo govora, pač pa je za to postavila geslo, naj si podonavske države same pomagajo s tem, da pričnejo s tesnejšim medsebojnim gospodarskim sodelovanjem. Glede na kritičen položaj, v katerega sta zašla Burcschov in Karolyijev kabinet radi fiospo- Slovesna so iuvstva, lei nas danes vse brez izjeme navdajajo. Čuvslva ponosa pa tudi resnobe in velike odgovornosti nas vseh, naj imamo kakršnokoli funkcijo v lej državi, za njeno rast, moč in srečno bodočnost. Zakaj današnji časi. to vsi vemo in čutimo, niso London, 30. nov. tg. Francoski finančni minister Flandin zapušča danes London. Prihodnjo dni pa so pričakuje v oficielni misiji obisk njegovega tovariša Rollina. O bivanju ministra Flandina objavljajo listi zanimivo:, poročilo, da se jo z uspehom udeležil lova na fazane, na katerega sta ga povabila lord in ladv Веггу,. Pri tem pa se čuje, da jo bila ponoči od sobote na nedeljo v nekem londonskem hotelu na zapadu tajna večerja, katero je naročil angleški znnanji minister sir John Simon pod napačnim imenom in katere so se udeležili finančni minister Flandin, angleški finančni minister »vlile Chantherlein in trgovinski minister Rtincintan. Hazgovarjalo so se o treh problemih: t) carinah, reparacijah in n stabilizaciji funta. Kar so tiče carinskega vprašanja, so opaža, da imajo Nemčija, Holandska in Belgija ouake predloge. Še prej je nemški poslanik izrazil, da je njegova vlada pripravljena, poslati v London carinske strokovnjake, ra 'udi holandski in bolgij- laliki. Premagali bomo vse težave in lahko razmahnili vse svoje sile v poštenem delu in trudu, da bo naša država zdrava, močna in cvetoča, če jo bomo gradili, branili in krepili kot svobodni možje, kot narod visoke izobrazbe in najgloblje moralne kulture. ski poslanik sta izjavila, da sta pooblaščena k primernim korakom. Čujo so, da so jo Flandin spričo francoske željo po stabilizaciji funta izjavil, da jo francoska vlada pripravljena pomagati s krediti in posojili, da pa jc za to zahtevala koncesije v carinskih vprašanjih. Kar se tiče reparacijskega problema, so razpravljali o vprašanju prioritete reparacij, ali komercialnih dolgov. Razgovori so bodo nadaljevali. Zamvtrava taksnih znamk Belgrad, 30. novembra. A A. Na podlagi čl. 37 zakona o taksah je izdal finančni minister sklep, dn sc 15, decembra !. 1, vzamejo iz promeia te-le taksne znamke: po 0.10, 0.20, 0.50, 1, 2, 3, 5, 10 in 50 Din, ki so prišle v veljavo 1. februarja 1927, in za 100 Din, ki so prišle v veljavo 1. oktobra 1929v ?amenjnv:inje teh taksnih znamk, v kolikor Franjo Neubauem Vrnimo se! Krog matere zgrinjamo se in dneva spominjamo se, ko vsi smo sklenili, da bomo ljubili le njo srčnd in zvestć! Prekrasni so bili trenutki in čisti topli občutki, ko dom se gradil nam je no* iz trdnih stebrov in zidćv. Kako smo vsi stali kot. eden junak! Za vse je bil vsalc. Vsi e n o tačas smo poznali: ljubezen in slogo in mir, ki nove naj sreče bo vir--- Oj, bratje, ljubezen naj zopet nas strne in čase navdušenja svetega vrne! Naj skupno nam mali bo zopet uzor, ki vse, kar je ločeno, druži! In zopet naj bratov navdušenih zbor le misli zedinjenja služi! Tako bo ta dan lepo praznovan. Ko prapor s palače in koče Irobojni vihral bo skoz zrak, ljubezni naj znamenje vroče, in naše zvestobe bo znak! Rehviem za f nadškofom Sedejem Povodom smrti goriškegn knezonnd-škofn metropolita dr. Frančiška Borgija Sedej a je odredil Skof. ordinariat ljubljanski, da se bo vršil v sredo, dne 2. decembra, ob 10 dopoldne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani slovesen rekviem zn pokojnega metropolita. Istega dne opoldne bo zvonilo po vseh ljubljanskih eerkvah četrt ure z vsemi zvonovi. K slovesnemu mrtvaškemu opravilu v stolnici sc vabijo ljubljanski meščani, da se ga udeleže v obilnem številu. Pogreb rajnega nadškofa bo v četrtek, ob 9 dopoldne v Gorici. Za krščanski zakon na Poljskem Varšava. 30. nov. tg. Cerkveni krogi so zelo rnzočarani po novem načrlu vlade o reformi zakonskega prava, ki predvideva civilni zakon in ločitev katoliških porok, ftkofje so odredili posebne božje službe, v katerih bodo molili zn preprečenjo te reforme. Nn velikih shodih katoliškega prebivalstva se bodo predlagalo resolucije proti takemu boljševiziranju zakonskega prava. Katoliška akcija jo predložila oblastim posebno vlogo z več. kol 100.000 podpisi. Desničarski listi napadajo vlado, da je sovražna cerkvi in krščanskemu mišljenju. Tudi velik del listov, ki so na strani Pilsudskega se upira taki reformi zakonskega prava, tako, da bi se morala vlada opirati na levičarske stranke, če bi hotcln tak zakon uveljaviti. jih še imajo pooblaščeni prodajalci, privatniki in državne ustanove, se bo vrfHa 90 dni, to je od 15. decembra 1931 do 15. marca 1932, Pariz z oranje izza kulis foancoshe diplomacije darske krize, so vladni krogi mnenja, da bi morali avstrijska in madjarska vlada sami staviti Be. nešu konkreten načrt za sanacijo svojih financ. Čeprav tudi Češkoslovaška preživlja precej težko krizo, sc ji vendar nikakor ne mudi tako kakor Avstriji in Madjarski in bo lahko mirno proučila načrt za sanacijo. Praga bi predvaem stopila v ta namen v stik s Francijo, odkoder naj bi bila prišla po njenem posredovanju finančna pomoč. Gospodarsko zbližanje med podonavskimi državami, to je predvsem med Madjarsko, Avstrijo in Češkoslovaško, naj b; se izvršilo z uvedbo prednostnih carin. Ker bi ta preferencialni sistem zadel tudi druge države, bi bila naloga Budimpešte, da izposluje privoljenje Rima, med tem ko naj bi Dunaj poskrbel za podporo Berlina. V tem smislu jc treba tudi razumeli izjavo zunanjega ministra Bcneša, da ni mogoče izvesti nikakršne politične in gospodarske spremembe v srednji Evropi brez sodelovanja Rima, Pariza in Berlina. Na vsak način sc pričakuje v prihodnjih mesecih živahno razpravljanje o položaju omenjenih držav v Podonavju, ker je zapadu mnogo na tem, da se ohrani kupna možnost 30 milijongv prebivalcev. Te informacije, ki jih je priobčila »Neuc Zilr-cher Zeitung«, tvorijo v tukajšnjih političnih krogih predmet živahnega razpravljanja. ah me fazane ie Flandin lovil na Angleškem Važna politično-gospodarska konSercnca Francija ne zaupa Nemčiji Po žalostnem zaključku razorožitvenega kongresa — Odmevi hessenshih dogodkov v Franciji Pariz, 30. nov. (r. Ruren zaključek razorožitvenega kongresa v palači Trocadero, ki ga jo raz-Hiialo okoli 300 pristašev «Actlou frnncaise in .leunesse Patri0tiqu0', jc nov dokaz, da se v Franciji navdušenje ra zhlitanjc z Nemčijo, ki je pn La valovom povratku iz Berlina in tudi iz Washiugonu res obstojalo, čedalje liolj ohlaja. 1'rancoska javnost brezdvomno obsoja postopanje nacionalističnih kričačev, ki so pod vodstvom mladega pisatelja Binet-Valmerja s strahovitim vpitjem in razgrajanjem onemogočili govore nemškega odposlanca Joosa, italijanskega predstavnika Sciatoie ter lorda Cecila in s tem na neobičajen način kršili tradicionalno francosko gostoljubnost; zaman je tudi bilo prizadevanje predsednika Her-riota in v dvorani navzočnih pacifistov, da bi pomirili razgrajajoče nacionaliste, ki so nazadnje pograbili še za palice. Značilno pa je, da niso n. t pr. listi, kakor «Echn de Paris» in cJournal des Debals«, ki jih gotovo ne moremo staviti v Isto vrsto z ultranarionalistično «Actlon franeaise», našli niti besedice, s katero bi grajali nastop nacionalistične mladine. Nasprotno, obe glasili zmernih francoskih nacionalistov poročata z neprikritim zadovoljstvom o zaključku kongresa; nu drugi strani ni tudi policija posebno ostro nastopila proti kalilcem miru. Nastop nacionalistične mladine je predvsem izzval Nemec Joos, ki je zahteval, da se mora za Nemčijo tudi Francija razorožiti. Dejstvo je, da je v Franciji v zadnjem času nastopil glede francosko-nemškega zbližanju nov kurz. Pod vplivom poročil o naraščanju Hitlerjevega gibanja v Nemčiji je ludi na Francoskem v teku neke vrste politična radikalizacija na desno. Vrste nacionalistov in tistih, ki zahtevajo proti Nemčiji skrajno previdnost, se čedalje bolj kre- pijo. Še llerriot, ki je bil nekdaj znan kot odločen zagovornik francosko-nemškega zbližauja in ne sistematično pripravlja nn to, dn bi po volitvah prevzel vladno krmilo, je ,nu kongresu njegovih radikalov podal glede tega vprnšnnjn tako previdno izjave, da bi jih lahko podpisal vsak francoski nacionalist. Tudi Laval, ki se je vrnil iz Washing-lona poln načrtov, ki naj bi dovodli do zbližauja z Nemčijo, je v svojem govoru v poslanski zbornici računal s tem novim nerazpoloženjom napram Nemčiji. Zato jo bil njegov govor tako hladen. Laval je izrecno povedal, da je nacionalistično gibanje v Nemčiji krivo, da so postali Francozi tako nezaupljivi, in nemški nacionalisti lahko sami odgovorijo na vprašanje, kdaj so bo obnovilo zaupanje inozemstva v Nemčijo. Oficiozni «Temps> je Se dan pred Lavalovim govorom zapisal, da so dogodki na Heesenekem, kjer jd bil razkrit znani načrt za izvršitev narodnosocialističnega prevrata, prišli prav v pravem trenutku, lo je v času, ko gro za lo, ali naj Francija z znižanjem reparacij pomaga Nemčiji in so naveže nanjo. «Tempe» je ob zaključku svojega komentarja omenil, da so hessenski dogodki pokazali, kdo bi se prav za prav okoristil z denarjem, ki naj bi ga dala Francija Nemčiji. List je pri tem mislil na Hitlerju. Morda še bolj kakor hessenski dogodki sami je francosko javnost vznemirilo postopanje državnega tožilca VVeberja, ki je še pred zaključkom preiskave proti hessenskiin narodnim socialistom izjavil, da ne bo moglo sodišče postopati proli njim, ker so njihovi načrti za državni udar veljali edino za primer, da bi se države prej polastili komunisti. Francozi so videli v AVeberjevih izjavah namen nemških oblastev, da bi hessensko dogodke na tihem likvidirale in s tem dale pobudo Hitlerju. Hessenski načrt, ki je predvideval smrtno kazen za nasprotnike liitlerjovslvn in so gn podpisali en sodnik, dva Inleligenta z doktorskim naslovom, en bivši poročnik iu en major, jo bil zu Francoze spričevalo današnjo miselnosti povprečnega Nemca. Drugi takšen dokument, ki ga smatrajo Francozi za dokaz utilitarističnega' duha, ki vlada v Nemčiji, je bila drakonična obsodba publicista Ossietzkyja, izdajatelja mesečn. «Die NVoUbUhnev. Osslet/.ку Jo bil obsojen na poldrugo leto ječe radi kritičnega članka o nemškem letalstvu, ki ga Jo priobčil že pred dvema letoma. Bil je obtožen vele-izdaje, češ da je izdal tajnosti o nemškem vojaškem letalstvu, čeprav je vse svojo podatke posnel iz zapisnika nemškega parlamentarnega odbora iz I. 1928. Nemce je njegova javnn kritika, da država izdaja preveč denarju za letalfilvo, hudo zadela. Nove гта£р hiiferitancev Berlin, 30. novembra. A A. Deželnozborske volitve v Birkenfcldu, Prusiji in Porenju, ki so se včeraj vršile, so izkazale novo zmago nacijonalnih socijalistov, ki so dobili od 25 mandatov 12. Hltler-jevci so število svojih glasov podvojili, komunisti pa so pridobili 50 odstotkov. Proli Hitlerju Pariz, 30, novembra. AA. Havas poroča iz Vatikana, da ne odgovarjajo resnici vesti, da bi se vršila med Sveto stolico in predstavniki Hitlerjeve stranke kaka pogajanja. Nobena uradna oseba Hitlerjeve etranke ni bila sprejeta v Vatikanu. Pariz, 30. novembra. AA. Havas poroča iz Berlina, da jc z vladnim dekretom ustavljeno do 7, decembra t. 1. izhajanje Hitlerjevega organa »Angriff«, ki izhaja v Berlinu. T0VARMA KONFEKCIJE DiREKTMO HATELO vedo! po zelo nizkih cenah! Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik! Po demonstracijah v Sofiji Kdo in v čigavem interesu je povzročil nemire javlja velika ovira v roparjih, ki bi plenili v omenjeni izpraznjeni coni, kar bi povzročilo spet intervencijo tej coni najbližjih čet. Pariz, 30. novembra, tg. Redakcijski odbor Sveta Zveze narodov je imel še dve seji, katerih se je udeležil tudi kitajski delegat dr. Sze. Nan-kinška vlada še vedno vztraja pri tem, da ee mora določiti natančni datum za umaknitev japonskih čet. Japonci pa zahtevajo, da sc jim dopusti popolna svoboda, da bodo mogli ukreniti vse potrebno proti roparskim tolpam. Med tem pa je nankinška vlada izjavila, da pristaja na to, da se ustanovi nevtralna cona med obema strankama. Vrhovni poveljnik kitajskih čet je že dobil pooblastilo, da sme stopiti v zvezo z nevtralnimi opazovalci. Kitajski zunanji minister Wellington-Koo je izjavil, da je po mnenju nankinške vlade svobodna cona v Činčovu sedaj popolnoma v rokah nevtralnih opazovalcev. Dunajska vremenska napoved: Na vzhodu bo še trajalo mrzlo vreme, na zapadu pa bo podnevi nad ničlo, menjaje oblačno, včasih jasno. Nov zastopnik Sv. stolice v Litvi Kaunne, 27. nov. Že pred nekaj tedni je težko obolel auditor Apostolske nunelature v Litvi msgr. Faldutti In »e sedaj zdravi v Ktinigsbergu. Kot poročajo tukajšnji uradni listi, je na njegovo mesto imenovan auditor portugalske Apostolske nuneia-ture msgr. A. Ara ta. Imenovani papežev zastopnik je po 14 letnem pastlrovanju dvakrat doktoriral na rimski Academla del Nobili, nakar je bil (i let papežev zastopnik v Češkoslovaški, nato pa 3 leta svčtlilk pri poslaništvu v Lisaboni. Sedaj je v najlepši dobi — v Ш. letu svoje starosti. Ker je litvanska vlada priznala njegovo imenovanje, jo 22. novembra odpotoval iz Rima v Litvo. Zastopnik Francije pri Sv. siolici Rim, 30. novembra. AA. Msgr. Vidal jo imenovan /.a svetniku francoskega poslaništva pri sveti stoliri. Funt pada Pariz, 30, novembra, tg. Novi padec angleškega funta, ki je ob zaključku današnje borze znašal samo 87.81, v soboto pa še 90,31 frankov, je povzročil v francoskih finančnih krogih veliko vznemirjenje. Delnice francoskih bank, ki v zvezi s padanjem funta že več tednov stalno padajo v svoji vrednosti, so na novo izgubile. Komunistična propaganda v Ameriki Washington, 30. novembra. AA. Ameriška tajna policija je odkrila načrt komunističnih agitatorjev, ki so hoteli organizirati pohod gladujo-čih na Washington. Po načrtu bi morali demonstranti priti z raznih ameriških centrov v 1400 avtomobilih v Washi-ngton. Rečeno jim je bilo tudi, naj se pripravijo na napade in obrambo. Vrednostni papirji Dunaj. Don. sav. jadr. 104.25, Wieuer Bank- verein 12.65, Escompteges. 118, Aussiger Chemi-sche 137, Mundus 86.50, Alpine 15.50, Trboveljska 35.25, Prager Eisen 275, Leykam 3.50. A* • *** : Živina Živinski sejem v Kranju dne 30. nov. Prignali so na trg G bikov, cena za kg 4—5 Din, pa tudi 6 Din; 73 volov, cena 3, 4 in 5 Din; 32 krav, cena 1.50, 2 in 3 Din; 3 telice, cena 2.50, 3 iu 4 Din; 3 teleta, cena 5—0 Din; 8 ovac, ceua komadu 130—140 Din; 27 prašičev, cena za špe-harje 7 Din za kilogram, za pršutarje 5—G Din; goveje meso L vrste (prednji ali zadnji del) 12 Din, 11. vrste 10 Din, III. vrste 8 Din; svinjsko meso 16 Din za kilogram. — Izgleda, da se bodo navedene ceno zn živino na kranjskem semnju stabilizirale na sedanji višini. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv in cornp., Dunaj.) Na trg je bilo prignanih 2287 goved, iz Jugoslavije 205. Cene: voli najboljši 1.85—1.00, I. 1.50—1.70, II. 1.30-, 1.40, 111. 0.00-1.20; krave L 1.05—1.15, II. 0.80-^0.90; biki 0.80—1.15, klavna živina 0.4G—0.78. Tendenca: prvovrstni voli so bili za 5 grošev dražji, Ostale cene pa so padle za 5 grošev. Politiki ali rohovnjači Pri nameravanem puču na Madžarskem je najbrže šlo za širokopotezno rohovnjaštvo Sofija. 30. nov. 1. Listi nadaljujejo s komentarji o incidentu pred jugoslovanskim poslaništvom, kjer ga zavračajo kot zločinsko izzivanje, povzročeno od strani neodgovornih mladeničev. Na drugi strani pa listi poudarjajo, da so v protestu pron mirovni pogodbi popolnoma upravičeni in dn bo akcija v tem pravcu nadaljevala po vsej državi. Tako priznava Utro., da je bilo te dni razposlanih po vćej državi 70 agitatorjev, ki bodo prirejali zborovanja po vseh mestih ter tolmačili narodu krivice, ki eo bile prizadete Bolgariji takrat, ko je bila Bolgarija primorana, da podpiše mirovno pogodbo v Neuvillu. Vlada izjavlja po uradnem komunikeju, da ie dobila v roke tajne arhive komunistične strank.?, iz katerih se dn razbrati, kako sijajno so komunisti organizirani na Balkanu. Bolgarija bo razde Ijena v 19 revolucionarnih okrožij. Vsako okrožje ima na razpolago čelo inšpektorjev, ki nadzorujejo posamezne celice. Ugotovilo se je, da so insp kalno oblasti pomagajo s kitajskimi kavalerijsklmi patrolami pobijali roparske tolpe. Tokio. 30. nov. ž. Japonski poslanik v S,\n-gaju bo obiskal kitajskega zunanjega ministra v Nankingu in z njimi stopil v pogajanja /.a v postavitev nevtralne cone v Mandžuriji. Cicikar, 30. nov. ž. Po še nepotrjenih vesteh prodira general Mačančan s 3000 vojaki iz Напајл proti Cicikarju. London, 30. nov. ž. Snoči je okrog 60 oseb priredilo denjonslracijo pred Japonskim poslaništvom. Demonsiranti so se razšli, čim se je pojavila pdi-cija. Pariz, 30. novembra. AA. Zdaj Svet Društva narodov proučuje kako bi se dal izvesti umik kitajskih čet, da bi obencr.i tudi Japonci ustavili svoje prodiranje v prazno cono, 1'ri tem se po- Budimpešta. 30. nov. ž. Olede aretacije bivših udeležencev kontrarevolucije, ki so hoteli izvršiti državni prevrat, nadaljuje policija preiskavo. V teku dveh dni je bilo ugotovljeno, lako vsaj pišejo polslužbeni lisli, da so ti ljudje organizirali prevrat pod politično parolo, samo zato, da bi lahko vršili nemoteno razne zločine, razbojništva, vlome itd. Prevratniki so hoteli izzvati nerede, da bi potem lahkn nemoteno ropali banke, trgovine in premožne ljudi ler so imeli za lo že sestavljen seznam bogatejših bančnih zavodov, trgovcev ia imo vitih ljudi. Zaradi tega so hoteli prevratniki naj-preje napraviti vlado neškodljivo ter vzeti oblasi v svoje roke, da bi v svojem delu popolnoma uspeli. Že v petek zvečr so hoteli odpeljati г avtomobili nekaj članov vlade, ki so jih hoteli igrabiti kar v ladni palači. Popolnoma slučajno pn so zvedeli za njihovo namero tajni agenti ter so napad preprečili. Če bi prevratnikom njihova nakana uspela, bi bile posledice nedogledne. Po pisanju lielov je v zaporu okoli 142 oseb, službeno pa se zatrjuje, da je bilo zaprtih samo 31 p rev ra: nože v. Polslužbeni iisti poročajo, da gre v tem primeru za navadno avanturo in fantnsiičen roman. Akcije so se udeležili povečini le oni ljudje, ki so imeli že mnogo posla s policijskimi oblastvi in •lodišči. Vsega skupaj je bilo 200 oseb, ki so hoteli sestaviti iz svojih prijateljev skrajno desničarsko vlado in izvršiti aretacije ministrov ter nalo vzeti vso oblast v svOje roke. Na čelu akcije je bil odbor 32 oseb. Policija je o pravem času odkrila zaroto ier zaslražila vsa javna poslopja, pošto, vojaške zgradbe in ministrstva. Zasliševanje obtožencev, ki se nahajajo v vojaških zaporih, se vrši že dva dni. Med obtoženci se nahaja tudi neki častnik in bratje Piroška, ki so bili 1. 1929 osumljeni, da so vrgli bombo na židovsko sinagogo. Na drugi strani zopet zatrjujejo, da je bila akcija čisto politična, /end.-ir pn oblasti tega nočejo priznati. Do sedaj še niso bila objavljena imena vseh aretirancev. Predsednik vlade je ob 11 sprejel v predsedništvu vlade časnikarje ter jim dal daljšo izjavo, v kateri je pozval narod, <Га ostane miren, ker ni nobene nevarnosti. Poudaril je, da nekateri inozemski lisi: ponarejajo dogodke in izkoriščajo lo v kali zadušeno akcijo proti Madjarski. Na vprašanje nekega časnikarja, zakaj so nretiranci zaprti v vojaških zaporih, jo predsednik vlade odgovoril, da zalo, ker v civilnih zaporih ni bilo prostora za vse are-tirance, da bi bil vsak v posebni celici. Na vprašanje časnikarja, koliko je vojaških aretirancev, jo predsednik vlade rekel, da je vsega samo eden. V prevrat so bile zapletene tudi vojaške osebnosti Budimpešta, 30. nov. ž. Službeno še vedno ni nobene izjave o odkritju poskušenega prevrata, ki bi se moral izvršiti v noči od sobote na nedeljo. Jasno je, da so prevrat pripravljali že dalje časa in da so bile zapletene v akcijo ludi razne vojaško osebnosti. Revolucionarji so hoteli izkoristiti težko gospodarsko stanje v državi in izzvati nezadovoljstvo med narodi. Imeli so načrt, da internirajo vse ministre. Prav za prav je bila la akcija pokrenjena s strani vojaških krogov. Aretirani nadporočnik lianau je hotel izdati iz vojaškega skladišča uniformo in orožje, kot signal za začetek prevrata pa bi bila eksplozija bombe v sinagogi v Dohany ulea. Razprava proti ToSu in tovarišem Belgrad. 30. nov. 1. Danes se je nadaljevala i obravnava jiroli dr. Totu in tovarišem. Kot prva je j bila zaslišana Ivanka Zel'znik iz Ljubljane, ki se t je predstavila kot neomožena žena polagača pe- 1 klenskih strojev Miklavžlča. Izpovedala je, da je Miklavžič pogostokrat prihajal k njej, dokler se ni popolnoma naselil v njenem stanovanju. Ob priliki nekega takega obiska je pustil pri njej paket, v katerem so je nahajala njegova obleka — vsaj ona je bila o tem prepričana. Pozneje se je izkazalo, da temu ni bilo lako. Na dan eksplozije v hanski palači je ona hodila po mestu okrog in pobirala članarino zn Zvezo gostilničarjev. Tudi Miklavžič se je nahajal na islrm polu ter pobiral članarino po drugih krajih mesta. Nikdar pa ji ni priznal, da hoče polagati bombe. Koncem koncev pa je Ivanka vendarle pristala na lo, da se je tisto usodepolno noč nahajal v njenem in Miklavžičevem stanovanju zloglasni Poropat, kateremu pa se je zelo mudilo, •ker je moral nesti v gornji del mesta neki zelo nujn livl . Slučajno so je ona nahajala v bližini baosi. • uprave, ko je uekai potilo, toda oua se ie tako prestrašila, da svojemu »možu: o tem ni ničesar povedala. Predsednik sodišča se je zelo zanimal tudi za neko lorbico, o kateri ve Ivanka lc loliko, Sljeine« — vodja filmske ekspedicije, ki je posnela film Durmitor. Med tem ko so naši »Skalaši« snovali in ustvarjali pestre slike iz »Zlatorogovega kraljestva«, je v Zagrebu zorela podobna misei: po-neti nlpinski film v južnih krajih naše države in prikazati na platnu krasna gorovja severne Črne gore in sosednjega hercegovskega ozemlja. Dva podjetna in vztrajna alpinista sta v kratkem času uresničila ta načrt in tako je nastal drugi jugoslovanski nlpinski lilm — Durmitor. Predsednik hrvatskega turističnega kluba »Sljemec dr. Branimir Gusič je skupno s svojo gospo prof. Marijano Ileneberg-Gušičevo ponovno prepotoval označene pokrajine tej; jih preiskal v geografskem in alpinističnem pogledu. Sad teh ekspedicij, ki so dr. Gušiču raz-odele romantično lepoto osrčja Dinarskih Alp, je film Durmitor, ki ga bomo ta teden med 2. in 5. decembrom gledali v Ljubljani. Pri posnemanju tega filma se je z vsem svojim odličnim okusom in strokovnim znanjem udejstvoval foto-amater in pri nas že dobro znani nlpinski predavatelj Karlo i Koranek-Lumenstein, ki je tudi Slovencem razkril pod Ojstrico do tedaj nepoznane smučarske terene. Gospod dr. Gušič in njegova soproga sta že izza predvojne dobe dobra poznavalca naših gora in sta bila vedno v ozkih stikih s številnimi slovenskimi planinci; ga. Gušičeva je prevedla Ba-djurovo knjigo >Na Triglav« v srbohrvaščino ter je skupno s svojim možem pomagala pri prestavljanju »Vodiča kroz Jugoslovanske Alpe«. Dr. Gušič jo mnogo raziskoval Velebit, v zadnjih letih pa se jc popolnoma posvetil Durmitoru in sosednjim gorskim skupinam Bioč, Volujak in Maglič; ta gorovja so jugoslovanski turisti kljub izrednim pri- Ljubljana, 30. nov. Pred nami leži listina s sledečo vsebino: »Danes sem preiskal pri posestniku... (sledi ime) v Klečali 5 krav in spoznal popolnoma zdrave. (Podčrtano v originalu.) Vsaka bolezen na vimenu izključena. Hranidbeno stanje živine izborno.« Pod listino je datum, pečat državnega oglednega veterinarja ter veterinarjev podpis. Podobnih listin je bilo pred dnevi napisanih nekaj desetin po ljubijanski okolici. Kmetje so nekoga dne vsi razburjeni tekali po Ljubljani za žmnozdravniki ter jih vozili v svoje hleve. Kaj se je zgodilo? Javnosti je še v spominu, da je bila pred do- j brlmi 14 dnevi izvršena stroga preiskava mleka j na mestnih mitnicah. Vsaki mlekarici so organi i Higijenskega zavoda v Ljubljani vzeli pol litTa mleka, ;ie da bi ga plačali. Mleko so nato preiskali, čez nekoliko dni po dobila županstva v okolici obvestila, katerih posestnikov krave v smislu rezultatov preiskave mleka no morejo biti zdrave. Kakor vemo, županstvom ni bilo istočasno naročeno, naj se dotični hlevi pregledajo, oziroma, naj se zdravniško pregleda živina v njih. Pač pa so drugi dan, bilo je ravno na nedeljo, na mestnih mitnicah čisto enostavno zavrnili nekoliko mlekaric. Morale so obrniti ter peljati mleko domov. Mitničarji so jim odvzeli tudi legitimacije, ki so jim bilo svoj čas izdano za dovoz mleka v Ljubljano, Vsaki zavrnjeni mlekarici so rekli, da odslej ne sme več dovažati mleka v Ljubljano, ker jo dognano, da po njej uvažano mleko ni bilo zdravo, da je celo zdravju škodljivo. Seveda jo to na kmetih povzročilo pravo razburjenje. Takih zavrnjenih mlekaric je bilo namreč v vsaki večji vasi ljubljanske okolice nekoliko parov. V današnjih Časih, ko kmet z drugimi stanovi vred težko preživlja hudo krizo, pomenja zanj veliko dobroto, dn moro vsaj mleko svojih krav primerno spraviti v denar. Zdaj pa je bil kar naenkrat j uvoz mleka zabranjen, češ, dn to mleko izvira od bolnih krav. Vsaka mlekarica je bila tisto nedeljo v skrbeh za svoje odjemalce. Razumljivo je, da mleka od bolnih krav nihče ne bo več maral, da bo tedni mlekarica izgubila odjemalce, katere jo •/. mlekom oskrbovala nemara že nekoliko let. Nekateri odjemalci so tisto nedeljo res ostali brez mleka, tor mlekarice niso smele v mesto. Kmečki posestniki so šo tisti dan začeli tekati okrog državnih veterinarjev, naj jim za božjo voljo gredo preiskal njihovo živino. Res so imeli živino-zdravniki tiste dneve veliko dela. Obiskali so vse hleve, preiskali vso živino, toda rezultat je bil naravnost — porazen: pa ne za kmeta! Živinozdrav-niki so po ogromni večini ugotovili, da je vsa živina po tistih hlevih, od koder naj bi bilo po dognanjih preiskave izviralo nezdravo ter >zdravju škodljivo« mleko — popolnoma zdrava. Čisto tako. kakor navaja listina v začetku tega članka. Ljubljančani so iorej lahko brez skrbi. Mleko, ki ga jim dovažajo mlekarice iz bližnje ljubljanske okolice, je nesporno zdravo. Naš kmet v okolici je dobil zadoščenje. Mi itak nismo nikdar dvomili v zdravo razsodnost in miselnost našega kmeta. Te lastnosti so zlasti očitne v ljubljanski okolici. Kmet prav dobro ve, da more prodajali v mesto le zdravo mleko. Zalo sam dovolj in z veseljem skrbi, da ima v hlevih zdravo živino, da so hlevi čisti, da je čisto sploh vse, kar bi moglo vplivati na kakovost mleka. Tudi za primerno hrano svojim kravam mlekaricam skrbi naš kmet v okolici bolj, kakor si lo morda predstavljajo nekateri. Naj le stopijo ljubljanske gospodinjo v okolicq, obiščejo vsaj enkrat svoje mlekarice nn njih domovih; z vesoljem se bodo lahko prepričale, dn vlada po hlevih snaga in red. čistoča povsod. Tako se je kmetom zgodila silna krivica. Da škode, ki so jo utrpeli s lem, da en ali dva dneva niso mogli svojega mleka prodali ter stroškov za živinozdrnvnika, niti no omenjamo. In končno gre tudi za metode, po katerih se je postopalo. Kako so sploh mogli zavračali mlekarice. ne dn bi jih bili prej na vljuden način opozorili na rezultate, preiskavo ter jim svetovali, naj si dajo živino pre-gledati po živlnozdravniku. Vse razburjenje in jeza bi bila v tem slučaju odpadla. Ne dvomimo o dobrih namenih preiskave; toda, kakor kažejo gorenji slučaji, so šli streli čez cilj. S kmetom, iii dandanes komni izliala in živi, jo trebn drusače ooslooati. „Jugoslovan" prenehal izhajati Z nedeljsko številko so jo ljubljanski dnevnik ^Jugoslovan« poslovil od svojih naročnikov, so-trudnikov in dopisnikov, naznanivši jim sledečo: >Z današnjim dnem preneha ^Jugoslovan« izhajati. Nadalje obvešča naročnike: »Vsem cenj. naročnikom »Jugoslovana: in »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« kakor tudi vsem drugim interesentom so sporoča v blagovoljno veduoet, do bo po pre-stanku dnevnika »Jugoslovana« priobčeval »Službene objave« zopet »Službeni list kraljevske banske upravo Dravske banovine«, in to do konca tekočega leta v posebni prilogi z obliko »Jugoslovana«, od novega leta dalje pa kot prilogo v obliki »Službenega lista«. Na drugem mestu pa prinaša »Jugoslovan« v Г>,— na dan, t. j. 11 X 5 kron? Mnogi hišni posestniki pa se niso držali zlato paritete, temveč so stanovanja podražili celo 18- do 20-krat in v mnogih slučajih So celo več. V zadnjem času pa dohodki delavnih slojev padajo. Nikakor pa nočejo pasti najemnine, kakor jo dokazal uspeli zadnjega poziva gosp. bana hišnim posestnikom. To se pravi, da se razmerje izdatkov delavnih slojev vedno bolj spreminja v korist hišnih posestnikov. Kljub temu, da po uradni statistiki v Ljubljani manjka okoli 2000 družinam stanovanj, vendar jc v Ljubljani nekaj sto stanovanj praznih, zalo, ! ker nihče ne zmore visokih najemnin zanje. Res je, da je dober del hišnih posestnikov se-; daj zadolžen in da imajo hipoteke 11a hišah. To ve-' lja v prvi vrsti za nove hiše. Poudarjati pa jp Ireba, I da imajo ljubljanski hišni posestniki, posebno lastniki starih hiš, moralno dolžnost, da znižajo stanovanjske najemnine. Veliko število hiš v Ljubljani I je bilo v letih po potresu zidanih iz brezobrestnega I posojila. Anuitete zn ta posojila pa so hišni posest-! niki pričeli vračati šele lela 101"). in so večji del ! posojila plačali z inflacijskim denarjem, to se pravi, I da so bile njihove hiše zidane z javnim denarjem. I Sedaj pa naj delavni sloji ponovno žrtvujejo velik del svojih dohodkov, da bodo hiše donašale nepra-, vično visoke rente za kapital, ki ga je dala država na razpolago. Ti hišni posestniki, katerih hiše so i bile zidane z brezobrestnim posojilom, naj bodo j prvi na vrsti in zn te se mora najpreje najti sred-! -Ivo, ki jih mora prisiliti, da znižajo najemnine. Večina ljubljanskih hišnih posestnikov je bila : pred vojno težko zadolžena. Inflacija jih je rešila : vseh dolgov. Delovno ljudstvo pa je bilo zaradi in-! tlačijo najbolj prizadeto, saj še niso pozabljena leta ' bede in lakote, sedaj pa naj zopet trpi, ko je s svojo ' bedo pomagalo obogatili poprej zadolžene hišne posestnike! Poudariti pa moramo, da so med hiš-! nimi posestniki ludi častne izjeme, toda želeli bi, ! da bi te častne izjeme postalo pravilo. To zahteva : naš časi Res je, da imajo hišni posestniki ze sami težka i bremena, kakor na primer davke in podobno. Ven-, dar visoki davki ne opravičujejo tako izredno vi-! sokili najemnin, zakaj vsi davki so lako 111 tako ! zaračunjeni najemnikom in še ostane hišnemu posestniku mnogo preveč čistih dohodkov. Umestno bi bilo seveda, da da fiskalna uprava zagotovilo, da bo takoj znižala hišne davke, kakor hitro hišni posestniki znižajo najemnine, potem bi odpadel zadnji izgovor. Sicer pa hišni posestniki v Ljubljani — vsaj po večini — nikakor niso taki reveži, kakor radi sami poudarjajo na svojih shodih. Vprašamo le, za koliko je znižal na primer znani ljubljanski veleposestnik in lastnik številnih hiš, veleindustrijalec g. Jakil? Za koliko so znižali drugi, ki jih za enkrat nočemo navajati z imenom. Vsi ti gospodje morajo priti do prepričanja, da stanovanjske hiše v Ljubljani ne smejo donašati tako visokih dohodkov, kakor so Jih še do nedavna. «nmn nn nrimer: Ko jo Zadružna banka ku- pila stari Žabjek, kjer je polno majhnih brlogov, ki jih uporabljajo delavci za stanovanja, namreč bivših zaporov, je takoj zvišala najemnine, čeprav je dobila poslopje za bagatelno ceno. Povrhu tega pa je prisilila najemnike, da so morali na lastne stroške pri določeni tvrdki napeljati električno razsvetljavo. Več strank, ki se jc temu diktatu uprlo, se je že izselilo. Odprava stanovanjske zaščite je pahnila ljudstvo v bedo, tako dn ni moglo uporabljati svojih dohodkov več. v taki meri za hrano in obleko kakor do tedaj. Beda pa je v zadnjem letu strahovito narasli:! in dolžnost hišnih posestnikov je sedaj, da z omiljenjem najemnin zmanjšajo to bedo. Vsi moramo po svoje doprinesti svoj delež za j skupni blagor! Gospoda, vsi! Zo Delavski dom v Murski Soboti Murska Sobota, 27. novembra. 2e pred lanskim se je osnoval v Soboti odbor, ki si je nadel nalogo, da tukaj postavi »Delavski dom«, v katerem bi našlo naše delavstvo streho in zatočišče. Odbor se je z vso vnemo lotil deln in danes bi lahko pokazal že velike uspehe, ako se mu ne bi bile stavljnle lekorekor na vsakem koraku na pot ovire. Zndnji čas so se razmere nekoliko izboli-šale, tako da je več upanja na uspeh. Je pa ludi prav, da Delavski dom pride čifn prej pod slreho. Krvavo je potreben. Od časa *$lo časa se v Soboti obrne slo 111 sto delavcev, a nimajo nikjer kotička, kamor hi se lahko stisnili. Tako se je zgodilo pred nekaj dnevi. Z večernim vlakom se je iz Banata pripeljalo 400 delavcev. Na Goriško niso imeli zveze. Prenočiti so morali v Soboti. Primernega prostora niso dobili nikjer in tnko so morali vso noč zmrzovati. Ako bi imeli Delavski dom, se taki slučaji ne bi dogajali. Vsak delavec bi v njem našel zatočišče, ko bi prišel v Soboto. V domu bi bil doma. Ker je Delavski dom neobhodno potreben, не na tem mestu v imenu tisoče v našega delavstvu j obračamo nn vse merodajno činitelje. da se za slvar zavzemajo. Postavitev Delavskega doma je v Slo venski krajini ena največjih socialnih nalog. Vse voda,vino, hti... Trebnje, konec novembrn. Čudna so božja pota. Pa včasih tudi voda čudna pota ubira. Naša Temenica, ki že od pamti-vekn roma svojo stalno pot po trebanjski dolini, knr pričnjo stare vrbe ob njenih bregovih, je namreč pri žel. postaji Ponikve krenila nekaj metrov 110 levo. Mistične duše sanjajo, da se jc umaknila smna od sebe, da bi se tako zavarovala proti neprestanemu ropotanju in šumenju mimohitečih vlakov, j pa tudi preglasnemu petju, ki ga tnm okoli večkrat I slišimo, od povodnih vil kali! Kar jih je bolj trezno mislečih, pa vedo, da so ji ljudje pot pokazali, ker se je bilo bati, da izpodnese postajo. Da pa bi ne silila na staro pot, so jo preslepili s tem, da se naprnvili novi most čez njo. I11 kakor prej pod sta rim, tako teče zdaj pod novim mostom. Dolgo je to trajalo. Danes pa greš varno čez novi most z avtomobilom, pa tudi peš. Zadnja dela završujejo, obzidavajo strugo, vse kaže, da jo likof blizu. Nekateri, ki so mnnj skromni trdijo, da je most preozek ?.a tako prometno cesto. Kdo ga bo zdaj vlekel, saj vendar ni iz kože? Prej bi bili l< povedali! »Vse teče,« je dejal stari grški modrec. Gotovo je s preroškim očesom motril našo kraje. Tu vse I teče: po dolini voda, po hribih vino. Pa kakšno! Takole v nedeljo popoldne pridite in poglejte tja v Gradišče, Lipnik, Parjevec, Rahnovec! Tu curlja, tnm Sumlja, tnm spet kaplja in žvrnja, kot bi ptičke spomladi poslušal. I11 ni čudno! Če en proti solncu dvigneš, kak sijaj! Če ga k ustom pristaviš, kak cmokljajM Če ti suho grlo zmoči, ah ta vzdihljaj! In če romaš tako od zidanice do zidanice, boš videl tu veselo družbo, kako pri vsej dobri volji iv pozabi stare modrosti: po pameli ga pijmo, da pameti ne izgubimo) Tam boš spel, če skrivaj prideš do vrat, slišal starega moža, kako mehko tiplje čop za čepom in briše kapljice, da ne bodo kapljale na tla, vmes pa se prav domače razgovarja s polnim sodom: ^Dober si. rad te imam, pa saj sam vidiš, če gledaš: kaj bom s teboj? Ne dam te rad. pn če pride kupec, kar šel boš. Zima gre, obleke ni. čevljev ni.« Pn kar sredi stavka utihne; huda misel mu jo šinila mimo glave: »Kam ga boš dal? Kdo pa vpraša zanj?« Mož so razburi in zarobanli, pa So odtrdi čep; ne zaridi mokrote, ampak zaradi one lepo pesmi, ki jo poje, ko curlja v polič. Eh, teče, že teče! Ko bi še trgovec hotel prileči ponj I Tudi kri tečo svojo staro pot po žilah. Zgodi pa se tu in tnm, da komu to ni prav, pa ji odpre nove kanale. Tako štiri »krvno inženirje« so oni dan pripeljali v terbnnjske zapore. Zadnji ponedeljek je bilo namreč v sosednji dobrniški dolini ženitovanje. Pri tej priliki je prišlo med »voglarji« do spora in pretepa. Pa naj Jvdn ugovarja modrijanu, ki je trdiL da vso tečcsl Ljubljana Sattnerjeva proslava V nedeljo, 29. t. m. je Pevska zveza priredila v Unionu proslavo osemdesetletnice našegi priljubljenega in zaslužnega skladatelja-elaroste, P. Hugolinn S a 11 n e r j a. Kljub neugodnemu \ re-menu se je prireditve udeležilo lepo število častilcev Satlnerjeve umetnceti in tako pokazalo, kako ljubezen uživa jubilant pri nas vsesplošno. Koj, ko je stopil v dvorano, mu je zadonel v pozdrav buren aplavz. Zopet so donele v unionski dvorani ljubeznji-ve melodije našega P. Sattnerja, topot že v porast njegovega osmega križu; naša agilna Pevska Zveza je zbrala iz dežele impozantno število — trbto-petdeset — svežih grl, ki so mu zapela. Culi smo štiri njegove priljubljene zbore, na čelu jim »Pozimi iz šolec, potem dramatično Jeftejevo prisego, pri kateri jo sodeloval pomnožen orkester Dravske divizije in za konec in krono še krasen odlomek iz »Vnebovzetja*. Kaj bi še povedali o Sattnerjevi glasbi? Doživela je že sto uspehov, vsesplošno je priznana, vsi jo ljubimo in poznamo, oui razgibani prvenec klasičnih proporcij Jeftejevo prisege, nedoeežno li-riko Assumptia... z eno besedo, glasba je še vedno sveža in bo takšna trajno vredna ostala. Ljubezen in umerjena lepota vejeta iz nje in daleč je od svetne gonje za senzacijami, zato pa je tembolj notranja in vredna. Pohvalno je omeniti nnše podeželske pevce, ki eo svojo nalogo pod vodstvom izvrstnega organizatorja in pevovodje Bajuka prav lopo izvršili. Ni bila malenkost, tako heterogene zbore uravnovesiti v enoto in jih v mogoče eni sami skušnji stopiti v brezhibno celoto. Zlasti je pohvaliti tudi solista iz Jeftejeve prisege, 1'. K. Kolba, ki je žel za svoje občuteno petje navdušen aplavz. Pred koncem programa so jubilantu podali vence, šopke in mu čestitali s kratkimi nagovori zastopniki Pevske. Prosvetne, Ženske кгбб. Zveze, Hubadove župe. Slomškove župe, pev. društvo Tabor, zastopniki organislov, zastopnik inrsta prof. Jure, odposlanec iz rojstnega mesta Novega mesta L. Puš itd. Proslave se je udeležil tudi knezoškof dr. Rožinan, mnogo redovnikov iu svetnih duhovnikov. mnogo glasbenikov s cerkvenega in svetnega polju. Jubilant naj sprejme ludi naše iskrene čestitke in naj ga nem Bog v korist naše lepe glasbe ohrani še mnoga leta! Kat bo danes ČASNIKARSKI KONCERT V UKIONU. Nočna službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kurall. Gosposvetska c. 10. Kaj ho jutri? Drama: -.»Kralj ua Belajnovi*. Bed E. Opera: »Večni mornar.. Red C. Šotno sinih« imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Meetni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. pred Prešernovim spomenikom, pred kavarno Emona in pred kinom Matica. Hitite z nakupom zadnjih srečk! 0 Prva predstava alpiiiskega filma Durniitor, pri kateri bo govoril uvodne besede predsednik H. T. K. »Sljeme«, gospod dr. Branimir Gušlč, se vrši v sredo, dne 2. decembra ob 21. uri zvečer v kinu »Ljubljanski dvore, — Vstopnice za to in vso sledeče predstave se dobe v predprodnji pri blagajni kina »Ljubljanski dvor dne 1Г>. in 21. uro. (Telefon 2780). © Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in prijateljem, da se vrši IV. prosvetni večer v sredo 2. decembra ob 8 zvečer v društvenem domu, Karunova ul. 14. Nn programu je potopisno predavanje tajnika Prosvetne zveze Vinkota Zora: »Od Sušaka do Aten:. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. —Vstopnina: Sedeži Din 2. stojišča po Din 1. Začetek točno ob 8. uri. Odbor. zlatnina, srebrninoin o p i 5 i! a S predmet po znižanih cenab \ pri V^ SL. S! i L IS £1 F5 isfes?! urar LJUBLiANA Sv. Petra cesta 36 "V Mih avzev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Pnncs v torek l. decembru so otvort v linlonti pred veliko dvorano ol> !) dopoldne predprodn.4 vstopnic. In Irn.ia ul. 1'redproda.iu ko vrši potoni vsak dan od IS—19. — Darila 7.u otroke in odrasle so sprejemajo ie v prodprodaji, Prosimo lu opozarjamo eenjeno občinstvo, ila si vstopnice pravočasno prnskrlil 8e v pred-iirodaji, ker nI izključeno. da na dan prireditve no bo mogočo več pnstrnOi ■/. njiiul. 0 Krščansko žensko društvo vabi na svoj Miklavžev večer v soboto, 5. decembra ob pol 5 v beli dvorani »Unionu . Cas je posebno pripraven za malo deco. zato Vi'« vljudno vabimo, da pripeljete svoje malčke. Vstopnine ni. 0 Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo v sredo dne 2. decembra ob IS nadaljeval v zbornični dvorani univerze predavanja o »socioloških in ekonomskih osnovah modeme družabne reforme . 0 Slavnostni večer z zelo pestrim sporedom bo priredil Klub esperantistov v Ljubljani« ob priliki svoje desetletnice v dvorani Delavske zbornice v nedeljo, dne ti. dec. t. 1. od 20 dalje. Po sporedu se vrši prosta zabava, igra godba -Zarja?.. Cenjeno občinstvo in esperantisti vljudno vabljeni k poselil. Vstopnina Din 5.— zn osebo. © Belokranjci! Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijuin v Beli krajini sklicuje v sredo, dne 2. dec. ob 20 v hotelu Bcllovue redili sestanek in prosi vse rojake, da se ga polnoStevilno udeleže. Na svidenje! © Klub esperantistov v Ljubljani vabi cenjeno občinstvo in esperantisle k slavnostnemu občnemu zboru, ki se bo vršil ob priliki desetletnice I kluba v nedeljo, ti. dec. t. 1. ob 1(1 v dvorani Delav-i ske zbornice. r? Prtdprodaja vstopnic za Jasr.ikarski kon- i eert, ki bo drevi ob 8 v uniooski dvorani, je 7,ad- j nje dni nenavadno dobro uspela in je prodanih že ; večina vstopnic. Nekaj vstopnic pa ic se na raz- , poiago, in sicer se bodo prodajale danes v hotelu Un;o~n od 10—!2 in od 5 naprej. Občinstvo opozarjamo. naj si pravočasno preskrbi vstopnice. Pričakovati je izredno velikega obiska, 7a'o bo poleg običajne garderobe poslovala drevi še c:ia za občinstvo, ki ima vstopnice za balkon in galerijo. Ta garderoba bo v prostoru pred belo dvorano. Občinrtvo prosimo, naj se drii tc£a reda. Za izvrstno postrežbo po koncertnem delu prireditve je poskrbljeno. ; Danes je žrebanje poštne lnterije. številke bodo vlekle na javnem žrebanju danes popoldne od 2. ure daljo v dvorani Delavske zbornice ped državnim nndzorstvom. Na raipolaso je še "00 srečk! To se prodajajo danes dopoldne od 9. ure ВШЕ^РУошш od Din 220 naprej, od Din 380 naprej, v veliki izbiri .... finejše s kožuhovino otroške od 2 let dalje v vseh velikostih . . od Din 90 naprej, kakor tudi damske in otroške obleke, krila, bluze vse elegantno in solidno izdelano v lastnem modnem salonu pri F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Novo urejen posebni oddelek za konfekcijo Zimske suJtnie, obleke In vsa draga oblačka za gospode in deco nudi v >iai»eč(i izbiri J. Mačeh, Ljubliana, Aleksandrova cesta i2 • i Ksperantoku razstavil, ki bo prirejena dvorani Delavske zbornico ob priliki lOletnircj tukajšnjega esp. kluba, bo nudila cenjenemu občin-? šivu vpgled v esperantsko gibanje v Jugoslaviji in po svetu. Ogled od 11 — 18, vstop vsakomur prost. © Zakaj vlada v Ljubljani še vedno grda navada, da nekatere hiše ob najbolj prometnih cestah nimajo v redu žlebov. To je posebno mučno, kadar sc tali sneg in curlja na debelo na pasanie. Skrbeti za to, da te take reči ne bodo več dogajale. je dolžnost prometne policije. © Opozorilo. — Podpisana Ivana Florjnnčič, lastnica stojnice na Vodnikovem trgu, izjavlja, da ni v nobeni zvezi н preklicem, ki je bil objavljen v -Slovencu« dno 28. t. m. 0 Skrbite тл prost razgled z Gradu! K članku pod leni naslovom smo prejeli od niestnegu gozdarstva tole pojasnilo: Mestno gozdarstvo bo že do prihodnje pomladi nadaljevalo z obsekovanjem vrhov in vejevja, ki pod Ruzgledno stezo ovira razgled na severno strnn. Toda nekaterih stnrih, zelo visokih dreves, ki tu pa tnm ovirajo pogled z Razgledne steze, pač ni mogoče pomladiti tako. kot si zamišlja člankar. Največ pritožb se čuje glede drevja, ki je ostalo še neokleščeno na zapadni strani, a stoji na parcelah, ki so last privatnikov. Tudi naj razni pritožniki. ne bodo preveč kaprlciozni. če se ji rti isti razgled nudi par korakov dalje. Idealno bi pač bilo, KuUurm obzornik Cas, št. 1-2 leto 1931-32 Izšla je pravkar dvojna številka te revije Leonove družbe. зСав^ je s tem stopil v drugo čelrtstoletje. Petindvajset letnikov imil za seboj. Dobil jo novo uredništvo (dr. J. Fabijan, dr. j. Ahčin, dr. St. Gogaln), pa tudi — novo lice. Preprosto, pa zelo čedno. — V tem trenutku, ko stopa v II. četrtstoletje, se mi kar nekam smili. Kakor čolnič se mi zdi, ki so ga uredniki z Bogom izročili valovom-. Ali se bo znal, so bo mogel -brezc nov, skal ogibat'?-: Morje je zdaj do dna razbičano, razdivjano. Saj v Zapiskih str. 70 čitamo izjavo nekrgu modrega moža: »Socinlistično-proletarski svet bo zmagal, vprašanje je le lo: ali z nami (katoličani) ali proti nam..- Na isti strani čitamo izvleček i/, znamenitega nemškega članka (Sozinle Revne) z naslovom , Ans neue Ufer . Da, na novi breg drvimo. Naj bi Cas našemu ljudstvu uspešno kazal pot k temu novemu, boljšemu, srečnejšemu bregu! To mu iz srca želimo ob začetku te usodno vožnje. Člankov v tej dvojni številki ne ocenjujem etrokovnjaško. Kje naj vzamem potrebno znanje? Le opozoriti hočem tiste »Slovenčeve'- čitatelje, ki nimajo še »Časa naročenega. Okrožnica Pija XI. o krščanskem zakonu je neizčrpna zakladnica lekov za našo dobo. Pišejo se cele knjige o njej, o globokosti njenih misli. V članku »Družina in zdravje« podaja dr. Anton Bre-celj tisto misli iz okrožnice, ki jih vidi v njej kot zdravnik. Ta članek se tiče brez dvoma najbolj perečega vprašanja, saj (str. 15) z žalostjo ugotavlja: Tudi naša slovenska družina je že marsikje načeta., л Dobro si oglejmo in se bolje zapomnimo, kakšne naloge nam stavi okrožnica. Pisic jih našteva na str. 15 in nsl. Stvar se tiče vseh! — Pred leti nam jc spisal naš nepozabni Detela tragikomično povest: Tujski promet.c V povesti če bi pas brežine tik pod Razgledno stezo preraščalo n. pr. rušje (pritlikovi bor, pinus montana). Toda prede« bo moglo mestno gozdarstvo s svojimi na žalost zelo skromnimi sredstvi odgojiti takšen rastlinski material, bo najbrž preteklo še dokaj let. Dotlej pa so moramo zadovoljiti z raznimi kompromisi.' 0 Parcelo na Kodeljevem. Vsi, ki ste kupili parcelo od gospoda barona Codellija se opozarjate, da «e v lastnem interesu zanimate za prepis istili na Vaše line. Zakaj, kljub temu, da smo eni kupili in plačali parcele že pred enim letom in pol, še danes nismo pravi lastniki. Opozarjamo samo zato, da se vsak kupec sam pravočasno izogne neprili-knm, ki bi lahko nastale za vsakega v slučaju zidave hiš na neprepisani parceli in najetju za to potrebnega kredita. Kdaj bo pravni zastopnik gospoda barona Codellija glede prepisov vso stvar spravil v red, nam ni znano. Upamo in želimo vsi prizadeti, da čimpreje. Potrebno jc pa tudi, da se za prepis kupljenih parcel zanima vsak kupec sani. 0 Organizacija diplomirunih tehnikov vabi vse svoje članstvo na širši sestanek, kateri se vrši dne 3. decembra t. 1. v kletni dvorani hotela »Miklič< ob 20. zvečer. Zadeva zelo važna. SJA MIKLAVŽEVO PRODAJO 5% popisSt£» na likerje, konjak, razna vina, bombonijeio, čokolado in razne delikatese pri Trbovlje FR KHAH, Miklošičeva cesta 8 © Nesreča v novi remizi. Včeraj okoli poldne se je pripetila v novi remizi na Celovški cesti težka nesreča, V remizi je stal na približno 15 metrov visoki lestvi 251etra Ivan Miklavec, pleskar pri Reberniku in stanujoč v Dobrunjah 95. Mikla-vcc je pleskal steao, z roko pa se je preveč približal električni žici, iz katere je šinila slabotna električna iskra. Miklavec se jc umaknil, vendar pa tako neprevidno, da se je skotalil po lestvi navzdol ter 6C na tleh močno potolkel po glavi in je dobil tudi notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. KLOBUKE v najrazličnei-ših modnih barvah in oblikah, razne športne klobuke ter športno in zimske čepico dobile v veliki izbiri v speciialui trgovini klobukov Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14 Cene nizke Solidna postrežba Sprejemajo se popravila © Oglejte si danes razstavo pri P. Magdič. 0 Stroj ^a je pritisnil. V kurilnici na gorenjskem kolodvoru se je v nedeljo pripetila težja nesreča. Med delom je stroj pritisnil k zidu 421etne-ga delavca Alojzija Okorna, doma iz Luč 48 pri Gornjcin gradu. Okornu je poškodovalo spodnji del živola in noge. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. © Kemično čisti obleke Simone, Kolodvorska ulica s. D;uies popoldne ob 5 bo Gašper gledališče v prostorih tovarne »Tribuna«. Tudi Mik'avž s spremstvom parkeljev in angeljev bo prišel in bo izbiral izdelke tovarne »Tribuna . — »TRIBUNA« F. D. L., tovarna otroških vozičkov, trlciltljev, dvokoles itd., Ljubljana, Karlovska cesta. Ш ZllMVli! ic vrciino VEŠ !iOl №~ Din! Pri ZsBERTU v Prešernovi ulici dobile snežke že od 70 — do 260 - D n. se šiba neumna lakomnost, ki hoče nahitro s tujskim prometom zabogateti, pa se zaradi neznanja in nespretuosti — upropnstl. Ali naj smo zoper tujski promet? Ce smo vnaprej pozorni na morebitno kulturne nevarnosti, nam tujski promet lahko mnogo koristi. O dobrih in slabih vplivih tega prometa govori članek: »Vpliv tujskega premeta v kiiltiirno-sorialnem pogledu.« Piše Narte Veliko-11 ja. Gotovo bodo članek z zanimanjem čitali ne samo Gorenjci (na Bledu, v Bohinju...), ampak povsod, kamor prihajajo tujci. Članek je zelo poučen. Duhovnikom in pa jezikoslovcem prinaša prijetno presenečenje msgr. V. Steska s člankom: Slovenska kritika pred sto leti. Kakšno Kritiko je n. pr. moral čitali Baraga! Ali pa, knko so že takrat pazili na čistočo slovenščine. .Sove pravice naših avtorjev. Str. 86—M. Univerzitetni prof. dr. St. Lnpnjne primerja strni avstrijski in novi jugosl. zakon o avtorstvu ter v čem so kaže napredek. Pisatelji, umetniki, prevajalci, založniki, predsedniki raznih prosvetnih društev itd. bodo tu našli važnih stvari zase. Vse pravo je pozitivno! Prirodnega prava'ni! Pravo nima /, morulo nič opraviti! — Tako se je še nedavno glasilo z vseučiliških stolic v Nemčiji in bivši Avstriji. Kako pa se sodi danes o tem? Posebej v Franciji? O tem bomo čitali (zdaj jo objavljen šele en del) v učeni razpravi: Sodobno pri-roduo in pozitivno pravo s posebnim ozirom na francoski pravni ohjektivizem. Pisec je mladi dr. Gornzd Kušej. Posebno živahen je drugI del Časa -, ki nosi naslove: Obzornik, Ocene, Zapiski. V Obzorniku poroča prof. Niko Kurel o letošnjem velikem Kongresu Pav Romana v Fribitrgu, kjer so bili tudi slovenski akademiki dobro zastopani. G. prof. nam tu podaja Izvrsten pregled o tem pestrem programu, kjer se je udejstvovalo toliko narodnosti. Kakšna krasna predavanja so čuli! Iz tistega o »univerzi in splošni izobrazbi' bi radi brali še več, tako je tema zanimiva. Kar čitamo o Incidentu pri komisiji za cerkveno edinost, pn ludi na« zaboli. v »Oeenaht čujenio, kako sodi francoski uče- Ncvarne knjige. Od hišo do hiše hodijo neke ženske in ponujajo v nakup in celo zastonj knjige, ki se na prvi pogled vidijo kot resne verske razpravo na podlagi sv. pisma. V resnici jt !o velika mešanica krivoverskih trditev o duši, peklu in večnosti. Posamezne stavke sv. pisma poljubno tolmači, izpušča in pridaja, kakor mu prav pride. Zavija razne katoliško nauke v [»men, kakor J tli Cerkev n'kjer ne uči. Zato katoličan takih stvari ne bero in pokaže ponujevnvcu takih njig vrata. Koristno delo, ki ga moramo šteti v dobro rudniškim gasilcem, je njih rešilni avlo. V dobrih dveh letih, kur ga imajo, so prevozili 1235 ponesrečenih in bolnih. Pomota. Ne nu dekliški, ampuk na deški šoli v Trbovljah so že tri tedne brez verouka. V 1 • . L * »'. ii? t n i.; t,'i su ч\ v x 5 » i . ' * t j/.. j " i г. t« Лч.«, а'Л»f a«C * ' •» »»'•*' K- 1 i'! . i' l' t 'it .i Praznovalo se bo pri rudniku v decembru —. poleg nedelj — Sc 1„ 8., 17., 24., 25., 26. in 31. Občina proti mesarjem. Radi izgovorov mesarjev. da ne morejo po nižjih cenah prodajati mesa radi visokih pristojbin v klavnici, razglaša županstvo da vse pristojbine skupaj v klavnici znašajo 90 par pri kilogramu in da naj naznanijo živinorejci take mesarje, ki bi z ozirom na klavnič-ne pristojbine pritiskali na nizke cene. Sicer si pa pomagajo kmetje s tem, da doma sami koljejo in meso na drobno razprodajajo. Zagorje Umrl je tukaj po dolgem mučnem trpljenju Krauskopf Franc, rudar in sin rudniškega paznika. Pokojniku večni pokoj, prizadetim naše sožalje! V soboto si je zlomil roko učenec prvega razreda v topliški šoli Tinko Kos. Hodil je po robu klopi in posnemal »akrobate« kakor je rekel sam, ki jih je videl v Zagorju pred dvema mescema, ko so tu nastopali. Zdravi ee v bolnišnici v Ljubljani. m v t v Trzte 25!etnico srečnega zakona sta obhajala v krogu ovoje družine g. Andrej Dobrin in Ana, roj. Rueh, v znani Vodamulnekovi hiši. Naj jima jih Bog prisodi še 25! Smrt je pobrala pri Sv. Ani mladega, šele 20 let starega Jožeta Ahačiča, v Tržiču pa je umrla nagle smrti ga. Frančiška Mrak. Prenovljena dvorana v »Našem domu« je pri. vlačna že po svoji opremi, pa tudi po prireditvah, ki se vrše v nii. Prejšnjo nedeljo je bila tudi ponovitev »Razvaline življenja« polno zasedena, enako tudi v ponedeljek drugi prosvetni večer, na katerem nas je g. župnik Vovk popeljal med Belo. kranjce. Za zadnjo nedeljo sta pevski in dramatični odsek naštndirala Ziehrer-jevo opereto »Potepom«, katere uprizoritev se je zavlekla radi pozne dozidave doma. Za vprizoritev je vladalo tako veliko zanimanje, da že v četrtek ni bilo mogočo dobiti nobene vstopnice več. Kranj Namesto venca na krsto blagopokoine ge. Pavle Bitenc, soproge načelnika g. Joža Bitenca, sta darovali »Zadruga rokodelskih in sorodnih obr-tov* ter »Zadruga Obrtni dom« v Kranju vsaki po 300 Din za podporo onemoglim obrtnikom, njih vdovam io sirotam. „ 11> Smrt koti. V Kokrškem predmestju je v ne-delio 29. nov. umrla v s-taroeti 54 let ga. Ljudmila Cvi-rn, roj. Kaplan, žena orožn. podporočnika" v p. Pogreb bo danes 1. dec. ob pol 4 pop. Žalujoči rodbini naše eožalje. Kamnih Cene stanovanj so v Kamniku še dokaj zmerne. Da se pa med stanodajalci najdejo tudi taki, ki skušajo odirati, je že stara stvar. Tako je nedavno družba dveh gospodov in dame iz Nemčijo iskala v Kamniku stanovanje dveh sob in kuhinje za nekaj mesecev. Pa so povprašali pri nekom, ki bi imel zanje odgovarjajoče stanovanje. Mož je v njih spoznal tujce in ei mislil, tem pač lahko nekoliko zasolim ter je zahteval — beri in reci _ Din 100.— dnevno! Da lo že presega vse meje, je jasno! Dotičnik ima zalo še tudi danes stanovanje prazno in ga bo menda tudi ime! nadalje, vsaj za to ceno ne bo dobil nikakega najemnika, pač pa jc vsakega povpraševalca tako preplašil, da bo sploh nehal iskali stanovanje v mnenju, da so tudi drugod najemnine tako visoke, Tujsko-prometno društvo pa naj od časa do časa malo i pogleda, koliko se zahteva za stanovanja, da ne bo potem d ruš. v o pošiljalo reflektante k takim I oderuhom, ki pač nc delajo reklame za tujski pro-' met v Kamniku. njak Charles Schmidt o knjigi g. dr. Pivec-Stele in kako ji čestita; S. G(ognla?) lepo poroča o knjigi ge. Milice Gratenauer. Najprej bo vsak čitatelj najbrž planil po Zapiskih zi.daj, ki nam pripovedujejo v klasični krat-koči o najzanimivejših problemih, obravnavanih v raznih kulturnih revijah: o evgeniki, o novi pretvorbi ruskega komunizma, o kulturni organizaciji ruskih emigrantskih znanstvenikov itd. itd. Zapiske je vse zbral dr. Aleš Ušentčnik. Tu vidimo, koliko on čita (francoske nemške, češke, hrvatske revije); razbiramo pa iz teh velezanimivih Zapiskov tudi lihi nauk: Co hočeš ljudem povedati kuj novega, se vedno učil Iz tegu krotkega popisa pač razvidite, dn skuša >Cas tudi pod novim uredništvom prinašati za vsakega knj iu da pošteno skrbi za nadaljnjo izobrazbo naročnikov. Saj vemo vsi: nikdar ne smemo nehati z učenjem. Ako bi se v prijateljski družbi pogovarjali o člankih v »Času :, bi se sami bistrili, pa obenem tudi druge pridobivali, da bi ga naročili. Koliko jih je še, ki jih ni! Cus< izhaja desetkrat nn leto in stane 00 Din. Naroča se: Uprava Časa , Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon). xy. Komorni koncert Runel-P.acnik V pelek, 27. t. 111. je bil v Filharmoniji komorni koncert, ki sla ga priredila violinist Karel Itupel in prof. kons. .1. Ravnik., ki je prvega nn klavirju spremljal. Precej pogumu je bilo treba zaio, da se koncem meseca priredi resen koncert. In koncert je bil še precej dobro obiskan. Rupel je nastopi! s povsem novim, resnim, klasičnim iu modernim programom, ki je bil notranje dosti bolj enoten knkor njegovi prejšnji programi. Mozartova sonnla O-rlnr ni baš ena njegovih najmarkantnej-šili, jo pn spoštovanja vredno delo plemenitih proporcij in umerjenega sentlmenla. Bolj je vžgal zamahovili Compugnoli-Corlijev Andantino con va-riazioni s svojim patosom iu zmagovito invpncijo. Aleksander Talisman je menda Poljak, v glasbi pa je pravcati Francoz poznoimpresionistične flmeri, ki lupalam spominja na Milihnuda. Je zelo razborit talent bujne fantazije, dasi je močno za- padel francoskemu mehkužju in težnji po sea/a.-io-nalnem presenečenju. Velik respekt pa io mogel ; poslušavec imeli topot pred E. Schulhoffo'vo sona-; to. Schulhoff je nedvomno vplivun po Reger'u, v I čemer je soroden s Hindemithom. Schulhoff je' bolj ; učcuec Regerja-harmonika, dočim ee je Hindem th ! okorisiil boš z njegovo linearno stranjo. Prvi stn-; vek, Allegro impetuoso je najjačji del sonate, pre-, veva ga specifično nemški ekspresionistični patos, 1 tisto favstično. ki 11111 je od pekla do nebes 011 sam korak. Formalno je izdelan, kakor iiialokaiera nr-vejša skladba, nekaj podobnosti ima z Beethovnovo Patetično in z Hegorjevo violinsko sonato v A-mo-lu. Andunte in Burleeca sla manj važna vmesna stavka. Filialo pa je zopel grandiezen in niha z vprašajem. Rupel ni topot pokazal nobenih bravur in hle-ščavosti, ampak čisto in resno umetnost, za kar smo mu hvaležni. Nagiblje bolj k umerjeni inler-pretaclji in k eleganci podajanja; dasiravno j.- večkrat prišel v pravi umetniški ogenj, mu jo bi! temperament spremljevalca, ki je samostojno razumel skladbe, stalna vzpodbuda in impulz. Kar jr Itipa-tam notranje dinamike in kontrasta manjkalo Ruplovi, formalno blesteči igri, je nadomestil živi Ravnikov glasbeni čut v spremljavi in tako smo imeli rca prav lep večer. Želeli bi si slišati kak samostojen klnvirskl večer prof. Ravnika. Žalibog tako redko nas'opi in še tedaj večinoma le kot spremljevalec. G. Rupel je poda 1 topot svoje doslej najboljše, kar im.l. '/m : davno je zn njim zgolj tehnično stališče aapram glasbi, ludi je že za njim oni stadij, v katerem se doseže pravcata eleganca in lepota prednašanja. Sodaj je začel prodirati na površje njegov umetniški naturel in se topot že lepo uveljavil in pokazal že samostojnost. Co hoče brzo napredovati, bi mu človek svetoval, nnj gre vase, ne več v Pariz izpopolnjevat studijo. Romanski naturel za nas nima plodnih vplivov in je v sedanjih razmerah tudi ] mogoče reči, da nas Francozi ne bodo več učili. Današnja Evropa jim je odrastla. ^Koncert je bil prav lep in zanimiv dsgoduk v našem, reenejših zmoaliajev lako revnem glasbenem življenju. Dnevna kronika Koledar Torek, 1. decembra.: Državni praznik. — Edmund in tovariši, mučenci. Dan ee skrči do 21. za 20 minut iu zraste do 31. za minute, dan Je dane« dolg 8 ur in 40 minut. Sreda, 2. decembra: Bibiana, devica mučenimi; Pavlina, mučenica. — Zadnji krajec ob 17.51. 'Ierschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi -f- Leopoldina Rakusch. V Celju je včeraj dopoldne umrla gospa Leopoldina Rakusch, roj. G&und. Pokojna je bila izredno blagega in usmiljenega srca. Pokopali jo bodo v sredo, 2. decembra ob 3 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Na Kakeku je umrl v starosti 70 let I v a n Fatur, trgovec in gostilničar. Pogreb bo v sredo ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše Iskreno sožalje! ■J- Marija Maroitova. V sohoto 28. novembra je umrla gospa Marija Maroitova, rojena Petrič, soproga vrhniškega zdravnika in bivšega župana dr. J. Marolta. Smrt jo je rešila večletnega, vdano prenašanega trpljenja, v njenem Šestdesetem letu. Bila je zgledna katoliška žena, ki je s svojo izobraženostjo in inteligenco pomagala pri katoliških in prosvetnih organizacijah v vrhniškem okolišu, svetovala pri raznih prireditvah, da so imele estetski dostojno lice, - 4 ' \ '»■ -»ii 1 ; V Vzgojila je štiri otro- ke, med temi je Mar|an Marolt, eden najboljših naših umetnostnih zgodovinarjev in najvnetejših kulturnih delavcev. Gospa Maroitova je bila tudi glasbeno izobražena in je bržkone le njena zasluga, da ee je osnoval svcje čase iz skromnih razmer danes svetovno sloveči kvartet Ztka, kateremu je bila miciatorka. pokroviteljica in podpornica ob njegovem rojstvu. Za to uslugo ji mora biti hvaležen naš kulturni svet. Kdor jo je poznal, jo je moral spoštovati na prvi mah in jo je ljubil, ko je videl, kako junaško prenaša nesrečo dolgotrajne in brezupne bolezni, ne da bi le za hip mislila nase. Vse njeno življenje je veljalo delu za druge, za rodbino, za prospeh katoliških organizacij in za kulturni napredek. Bila je velika in dobra žena — večen ji spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! + Prof. dr. Kari Wessely je umrl na Dunaju po dolgotrajni bolezni dne 21. novembra t. 1. Rojen je bil na Dunaju 27. junija 1860. Študiral je na Dunaju in poeta! profesor za klasično biologijo na gimnaziji Posvečal ee je posebno grški paleo-graliji in starim listinam, pisanim na papirusu. Ko je nadvojvoda Rainer kupil veliko zbirko v El-Tayumu najdenih ali bolje povedano izkopanih listin, je prišel v to zbirko kot strokovnjak. A čita-nj« starih listin mu ni bil končni smoter, ampak to znanje in soretnost je izrabljal, da je šel do oznavanja vsebine. S tem je odkril zelo važna esedila in načine izražanja. Njegov spis Ephesia grammata je posvetd z bengalično lučjo v temo starega kriptopisja. Posebno teološki vedi je dobavil vrlo zanimive stvari, kakor v svojem »Les plusanciens monuments du christianisme«, od katerega dela sta prišla na svetlo 2 zvezka. — Nam • rajnik bil bližji, nego drugi inozemski učenjaki, «r nam je bil iskren prijatelj in je prišel celo v Ljubljano, da je tu predaval o etarokrščaneki kulturi Predavanje se j« vršilo dne 7. februarja 1910 pod okriljem Leonove družbe. We«sely je predaval v slovenskem jeziku: kajti mož je bil fenome-nalno nadarjen za jezike. — Spisal je nad 150 razprav iz papirologije. Razen tega je bil izvrsten mineralog in je imei eno največjih zasebnih zbirk, ki jo je uredil kot lokalni muzej na evojem posestvu v Manncrsdorfu pri Dunaju. — Svetila mu večna luč! ■f" V Podgorju pri Kamnika je dne 28. novembra umrl ugleden gospodar, mož stare slovenske korenine, g. Janez S v e t e c . nečak pokojnega litijskega notarja in narodnega delavca Luke Sve-teca. Star je bil 80 let. — Na Duplici pri Kamniku pa je umrla dan kasneje istotako 80 letna Jožefa OreSnik, tašča posestnika g. Franceta Berleca. — Sorodnikom naše sožaljel + Pragersko. — Dne 28. novembra je bil pogreb tukajšnjega rojaka poduradnika Sihigerta Ivana, skladiščnika drž. žel. na Pragerskem. Bil Je mož krščanskega načela, vzoren in skrben oče svoji družini. Med svojimi tovariši železničarji, ka-kar tudi med soobčani Je bil jako priljubljen, kar je pričala njegova zadnja pot iz hiše žaiosti na pokopališče Sp. Polskava. Pokojni se Je udejstvo-val pri raznih dobrodelnih društvih, bil je ob inski odbornik na Sp. Polskavi ter predsednik Prometne zveze žel. Jugoslavije, skupina I'ragersko. — Naj počiva v miru! Žalujočim ostalim naše globoko sožaljel b t Osebne vesti = S pošte. Premeščeni ee: Ivan Fašun iz Podčetrtka v Celje, Erna Stergarjeva t ljubljanske kolodvorske pošte k Devici Mariji v Polje in Anton Springer iz Celja v Podčetrtek. — Poroke: Marija Groznikova, pogodbena poStarica pri Sv. Križu blizu Litije, se je omožila z organistom Antonom Petjem. — Preetanek službe: služba je prenehala pogodbeni poštarici Mariji Miklavčevi v Petrovčah in Angeli Pirčevi v Gorjah pri Bledu. Zvišanje bolniških prispevkov Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z rešitvijo St. broj. 56.097-31 z dne 20. novembra 1931 zvi&ilo prispevni tarif za bolniško zavarovanje delavcev v Ljubljani. Zvišani tarif stopi v veljavo o 1. decembrom 1931, Nove tabele o prispevkih in odbitkih se dobe pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Ljubljana, dne SO. novembra 1931. Okrožni nrad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. S prosjačenfa se ni vrnila Begunje pri Cerknici, 29. nov. V vasi čohovo blizu Sv. Vida je skromno živela v svoji kajžici sedemdesetletna starka Marija Klančar. Nekako pred tremi tedni pa se je odpravila, zavita v rjavo ruto in bolj slabo obleko, v vas Otave, kjer ji je sestra nabrala nekaj živeža. Tam pa so ji ljudje prigovarjali, naj gre Se sama malo poprosit, da si bo nabrala vsaj za čez zimo, ko ne bo radi velikih snežnih žametov mogoče izpod streho... Odšla je starka s culo v roki, nazaj pa je ni več. Nihče ne ve, kje da je. Nekdo, ki je Šel v mraku po grabnu mimo kožel'skih žag. pravi, da je slišal čudno tarnanje in ječanje. Drugi dan so šli gledat, vse so preiskali, pa niso ničesar našli. Že trikrat je odšlo po več mož od Sv. Vida skozi gozdove in vasi, pa niso našli nikakega sledu za starko. Najbrže se je trudna in premrzla zavlekla v kako gozdno zatišje, da bi s: opomogla. Pa jo je zmagalo in je morda zaspala za večno. Ostale venti — Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze. Polovična vežn a za ude'ežencc občnega zbora jc dovoljena z odlokom železniškega ministrstva od 23. 11. 1931 štev. 29.939, in velja ed 5. do 1. decembra za vse pro*c in vse v'ake v dravski banovini razen ekspiesnih. Na odhodni rostaji naj sc kupi celo karto do Ljubl;a.ne, ki velja s polrdilom o udeležbi na občnem /boru za brezplačno vožnjo domov. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svo.em ckusu st izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trcncticoate sokiije. oideke peril« i. dr' A. Presker LlubMana. »-v. Peira ce«ta 14 S-/et' Miklavž že zapisuje, s čim le naj Vas obdaruje. Pa jo ugane sveta glava, tale, pravi, bode prava: »Hitro stopil bodem k Radio Ljubljana, tam izbira res velika mi je dana. Radio prav lep in dober tam dobim in Vas ž njim razveselim. Niz^e cene, plači/H tudi na obroke. Predvajanje na aomu brezplačno t Medenina se mora svebiti, vendar ne sme imeti brazgotin Vodovodne pipe in vsi kovinasti predmeti v kuhinji bodo vedno lesketajoči, ako jih odrgnete z malo Vima na mokri krpi in jih potem otrete s suho krpo. Vim je povsem droben milni prašek in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. VIM čisti vse ov «♦ — Popravljamo. Pod tem naslovom poroča »Jutro«: »Dne 5. novembra smo v »Jutru« poročali, cia se je na volivnem shodu g, Ažmana na Stari Fužini v Bohinju oglasil k besedi tudi goep. kaplan iz Srednje vasi, ki se je pridružil izvajanjem govornikov. Ugotavljamo, da se g. kaplan Anton Dodič in Srednje vasi sploh ni javil k besedi, ker je prišel v zborovalno sobo šele ob koncu izvajanj zadnjega govornika g. Štularja iz Radovljice.« — Poslovilev. Ko zapuščam javno službo po skoro četrtstoletnem delovanju pri občinski upravi — smatram za svojo posebno dolžnost, da ee zahvaljujem vsem — zlasti bivšim županom za vse zaupanje, ki sem ga bil deležen — lahko rečem — skoroda neomejeno in vsestransko. Hvala! — Ohranimo drug drugega v lepem spominu. Saj se šc vidimo. Odhajam z zavestjo, da nisem nikdar RADIO L1UBL1ANA Miklošičeva cesta 5. in nikomur delal zla. Tistim pa, ki sem jim bil vzlic vsemu trn v peti, samo to: Trn je iz pete. Ali je sedaj peta zdrava? Vsem — prvim in drugim — naj povrne vse Večna Pravica vsakemu, ka-kor mu gre. Ljubljana, 30. 9. 1931. Fran Kristan, bivši občinski revizor. — Korošci! Koncem meseca oktobra t. 1. smo razposlali rojakom, kojih naslovi so nam bili znani, vabila za pristop v naš klub ter čekovne položnice za poravnavo članskih obveznosti za tekoče ponlovno leto. Le-to se je začelo 11. oktobra t. 1. z občnim zborom v Celju in bo trajalo do prihodnjega zbora, ki bo skoraj gotovo zopet v Celju v prihodnjem oktobru. Odziv na ta vabila je bil tekom novembra slab. Del dosedanjega članstva s plačilom čaka morda zavoljo tega. ker misli, da se postavno leto začne šele e 1. januarjem. Tem potom ponovno prosimo, da vsi, ki tega še niso štorih, čimprej poravnajo članarino, oziroma pristopnino. S tem prihranite društvu obilico nepotrebnega dela in stroškov, a naši stvari ogromno koristite. Kdor takoj da, dvakrat da! — Klub koroških Slovencev v Ljubljani. — Doruščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne : Franz-Josef < grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev iu krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se vporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Slovenski tcžkoatleti v Zagrebu. Danes nastopijo v Zagrebu v težkoat'letskem matehu s la-mošnjo »Croatio« člani težkoatletske sekcije tukajšnjega SSK Maratona. Tekmovanja sc udele- ' ž-ijo odlični rokoborci: Pirher (srednja teža), Fi- I šer (vvelter) in Gobec (pcro'ahka). Od znanih ma-raborekih boksačev gredo Drozg in Štukelj (oba vvelter) in Kampič (lahka). Od Zagrebčanov nafto i o Matejin, Mona,s, Jovanović, ^ »donrvcc, Božićević, Huber, Markovič Balaš in Palkovič, boksati in rokoborci, vsi člani zagrebške »Cro-atie«. — Nove poitne pristojbine. Kakšne poštne pristojbine eo stopile danes 1. deccmbra v veljavo, smo poročali v »Slovencu« z dne 17. novembra t. 1. Glede krajevnega pisemskega prometa je izdalo ljubljansko poštno ravnateljstvo tole pojasnilo: Dokler ministrstvo glede krajevnega prometa načelno ne odloči, se smatra za krajevni promet promet na vsem področju pošte, torej tudi v selških okrajih, na področju pomožnih pošt itd. Promet na področju dveh pošt se smatra za medkrajevni, če sta ludi področji obeh pošt zemljepisna enota. — Koliko katoliških dijakov jo vpisanih na belgrajrfkih srednjih šolah. Na gimnazijah (7) je 249"dijakov in 279 dijakinj. Na renlki jih jc 43, na obeh učiteljiščih G4 in na višjih meščanskih 05. Skupaj 700. — Zasnežene ceste. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana poroča: Glasom došlih poročil obmejnih kontrolnih organov je cesta čez Ljubelj popolnoma zasnežena in je vsak avtomobilski promet preko prelaza nemogoč. Istotako je padlo na Jezerskem vrhu, kakor tudi na Korenskem sedlu okrog pol metra »nega in je tudi prehod preko teh dveh prelazov z avtomobili do nadaljnjega nemogoč. — Ti naši otroc.il Kako so uvidevni! Pisali so namreč Miklavžu: »Hudi Časi so. Zalo nič igrač; tistih na tujem narejenih pa že kar ne. Knjig nam prinesi!« ln Miklavž kupuje: Za skavte: »V samotah pragozda«, »Jetnik v gorah mesecu«. »Med iiT-ljcnjem in smrtjo«, zgodbe v Severnem morju zn-mrzlih ruških mornarjev. Zn liste, ki se neradi učijo: »Jurček-kozamurček*. kako je služil pri mravljah. Izvirno ilustrirana knjic«. 7-a tiste, ki še ne poznajo slovenskih pisateljev in učenjakov: »Slovenske moiet, okrašene z izvirnimi lesorezi. Za tiste, ki ljubijo lepe pripovedke: -»Palček«, s podobami, »Mcdved-kosmatinc, s podobami. Zu vse pa iTrde orehe in vesele smehe«, to so šale in uganke. Vse knjige se dobijo vezane in broširane fio vseli kniiuarnah I n so iz založbe Mohorjeve družb* — Tatvine na treh krajih v SL Janin. V noti od 27. do 28. novembra so vlomili tatovi v občinsko pisarno, v prodajalno tobaka in v novo sezidano hišo čevljarja g. Kosa. V pisarni eo odnesli okoli 600 Din, v trafiki 15C0 zeta cigaret ter okoli 300 Din kovanega drobiža, pri čevljarju pa nekaj mizarskega orodja, katerega je pustil lam mizar, ki izde!uje mizarska dela. Orožništvo tatove pridno zasleduje in jim je na sledu. Tatovi eo rabili vitrihe in lepo tudi nazaj zaklepali vrata. Upamo, da pridejo tatovi kmalu pod ključ, da bodo za nekaj (asa na varnem. —• Na lovu obstrelfen. V nedeljo je bil v gozdovih v Loški dolini večji lov, ki ga je opazoval tudi 20letni Janez Kraje, sin posestnilica iz Starega loga pri Ixižu. Naenkrat se je od nekod sprožila puška in Kraje je padel obstreljen na Ua. Neznani lovec ga je zadel s šibrami v prea, glavo in v desno roko. Krajca so včetaj pripeljali v ljubljansko bolnišnico, ne more pa povedati, kdo bi ga obstrelil, ker jc bilo tedaj v gozdu več lovcev Kraje je bil obstreljen najbrže po nesreči. — Žrtev fantovskega pretepa. Že 23. novembra je prišlo v Polšniku do fantovskega pretepa. Fantje so sc tokrat spravili na 21lctnega delavca Antona Dežmana in ga obklali z nožem po hrbtu. Dcžman se je nekaj časa zdravil doma, ker mu pa ni hotelo na bolje, je moral včeraj v ljubljansko bolnišnico. PRIPOROČAMO bogato zalogo različnih daril za Miklavža, obeskov za božično drevo ter drugo sveže blago. — Cene nizke, postrežba točna. Špecijalna trgovina za živila JAS &LESJAK, Maribor, Ulica X. okt. — Avtomobilisti in motociklisti čltaftel S« najbolj izkušenemu šoferju se primeri, da si kdaj ne ve pomagati iz te ali one zagate. Edino če ima stalno pri sebi knjigo ioler in samovozai inže-njerja Josipa Šlolfe, ne bo nikoli v zadregi, kajti njegova razlaga konstrukcije, delovanja, strege in vodstva modernega avtomobila ni le edina v slovenskem jeziku, marveč obče priznano izvrstno in temeljilo strokovno delo. Poleg zgoraj omenjenega obsega knjiga nešteto o-pomb, praktičnih migljajev in dragocenega gradiva v sliki in besedi. A kar ie najvažnejše, veebuje tudi tehnično terminologijo tako, da je ne more nihče pogrešati, kdor se bavi z motociklizmom in avtomobilizmom. Znano je, da so to knjigo naši avtomobilietični krogi z navdušenjem sprejeli — zato je vsa hvala tega dela odveč. Naročite si ga nemudoma v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V celo platno vezana z bogato ilustrirano prilogo velja 140 Din. — Oglejte si danes razstavo lepih daril v lokalu trgovine M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgo-va ulica 1. — V upravi »Slovenca« naj se dvignejo sledeče ponudbe: Auto-gume, Denar takoj, Dijak, Fdektrifikacija, Gosposko veleposestvo, Hišnik in vrtnar, Inže-njcr, Ljubljana, Ljubljana aH Zagreb, Parcela, Perfektna. — Lepe bele zobe dobite in istočasno odstranite neokusno barvani robni obložek s stalne uporabo znane in dobre Chlorodont zobne past«. , Poekue Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. — Obvestilo: Sv. Miklavž in pnrkelj sta solidarno sklenila, zbirati letos darila kakor gramofone, plošče, radioaparale ter šivalne stroje le" v trgovini Centra, ki se nahaja na Miklošičevi cesti 38 v palači Grafike. Tudi na obroke. — Otrokom veselja in hlagostil Ko mislite, kaj hi dali otrokom za Miklavža, se spomnite, da je Buschev Cipek in Capek, knjiga polna razveseljivih dogodivščin, ki so vse nedosežno ilustrirane; pravtako je knjižica Ivančkov sveti večer prvovrstna mladinska knjiga, vzgojna in lepa obenem. Z obenm Vam postreže Nova založba v Ljubljani, ki ima v zalogi vsa mnogovrstna darila za odrnstle in mladino, knjige, pisarnišk« in šolske potrebščine in izbrano galanterijsko blago — Najcenejša gospodinjska knjisra jo »Pripravljanje Vnlcčno hrane« od Št. Humekove. Vsebuj« 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedil in tri po polne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem društvi v Ljubljani. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika totarna Jos. Rcirh, Maribor Obmejna vlomilska tolpa pod ključem Maribor, 30. novembra. Svojočasno smo poročali o dobrem plenu, katerega je napravila obmejna straža v Št. llju v Slov. goricah, ki je v temni noči 4. oktobra zasačila na cesti dva tihotapca z nabasanimi nahrbtniki najfinejše svile. Obmejni organi so takrat mislili, da gre za veliko zasnovano tihotapstvo ter so se po aretaciji vseh osumljencev vršile tosmerne preiskave, ki pa so kmalu zavrnile pozornost varnostnih organov v drugo smer. Ugotovilo se je, da so napravili finančni stražniki v Št. Ilju mnogo boljši plen, kot so običajni tihotapci, da so jim padli v roke predrzni in nevarni vlomilci, ki so nekaj časa : sem ogrožali naše in avstrijske obmejne kraje: nn ; njihov rovaš gredo številni vlomi, ki so bili zadnje , čase izvršeni pri nas, še v večjem številu pa onkraj meje. Nevarnim ptičkom so dokazali dejanja na podlagi prstnih odtisov, katere je našla avstrijska j iandarmerija na mestu vloma v prodajalni mesarja > □ Prevzvišenemn vladiki dr. Andrejo Karlinu je včeraj ob godu čestitala mariborska duhovščina. V imenu lavantinske duhovščine ie izrekel pre-vzvišenemu ordinariju tople čestitke in voščila pomožni škof škof dr. Ivan Tomažič, ki se mu je prevzvišeni godovnjak zahvalil s prisrčnimi besedami. Tudi so čestitala prevzvišenemu vladiki zastopstva raznih katoliških in drugih društev. □ Dreri vsi na časnikarski koncert v Narodno gledališče. Pričetek ob 20. — Ob pol 21 v Unionu večer Narodne odbrane. □ »Slovoika Filharmonija v Mariboru. Končno je definitivno določen 19 december za koncert »Slovaške Filharmonije« iz Bratislave, ki se ie od pomladi pripravlja za svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji. »Slovaška Filharmonija bo koncertirala pred prihodom v Jugoslavijo dne 17. decembra na Dunaju, naslednji dan 18. decembra v Ljubljani in na povratku v soboto 19. decembra v Mariboru. Filharmonija je že poslala fotografije svojega zbora, ki Jieje 70 oseb in bodo iste že te dni razstavliene v izložbah. □ Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo, kakor znano, priredilo v nedeljo 6. decembra v veliki unionski dvorani božični bazar c čajanko. Odbor se obrača do vc-h darežljivih dobro'.nic in dobrotnikov s prošnjo, da bi poklonili za bazar majhen dar, ki ga naj blagovolijo poslati šol. slugi 2. drž. dekl. mešč. šole v Cankarievi ulici. Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje odbor » naprej v imenu uboge mariborske dece. □ Poroka. V tukajšnji stolnici sla se poročila Franc Ul, nameščenec Prve brv. štedionice, in Angela Ca jnko, sestrn okrajnega nadzornika policijskih agentov Franca Cainka. Mladoporočencema naše najprisrčnejše čestitke! □ Katoliški študentje imajo letos na Marijin praznik 8. decembra svojo običajno proslavo. Dopoldne v Zadružno-gospodarski banki zborovanje, zvečer v dvorani Prosvetne zveze akademija. □ K i'ana'njima večernima prireditvama. Za časnikarski koncert se niso poslala nobena vabila, ampak so vsi brez izjeme pr.av prisrčno vabljeni. Vstopnina k večeru Narodne odbrane znaša 10 dinarjev, za dijnke ln vojake 5 dinarjev. П Smuški tečaji SPD na Poliorjn. Zims'to-sportni odsek SPD v Mariboru priredi za časa božičnih poči'nic. »o :e od 25 XII. 1931 do 1. I. 1932 sledeče tečaje: 1. Pri Mariborski koči zn začetnike pod vodstvom g. Tavčarin iz Ljub'lane. S'-upen odhod dne 25. decembra ob 7 zjutraj z avtobusom izpred glavneea kolodvora do Rekp. Cena za avtobus •]o Reke Din 14.— za osebo. 2. Pri Klopnem vrhu: za tekmovalce na dolge proge. Skupen odhod dne 25. decembra z vlakom ob 5.40 zjutraj do Fnle, odtod peš na Klopni vrh. 3. Pri Ribniški koži: tečaj ra izvežbane 4niučarje (slalom in terenska vožnja). Vadi Herbert Drofenik iz Maribora. 4. Pri Pisniku: za že izvežbar.e smučarje in začetnike. Vodstvo tečaja je v rokah inž. Rtingnldiera. 5. V Ribnici na Pohorju začetniški tečaj. Skupen odhod za tečaje ad 3.. 4. in 5. je dne 25. decembra ob 5.40 zjutraj z vlakom do postaie Brezno, odtod s sanmi ali vozovi do Ribnice. Prijave in vsa podrobna nnvodi'a zn udeležence tečajev dnje Zimskosportni odsek SPD, Maribor, Aleksandrova cesta 30 in pisarna »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova resta. Smuk! n Znižane cene krznn, že od Din 25 kožica. Za Miklavževa darila izvnnredna prilika. Poslužite se. dokler traja zaloga, pri L. Ornik, Maribor, Koroška resta 9. □ Rabite nageljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66 Vrtnarstvo — Jemec — Maribor. П Okrajni gremij trgovcev v Mariboru nam sporoča v objavo: Člani, ki še dolcujejo članarino, morajo ls»o tekom 8 dni poravnati, ker ima gremij za svojo trgovsko nadaljevalno šolo velike stroške ter denar nujno rabi. — Kdor nima položnire. naj Jo takoj zahteva. □ Svojevrstno razstavo priredi danes trgovina Uhler na Glavnem treu. Več v oglasnem do'u. П Promet z nepremičninami. Posestvo s hišo M. 3 v Mlinski ulici je prodal Florijan Kocinn. posestnik v Studencih t^lzi Subo'ič, soproiri r.ar. insp v pok. za Din 80.000. — Hišo v Aljaževi ulici 1"> sta prodala Jos. in Marija Ilolzapfel Antonu in Ani Zemljič za Din 80.000.—. □ Ker je Maribor križišče ciga-ske nadleg--. Ckraine uprave imajo sedaj obi'o dela s cigani, zlasti v okrajih, kjer so cele njihove naselhine. Ugotoviti morajo namreč pristojnost vseh pripadnikov tega ahasverskega plemena ter jim odka-zati njihovo stalno bivališče. Vsi cigani, ki se bodo poslei pojavili izven tega kraja brez posebnega dovoljenja, bodo izgnani zopet nazaj. S cigani bo imela poslei z'asti mariborska noliciia obilo posla, ker je Maribor nekakšno križišče, katero dnevno pasira vel partij ciganov, ki potujejo v raznih smereh. Ker so večinoma na nepoštenem poslu ter ovrozaio povsod, kier se pojavljajo s svojo dolgo-игвкповђо tujo lastnino, nastopa policija proti njim z vso strogetjo ter jih odpošilja kljub milim prošnjam tja, odkoder so prišli. Minule dni so odpravili nazaj v domovinske občine vei partij ciganov in cigank, ki so prosili in beračili z otroci po mestu. Doma so bili po večini iz Prekmurja in Hrvatske, v Mariboru pa si izbirajo za stalno bivališče tezenski gozd, kjer prireia sedaj policija in orožništvo od časa do časa racije na te nepriljubljene goste. Radi ciganov je postal tezenski gozd v zadnjem času precej razvpit, upati pa je, da jih boc'o energični ukrepi oblasti odvrnili od prepogostih obiskov naših krajev in taborenja v tezen-skem gozdu. □ Mariborski delovni trg. Zaposlitev dobi preko mariborske posredovalnice dela: 1 majar, 3 hlapci, 2 pastirja, 2 čevljarja, 2 krojača, 1 kolnr, več vajencev mizarske, kolarske, kovaške, mesar-ske, slaščičarske in pekovske obrti, 8 kmečkih de-kel. 1 strojna pletilja, 1 poslužnica, 0 kuharic, j sobarici, 7 služkinj, 2 pletiljski, 2 šiviliski. 2 mn-dlstovski tn 1 trnovska vajenka Odvetnik m. fiNDMJ VEBLE V Harliioru naznanja, (la je preselil svojo pisarno iz Aleksandrove ceste 6/1 v Sodno niico 16. pntliCje (nasproti sodišfu) Radio Celje Brucknerja v Wagni v Avstriji, ki je bil izvršen dne 1. avgusta. Te odtise je razvozljal mariborski daktiloskop Grobin ter osumljencem Cerjan Martinu, 20 letnemu tovarniškemu delavcu iz Košakov, Malalau Francu. 28 letnemu zidarskemu pomočniku iz Košakov in Antonu Losiču, 24 letnemu trgovskemu pomočniku iz Opčin nepobitno dokazal, da so imeli svoje prste pri omenjenem vlomu. Poleg tega so izvršili v nočeh od 1., 2. in 3. oktobra tri vlome v okolici Leibnitza, pri katerih so napravili lep plen. Med drugim so jim padla v roke tri nova kolesa, na katerih so se poiem odpeljali s plenom v našo državo ter bili na meji zusačeni. Svilo so uplenili ob priliki vloma v carinsko skladišče v Leib- [ nitzu. Pri preiskavi na domu obtožencev so zaple- i nili več nakradenih stvari, med temi tudi svilo, 1 katere vrednost je iznašala preko 70.000 Din. Ome- I njene vlome so tekom zaslišanj -na sodišču že priznali, taje pa še druge pregrehe, katere jim pripisujejo. П Ugotovljeno. Neznani mrtvec v tukajšnji splošni bolnišnici, o katerem smo pred dnevi pisali. je 59 letni prevžitkar Janez Tomažič iz Selo. 1 Padol ie v studenec in si pri padcu razbil glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prepeljavi preminul, Пј Družina se zastrupila i mesom. Miletinči-čeva rodbina v Pobrežju se je zastrupila z. mesom. 33 letno Mileno Malrtinčič ler 86 letnega Srečka ter njiju 6 letno hčerko Magdaleno so morali takoj j prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Pri Pohorskem domu bo letos smuški tečaj, ki g:» priredi tukajšnji smuč irski klub. Za začel- i nike cd 25. decembra do 1. januarja 1932, za iz- ! vežbane od 1. januarja 1932 do 7. januarja 1982. I П Elektrika v Košakih in Pcbrelju. V občini ; Korakih se podaljšuje električno omrežje v Peklu iu na Meljskem hribu. Pobreška občina pa se bavi z. načrtom razširjenja električnega omrežja v delavskih hišah ob gozdu iu ob Dravi ter v spodnjem delu Pobrežja. Г] Mrtvec v potoku. Včeraj so našli v majbnem potoku pri Reki mrtvo truplo okoli 50 letnega moža. Prvotno so menili, da gre za zločin, vendar se je dognalo, dn je moža zadela nsjbrže kap in se je nato zgrudil v potok tik ob cesti. Pmrfrarnf Hadio-Uithffttna i Torek 1. decembra: 9.00 Šolski radio. Proslava narodnega praznika. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Cas, dnevne vesti, plošče. — 16.00 Na--'.op učenk Mladike pod vodstvom gdč. Grošelj. — 15.30 OtroSki kotiček jManica Kumanova). — 17.00 »Preiskava«, drama (St. jakotjki gl. oder). — 18.30 Prof. Andree: Uvod v radiotehniko. — 19.C0 Etika in sociologija evangelijev (dr. Veber), zak. učno predavanje. — 19.30 Dr. Fr. Veber: Eksperimentalna fonetična študija. — 20.00 Prenos iz Zagreba (opera »Ben Lcget«), — 22.30 Čas, dnevne ve'li. Sre:!a, 2. ueseir.b a. 12.15 PloSče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reya: O klimi Slovenije. — 14.00 Dr. Nikola Freobraženskij: Ruščina. — 19.20 Litciarna ura: Ludvik Mrzel: Knjiga in dom. — 20.00 Dr. Cepuder: Problem elovens'.va in jugoclovanstva. — 20.30 Samospevi g Milana Juga. — 21.00 Samospevi gdč. Dragice Sok. — 21.30 Plošče. — 22.20 Cas, plošče. Četrtek, 3. derembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas. plo?če borza. 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaie. — 1C.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.20 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 70.00 Ttro Ilorn: Pedagoška ura (Naoake otrok). — 20 "0 Gustav Ipavčev večer. — 2115 Violoncello solo. izva;a g. Zlato Najžer. — 22.00 Klarinet solo, izvaja g. J. Beranek. Ururft proornmi > Sreda, 2. decembra. , Bnlg-ad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Jugoslo- j vareke pesmi. 17.70 Popoldanski koncert. 20.00 Na- I rodne pesmi. 20.30 Klavirski koncert. 21.00 Vokalni koncert. — Zagreb: 12.30 Ploiče. 17.00 Plesna glasba. 19.45 Veče-ni koncert. 20.30 Koncert za- t greb'kega mandoli"skega kvinteta.. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.35 Ciganska g'asba. 10.30 Prenos iz onernega glelališča. 72.45 Ciganska glasba. — Rim: 13.10 Lahka glasba. 17.20 Pester koncert. 21 00 »Cavalleria rusticana«, opera. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 20.45 Prenhs iz opernega gledališča. — Lange berg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 »Princ Friderik HomburSki«, klasič. na glasba. 23.45 K šestdnevnim dirkam v Kolnn — London: 19.30 Koncert vojaške gadbe. 21 00 Paradni koncert. 22.01 Koncert gledališkega orkestra. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 20.00 Koncert vojaške godl-e. 20.15 Pestra glasba. 20.20 Večerni koncert. — Praga: 19 30 Koncert vojaške godbe. — Barcelona: 13.00 Plošče. 13.30 Radio sekstet. 19.00 Trio. 21.05 Radio orkester. 21.30 Kupleti. 23.30 Jazz. — Trst: 17.00 Plošče. 17.45 Pestra glasba. 21.00 Komorna glasba. Četrtek, 3. decembra. Belgrad: 12 00 Opoldanski koncert, 20.30 Ljubljana. 21.30 Večerni koncert. 22.30 Jnzz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Balalnike. 2020 Ljubljana. 22.40 lahka glasba. — Budapest: 12.05 Operni koncert. 17.35 Ciganska g'asba. 19.45 Pia-ninski koncert. 20.50 Cigaska glasba. 22.30 Lahka glasba. — Rim: 13.10 Plošče. 13.35 Radio kvintet 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. 21.00 »Velika predstava«, gledališče. — Milan: 17,10 Pestra glasba. 20.20 Operni prenos. — London: 17.10 Ples- i na glasba. 20.00 Koncert gledališkega ork. 21.15 I Koncert filharmoničnega orkestra. — Toulouse: ■ 29.00 Akordeon. 21.00 Pesmi iz komičnih oper. 21.15 Koncert vojaške godbe. 21.30 Koncert ope- ' retnega orkestra. — Prag«: 19.05 Rrno. 72.70 Film- | ska glasba. — Barcelona: 19.00 Trio. 21.05 Radio ' nr!f«ster. 22.15 Večerni koncert. Pr Opozarjamo ponovne na koncert Celjskega pevskega društva, ki se vrši drevi ob 8 v veliki dvorani Celjskega donm s programom, kakor smo ga objavili v nedeljo. Med posameznimi točkami vstop ne bo dovoljen, zato se prosi za točnost. Pr Proračunska seja mestnega občinskega sveta se je vršila v petek 27. novembra. Proračun znaša v celoti 7,611.336 Din. V posameznih poglavjih je kritja 4,358.642.50 Din, primanjkljaja je torej 3,252.693.70 Din. Primanjkljaj ee bo kril z dokla-dami na neposredne državne davke v znesku 800 tisoč Din, s .samostalnimi občinskimi dokladami v višini 1,117.950 Din, z raznimi taksami, pristojbinami itd. v predvideni višini 1,248.000 Din, skupaj 3,165.950 Din, oslane torej primanjkljaja 86 tisoč 743.40 Din, ki naj se krije e štednjo v posameznih postavkah. Za kritje ostanka za obnovo klavnice se najame novo posojilo, m sicer v znesku 230.000 Din in za tlakovanje Ipavčeve ulice 440 tisoč Din. Ker mestna občina v prihodnjem letu ne sme več pobirati vodarine, se uvedejo z novim letom po vodovodnem redu vodomeri in se bo plačevalo od 1000 litrov porabljene vode po 2 Din na območju mestnega teritorija, izven mestnega leri-toriia pa 50% več. Proračun vodovoda izkazuje 964.000 Din potrebščin, kritja pa 870.000 Din, tako, da znaša primanjkljaj 94.000 Din, ki se naj krije iz premoženja vodovoda. Proračun mestne klavnice izkazuie prebitka 7188 Din, proračun pogrebnega zavoda 28r0 Din. Proračun mestne plinarne in elektrarne in plinarne izkazuje deficit v višini 177.650 Din, ki se mora kriti iz premoženja pod-jetia. Ker zahteva vojaška uprava, da nai postavi mestna občina na svojo kasarno kralja Aleksandra še eno nadstronje, se sklene da je občina pripravljena to storiti, ako prevzame vojaška uprava s posebno pogodbo plačilo primerne najemnine za to poslopje z ozirom na to dograditev. da se potem lahko na:ame v to svrho posojilo. Mestna občina je pa pripravljena prodati državi vojašnico kralja Aleksandra brez stavbe vojnega okruga za 1 milijon 500 0'» Din. Sklepalo sc je nadalje še o načinu pobirana nekaterih davščin, o pospešitvi firadn'e novega mostu preko Savinje in drugih tehničnih vpra-an:ih, potem na se 'e po dališi debati sprejel proračun v celoti, kakor je bil predlagan po finančnem odseku z nekaterimi malimi ! izpremembami. Pr Alarm pežarne hrambe. Požarna hramba opozarja občinstvo, da bo v dneh od 1. do 10. t. m. nekega večeru gasilska vaja. Ker se bo požarna brnmbn alnrmiraln k vaji na isli način kakor za požar, se to objavi, da se občinstvo ne bi po nepotrebnem razburjalo. Pr Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v ponedeljek 30. t. m. v starosti 05 let posestnik Vurkeljc Mihael iz Kaplje vas!, občina St. Pavel pri Preboldu. — Isli dan je umrl prav tako v javni bolnišnici v visoki starosti 70 let dninar Fabjnn Franjo iz Kasaz pri Petrovčah. Nuj v miru počivata! Pr Slnlioumni izginil od duma. Pred približno tremi tedni je izcinil od d"mn. Dečkova ce«ti št. 2, občina Celje okolica. Srhiffer Simon. Poldne v mestni narodni šoli svoje zborovanje. Na dnevnem redu je poleg stanovskih zadev nrednva-nje g. dr. Turne o temi: Tolstoj kot vzgojitelj. Pr Andrejev semenj. Včeraj so je vršil običajni krnmarski in živinski seiem v Celju, znnn pod imenom Andrejev sejem. Ljudi je bilo precej, kupčija pa ni bila posebna z izjemo čevljev, škornjev in druge obutve. ?.etinrji so se skušali iid";stvevnti, knr se jim pa pod budnim očesom policije ni posrečilo. Bilo je neknj nretacij. SlovenifSradec Pevski koncert v proslavo SOlelnice roistva skladatelja P. H. Sattnerja, ki bi se imel vršiti v nedeljo 70. novembra, je radi smrti g. Jurka Ivana, žunnika in dekana v Starem trgu, preložen ter i se vrši na praznik 8. decembra ob 4 popoldne. | Popisovanje naSih cest. Vse ceete tukajšnjega cestnega okraia so se zadnji čas posinale z gramozom in prodcem. Naši vozniki, posebno pa šolerji. pa s tem nv^o nič kaj zadovoljni. Ces'e so se namreč to pot tako nestrokovnjaško posipale, kakor še me"da nikoli poprej. Gramoz je na nekaterih krajih razgrnjen čez celo cesto, da se niti izogniti ni mogoče, na drug'h mestih pa so zooet celi kupi. Razumljivo ie, da pri tem veliko trni živina, ki mora hoditi po ostrem kamenju, lako tudi vozovi, pofebno pa plašči in pnevmatike motornih vozil. ?ofer avtobusa Dravograd—Šoštanj ie oni dan pripovedoval, da je v teku tegn kratkega časa, kar so se posipale ceste, raztrgal in obrabil že dva plašča svojega avtobusa. V Bukov- i ski vasi, kjer je gramnz tudi tako debe'o naeut, je prejšnji teden zaneslo kar na stran ceste neki avtomobil katerega je šofer komaj obdržal, da ni zavoz.il v hišo ob cesti. Pravijo, da se bo sedaj, ko zapade sneg, gramoz utrdil v zemljo in bo cesta zopet kmalu boljša. H Prosvetno društvo na Igu priredi tudi letos otrokom zaželjeni Miklavžev večer in sicer v soboto, 5. dec. ob 7. v dvorani Katol. doma. Nn sporedu bo petje, deklumacije in prihod sv. Miklavža, ki bo obdaroval pridne otroke. Darove prinesite, kot druga leta. v soboto zvečer od pol 6 do po! 7 v garderobo z natančnim naslovom. Pisebnih vabil društvo najbrže ne bo razpošiljalo. Vstopnine z.a šol. otroke ni. za druge je prrdpisnna pros:ovo!|iia vstopnina, ki gre itak vsa za obdarovanje o,rok. Vabljeni so na Diklavžev večer vsi otroci, šolski in ludi mlajši, pa tudi njihovi starši In vsi drugi prijatelji resničnega otroškega veselja. Fotoamaferi! r Vse fotopotrebščine dobite v Jvf>08 0vans frr»«ff?*>rn; v Liubliani Zahtevajte cenik! "H B£OGR* D«lO $ I -J. E K K A'* LOVA C |,S o m B O R s.:, P l i t .s u b čm ca K B i (1 I K Y A C n O *v , 11V U K O V A R " - ~ 'ZA GRE B Begunje pri Cerknici Sneg. V soboto 28. novembra se je vsled hit-rega mraza naredila močna požlebica. Ves dan je pršil zmrzel dež. V višinah nad 800 m je vse okovano v led od najmanjše travne bilke pa do orjaških dreves, ceste in polja vse sam led. čudovito lepa, a uničujoča igra narave. V nedeljo pa j>; začelo snežiti in sneži po burji ves dan. Nestrpni smučarji so z veseljem pozdravili belo odejo in si že mažejo dilce. šušlja se namreč, da bomo imeli letos tekmo. Avto se je prevrnil. Tukajšnji trgovec A. Meden se je v soboto dopoldne peljal z avtomobilom nekega potnika k Sv. Vidu. Tik pred sv. Vidom pa se jima je avlo prevrnil v jarek, k«"- šofei- nf mogel obvladali volana vsled močno poledenele ceste. K sreči sta ostala oba zdrava, ko bi se lahko pripetila težja nesreča, če bi se namreč avto prevrnil na spodnjo stran ceste. Avto so morali s konji potegniti nazaj na ceslo in sta se potem odbijala srečno naprej. !..(ithliodročij, predlaga konferenca, da se razmejitev zliorničnih področij izvrši po bnnovinskih mejah. Pri leni pa je treba upoštevati, da je to načelo neizvedljivo za področje Podravine in Posavine (sedanje zod-ročje osješke zbornice). Poleg zbornice v Zagrebu naj ostane še zbornica v Osijeku. Prav tako naj ostane skupna zbornica v Vel. Bečkereku zu Banal Prav tnko je treba razdeliti teritorij zetske zbornice nn zbornični področji Dubrovnika in Podgorice. Trgovska industrijska zbornica v Skoplju je brzojavno bporofila konferenci, dn je za skupne zbornice po banovinah. Končno zaključuje konten nca. da se v okviru navedenih nučel izdela in predloži ministrstvu konkreten načrt novele in ostalih pravilnikov, ki so potrebni za pravilno ureditev vseh vprašanj o gospodarskih zbornicah. воггл Ljubljana. 30. novembra. Denar V današnjem deviznem prometu so bili nižji vsi tečaji z izjemo Curihn, ki je ostal nei/.preme-njen. Posebno znatno je popuslil London, ki je tudi mednarodno zelo slab. Promet je bil prnv znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2273 09—2279.93, Itru-selj 786.00—788.49, Curih 1007.86 1101.15. London 195.25—202.75, Newyork 5640.17—5657.17, Pariz 221.38—222.04. Pragu 167.69 -168.19, Trst 288.36 do 294.36. Zagreb. Amsterdam 2273.09—2279.93, Brusel 786.06—888.42, London 195.25-202.75, Milan 288.36 do 294.30. Newyork kabel 6602.17 >6679.17, ček 5640.17-5657.17, Pariz 221.88—222.04, Praga 167.69—168.19, Curih 1097.85—1101.15 Skupni promet brez kompenzacij 8.2 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2258.09- 2279.03, Berlin 1346—1373, Bruselj 786.06-788.42, Curih 1007.86 do 1101.15, London 195.21—202.75, Pariz '221 30-222.04, Newyork5546.17- 5567.17, Praga 167.79 do 168.19, Milan 288.80—284.36. Curih. BeUra-i 9.05. Pariz 20.16, London 18.12, Newyork 515.50, Bruselj 71.55, Milnn 20.525, Madrid 43.50, Amsterdam 207.15. Berlin 122.20. Du naj ne notirn, Stockholm 100. Oslo 99, Kopen-hngen 98. Sofija 3.73, Praga 15.80, Varšava 57.60, Budimpešta ne notira, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Ilelsingfors 9.П0. Vrednostni papirji Tendenca za državne jiapirje je bila danes nekoliko čvrslejša. Za dolarske papirje je bila ten denca neenotna. Prometa je bilo v Zagrebu: 400 kom. vojne škode, 2000 dol. 7'/n Blerovegu posojila iu 150.000 begluških obveznic. Nn belgrajski borzi pa so bili tile zaključki: 934 kom. promptne škode. 20.000 begi. obveznic. 50.000 agrarov in 1000 dol. 8% Blerovega posojila. Ljubljana. 8% Bler. pos. 66 bi., 77c Bler. pos 59 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 65—67 ngrarji 31 — 36, vojna škoda nr. 276.50 —277.50 (277—280) kasa, 276.50—277.50, 12. 277 -278 (278), 8c/o Bler. pos. ar. in kasa 64—CO, 7% Bler. po nr. 58—59. kasa 58 59 (59). 6% begi. obv. 43.50 do 44 (44.50, 44.45). Belgrad. Narodna banka 4900—5100, 7r/o inv. pos. 66 bi., agrarji 36 bl„ vojna škoda 273—274 (273), 6% begi. obv. 48.75- 44.25 (44.50, 43.75) 8% Bler. pos. 65—06, 7% Bler. pos. 57—58, 7% j kis. DHB 62.50 bi. Žilni trn Nori Sad. Pšenica : slnv. 78 kg 2% 235 z. Koruza: bč. stara 102>a —105, bč., srem. nova garant, kvaliteta 62—64, bč., srem. nova. dec., jan. 67.'4—70, bč., srem. nova jan., marc, maj 8'. do 84, bč. nova. garant, kvaliteta 61—63, srem slnra, okol. Indjijn 102,4—105, srem. stara, okol šid 105—107, bč. sušena 80 81, srem. sušena 81—83, ban. sušena 79-80. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: 86 vagonov. Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. Pšenica: dec. 11.70—11.90, zaklj. 11.90-11.92; marec 12.88—13.28, zaklj. 13.13 18.23. It ž dec. 13.40—13.47; marec. 14.70-14.96, zaklj. 14.90 do 14.92. Koruza: maj 15.80—16, zaklj. 15.96 do 16. Chirago (začetni tečaj). Pšenica: marec 54.875. maj 57. julij 56.875, dec. 58. Koruza: maj 43.375. julij 44 875, dec. 38.25. Oves: maj 26.875, julij 26.25, dec. 24.125. Rž: maj 47.5, dec. 42.625. Winnipeg (začetni tečni). Pšenica:-dec. 58.50, mnivo 63.25. rnaj 64.625. 1. kašelj; Za'osfna 60 letnica Iz spominov ua inokrumiški potres 1. 1871. Letos, 2. decembra bo preteklo 60 let, odkar se je bil pojavil mokronoški potres, ki je potem razburjal in plašil Mokronog in vso okolico čez o o lelo. Takrut so prestali moltronoSki tržani strah in 1 trepet, knkor nikdar preje in nc kasneje, vsaj je , trajala potresna doba nenavadno dolgo, več knkor j eno lelo. Tres'.o se je takrat sicer v vsi mokronoški i dolini, a središče potresa je bil trg Mokronog. Tu | se je najbolj in največkrat treslo in so se posledice ; potresa tudi najbolj poznale, v okolici pn dosti ; manj. Vzrok je pač unjbrž ta, ker je vsa mokro-uoSka dolina, posebno pa se Mokronog, na mokrih ali močvirnih tleli. Tu jo takoreknč vse na vodi. j Ako koplješ le dober čevelj v zemljo, n. pr. pri ko- , panju za zidavo novih hiš, že privre voda. Od tod tudi toliko studencev v Mokronogu in okolici. Vendar pa potres ni naredil posebne škode, razun dn se je jKidrlo par dimnikov, in da so se poznale razpoke po hišah, posebno v sodni ji, nekdanji Peha- ' nitovi hiši, da se je utaknila lahko cela roka v ne- i katere razpoke. Človeške žrtve vsled potresa pa ni j bilo in tudi poškodovan ni bil nikdo. Največ pa je trpela vsled potresa mokronoška župna cerkev. 'Ia jo bila vsled obilnih sunkov tako raz]x>kana, da so jo morali zapreti in dn en mesec ni bilo v njej službe božje, ker so se bali, da bi se morda o priliki kakega hujšega sunka zrušila, posebno ker Je obok krog in krog počil. Vsa služba botja se je zemljn tako streslu, da se je mrlič zmajal na mrtvaškem odru in da bi se bil zrušil na Ila, da niso ljudje hitro priskočili iu ga preslregli. Zanimivo je, dn so čutili v Mokronogu velikonočni potrus 1. 1896., ki jo prizadel Ljubljani iu njeni okolici toliko škode, primerom* manj kakor drugod oddaljenih krajih od nog. po Kranjskem, celo v boli Ljubljane, kakor je Mokro Avtomatični bitfet „D&f-tfam" Ljubljana je dobila tempo. Za prvini smo danes dobili drugi avtomatični bufet, ki je ludi znamenj« našega časa. Mnogo je m e reč ljudi, ki bi se radi okrepčali in hitro šli nr. delo. Novi avtomatični bufet »Dnj-damc na Alel sundrovl cesti bo tej potrebi mnogo odpomogel. Poceni zajtrk, za katerega ni treba čakati postrežbe, ker je vse avtomatično in kjer dobiš takoj vse na minuto, je n i taki prometni cesti res na mestu. Novo središče ' mesta, kjer so skoraj same palače, jia je dobilo ! nov, res velemesten lokal, ki bo vsakomur dobro-\ došel. Lastnika novega avtomatičnega bufeta pa sta poskrbela, knkor se je danes izkazi,lo ob obisku ofictelne komisije, da je lokal popoln v vsakem i oziru. Zn harmonijo razdelitve prostorov. 7-1 izbiro ! gradbenega materijala, ki obstoja po veČini iz domačega podpeSkega iu lesnobrdskegn marmorji, ter za harmonijo barv v lokalu je poskrbel avtor na-ODOK Krog m Krog poc.1t. vsa s.uzoa oozja se je i Crta 7,( novi loka, nr„jiekt Kos, lastnika lokala vršila v tem času na Za los ni gori, kjer m trpela ■ ?g 0set in Zupnn pa sta t »oskrbela i cerkev na gori skoraj nič, ker stoji na trdih tleh. Naj navedem tu nekoliko spominov 11a potres. O njem se.n bil nekoliko pisal že 1. 1895. in sicer v »Izvestju« muz. dr. str. 127. Kakor sem že zgoraj omenil, se je bil potres pojavil prvič 2. ikc.mbra in sicer ponoči ob pol 11. Kmalu za tem je prišel drugi sunek, ki je bil hujši od prvega. Kakor so pisale ljubljanske »Novice« (1871. str. 413.) je bilo tisto noč 36 močnejših in okoli 100 lahnih sunkov. Kakor mi sporoča g. Janez Makuc iz Mokronoga, eden najstarejših prič mokronoškega [X»tresa in te strašne noči, je bilo čuti Se pred potresom kakih 14 dni, da se je zemlja sem pa tja nalahko stresnla, za kar pa se ljudje niso nič zmenili, ker so mislili, da streljajo rudarji v »Ajdovski jami« v Znpečarju. kjer so kopali takrat cinkovo rudo, v mdokopu, kjer so jo kopali že Rimljani, po katerih je dobila jamu tudi ime »ajdovska« jama. Kakor se je pa zvedelo kasneje, niso rudarji nič razstreljevali, pač pa gg. Oset in Zupnn pa sta |>oskrbela za prvovrstno postrežbo. Poskrbljeno je res prav za vse. zn dobro jedačo po nizkih ccnah, kakor se je današnja komisija prepričala, pa tudi za črno kavo, m slaščice in vse drugo, kar je potrebno k izvrstni postrežbi. Tudi prijateljem dobre slovenske pijače bo zadoščeno, samo vsem je treba svetovati, da je mulo dobro, tu namreč točijo prvovrstna in močna vina iz vinogradov knezoškofn dr. Karlina in iz vinogradov raZiiiih grofov, katerih imena pozna človek komaj še iz zgodovinskega pouka. Spori Primorje : Ilirija. Krez tekme pa ne bomo. Zato so že poskrbeli. Izzivalno tekmo bodo dnnes končno le odigralL Dvakrat sino že napovedovali srečanje Ilirije in udarjl nič razstreljevali, pač pa | primorja ima namen, da se izkaže kateremu so rudarji tudi sami čutili, da se je zemlja včasih , mo:.lvu ргјрл<1а prvaštvo. Obe moštvi se | » pravici Slejeti ined naše najboljše. Kdo je bolj i. bo ležko nalahko stresula. Noč, ko se jc začel potres, je bila jusna, mrzla, svetila je luna, snega pa je bilo za kako ped. Ze po prvem sunku, in še bolj po drugem, hujšem, so zbežali ljudje iz hiš in ker so se sunki še vedno bolj ponavljali, se je ljudem zdelo, da v trgu ni varno, in vse je drlo nn Žalostno goro, dn si izprosijo pomoči od žalostne Matere božje v teh strašnih urah groze in strahu. Tekrnt so klečali v snegu in mrazu in molili tudi taki, ki na Boga in vero niso dosti držali. Nnj navedem, kar mi je pravil o tej groze polni noči moj pokojni oče. I)i lal si m v pekarni, je pripovedoval, ko se je streslo prvič in kmalu šc drugič. V strahu sem pobegnil iz pekarne in hiSe po stopnicah na dvorišče. Ko tečem po stopnicah, se je rušil dimnik in opeka in omet sta padala na Ila. Precej zu menoj pa priteče iz konjskega hleva hlapec in pravi: Oče, zid v vinski kleli se je podrl in sodje sn se zvalili v hlev. To seveda nI bilo res, le zdelo se mu je tako. ker jc slišal tudi podzemeljsko bobnenje. Obenem je tulila živina, konji so rez-gelali in psi po trgu lainli. Ko je oče vse to slišal, je rekel; Na, zdaj pa vem, da jc vsegn koncc. Prva njegova skrb pa je bila: kaj pa žena in olrocl, I. j. moja mati in bratje in sestrel Bog ve, kaj je z njimi! Spali so namreč v prvem nadstropju. P:- ni bilo nič hudega. Mati je bila že nažgala luč in ie 7. otroci vred klečala nn postelji. Radi bi bili molili, pa niso mogli, le iliteli so in jokali v struliu in trepetu, kaj bo. Tislo lelo sem bil jrz v Novem nirstu v prvem gimn. razredu. Ko se jc bližal Božič, sem pisni očetu in ga prosil, da naj pošlje pome voz, da pridem domov na božične jKičitnice. Pa mi je odpisal oče, da sieer lahko prideni, toda naj vem, da so doma v vedni smrtni nevarnosti, podnevi in j*>noči. ker so potresi /mirom ponavljajo. Vendar sem šel domov, vsaj do tje še nisem poznal potresa. Ko se pripeljem domov, popoldne pred Rožičem, jc bila moja prvu pot po trgu, da si ogled.ini posledice potresov. Pa nisrtn prišel daleč. Ril sem komaj pri Spnnčkovi ali Povšefovi hiši, kar se močno potrese, •romn»j-p< škodit odvrni-■ pustili 1 emena. odločili. Oba slu dobra, gojita le različen način nogometne igre. Tu je vozel, kajti v srečanju teh dveh moštev hotno lahko nazorno vid !;, kateri način nogometne igre je boljši. I.epŠi je vsekakor koniblnneijski nogomet, koristnejši pa način igre, ki ga goil Primorje. Obe moštvi sta v dobri formi. Radi tega bo današnje srečinje gotovo 7elo zanimivo in bn prišlo ler o število prijateljev nogometa 11a igr'šče D'rije. Tekma se vrši ob vsikem vremenu ob 14.30. NEDELJSKI ŠPORT Zopet smo imeli skromen program, ■ Si od prejšnje nedelje, ko »e je igralo I boni fond prvič. Slabo vreme je marsilc 1 lo. da ni prišel n:i igri:če. Ni prav. da • I prijatelji nogometa odvrniti radi slabe«: I Upoštevati bi se moralo: ako so igralci lako |*v žrtvovalni, da igrajo, je ludi dolžnost občinstva, dn pride. Zalo smo se prepričali, da je sl„b j . .et zakrivilo čudno postopanje LNP. Kavno te tekme so pa pokazale, d 1 naša trditev drži. Vso tiirn «» lal ko igra. Tnko sl-bo in neugodno t rente je pr; nas le redkokdnj, v nrdeljo |ui smo videli, da «f lahko igra tudi ako sneži. V blatu so pu naši igralci že it"k vajeni igrali. V filiale s?:i se plas' .ila kot I prošlo nedeljo Ilirija in Primorje. Razlika je sedaj po ponovljenih tekmah samo la, da so klubi doživeli \eč'e poraze kot prvič. Slovan je izgubil 'grn s 12 : 0. Svoboda jia s 6 : 2. Rezultati, čeprav s. visoki, bi bili pa v vsrkem slučaju lahko Še višji Ignilo se je v tekmi Ilirija : Slovan ves čus samo n.a polovici Slovana. Tudi Primorje je igralo več nli tnnnj na en gol z rriliko. dn so le \časih Svn-bodasi prodrli. V Mariboru je Maribor gladko in tudi izdatno odpravil Železničarje s 7 : 1. To so v glavnem dogodki pri n; s. Upajmo, ila nuuk, ki so gn dobili naši vodilni ravno v nedeljo, ne bo ostal neizrabljen. Igrat i jo treba vso zimo, nko i hočemo biti na pomlad pripravljeni za državne ! prvenstvo. V počastitev spomina hhisnpeknjncga nadškofa j Frančiška Sedeja sn športniki med trkmo Ilirija ii da je začela padati opeka s streli in so ljudje zbe- ... . . ... . , žal iz hiš na ulico. Dalje nisem šel. imel sem dosti ! ' '""J," '^Т!' ^кп,0_,".Гп*. jiotresa in se vrnil domov. Tn jiolres nas je bil tako oplašil, da ni šel tisto noč nikdo spat v spalnico v nadstropju, ampak smo ležali vsi spodaj v gostilniški sobi na klopeh za mizami iu vsi oblečeni, da bi hitro zbežali iz hiše na cesto, če bi pretila kaka nevarnost. Pa k sreči ni bilo nič hudega iu smo imeli mirno noč. Naj tu še pripomnim, da so se ljudje takrat bali prebivali, jiosebno pn prenočevati v zidanih hišah, ampak so hodili v lesene hiše, kjer je bila veliko manja nevarnost. Kakor sem žc omenil, je trajala potresna doba čez cio lelo i tiso se 0|>snmezni sunki še večkrat ponavljali, toda večinoma le lahki in brez zlih posledic. Ljudje so se bili potresa čisto privadili ju se ne več dosli brigali zanj. Pač pa so večkrat poizvedovali o njem tujci, ki so prihajali v trg, ker je 1 bilo toliko slišati, pa tudi čitati v časopisih o mo-kronoškem potresu. Tnko se je pripeljal nekega dne neki Radečan v Mokronog in jc tudi povpraševal pri mojem očetu v gostilni o potresu, češ, jaz bi pa le rad videl, kakšen je la vaš potres. Pa ni 1 dolgo čakal nanj. Kmalu se potrese. Mož prebledi, vstane, plača račun zapreže in se nemudoma od- | pelje iz Mokronoga, češ: Zdaj pa žc vem, kakšen je mokronoški potres. Tnko strašna je bila torej prva noč mokronoškega potresa od sobote do nedelje, od2. —3. decembra I. 1871. Ni čudno potem, če so smatrali tržani to strašno potresno šibo, ponoči in v mrzli zimi, za kazen božjo. In zakaj bi naj jih bila zadela ta kazen? Pa so prišli na misel, da jih Bog zato kaznuje, ker so odstranili v tegu znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki je bilo stalo ob koneu sedanje Mevžljeve hiše, kjer jc za hišo pot v sodnijo. To znamenje so bili podrli na prigovnrjnnje notarja 1'ehnnijn, Češ, naj stoji kje drugje. Pa ga niso postavili, ampak so solin spravili pod streho pri Pi-berniku (sedaj hiša Koželj). V potresni noči pa so od grnv prevzeli prinesli sv. Janeza izpod strehe in Čez tri dni je stalo znamenje in sicer leseno na stare mestu. Naredil ga je bil lednnji mizar A. Deu, p. d. Campn. Pozneje pa so sezidali kapelico s sv. Janezom Ncj,oinukom koncem Remezove hiše, kjer stoji Se zdnj, in je sedanjemu rodu in bn še poznim rodovom v trgu spomenik na strašen mokronoSki potres I. 1871. Nij omenim k sklepu še dva pozneiSn mokronoška potresa. L. 1877. sSlovenca« Maribor. Boljše dekle išče službo za vsa hišna dela pri boljši družini. -Naslov da uprava »Slovenca« Maribor. Strojnik k parnemu stroju z večletno prakso in zmožen vseh strojnih popravil se sprejme. Pismene ponudbe je poslati na lesno ind. družbo »Zora«, Črnomelj. Nočnc»a čuvaja sprejme lesna ind. družba »Zora«, Črnomelj. Planireri in brajteri se iščeio za izdelavo kovanih lopat in motik. — Samo ervovrstni delavci naj pošljejo ponudbe z »avedbo dnine na naslov Jugoslov Rudolf Mosse, a. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod značko »Kovač za motike«. Varuhinjo % znanjem nemškega jezika iščem k otroku. — Ponudbe pod »Za Ljubljano« št. 11.162 na upravo »Slovenca«. Natakarico rabim takoj. Gostilna in kavarna Zgonc, Cesta v Rožno dolino 36, Ljublj. Vajenca ea krojaštvo, iz ljubljanske okolice, sprejmem. -Mrak Ivan, Miklošičeva cesta 13, Ljubljana. 2 mizarska vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Lužovec Franc, Poženik št. 28, p. Cerklje pri Kranju. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast koncesionirana Prospekt št 16 zastonj Pišite ponj! шт м lutke 65-- Din, 100--, in 115 — itd. Eksportna hiša Luna, Maribor. Aleksandrova 19 španščina, ruščina Jezikovna šola, Gosposka ulica 4-1. — Prvovorstne učne moči. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj prične 2. decembra. Jezikovna šola Gosposka ulica štev. 4-1. Vsi moderni jeziki. Otroške skupine. Gojko Pipenbachcr koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. dobite na hipoteko. Pismena vprašanja pod zn. »A. G.« na upravo »Slovenca' v Mariboru. Dva sostanovalca se sprejmeta po 130 Din. Solnčna soba Naslov v upravi SI. pod št. 14.150, Lepo sobo veliko, prazno, s posebnim vhodom, parket in elektrika, odda pri Sv. Jožefu boljša družina s 1. decembrom. Ogled od 10—12 in od 14—16. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14,141. Dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, parket, elektrika, vodovod, oddam takoj ali pozneje v Rožni dolini, cesta X, štev. 8, Podrožnik. Soba in kuhinja se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14105. Stanovanje soba in kuhiivja se odda. Kolezija, Vipavska ul. 8. Opremljena soba svetla, zračna, se odda za nizko ceno. Naslov v upravi SI. pod št. 14.136. Gostilna z zemljiščem ob prometni cesti v mariborski okolici, se da s 1. januarjem 1932 v najem. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Sank? enosedežne Din 95'—, dvosedežne Din 115.— Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandrova 19 Krasen hotel s 16 sobami se odda v najem ali proda oziroma se sprejme družabnica z večjim kapitalom, ki razume ta posel. Ponudbe pod -»Letovišče« št. 13S86 na upravo »Slovenca«. V najem se odda s 1. januarjem 1932 gostilniški prostor, takoj pa lokal, pripraven za trgovino, pisarno itd. Ponudbe na upravo tega lista pod »Jesenice na Gorenjskem« št. 13.902. Mesarijo s prekajevalnico, ledenico in stanovanjem vzamem v najem na prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14.132. Pisarna dve sobi, se odda takoj. Miklošičeva cesta št. 14, I. nadstropje, 1, vrata. S'ov. lilateiisiično društvo v Ljubljani. — V sredo 2. dec. ob 20 v restavraciji Činkole, Kopitarjeva ulica, damski večer, predavanja. - Gostje dobrodošli. Pomoč! Nasvete tudi v težkih življenjskih vprašanjih vam nudi Posvetovalnica »Marstans Maribor, Koroška cesta 19. (Priložiti pet znamk.) Gospode in gospodične sprejmem na dobro domačo hrano. Hrenova ul. št. 17, II. nad., 4. vrata. Bukova drva prvovrstna, vsako količino kupi proti netto kassa Drvara Ciril Praznik, Zagreb, Draškovičeva 54. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno ttnms'e po najvišjih cenab ČERNE. iuvelir. Liubliana Woliova ulica ŠL 3. Snežile za deco od Din 65"— napr., snežke za ženske od 85"— napr., ga oše vseh velikosti po najnižjih cenah. Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandrova 19 •ГЧОТИ I .НМШ Vino črno in belo, liter 9 Din, priporoča vinska klet — Sv. Petra cesta 43. MIZARJI, KOLARJI! Naročite si stroj »Tei-chert« na obroke do dveh let in kriza bo za Vas rešena. Nebroj pohvalnih priznanj od vseh delov sveta. Strojno orodje, noži, svedri in žage po tovarniški ceni brez carine. Glavno zastopstvo: Tei-chert & Sohn, Liegnitz, Ljubljana, Gledališka 12. Zelo ugodno! Žepne robce, nogavice, rokavice, svilene prtičke, srajce, kombineže, prodaja za Miklavža C o m -m e r c e d. d., Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje. Pletarna nogavic, kompletno urejena. stroji na električni pogon, se vsled odhoda iz Maribora ur- dno proda. Potreben mali kapital, osigurana lepa eksistenca. Lokal zelo poceni. — Vprašati Valjak, Maribor, Kino Union. Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, Lin-garjeva ulica. ;Pocehi pletilne stroje proda Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1. UMRLA JE PREVIDENA S SVEI1M1 ZAKRAMENTI .NAŠA PREDOBRA V 76. LETU STAROSTI. POGREB SE BO VRŠIL V SREDO 2. DECEURA OH 10. URI IZ DRŽ. BOLNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJ ANA-BKOGRAD, 30./Х1.1931. ŽALUJOČI: SINOVA DR. FRANJO IN TONE JEŽ HČERI KOZA IN TONČKA POK. KRISTAN TER OSTALO SORODSTVO. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne matere, babice, prababice in tašče, gospe Ane Schell zasebnice se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v sredo 2. decembra t. 1. ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi v Spodnji Šiški. Ljubljana, dne 1. decembra 1931. ŽALUJOČI. Puhasto perje čisto, čobano po <18 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto- belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria Trocevni radio po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.102. Kino loto aparat Pathe Baby z motorjem poceni naprodaj. Hribar, Dalmatinova ulica 10-1. Jabolka po 2 Din bo oddajala v celih zabojih Boštanjska podružnica v petek 4. decembra v Ranzingerjevem skladišču od 8 zjutraj nepretrgoma do 5 popoldne. Namizna jabolka se dobe po 2.30 Din pri Gospodarski zvezi v Ljubljani OD MIKLAVŽA DO BOŽIČA din ffi-m- DIN Ш-104-DIN Ш- 88 - ZA VAŠE Velika razstava vsakovrstnih igrač ter Božičnega nakita ter ludi svečk po brezkonku-lenčnih cenah Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandrova 19 Žake za vitkega gospoda, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. — Ljubljana VII, Gasilska cesta 3-1. Razno pohištvo naprodaj v Komenskega ulici 16, pritličje, levo. Kopa'na banja velika, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.106. Tvorniske cene prvovrst. nim muz'kalnini instru mentom, gramofonom — harmonkam le pri CMom iPere Maribor — štev. 100 prest katalog, naročila z navedho zaželjenega instrumenta. Dopustna obročna plačila. Muzičarii, učitelji, dijaki 10'/0 popust. Enodružinska hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v mestu Mariboru se poceni proda. — Vprašati pri g. Bogomiru Pečar, Kamnica št. 117. Parcele po 18.50 Din za m' ali večji kompleks po 18 Din ms, poleg kolodvora v Dev. M. v Polju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.937. Posestvo srednje, vinogradno, z gosposko hišo in viničarijo, proda Eferl v Rošpohu št. 130 pri Mariboru. Veletrgovina z vinom se odda v najem, Kleti, skladišče, inventar. Ljubljana VII (Šiška), Gasilska cesta 3. [апепв trnoinR ln rfrnen krmita nndl nafeene) Veletrgovini žita in nioke. A. VOLK, LJUBLJANA Roti Jeva cesta 24- Oglejte si krasna in poceni darila, razstavljena pri Matek & Mikeš, Ljubljana - poleg hotela Štrukelj. |(DNEVN O 5VEIE~" ] PRAZE.NA UAVA Ure, zlnlnliui, optiCn. piedmetl ti- VKjHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 I^otjiavice rokavice, volna in bomha* aajceneje in v veliki izbiri pri ■i S Iti, PKKLOC LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Vallet Expres Mestni trg 5-II, sporoča, da je znižal cene brzo-likanju oblek na 16 Din, istotako kemičnemu čiščenju in renoviranju. — Telefon 24-07. MiKlovževo Ш Kovčke, spisne. šolske in ročne torbice, listnice, denarnice itd. pri oroča po zmernih cenah I VUK KRflVBS Maribor, Aleksandrova!'. III Jeseničani! Za Miklavža športne, modne in smučarske čepice, zimske čepice in klobučke ter copate za dečke in deklice, dalje moške in ženske štrapac nogavice dobite najceneje pri tvrdki IV. GOGALA Jesenice, Gorenjsko. Orožje in municija. »Orožarna«, — J. Pastuovič, Zagreb, Zrinjevac št. 15. Zahtevajte cenik! V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica Št. 26. Citajte in širite »Slovenca«! LDUBUJ >£ЧМ SK -VODNIKOV TRG V,T 5. — Nlfttavftva ш božična darila к шт izbiri Kanditi, čokolade, keksi, bonbonjere, darila v škatlah, slivovka, konjak, rum, likerji, dezertua in nau izua v.na, šara-paniec. Slivovka in rum za liter od 28 Din . alje. Bela in črna vina za liter od 12 Din dalje. Na vse blago v siehientaiti (orl-Uknafno pomit n« ) чо°/„ popustu Novo vpeljan' oddelek benbonov jamči z i s eže in dobro blago po nizkih cenah. — 1. decembra razstava. L Ш Eli - imovino delikoles in bonbonov MARIBOR - Glavni trg 14 (Rotovž) Predtisknna ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din. prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Hlatek & Mikeš, Liubijana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na DELIKATESO IN VINOTOč Cankarjevo nabrežje št. 5. ^Postrežem boste z izdelki Prve ljubljanske izdelovalnice konzerviranega sočivja in rib, ter vsemi drugimi vrstami delikates. Toči sa prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba točna! Cene solidnel Motvoz Grosuplje domači slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno. mmrnm darila so gramofoni, plošče, radioaparati in šivalni stroji iz trgovine ^ CENTRA nihioSiceva c. 38 PALAČA GRAFIKE POHIŠTVO posteljnina, preproge, lino lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri KARL PRElS-U, Maribor. Gosooska 20 Ceniki se dobijo brezplačno Suknenl ostanki za površne suknie in obleke pod črno i R PHKI.AUC Pri škofu«, ljubljena V4 <>\ ** 4 & 0> V® Л- ч>' л STANE VIDMAR Ljubljena Gallusovo nabrežje 33. CERKVENE ZVONOVE najcenejše, iz Ia brona, umetniško izvršene, izdeluje samo Ing. J. & K. B u b 1, Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r.z. zn.z., .javlja žalostno vest, da je njegov soustanovitelj in član načelstva. gospod FRANC SLANC veleposestnik v Litiji danes po kratki bolezni umrl. Pogreb blagopokojnika bo v torek 1. dec. ob 3 popoldne v Litiji. Kmetski hranilni in posojilni dom bo ohranil blagopokojniku kot zvestemu sotrudnikn trajen in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 29. novembra 1931. Miklavža priporoča tvrdka IGN. ŽARGI bogato zalogo raznega zimskega perila dalje: plašče v, oblek« kravat, srajc, nogavic, vseh vrst itd. po primerno nizkih cenah LJUBLJANA Sv. Petre cesta Stev. 3 In II. Dobro upeljano trgovsko podjetje, odlično organizirano v prodaji išče večje tovarne za Beograd, Ze-mun in Pančevo. —■ Ponudbe na upravo pod »Solidno zastopstvo«. JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI! ttianufakturnega, modnega in suknenega blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri KOHAR & HROVAT - modna-mannfakturna trgovina MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 9 Uho si hočete prihraniti denar za Miklavža»' za Božič pri nakupu manufakturnega blaga, potem poselite nemudoma trgovino v Prešernovi ulici it. 54 (poleg kavarne »Slon«), kjer kupite res prvovrstno zimsko blago po neverjetno ponovno znižanih cenah. Odeje, prešite, satin na obe strani...........Din 115.— Odeje, prešite, satin na obe strani, ročno delo, bela vata . . „ 150.— Odeje, prešite, brokat, ročno delo, najfinejše vrste.......220.— Flanelaste odeje, 2 metra dolge..............40.— Flanelaste odeje, boljše vrste.............„ 70.— Kamelhar odeje, 2 metra dolge, finejše vrste . . ........110.— Rjuhe, flanelaste. 220 cm dolge, v vseh barvah.......„ 36,— Športna flanela za srajce in perilo, barvana...... . „ 7.— Žametni barhent, rožast in gladke barve .........„ 22.— Sifoni...............od Din 6.— do „ 14.— Platno za rjuhe...........od Din 16.— do „ 33.— Damske nogavice, močne in trpežne . po Din 6.—, 9.— in „ 10._ Damske nogavice, svilene.....po Din 12.—, 14.— in „ 22.— Damske nogavice, volnene................ 20._ Moške nogavice .........po Din 5.—, 9.— in „ 10,_ Namizne garniture (prt in 6 prtičev), damast po Din 120, 150 in „ 180.— Damski plašči, velika izbira, moderen kroj Din 350, 390 do „ 650.— MOŠKA KONFEKCIJA podružnica na Dunajski cesti št. 7 Suknjiči, kratki, vatirani...........od Din 250.— naprej Suknje, dolge...............od Din 350.— naprej Suknje, dolge, črne, Ia...........od Din 720.— naprej Usnjati suknjiči, prvovrstno usnje........od Din 750.— naprej Otroške suknje..............od Din 200,— naprej Pridite in oglejte si blago in cene! Geslo: mal dobiček, velik promctl JOSIP IVANčIč, LJUBLJANA Prešernova ulica št. 54. Dunajska cesta št. 7, i od a $ _ ^ -c „ S JN« ■ —, - C O j* j -1 — -b -i- x j* - N C » 5 fe „ ?. s. c £ J; S a*?? s - M a. ^ / a s s* a -e = 5£ J Г2 = « — — i -л p- »v, — -i J. o D ^ 1 _ 21 N •? ~ se ShM a ~ — w * je I * Dr. Joža Lovrenčič: 47 1 . a 1 £f » ' — X, > ГМ -f -C j, .. « - i > -» - = n ;» i a f •ti i, w > ~ v - « 5 - „ - ~~ I 3® f - ^ ^ -i a * - 5 ^ -5 o — - —1 J* чс = ~ ->ti * г ; * " a a » i * vr • _ > ^ •jC a a m > z > — a '/) i Anoii izumrlega naroda Koiuan iz drugega stoletja pr. Kr. IX. Mesec se je pomladil in pomlad se je bohotila s svojim zelenjem in pisanim cvetjem ter ob tergestski obali, kakor bi hotela spet pokazati večnonemirnemu in vedno enakomernemu morju, da je kopno lef>sr od njega, ko dahne ona preko zemlje in izvabi iz nje s svojim čarom novo življenje, ki ga človek in žival težko čakata in sta ga leto za letom nenavoličano vesela. Kraljica Ena je bila sredi pomladi in ni bila vesela. Čakala je v belem dvorcu Epula, učila Dar-dana, naj ga kliče, a nista ga dočakala in nc doklicala. Mati Sevna ni znala več novih besed, s katerimi bi tolažila snaho. Ponavljala se je, Eni je pa bilo sleherni dan huje. Kakor ujetnica se je zdela sama sebi, ko ni bilo Epula in ni že toliko časa videla očeta in slišala njegove ljube besede, ki jo je pogrešala kakor otrok kruha. Ne beli dvorec no morje nc mati Sevna in ne mali Dardan ji niso mogli pregnati domotožja, ki je iskalo očeta zdaj v tihem Silikanskem gradišču v senci mogočnih hrastov, pod katerimi je tolikokrat posedal z njo, učeč jo in veseleč se njene rasti, zdaj je spet krožila njena misel nad Medejskini gradiščem kakor ptica golobica, ki so jo bili odnesli v daleke kraje in porabila prvo priliko, da se je spovrnila, v krogu obletela znano ji streho in se spustila jx>d njo, k jer je, priklanjajoč so na desno in levo, glasno grulila in oznanjala družini, kako ji je bilo težko po domu. Tako ie bilo z Eno. Lepega jutra, ko je vso dolgo noč mislila in ugibalo, kako bi ukrenila, da bi prišla k očetu in Epulu, je poklical k sebi Empeta. Njega in Krana si je izprosila od očeta, da bi imela v Tergestu med služinčadjo dva domačina, ki bi jima lahko zaupala in se v vsakem slučaju zanesla nanju, ako bi se primerilo kaj izrednega, kar bi rada tajno sporočila domov. Empeto je prišel in se poklonil. »Klicala si me, kraljica, in Empeto jo vesel, da more čakati tvojega ukaza, - je rekel. K očetu bi rada in h kralju, zato sem te klicala, Empeto. Ti mi boš pomagal in Kran, vama zaupani. Pripravita vse potrebno za pot in sredi noči, ko bo vse trdno spalo, odjezdimo iz Tergesta na naše Silikansko gradišče. Ko bomo tam, potem me no bo skrbelo, kako uredimo nadaljnje. Izvedita vse priprave tajno in nc-opaženo, ker sicer bi izvedela mati Sevna, kaj nameravam, in storila bi vse, da bi mi onemogočila iti na pot, ki se ji zdi v teh časih nevarna. Boji se zame in še bolj za Dardana, zato me je pregovarjala in me zadrževala. Jaz pa moram k očetu, Empeto, moram k Prišla boš, kraljica; vse uredim s Kranom in tajno pripravim, kakor si mi naročila,« je dejal Empeto, se poklonil in odšel. Pa je prišla vest, kako je porazil Epulo v Karusa-dijskem lesu Rimljane. Ena se je vzveselila in vesela poslušala kraljico mater, ki ji je ponosna in vsa srečna govorila: Vidiš, sokolica moja nepočakana, kako sem prav imela, da sem te tolažila in le zadrževala! Kmalu b > spet mir v deželi, Epulo, strahovalec Rimljanov, '0-„ 14' 12-. 30 , 27-, 18- 14'— , 34 -, 35-, 22 — 42' 45' od 13 — 3-13-3' — 16'- 8'— naprej 5 -, 5'50, 6 50, 8'-9-90 11 — Kina srebro Nastavki..........od Žardineri..........od Košarice..........od Žlice in vilice, komad..... Noži, komad......... Kavne žličke, komad..... 30' naprej 32'— naprej 30' naprej 11'50 19'25 5'50 Keramičnš iczcDelRt Krožniki, plitvi in globoki . . „ 4'75 Skodelice za črno kavo. . . „ 4*50 Skodelice za belo kavo... „ 7'50 Skodelice za čaj..........„ 8'— Vaze.........od „ 6'— naprej Vrči za vodo............„ 14'— Umivalna garnitura, pet-delna . „ 150'— Kuhiniiska posoda In pribor I lonci in kožice .... Din 3'50 in sorazmerno naprej Jedilno orodje, par . . . . od „ 10'— naprej Konlekcifa Plašči, damski ...... ,, 300 — Plašči, damski, s plišom . . „ 340'— Pižame, moške............,, 190'— Obilo vsakovrslnih najcenejših igrač v priznani specijalni izbili llllllllllll!li:i'!llli:!inilll||l!!llllllllllllllll!i!IIKmil!|l!l!l!llillinillllllllllll|l Pitstni од §t .....,....,.................„.,.,................,.........IjlllipiipilL...........,.,... Illlllll!lllll!!l!llll!!l!llllllllll!lllllll!!ll||llll!il'»lllll|lll|lllll№ll!lllllllllllllll Slrilarseia ul. 13 Izrezali in pri nakupu predložil I Podpisane fototovarne so zaznale, da so v zadnjem času dovoljevale nekatere fololrgovine v Ljubljani in drugih mestih Dravske banovine amaterjem in amaterskim udruženjem gotove popuste v obliki procentov na točno določene prodajne cene. Popusti zadevajo predvsem zaščitene proizvode omenjenih tovarn, ki so detajlne prodajne cene točno določile. Zato ne morejo dovoljevati amaterjem nikakega rabaia, ker so tudi fototrgo-vine vse Jugoslavije z danimi prodajnimi pogoji vezane na predpisane staine prodajne cene. V vsaki fototrgovini so na razpolago tiskani originalni ceniki omenjenih tovarn in so trgovine obvezane, da jih na zahtevo stranke predložijo na vpogled. Agfa, Gevaerl, Kodak, Kraft & Steudel, Mimosa, Perutz, Satrap, Zeiss Ikon je vzbudil senzacijo na letošnji avtomobilski razstavi v Parizu Motor popolnoma nove konstrukcije jc mnogo jafji in to celo pri skupni turaži 2500 obratov v minuti. Tudi poraba bencina je ostala majlina, ker jc porabljen nov lip karburaterja Solcks s starterjem. Kljub uajbolj luksuzni »premi, kakršno jc najti pri najdražjih vozovih, so ostale cene iste t. j. izven vsake konkurence. zlasti še pri modelu s 7 sedeži; vsak prevožen km Vas stane mnogo manj nego na kakršnemkoli vozilu. Z enoletno tovarniško garancijo morete šc vedno dobiti Citroen pod najbolj ugodnimi plačilnimi pogoji. 7 sedežna limuzina Din 85.000'- Po svoji ceni in posebnostih so danes ta vozila najbolj privlačna na svetovnem trgu. Ing. Djokic i Vučo, Obiliče.v Venec 6, Beograd, tel. 22355 / Filijala ing. Djokic i Vueo, Rulevar Kraljice Marije, Nov i sad / Lampret i drug, Gosposvetska cesta 13, Ljubljana llolč i drug, Ožegovičeva 18, Zagreb / Blag. Djukanovič i sin., Bijelina / Dušan M. Krštii', Obrenovičeva 13. Niš / Arnold Kemenj, Velika Kikmda / Gustav Cvitkovič, lladji Sulejmanova 10, Sarajevo Jovo Stevnnćcvie, Peč ' Zakula i Filelin, Doboj. mmmm Urednik: Prnne Kremfnr