Poštnina plačana v gotovini
Cena: Posamezna štev. Naročnina :	Mesečno
Za inozemstvo :	Mesečno
110
190
račun: štev. 24/12410
Poštno ček
Spod. in abbon. post. - 11 Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Leto VIII. - Štev. 33
Gorica - 16. avgusta 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
PRIPRAVA NA LONDONSKO KONFERENCO
Kljub temu, da je naš list že izčrpno poročal o krizi, ki je nastala ob Suezu, se nam zdi potrebno, da se ponovno bavimo s to zadevo, za katero se zanima ves svet. Omenili bomo najvažnejše dogodke preteklega tedna, ki so v zvezi s prekopom.
ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK EDEN
je 8. avgusta imel na radiu govor, v katerem je mirno, a trdno razložil pomen Sueškega prekopa. Poudaril je, da je to najvažnejši vodni prehod na svetu, ki ima življenjski pomen ne samo za Anglijo in, Francijo, ampak tudi za vse zapadne države, za katere je kanal mnogo važnejši kot za Egipt sam. »To je vprašanje življenja ali smrti za nas vse«, je izjavil Eden.
Nato je omenil, da so obstoj Sueške mednarodne družbe jamčile slovesne obveznosti, katere je Egipt sprejel. Zadnjo tako obveznost je podpisal Nasser pred dvema mesecema. »Zato mi nismo v sporu z egiptovskim ljudstvom in še manj z arabskimi državami«, je vzkliknil Eden, »v sporu smo s polkovnikom Nasser jem. To ni človek, kateremu bi lahko zaupali, kajti prevečkrat je pojedel dano besedo. Predobro se še spominjamo, kako so postopale fašistovske vlade, in dobro vemo, koliko moramo plučuti, če diktatorjem popuščamo«.
Po Edenovem mnenju Nasser ne bo mogel držati obljube glede primerne odškodnine mednarodni družbi in istočasno graditi jez pri Assua-nu, kupovati velike količine orožja in vzdrževati kanal. Ne samo to! Če bi Nasser uspel, bi bili vsi izročeni na milost in nemilost enemu samemu človeku. »Tega ne moremo sprejeti: zato moramo nastopiti se-daj, kajti diktatorji pozneje zahtevajo veliko višjo ceno; njihov apetit namreč raste«.
Nato je Eden pojasnil načrte in predloge za konferenco. Ustvari naj se mednarodni organ, ki bo zmožen upravljati Sueški prekop v prid vsem. Če se to posreči, bodo od prekopa imeli korist vsi, tudi Egipt, kateremu nihče ne ho odrekal pravičnega deleža na dobičku.
Ob koncu svojega govora je Eden malo porozljal s sabljo'. Ker gre za tako veliko zadevo svetovnega pomena, pri kateri so v igri življenj, ske koristi nekaj sto milijonov ljudi, bi vlada zanemarjala svojo dolžnost, če se ne bi pripravila za reševanje sueške krize tudi po vojaški liniji. Drugega o vojaških načrtih ni povedal, kar je razumljivo. Vst kaze, da so baš angleške in francoske vojaške priprave učinkovale v pozitivnem smislu po prastarem načelu: če hočeš imeti mir, se pripravljaj na vojno! Ko so vzhodne države z Rusijo in Indijo na čelu videle, da se Anglija in Francija resno pripravljata na najhujše, to je na oborožen spopad, so misel glede londonske konference vzele zares ter so vse razen Egipta in Qr_ čije prijavile svojo udeležbo. Če hi se v tej zadevi razburjali samo časopisi, bi se Nasser in tovariši smejali.
KAJ PRAVIJO NASSER IN NJEGOVI ?
Nasser je bil prav za 16. avgusta, to je za dan, ko se začne konferenca v Londonu, napovedal svoj obisk v Moskvi. Morda je pričakoval, da mu bodo Rusi brž priskočili na pomoč z vojaštvom in orožjem. Seveda, če pride do oboroženega spopada, mu bodo najbrž Rusi res pomaguli, a verjetno ne v toliki meri, kot si
Nasser želi. Rusom gre predvsem za to, da si pridobijo postojanke v Sredozemskem morju in ob Nilu. Če bodo zapadni zavezniki v tem sjioru podlegli, bo pa tudi Egipt in z njim Nasser kmalu občutil, kdo je trši gospodar: ali obsovraženi kapitalistični zapadnjaki ali pa svetovni komunizem. Rusi pri tem igrajo svojo i-gro, in obisk polkovnika Nasserja v Moskvi bi to igro zmotil, ker bi jo pognal v prehiter tek. Zato so Nas-serju svetovali, nuj počaka doma, da se vihar okoli kanala malo poleže. Tudi napovedani obisk sovjetskih vojnih ladij so odložili.
Egiptovska vlada medtem kliče k edinosti ves arabski svet od Perzijskega zaliva do Atlantskega oceana. Hoče ga organizirati v veliko u-damo enoto proti Zapadu. Ker pa so arabske države in državice samostojne sile nekaj let ter niso kdove kako razvite, bo težko napraviti iz njih nekaj enotnega. Protizapad-njaški tisk opozarja Anglijo in Francijo na nevarnost prepada, ki da se bo odprl med Evropo na eni strani ter Afriko in Azijo na drugi strani. To utegne biti res! Nič manj res pa ni, da bi v primeru Nasser-jeve zmage arabskim in drugim vzhodnim državam greben silno zrasel; zmaga bi jih še tesneje združila in prepad med zapadom in vzhodom bi bil še globlji.
Nasser je ustanovil »osvobodilno vojsko«. Prostovoljci se na tisoče javljajo v vojašnicah. Tudi ženske so se začele vaditi v streljanju s puškami; puške sicer v modernem bojevanju ne pomenijo veliko več kot loki in puščice, a vadijo se le. Pod orožje so poklicali visokošolce.
Zanimivo je, da dijake po vojaško organizira in jim poveljuje prosvetni minister. Na velikih ljudskih zborovanjih vlada velikansko navdušenje.
Spričo rastoče napetosti so angleški in francoski državljani začeli zapuščati Egipt. Angleška vlada je pripravila zračni most iz Anglije v severno Afriko. Z letali vozijo čete v Libijo. Malta in Ciper sta polna vojaštva. Vlada rekvirira potniške in tovorne ladje za prevoz čet in vojnega materiala. Pripravljeno je enotno francosko-angleško poveljstvo.
Tudi Združene države, ki v začetku niso kazale velike odločnosti, se začenjajo javno nagibati na stran Anglije in Francije. Predsednik Eisenhoiver je dal razumeti, da se ne bodo ustrašile niti vojne, ker gre za tako važno reč.
VSE ČAKA NA KONFERENCO
Povabilo na konferenco, ki naj se začne 16. avgusta, so sprejele vse povabljene države razen Grčije, ki je odklonila najbrž zaradi Cipra, in Egipta. Nasser je v nedeljo 12. avgusta izjavil, da se Egipt ne udeleži konference. Zahteval je, pač po nasvetu Sovjetov, da naj se konferenca preloži na poznejši čas in da naj se povabi še 22 drugih držav, zlasti rdeča Kitajska. Iste predloge je že prej stavila Rusija. Jasno je, da hoče Nasser s tem pridobiti čas in odločitev zavleči. V London pa pride novi sovjetski zunanji minister Še-pilov, ki bo, kot vse kaže, zastopal zahteve Egipta. Tako je bil ob začetku tega tedna, ravno med poletnimi počitnicami, ves svet obrnjen v London in na Suez.
Socialisti sodelovanja
Moskva je od zadnjega kongresa sovjetske kom. partije v mesecu februarju začela intenzivno snubljenje socialistov za enoten nastop po vseh večjih evropskih državah. Posebno so se vrgli na francoske, nemške in angleške socialiste. Ko so začeli z destalinizacijo in napovedali novo politiko v Sovjetiji, so bili prepričani, da se bodo evropski socialisti ujeli na trnek in da bodo z njih pomočjo ustvarili ljudske fronte za zmago socializma. Toda zmolili so se. Socialisti so se po zadnji vojni marsikaj naučili, med lriigim tudi to, da so komunist: diktatorji kaikor sta bila Hitler in Mussolini. Zato tudi ne verujejo v novo Hruščevo politiko destaliniza-cije. To je tudi bilo krivo, da so francoski socialisti zavrnili ponujeno roko. Saj so sedaj po povratku svoje depuitacije iz Rusije izjavili, da tam ni socializma, temveč da tam vlada le državni kapitalizem. »Pravda« je na tako izjavo podivjala, a Francozi ji bodo sedaj odgovorili z »belo knjigo«, ki bodo v njej objavili poročilo o svojih 18-urnih razgovorih s Hruščevim. Iz nje bo razvidno, da so v Moskvi trmasto odločeni, da se ne odpovedo dosedanjim diktatorskim sistemom.
Prav tako so Moskvo razočarali nemški socialisti z Ollenhaucrjem.
so sicer v notranji politiki neizprosni^ nasprotniki Adenauerja, toda me manj niso nasprotni komunizmu in njegovim diktatorskim metodam. O angleških laburistih je pa znano, da se je o njih izjavil Hruščev ob zadnjem obisku v Londonu, da se je laže pomeniti s kon-
ne marajo s komunisti
servativci kakor z njimi. Ostanejo komunistom še vedno zvesti ital. socialisti z Nennijem na čelu. Ali tudi ti zadnji čas ,niso več nekdanji poslušni izvrševalci navodil iz Moskve. Nenni in Togliatti sta se zlasti zadnje tedne zapletla v precej ostre polemike.. Se bodo tudi nennijevci o-tresli komunistične službe? Želeti bi bilo.
Japonci odklanjajo ruski mir
Mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko je za nekaj časa šla v ropotarnico. Rusi so namreč zahtevali zase Kurilske otoke, ki so jih po vojni zasedli, Japonci pa nočejo
o	tem nič slišati, ker zasedeni otoki imajo samo japonsko prebivalstvo. Zato je zunanji minister Šigemicu zapustil Moskvo in odšel v London, da se tam udeleži konference za Suez, v upanju, da se bodo medtem Sovjeti omehčali. Vsekakor je značilno, da so izmed vseh zmagovitih velesil po drugi vojni prav Sovjeti tisti, ki so zasedli toliko tujega o-zemlja kot malokdaj kak osvajalec. Seveda so to naredili kot »osvoboditelji«. Naši komunisti to tudi verujejo. Blagor njim!
Na Cipru
so Angleži obesili tri mladeniče, ker so bili krivi atentatov na angleške vojake. Ciprčani so zaradi teg» tri dni stavkali. Napetost se je vsled tega še povečala. Zdi pa se, da bo moralo priti do kake pomiritve, ker trajno tako ne more iti naprej.
POLETJE V STE VER J A NSK EV- VINOGRADU
Strahovita nesreča v belgijskem rudniku
Letošnje leto se je pričelo in se nadaljuje v znamenju nesreč, ki vsepovsgd po svetu udarjajo z vso težo na človeštvo, sejejo smrt in razdejanje in bolestno odmevajo od kraja do kraja zemlje.
Strašni nesreči potopitve prekomornika »Andrea Doria«, eksploziji v Kolumbiji in drugim manjšim nesrečam zadnjega časa, se je sedaj pridružila nova grizoča skrb za 252 blokiranih rudarjev v belgijskem premogovnem rudniku v Marcinelle pri Charleroi.
Do nesreče je prišlo' v sredo 8. avgusta zjutraj, ko je bilo v rudniku skoro 300 rudarjev. Po prvih preiskavah sodijo, da je nesrečo povzročil kratek stik, ki je nastal, ko je dvigalo z materialom predčasno zdrvelo navzgor ter zadelo ob električni kabel z jakostjo 3000 volt. Nastal je požar, ki se je bliskovito razširil po vseh rovih, v zračni jašek ter v vse izhodne rove. Baje je nesrečo nehote povzročil italijanski rudar Janetta, ki je takoj dal alarm in se skupaj s petimi drugimi rudarji še pravočasno rešil. Ostali rudarji, ki so bili v globini 1035 m pa se niso u-tegnili več rešiti. Zajel jih je požar od vseh strani in tudi usadi so jim preprečili pot do izhoda. Ravnateljstvo rudnika je takoj začelo z reševalnimi deli, ki pa so silno otežkočena v prvi vrsti radi po žara, ki je uničil vse železne kable zu dvigala in povzročil neznosno vročino po nižjih rovih. Verjetno, da tudi strupeni plini onemogočajo reševalna dela. Do sedaj so potegnili na površino 11 trupel nesrečnih rudarjev, med njimi 3 Italijane. Njihov pogreb je bil v ponedeljek zjutraj ob prisotnosti kralja Baldovina, višjih o-blasti in ogromnega števila ljudstva.
Ob vhodu v rudnik noč in dan čakajo svojci nesrečnih rudarjev, v pričakovanju, da bi zvedeli za usodo svojih dragih. Tudi iz Italije je prišlo okrog petdeset svojcev rudarjev blokiranih v rudniku Marei-nclle. Večinoma so vsi iz Abruzzov, kjer ostale družine, okrog petdeset samo v provinci Pescare, trepečejo za svoje drage v belgijskem rudniku. Žalostna romanja' se noč in dan vrstijo k svetišču Volto Santo na griču pri Manopello, kjer nesrečne družine iščejo pomoči in tolažile v strašni nesreči, ki jih je zadela.
Medtem pa belgijski in tudi tuji tisk ostro obsoja zadržanje vodstva rudnika ob tej nesreči. Mnogi so mnenja, da rudnik Marcinelle ni razpolagal z napravami, ki naj bi preprečile morebitne nesreče in tudi ne z razpoložljivimi modernimi sredstvi za takojšnjo pomoč ponesrečencem. Baje tudi, da so v prvih dneh odrekali ponudbo nemških izvedencev, ki so hoteli nuditi pomoč blokiranim rudarjem.
Zelo veliko ogorčenje je tudi zbudila vest, da so zazidali rov, v katerem je bilo 80 rudarjev, ne da bi se prepričali, ali so še pri življenju. To so naredili, da .so preprečili nadaljnje sirjenje požara. Nadalje
belgijski tisk graja upravo rudnika, ker zavira resnico o usodi rudarjev in pušča svojce v strašni negotovosti. Veliki pa so v tej nesreči tudi dokazi solidarnosti Belgijcev, Italijanov in tudi ostalih narodnosti, ki hočejo na ta način vsaj nekoliko olajšati težko bol svojcev ponesrečenih rudarjev. (Id povsod prihajajo vesti o denarnih in drugih prispevkih za družine ponesrečenih rudarjev.
Med ponesrečenimi rudarji je tudi pet Jugoslovanov, izmed katerih je. eden mrtev.
Po zadnjih vesteh so reševalne skupine v ponedeljek dosegle kvoto 835 m ter tam našle prve ponesrečence. Do sedaj so rešili iz globine 94 trupel. Reševalne skupine so dosegle tudi že globino 907 m.
Le medlo	je upanje, da	bi	bili blokirani rudarji	v globini	1035	m	še pri živ-
ljenju. Dohod do tega rova je združen z velikimi težavami radi vročine in ogljikovega oksida, ki zastruplja zrak. Svojci nesrečnih rudarjev še vedno vztrajajo pred rudnikom in s trepetom pričakujejo na-(1 al ju ih žalostnih novic. Ker je reševanje ponesrečenih	rudarjev	zelo	težko, so po-
vabili tudi svojce, da so se pridružili reševalnim skupinam.
Italijanska	radijska	družba	je v torek
zvečer imela posebno oddajo v počastitev žrtev nesrečnih rudarjev in tudi z namenom, da skupno z radijsko družbo iz Francije, Belgije in drugih evropskih držav apelira za nabiralno akcijo v prid svojcem ponesrečenih rudarjev.
Računajo, da je v rovu v globini 1035 m zasutih še 169 rudarjev. Med ponesrečenimi je 130 Italijanov, nekaj Jugoslovanov, pa tudi Poljakov in Grkov.
Največji jez na svetu
V	Rodeziji v afriški britanski kolonij bodo zgradili jez Kariba, ki bo največj na svetu. Zgraditev tega jeza so poveril neki italijanski tvrdki, čeravno so se za ti ogromno delo kosale svetovno znane tvrd ke. Zgraditev jeza samega bo stala 45 mt lijard lir, postavitev električnega omrežji za gonilno moč voda pa 18 milijard lir Jez, ki bo največji na svetu, bo spretne nil to obširno afriško ozemlje tako, kakoi je spremenila industrijska revolucija An glijo.
Britanska kolonija Rodezija ima poliv sedem milijonov afriških domačinov še 301 tisoč belcev. Njeno bogastvo, zlasti v rudah, je zelo veliko, zato bo ogromni jez veliko pripomogel k vedno večji indu. strijalizaeiji dežele.
Jez Karfba bodo zgradili na reki Zam-besi. Visok bo 140 m. Zajcžena voda se bo spremenila v ogromno umetno jezero dolgo 200 km, široko 30 in globoko 150 metrov. Računajo, da bo jez dograjen do leta 1960. Električno omrežje, ki bo od jeza Kariba dovajalo električno energijo v razne kraje dežele, bo dolgo 1500 km.
NAŠ TEDEN V CERKVI
19. 8. nedelja, 73. pob.: sv. Janez Eudes, sp.
20. 8. ponedeljek: sv. Bernard, o.
21. 8. torek: sv. Ivana Frančiška, vd.
22. 8. sreda: Brezmadežno Srce Marijino.
23. 8. četrtek: sv. Filip Benicij, sp.
24. 8. petek: sv. Jernej, ap.
25. 8. sobota: sv. Ludovik, kr.
❖
SV. BERNARD (1090-1153),	osebnost
prve vrste, je imel tak vpliv, da njegov čas imenujemo dobo sv. Bernarda.
Bil je iz plemenite družine, vendar mu ni prijalo svetno življenje na gradu. Ko-
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je potoval Jezus v \ŠJ Jeruzalem in je šel po sre-^ di med Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli:	»Jezus, učenik, usmili se
nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom! a In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa so deveteri? Ali se ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«
*
Gobavost je ena najgrših bolezni, ker vidno kosa živo telo, ki ga a časom spremeni v eno samo ostudno gnojno rano. Še danes je brez izredne božje pomoči skoraj neozdravljiva, po drugi strani pa nevarno nalezljiva. Ni čudno, da so Judje take bolnike pošiljali v samotne kraje.
Če bi bila duša vidna kakor je telo, potem bi po eestali pogosto zrli grozne prizore:	napol mrtve,
strahotno ranjene duše! Videli bi, kako jih je greh zmaličil, kako jih je oropal božje milosti, kako jih je odvrnil od Boga in jih pahnil v hudičevo sužnost, kako jim je vzel dobroto, vzel plemenitost, okrnil vero, oskrunil lepoto. Videli bi, kako je žalostno izginila ali vsaj zbledela po krstni milosti vanje vdolbe-na božja podoba in kako je name-
Iz ži
življenja
'!!!!!•:
maj I8-Ieten je začel misliti na samostan. Njegovi sedmeri bratje so ga hoteli odvrniti od te misli. Vendar jim je govoril tako prepričevalno, da so se spremenili in z njim vstopili v samostan, poleg teh pa še več drugih mladeničev - vseh skupaj trideset.
V	samostanu, je večkrat vzklikal: »Bernard, čemu si prišel?« S tem se je r~-podlmjal k vztrajnosti.
Tudi v času športa je potreben samostan. Mladi fant, kaj je več, žogo biti ali reševati svojo dušo in duše drugih ?
sto nje satan na istem mestu zarisal ogabni odtis svojega grdega bitja. Ilujsi in ostudnejši kot gobavec je grešnik! Je kakor živ mrlič, živ pokopan! Živ sicer po telesu, a duhovno je mrtev, zapisan je večni smrti, če se ne skesa.
Včasih (ponavadi) se lastnik zjoče nad razvalino svoje podrte hiše. Tudi Bogu še zdaleč ni vseeno, če je človek vsestransko živ in zdrav ali pa v duši žalostna razvalina. Kako vendar, saj gre za živo bitje in ne za kamne! Kakor gobavcem, tako in še bolj vneto kliče Jezus vsem grešnikom: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« »Spovejte se vaših grehov, da znova oživile in da za večno ne umrete!« Vsi smo šibki in pogosto pademo. Toda v tem še ni najhujša nesreča. Kdor je padel, naj se dvigne! Naj se lepo spove, temeljito skesa in naredi trden sklep, da ne bo več grešil. Imeti čisto in zdravo dušo, to je važno! Kdor bi za vedno obležal v grehu, tak bi bil zares vsega obsojanja vreden. Bog nas neizmerno ljubi: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.«
A ljudje se včasih prenaivno in nesramno igrajo z grehi, s svojo dušo in s svojo večno usodo. Če smo pametni, pazimo na našo dušo, čuvajmo si našo dušo! Varujmo jo pred strupom in gnojem, varujmo pred okužbo, varujmo pred boleznijo in smrtjo greha! Segajmo pridno po zakramentih sv. spovedi in sv. obhajila ter bodimo hvaležni Bogu. da nam je dal la sredstva in priložnost! Nikdar nikar ne odlašajmo! Minuta zamujena ne vrne se nobena! Smrt pride kakor tat, lakrat, ko morda nisi pripravljen. — Vsakršnega greha varuj nas, o Jezus!
POTRJENO ČUDEŽNO OZDRAVLJENJE
V	LURDU
Dne 12. maja 1952 je čudežno ozdravela v Lurdu 39-letna žena in mati dveh otrok Aliče Couteanlt iz Poitiersa v zahodni Franciji. Že tri leta je bila neozdravljivo bolna radi ohromelosti hrbtenice. V Lurdu je po procesiji z Najsvetejšim nenadoma začutila, da so se ji vrnile moči in da bi lahko hodila. A bolničarke ji niso pustile, da bi vstala, šele pozneje je v sobi s pomočjo neke redovnice vstala in med splošnim začudenjem vseh ostalih bolnic sprehodila. Vrnila se je na svoj dom, kjer je njen mož od ganotja in veselja prejokal ves teden. Zopet je začela s svojim gospodinjskim delom in med tem časom so j«, zdravniki strogo nadzorovali in jo več kot 30 krat preiskali. Rezultat je Lil vedno dober in sedaj je tudi cerkvena komisija iz poitier.-ke škofije po 14 mesečni strogi preiskavi končno potrdila čudežno ozdravljenje srečne Aliče Couteault. Ozdravljenja se sedaj leto za letom vrača v Lurd kot navadna bolničarka, da pomaga tn vliva upanja tistim, ki so trpeči- udje mističnega Kristusovega Telesa.
SVETA MAŠA V MORSKIH GLOBINAH
V bližini španskega otoka Majorka je na morskem dnu v podmornici opravil sveto mašo p. Aleksander ReyJStolle. Sve. to daritev je opravil za duše vseh mornarjev, ki »o padli za domovino.
»BRATSKA KRŠČANSKA POMOČ«
V Argentini so uresničili sklep argentinskih škofov z dne 25. aprila tega leta, da se ustanovi vsedržavna dobrodelna organizacija pod imenom »Bratska krščanska pomoč«. Dobrodelne zbirke bodo organizirali po vsej državi, da pridejo tako do potrebnih sredstev za pomoč potrebnim.
IZMENJAVA DIJAKOV
Ameriška vlada je poslala skupino dijakov in dijakinj v Zahodno Nemčijo. To delo je izvedla Katoliška akcija, ki je poslala Amerikance kot goste h globoko vernim nemškim družinam.
Skupina nemških dijakov in dijakinj pa je prispela v Ameriko, da bi se seznanifa z ameriškim življenjem.
OSEMDNEVNO ROMANJE
V	Mehiki je v navadi, da vsako leto ena škofija priredi skupno romanje k Marijinemu svetišču v Gvadalupi, da se Mariji zahvalijo, ker jim je ohranila vero. Letos je bila na vrsti škofija One ret aro, ki je od romarske cerkve zelo oddaljena. Vseeno je nad 7000 mož in fantov naredilo peš 8 dni dolgo potovanje, da s*" poklonijo Mariji.
ŠTIRJE SINOVI DtHOVNIKI
Družina rimskega industrialca Konstantina Parisija ima štiri sinove du'hovnike. Oče je nadupravnik rimskega opernega gledališča in predsednik trgovske zbornice. Vsi štirje sinovi so člani jezuitske družbe. Zadnji sin pater Pij je bil posvečen za duhovnika 21. julija.
»POTOVANJE V RUSIJO«
Knjigo a tem naslovom je napisal sodnik William Douglas, član najveejesga ameriškega sodišča. Pisatelj ugotavlja, da v Rusiji duh vere ni izumrl kljub najhujšim oviram. Številni ljudje obiskujejo cerkve in prisostvujejo verskim obredom. Pisatelj našteva, kaj vse je storila oblast, da bi zatrla vero: zaplenila je vse cerkveno imetje, Cerkvi odreka vsako pravico, vsi cerkveni dohodki so visoko obdavčeni; mladini govorijo, da je vera nekaj slal>e-
ga, komunizem pa je dobrota sama; noben duhovnik ne sme govoriti o socialni pravičnosti.
Tudi druge verske skupnosti trpijo hude omejitve. Judje morajo delati tudi ob sobotah, čeprav je to zanje praznični dan. muslimani zelo težko dobijo dovoljenje za romanje v Me k ko.
47 LET MED GOBAVCI
Na otoku Culion okrog 2000 milj južno od Filipinov živi 3000 gobavih bolnikov. Kolonija obhaja te dni 50 let oibstoja.
V	slutnjah kruha, žita zlatega poletja, v cvetju gmajne, kraške blažene divjine, vsa v nageljčkih na hribčku, Roža z mla-
doletja,
zro sončnice v nebo, ljubezni vire, Razodetja.
Svetišče tam. samotna Gospa Sveta v bršljanu, duš prosojnih Pastirica, v soncu sanja, obiskuje V neb o vzet a srca in — vračajo se mlada leta.
Mladost bila brez sonca, cvetja, z materjo Bršljansko Mater dete zrlo, med vojnami v tujini vse pomrlo, molitev le tolaži, milost Razodetja.
Viharji črni so bučali jezni po naši slavski domovini, tam krvaveli, Matere nebeške, sini, rodovi, dedje, de ve, matere ljubezni.
O Gospa Sveta, prvi naši so slovenski knezi na Krnskem gradu, kamnu, se Ti poklonili, bolj danes vsaki duši draga, bogumili oprode Tvoji smo v temnih časov jezi.
DELAVNOST SVETOVNIH KOMUNISTIČNIH ORGANIZACIJ
Mednarodne komunistične organizacije so letos izredno delavne. Svojo pozornost so posvetile v prvi vrsti mladini. Naštejemo vam samo spored vseh mogočih prireditev, ki dozdevno nimajo nič opravka s komunizmom:
Od 28. junija do 6. julija je bilo zborovanje mladine iz baltiških držav v Rostocku.
Od 4. do 8. julija je bil mednarodni sestanek mladine v Parizu.
V	avgustu bo sestanek mladine v Moskvi, ki naj bi služil za pripravo svetovnega festivala, ki bo drugo leto v Moskvi; nadalje bo v avgustu festival azijske mladine v Novih Delhih in še sestanek sveta svetovne zveze demokratične mladine v
Sofiji.
Od 26. avgusta do 8. septembra bo 4. svetovni kongres dijakov v Pragi.
10. novembra je svetovni dan mladine. 17. novemibra se začn#ejo mednarodni dijaški dnevi.
Decembra bo na Dunaju konferenca založnikov knjig za mladino.
Za prihodnje leto je še napovedan svetovni festival mladine, ki se bo vršil od 28. do 11. avgusta v Moskvi.
Gre za prireditve, ki pod videzom težnje pospeševati socialno pravičnost in mir, streme za tem, da zmedejo ,pamet in srce ter oddaljijo udeležence od vere v Boga.
Škofje vedno opozarjajo katoličane, naj bodo previdni in euječi, preden se odločijo za kakšno udeležbo. Marsikateri katoličan še vedno naseda komunistični propagandi istočasno, ko komunisti trdijo, da vera ljudi poneumlja.
PO 67 LETIH JE LEDENIK VRNIL TRUPLO JURIJA WINKLERJA
Neki pastir je v zgodnjem jutru preteklega tedna zagledal ob vznožju ledenika Weisshorn človeško truplo. Večkrat se je že zgodilo, da so ledeniki vrnili trupla ponesrečencev. To je vedel tudi ta pastir in se je podal na nevarno pot do ledenika. Dospel je do trupla in presenečen obstal. Pred njim je ležal mladenič, popolnoma nedotaknjen in brez ran, le njegovo oibličje je bilo belo kot sneg. Pastirja je se posebno presenetila njegova obleka, ki se ni prav nič skladala z nošo našega časa. Segel je v žep dolgega in čudnega jopiču, ki ga je imel mrtvec na sebi, in potegnil iz njega listnico. Našel je v njej račun kosila, naslovljen na ime Jurij Winkler -avgust 1889. Tedaj je pastir kot blazen zdrvel v dolino in povedal o skrivnostnem najdenju. In res ni bilo nobenega dvoma več; v mrtvecu so spoznali 19-letnega mladeniča Jurija Winklerja, ki je skrivnostno izginil dne 16. avgusta leta 1889. Y se do današnjih dni je bil ujetnik večnih ledenikov, ki so njegovo truplo ohranili nedotaknjeno.
Jurij Winkler se je kljub slabi konstituciji in šibkemu zdravju posvetil alpt-
Skoraj prav toliko let pa že deluje med gobavci na tem otoku sestra Damijana, saj zdravi gobavce že 47 let.
PREPOVEDANA HIMNA
Spričo številnih tolažilnih in spodbudnih gest še vedno junaških kristjanov v Jugoslaviji ni nič čudnega, ako je strogo prepovedana znana Marijina himna: Zmagala si, Devica slavna, ki je vedno odmevala po vseh cerkvah zlasti med člani katoliške akcije. Komunistične oblasti pač boli, ako božja in Marijina misel še tako živi!
Samotna Mati božja je ostala,
ob Kristusu samotnem v temnem veki,
škržat Ji škržeta v topoli, beki,
poet je z njim, spokornikov spet du>u
zala.
Kako da ne bi šla za Sinom, s telesom k materam še Doloroza, v poveličanje, Sohote, ko Golgote groza obdala srce mater je s pelinom?
Mnogo — dimenzionalni so prostori, tako moderna fizika modruje, duh kot metulj k nebu s pluje, v Sohote Matere, v Kristusa veruje.
Tam večni mir Odrešenika, od tam nas Mati osrečuje,
— ko groza časa srca kljuje, — nebeške Matere, krilatcev slika.
Ozira na slovenske se domove, na naših dragih src grobove, z angeli, te Gospa Sveta plove: z Bogom duh slovenski gre v vekove.
nizmu in sam izvršil mnogo, za tiste ease skoro neverjetnih gorskih pohodov, prelezel je vse druge nepristopne stene in ledenike in postal tako, čeravno s šibkim telesom, a jekleno voljo, junak hribolazcev tistega časa. Prvi je dosegel enega iz-
V	ITALIJI SE ŠTEVILO DUHOVNIKOV MANJŠA
Število italijanskih svetnih duhovnikov se v primeru z naraščanjem prebivalstva iz leta v leto manjša. V letu 1861 je imela Italija 20 milijonov prebivalcev in 87.744 duhovnikov. Deset let pozneje se je število prebivalstva povečalo na 27 milijonov in število duhovnikov na 100.000. Potem je začelo število duhovnikov znatno padati, število prebivalstva pa je raslo v milijone od leta do leta. V letu 1936 je bilo na 42 milijonov prebivalcev le še 47.000 duhovnikov. Po vojni leta 1954, ko je število prebivalstva doseglo 50 milijonov, je število duhovnikov padlo na 44.493. Danes pa ne pride niti en duhovnik na vsakili 1000 prebivalcev.
Najbolj žalostno je, da velika večina ljudi tega pomanjkanja duhovnikov sploh ne opazi in da je zanje v Italiji se vedno »preveč« duhovnikov.
POROKA MED PRINCI
Dne 2. avgusta sta se v Frankfurtu v Nemčiji poročila po pravoslavnem obredu princezinja Kristina Hesenska in princ Andrej iz Jugoslavije. Sto princev je bilo povabljenih na slavnost in so tudi, prisostvovali poroki v veliki grajski knjižnici, spremenjeni v kapelo. Princ Andrej, ki ima 27 let, je mlajši brat kralja Petra iz Jugoslavije. Poroki je prisostvovala tudi kraljica Marija iz Jugoslavije.
UTRINKI
(Giovanni Papini)
Edino pravi nauk o našem zadržanju do sovražnikov, je nauk Kristusov: ljubiti jih moramo, biti do njih prijazni, kakor če bi nas tudi oni ljubili... Ljubiti moram sovražnike. ker me napravljajo boljšega, ki r moje čustvo zboljšuje tudi nje in ker Bog sam ljubezen ukazuje, da rešim sebe in nje. Kdor se ponaša, da se bo maščeval nad sovražniki in jih sovraži, je sam njim podoben in .«• pajdaši z grehom. Komur se posreči, da ljubi sovražnike, jih prav s tem premaga in ustvarja med seboj in njimi bratstvo dobrote in prejme z neba tisti mir. ki ga je	obljubil neko zimsko
noč ljudem dobre volje.
Toda kristjani zelo radi pozabijo najbolj krščansko zapoved krščanstva in mislijo, da so blizu popolnosti, če se jim posreči z nadčloveškim naporom prenašati brez sovraštva svoje prijatelje...
(Take utrinke je Papini pisal r zadnjih letih svojega trpljenja).
IZ ŽIVLJENJA H A ŠIH LJUDI
ZLOČINSKI UMOR
\ noči od 3. na 4. t. m. je v Ptuju neznanec vdrl v minoritski samostan in v guardianovi sobi v spanju s sekiro ubil patra Goloba. Pater Golob je bil guardian samostana in pravkar nastanjen za župnega upravitelja božjepotne cerkve na Ptujski gori. Slovensiki poročevalec /. dne 10. avgusta sporoča, da so morilca odkrili. Je to Janez Mohorko, sluga v istem samostanu. Guardiana je umoril zato, da se je polastil denarja, kakih sto tisoč din, ki ga je guardian hranil.
Ni še dva meseca odkar se je dogodilo hudo svetoskrunstvo v Roveh pri Kamniku. Neznanci so ponoči vdrli v cerkev, praznično pripravljeno za prvo sv. obhajilo, ki bi se moralo vršiti naslednje jutro. Ulo-mili so v tabernakelj, pomandrali svete hostije v očividni želji, da bi umorili, ako mogoče, samega Boga, skritega pod podobo kruha v Najsvetejšem zakramentu. Izvršili so tako razdejanje svetega kraja, da je moral župnik naslednje jutro odpeljati z vozovi prvoobhajance v sosedno župno cerkev, da so tam opravili sveto obhajilo.
NOVE MAŠE
V Šent Vidu na Vipavskem, sedaj Podnanosu, bo 26. t. m. nova maša, ki jo bo pel domačin Jernej Žgur. Bil je frančiškanski brat in organist na Kostanjevici pri Gorici. Ima čez trideset let. V šoli pa je tako zelo dobro napredoval, da je iz izrednega slušatelja na bogoslovni fakulteti v Ljubljani postal reden in celo eden izmed najboljših v razredu. Mons. Toroš ga je v stiski za duhovnike poklical iz bogoslovja že oh koncu četrtega letnika (v Ljubljani imajo namreč šest letnikov) in odredil posvečenje za 15. t. m., na Veliki Šmaren.
V Ljubljani pa je bil 29. junija posvečen v mašnika doktor Rant v 54. letu starosti. Ta gospod je bil preje že dvajset let sodnik in celo tajnik slovenskega oddelka Stola sedmorice v Zagrebu. Toda v novih povojnih razmerah si je prebral poklic, stopil v bogoslovje in sedaj k oltarju! Na spominsko podobico je zapisal po-
»ŽABE« V PEKINGU
Skupina najboljših jugoslovanskih opernih pevcev in pevk je šla na gostovanje na Kitajsiko. Med njimi je slovenski oktet in pa Vilma Bukovčeva. Potovali so z letalom. Prve nastope so imeli v Pekingu, kjer so ostali deset dni. Neki kritik je v kitajskem časopisu o slov. oktetu takole zapisal:	»Slovenski	oktet	globoko	cenim
predvsem zato, ker njihove pesmi razodevajo nacionalni značaj Jugoslavije iu vse vidike njihovega življenja. Osebno mi je najbolj všeč Komitska pesem, učinkovita Nocoj, humoristična Žabja svatba in veseli napev Moj očka ima konjička dva«. Tudi Bukovčeva je doživela lepa priznanja pri vseh nastopih. Iz Pekinga so odpotovali v Sangaj, kjer so prav tako večkrat nastopili. Njihovo potovanje po Kitajski se zaključi 19. avgusta.
Posln&ajte versko uro na radia Trst A vsako nedeljo ob 11,30!
ZGRADILI BODO NOVE TOVARNE ALUMINIJA
Novo prijateljstvo med Jugoslavijo in Rusijo je. začelo dajati prve gospodarske sadove. V začetku tega meseca so v Moskvi končali razgovore in podpisali pogodbo, v moči katere bodo Sovjeti in vzhodna nemška republika pomagali Jugoslaviji pri graditvi novih tovarn za -aluminij. Te tovarne bi morale dati, ko bodo končane, sto tisoč ton aluminija na leto. Posojilo znaša 700 milijonov rubljev, odnosno 175 milijonov dolarjev. Dano je po zelo dobrih pogojili, saj 2naša obrestna mera le 2°/o, vrnila p« tra fo0 Jugoslavija v blagu, to je v aluminiju, ki ga bodo nove tovarne proizvajale. Nemški in sovjetski strokovnjaki bodo pomagali pri graditvi omenjenih tovarn.
Niso se pa še odločili, kje bodo stale nove tovarne. Vsekakor gre za kraje v južni Dalmaciji in v Črni gori. Iu imajo velike količine lmuksita. Zato bi najraje zgradili tovarne kje blizu ležišč bauksito-ve rude. Seveda botdo morali zgraditi tudi primerne elektrarne, saj izdelujejo aluminij ravno s pomočjo elektrolize in so zato potrebne ogromne količine elektrike. Če bodo ti načrti uspeli, se bo Jugoslavija postavila med štiri naj večje proizvajalce aluminija na svetu. Tito je torej dobil sedaj ruskega strica, ki mu bo pomagal. Vre pa kaže, da ta pomoč ne bo taka in tolikšna, kot jo je pošiljal stric iz Amerike.
e s e n : ^samotna CfOspa sveta - večno *Vnebovzeta
| RAZNE NOVICE
med še nedotaknjenih stolpov Vajolet. ki nosi sedaj njegovo ime »Stolp 'S inklern. Potem je skrivnostno izginil. Sedaj ga je ledenik vrnil ljudem in pokopali ga bodo
na pokopališču v Zermattu v Švici.
membne besede: Gospod, ne. bodi mi sodnik. temveč odrešenik!
Leto VIII - 1956 - Štev. 33
KATOLIŠKI GLAb
Stran 3
Marijino zmagoslavje na Barbani
Nad tisoč naših vernikov v Njenem svetišču
Kako je z odnosi med Beogradom in Vatikanom v luči zadnjih dogodkov
Tačas, ko se je mudil predsednik Tito s svojim spremstvom v sovjetski Rusiji, je njegov namestnik doma Aleksander Rankovič imel na plenarnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine dolgo poročilo o zakonskem predlogu o organih notranjih zadev. To poročilo je Rankovič prebral dne 26. junija. V njem zelo podrobno poroča o novem zakonu, ki preureja notranjo državno upravo in posebej se uredbo zaščite in policije. Sama na sebi je to notranja zadeva jugoslovanske vlade, ki se drugih ne tiče. Toda Rankovič je proti koncu svojega referata spregovoril tudi o vprašanju verskih skupnosti v FLRJ in se tu dotaknil katoliške Cerkve. Njegova misel je:
RANKOVIČ GROZI
Zadovoljivo smo rešili vprašanje sožitja z vsemi verskimi skupnostmi v naši državi. »Odnosi pravoslavne cerkve do države so se zadnje case izboljšali ob jasno izraženi želji, da v. sodelovanju z oblastmi obravnava vprašanja, ki jo zanimajo . . . Normalni so tudi odnosi z islamsko versko skupnostjo. Prav tako so na pravi poti odnosi z ostalimi verskimi skupnostmi, trdi minister, razen s katoliško Cerkvijo. Glede te pravi, da so številni duhovniki in tudi nekateri člani episkopata uvideli potrebo vzpostaviti mirnejše in bolj normalne odnose do ljudskih oblasti. »Toda«, nadaljuje Rankovič, »lahko rečem, da za take stike še vedno ni dovolj razumevanja ne med duhovniki, ne pri mnogih vodilnih organih krajevnih oblasti. Taki stiki pa so najboljši način in pot, da odstranimo negativnosti, ki neizogibno nastajajo, zlasti če se Cerkev o-ziroma njeni predstavniki nočejo obračati na ljudske oblasti in tako nočejo obravnavati vprašanj, ki bi jih morali sicer obravnuvali v korist Cerkve. Takšne običajno škodljive posledice, ki nastanejo zaradi takšnega njihovega stališča za Cerkev, prenašajo, da bi se opravičili pred verniki, na dozdevno preganjanje Cerkve in vere. Povsem jasno je, da ljudje s takim glediščem žele izkoristiti položaj v Cerkvi v sovražne namene in tako jim je Cerkev samo sredstvo v politični dejavnosti proti naši deželi in njenemu družbenemu redu.a
Končno zaključuje Rankovič, da je za tako nezdravo stanje kriv tudi Vatikan, kjer so razni ustaški duhovniki, ki po radiu in tudi drugače vodijo sovražno propagando proti Jugoslaviji, češ da je tam preganjanje Cerkve. Konča pa s prikrito grožnjo: »Vatikanu in katol. Cerkvi v Jugoslaviji pa bi moralo biti jasno, kakšne posledice ima takšna dejavnost m kakšne sadove lahko rodi v odnosu na to Cerkev.a
BESEDA PIJA XII.
Tri dni nato, dne 29. junija, je sv. oče Pij XII. napisal svoje pismo zaprtim kardinalom Mindszentyju, Stepincu in Višinskemu, ki se začenja z besedami »Ko z žalostnim sr-\ cem«. Enciklika je dokument, ki stvarno in mirno prikazuje, kakšen je položaj katol. Cerkve v deželah, kjer žive omenjeni trije cerkveni knezi, in v drugih okrog njili. Encikliko smo priobčili tudi mi v celotnem prevodu.
POSLEDICE RANKOVICEVIH GROŽENJ
Po Rankovičevih grožnjah je bilo predvidevati, kakšen bo razvoj nadaljnjih dogodkov:	nov teror, saj
je bilo papeževo pismo kot nekakšno izzivanje po vsem tem, kar je jugoslovanski notranji minister povedal svojim kimajočim poslancem v zbornici. Prvi sad teh groženj: proces v Splitu, kjer so zaprli bogoslovje za osem let in obsodili dva profesorja in dva bogoslovca na zaporne kazni. Nato je sledila prepoved zgoraj omenjene papeževe enciklike, ki se v Jugoslaviji ne sme ne tiskati ne brati ne širiti. (Prav kakor Jožef II., ki je tudi po svojih ministrih določal, kaj se sme papeževega objavljati in kaj ne).
0 SSER V ATO RE ROMANO UGOTAVLJA
Dan prej, v nedeljo 5. avgv pa je Osservatore Romano prinesel članek »Cerkev v Jugoslaviji«, kjer navaja govor Aleksandra Rankoviča. kakor smo ga v prvem delu prinesli tudi mi, nato pa se ustavlja ob nekaterih posebnih zadevah.
Prva zadeva so duhovniška udru-ženja v Jugoslaviji. O teh pravi vatikansko glasilo dobesedno takole: »Katoliško duhovništvo ni obrt ali poklic (mestiere), temveč je duhovno poslanstvo, katerega izvrševanje se opravlja v okviru Cerkve po določenih pravilih, ki niso od danes in tudi ne od včeraj. Nočemo dvomiti o trditvah g. Rankoviča o materialnih koristih, ki jih ima katol. duhovščina, ki je včlanjena v takih društvih. Toda ne moremo si kaj, da bi ne opozorili, da taka društva, ki jih država pospešuje, kot se vidi že iz govora g. Rankoviča. v svoji sedanji obliki niso v skladu s cerkvenimi predpisi. Nihče bi se ne pritoževal, če bi katoliški duhovniki v Jugoslaviji dobivali materialno podporo, a bi jih pri tem ne silili prestopati disciplino, ki so jo dolžni Cerkvi. V danem primeru pa se zdi, da hočejo prav to. Koristi, ki jih imajo člani duhovniških društev, ali ki so jim vsaj obljubljene, se zdi, da so na žalost le povračilo ali kot se pravi, protiusluga za popuščanja in zadržanja, ki se ne skladajo s predpisi, ki vodijo organizacijo in življenje Cerkve.«
Druga zadeva, katero omenja Osservatore Romano, je mladina, katero skušajo razkristjaniti z vsemi mogočimi sredstvi, posebno še mlade bogoslovce med vojaško službo. Končno se ustavi ob zadnjih procesih zoper duhovnike. Tu se spomni tudi Slovenije, kjer se, pravi, ponavljajo že nekaj mesecev sem procesi in obsodbe duhovnikov v dušnem pastirstvu zaradi takozvanih prekrškov zoper obstoječe zakonske določbe, v resnici pa samo zaradi
Novinar Kluge je bil aretiran leta 1052, ko je potoval' z nekim avtobusom preko Vzhodne Nemčije v Niirnberg. Obtožen je bil, da je pisal protikomunistične komentarje za radio Zahodne Nemčije. Na podlagi te obtožbe so ga kot netilca vojno obsodili na 15 let prisilnega dela. Del kazni je prebil v Turingiji v nekem starem srednjeveškem gradu, ki je spremenjen v kaznilnico. Nekaj časa je delal v tovarni za ure, kjer je dobil za plačo eno cigareto na dan. Končno so ga premestili v Bautzen na Saško. Po amnestiji dne 3. maja tega leta, ki so je bili deležni vsi socialdemokrati, so tudi njega izpustili.
Ob svojem prihodu v Zahodno Nemčijo je imel tiskovno konferenco, kjer je popisal,	kakšen	je	komunistični zapor.	Po
njegovih izpovedih, so ga silno mučili z nespečnostjo. Čez dan je bilo prepovedano spati.	Ponoči	pa	so jetnike sistematično
vsake četrt ure zbujali. Na vrata sta po-trkala 2 stražarja. Četrt ure kasneje se je zaslišal skozi odprtino neznosen pisk. Nato je	vladal	četrt ure molk, potem	so
prišle na vrsto luči. Nad glavo pripornika je pritrjena 100 svečna žarnica, ki s svojo belo svetlobo ubija oči, nato se svetloba spreminja	do	vseh barv od bele	do
temnordeče. Po posebni zračni cevi so poslali v celico velike komarje.
REKORDNA HITROST
Polkovnik Frank Ererest, pilot zrakoplovov na reakcijski pogon, znan kot najboljši in najspretnejši pilot Združenih dr-zav> Je dosegel nov rekord v zračnih višinah in v hitrosti. Njega in njegov tnali zrakoplov »Bell x 2« je velik bombnik prinesel na višino 10 tisoč metrov. Tedaj ga je odvrgel i„ malo 1(.lalo j(. navzdol doseglo hitrost tri tisoč km na uro. Pilot Everest je pozneje izjavil, da je zrakoplov brezhibno deloval. Letalo je bilo zgrajeno iz neke posebne kovine, saj bi se navadno jeklo ali aluminij pri toliki hitrosti stopila kot kos ledu v gorki peči.
svojeglave uporabe zakonskih določil pri dušnopastirskih opravilih in pri samem pridiganju. Znano nam je, da so v nekem zaporu zaprti različni duhovniki, ki so, se zdi, pod strožjo disciplino kot ostali priporniki.v.	>
SATAN — BOG
Vse to so dejstva, ki nam pričajo, da se dvoboj Beograd - Vatikan oziroma dvoboj SATAN - BOG v Jugoslaviji bije naprej in da je satan prešel v novo ofenzivo. Toda tudi Bog ima svoje zveste. In ti so številnejši kot so satanovi. Statistike namreč pravijo, da se je pri ljudskem štetju leta 1953 jugoslovansko prebivalstvo izreklo za pripadnost k veri v naslednjih odstotkih:	V
Bosni in Hercegovini 90.7%; v Ma-cedoniji 90.2%; v Sloveniji 88.4%: v Hrvatski 85.5%; v Srbiji 84.6%; v Črni gori 81.6%. Nad 86% jugoslovanskega prebivalstva se je torej še leta 1953 izreklo za vero. Tito in z njim 14% ostalih njegovih brez-božnikov pa hoče vsiliti brezboštvo vsem ostalim državljanom v imenu »svobode veroizpovedi.a Divjanje o-blasti zoper katol. Cerkev v Sloveniji in na Hrvatskem nam samo priča o mrkem besu brezbožnih to-talitarcev zoper Kristusa, kakor je že prerok David napovedal: »Čem?• hrume narodi, zakaj si ljudstvn prazne izmišljajo? Dvigajo se kralji zemlje in mogočniki zarote kujejo zoper Gospoda in njegovega Maziljenca: Zdrobimo njune verige, vrzimo s sebe njune spone!a
Gospod, ki živi v nebesih, se jim pa smeje in pravi svojemu Sinu: »Vladal jih boš z železno palico, kot lončeno posodo jih boš drobil.a
To bi brezbožniki v Jugoslaviji lahko vedeli, da je Kristus zdrobil druge, ki so bili mogočnejši od njih, in da se zato tudi njih ne bo ustrašil. Jugoslovanski verniki, zlasti škofje in duhovniki, pa naj se ne dajo preplašiti, temveč naj vztrajajo v zvestobi Cerkvi in svojemu ljudstvu.
Posledica tega mučenja je, da tudi najmočnejši možje obnemorejo in podpišejo vsako izjavo. Kluge je dejal, da je videl bivše mlade padalce, ki so bili železnega zdravja, a so podlegli in so podpisali izjavo, ki so jim jo predložili, pa najsi je bila kakršnekoli vsebine.
Tudi sam Herbert Kluge je podpisal izpoved, za katero je vedel, da ni resnična. In prav to izpoved so potem pri procesu uporabili proti njemu.
Komunisti Cerkvi tako radi podtikajo temni srednji vek. Zgodovina pa bo znala povedati, da so komunisti človeka tako ponižali, kakor ni bil ponižan niti v starem veku v dobi suženjstva.
2 mi*ijonacji
o	CKoivgti
BOLEZNI
Najbolj razširjena ibolezen na belgijskem ekvatorju je pač malarija, ker je komarjev povsod dovolj. Vendar je razlika med kraji. Dobijo se predeli, kjer je mogoče tudi Evropejcu spati brez komarnice, drugje je pa komarjev toliko, da se jih ni mogoče otepati. Tudi čez dan nadležno pikajo, toliko bolj zvečer in ponoči. Kljub vročini je treba nositi debele nogavice, v katere bodejo, a ker njih želo ni dovolj dolgo, ne morejo do kože. Kadar se pa krvolok nasrka krvi, je tako težak, da še odleteti ne more. V začetku novodošel belec težko prenaša to nadlogo, zla9ti ker 1)0 nazadnje kljub vsem varnostnim ukrepom prej ali slej opikan. Pik pa sprva po več dni stihi, pozneje ne več. Močno opikan ud more včasih neznosno srbeti. Kdor redno jemlje kinin ali druga slična zdravila, je navadno varen pred napadi malarične mrzlice.
Spalno bolezen, bič Afrike, povzroča muha tse-tse, katera nahaja ugodne živ-
Vsakoletno skupno romanje slovenskih vernikov goriške nadškofije na Barbano dne 11. avgusta se iz leta v leto lepše razvija. Letos smo sicer imeli križ s prevoznimi sredstvi, ker so bile zaradi sobotnega dne mnoge koriere že več tednov prej oddane. Kljub temu so si skoro v vseh vaseh tako ali tako pomagali, tako da so z izjemo štirih župnij bile preteklo soboto zastopane vse župnije iz štandreškega in devinskega dekanata. Celo še več. letos si, se pridružili tudi gostje- s Tržaškega, in sicer sta pripeljala vsak svojo lepo skupino gospoda iz Doline in iz Trebč. Nekateri so prišli kar z barko naravnost od domai, ker niso dobili koriere. Tako se je lepa Marijina cerkev v soboto zjutraj kar napolnila. Bilo je nad tisoč romarjev, ki so se prišli poklonit nebeški Kraljici s svojimi dušnimi pastirji. Teh slednjih pa je prišlo kar 21.
Na otok niso dospeli vsi naenkrat, ka. je tudi nemogoče zaradi prevozov po morju. Gradeški ribiči ne morejo dati na razpolago več kot določeno število čolnov. Prvi udeleženci so bili na Barbani že pred sedmo uro, ostali so prihajali za njimi ves čas do glavne maše oib deseti uri in pol. Zadnji so prišli šele opoldne.
Skupna maša ob 8. uri z ljudskim petjem in skupno molitvijo ter navdušenimi besedami gospoda iz Nabrežine je v romarjih ustvarila pravo božjepotno razpoloženje. Pri sv. maši ob 10.30 pa je pel zbor cerkvenih pevcev iz vseh duhovnij tako mogočno, da je vsak naš romar doživel lepoto naših cerkvenih pesmi. Gospod iz Mavhinj pa je romarjem govoril o ljubezni Marijini do Kristusove Cerkve in nas vse vzpodbujal k ljubezni do nje in povezanosti s Cerkvijo.
ŽENSKI KOTIČEK
Ali, TI DEČKI!
Vseh vrst so in vseh velikosti. Najdemo jih prav povsod; po ulicah in dvoriščih, ko plezajo po drevesih in nagajajo psom, ko se kregajo in tepejo med seboj. Njihov svet je neomejen. Mame jih obožujejo, deklice se jih boje, sestre in starejši bratje jih prenašajo le zato, ker se jih ne morejo iznebiti. Starejši ljudje se zanje ne zmenijo, nebo pa jih varuje in podpira. Deček je Resnica z umazanim obrazom, Modrost s skuštranimi lasmi, tipanje v boljšo bodočnost z vso mogočo šaro v svojem žepu.
Njegova energija je kakor atomska bomba, njegova radovednost kakor radovednost pingvinov, njegova fantazija sliči fantaziji Julija Verneja, a kljub temu zna biti ponižen kot vijolica. Njegovo navdušenje zagori kot raketni ogenj in kadar se loti kakšnega dela. ima na vsaki roki pet palcev.
Všeč mu je sladoled, pa tudi za nožke se zanima in za vse drugo orodje; sv. Miklavža obožuje prav tako kakor Božič in očeta. Rad ima svoje sovrstnike, s katerimi se lahko igra in po potrebi tudi stepe, rad ima gozdove, reke in jezera, velike živali in drdrajoče vlake, rad ima slikanice, ki ga nasanjajo v »njegov« svet. Izmed vseh dnevov v tednu so mu nedeljska jutra najbolj všeč, ker mu ni treba v šolo. Učne knjige brez slik so zanj dolgočasne, obiske sovraži, ljubkovanja ne mara. Strašno nerad uboga, ko je treba zvečer spat, še hujše mu je ubogati, ko je treba vstati.
ljenjske pogoje v goščavi ob vodah. V vlagi in senci se razmnožuje in ohranja njen rod. Vsaka muha sama na sebi še ni raznašalka bolezni. Le ko piči žival ali človeka, ki že nosi kali spalne bolezni v krvi, jo prenese na zdravo žrtev. Muha je črna, ozka in poldrugi centimeter dolga ter ima prekrižana krila, ko kje miruje. Zelo težko jo je uloviti ali po njej udariti, ker se prej umakne in zelo hitro leti. Pravijo, da koti žive mladiče. Ta muha posebno nadleguje potnike na rekah. Domačini imajo navadno v čolnih s seboj posebne metlice, s katerimi otepajo okoli sebe in po sebi za muhami. Kogar je okužena muha pičila, več mesecev še ne čuti bolezni. Zaradi tega navadno ugotovijo apalno bolezen, kadar je že preveč napredovala in je že v dragem ali tretjem stadiju. V ptvem stadiju je še ozdravljiva. Spalna bolezen ohromi človekov živčni sistem. Ker bolnik kakor zaspan človek kje ždi ali dremlje, ao jo imenovali spalno bolezen. Ko je bolezen že zelo napredovala, 'bolnik večkrat znori in umrje od izčrpanosti, ker se noče hraniti. Zdaj je širjenje te strašne bolezni že močno ustavljeno, ker oblast vse stori, da jo odpravi. Predeli, kateri so bili posebno okuženi.
Tudi telo je moralo priti na svoj račun. Za to je bila prilika posebno po drugi maši, ko. so se romarji razšli po vsem o-toku, da vsakdo prigrizne, kar je doma mama doibrega spekla in ocvrla. Videl si jih v večjih in manjših skupinah, kako so veseli in razigrani, v senci sedeč, použivali svoje kosilce. Vročina ni bila prehuda, saj je veter pihal in sonce se je pogosto skrivalo za oblake. Tako je bilo lepo. da so številni poskusili vožnjo po morju v majhnih čolnih.
Kakor je bilo določeno, se je ob 2.30 začel popoldanski del sporeda, ki je obsegal stanovske govore in blagoslov. Verniki so se razdelili v štiri velike skupine po stanovih ter vsak na svojem kraju poslušali izbrane govornike. Medtem se je. nebo pooblačilo. Veter jc začel močneje pi. hati, tema je šla gor od juga. Ko se je ob treh začel blagoslov z litanijami M. B.„ so bili zopet vsi v cerkvi. Zunaj pa je nevihta že prav od blizu grozila. Oib končanem blagoslovu so ribiči izjavili, da v-takem viharju ne morejo voziti. Treba je, bilo počakati. Vrnili smo se v cerkev, kjer smo dokončali svojo pobožnost z molitvijo Tožnega venca in Marijinimi pesmimi. Ko je izzvenela zadnja »Vse prepeva, se ra-duje«, je odbesnela tudi nevihta in prijazno sonce se je zopet napovedalo. Tedaj so barke spet začele prevažati vesele romarje nazaj proti Gradežu, ki je sijal v zarji večernega sonca. V hladu svežega zraku po nevihti je bil povratek vsem ljub in prijetem, da zadnjim še žal ni bilo, ker-zaradi nekoliko pozne ure niso mogli o— hiskati Ogleja. Tildi letošnji romarji so. prav gotovo sklenili, da se bodo na Bai-bano še vrnili. Upajmo, da bo res.
K mizi pride vedno zadnji, a kljub temu je prvi, ki od mize vstane. Če pregledate njegove žepe, se boste začudili, daje mogoče vanje toliko stlačiti, zarjaveli nožek, napol zgrizeno jabolko, kos debele špage, prazno pločevinasto škatlico, dva sladkorčka, kovanec za 10 lir, polno malih slik nogometnih igralcev in še marsikaj, kar se sploh ne da analizirati.
Deček je čudežno bitje. Lahko ga za-pprete izven vaše delovne sobe, a iz sreft. ga ne morete iztrgati. On je vaš paznik* vaš više postavljeni, vaš gospodar, potres v miniaturi s pegastim obrazom.
Toda, ko se zvečer vračate domov, utrujeni in razočarani, ko je vaša duša vsa raztrgana, prav kakor berač, ki na cesti prosi vbogajme, tedaj vam to čudežno bitje z dvema samima besedama zopet vrne mir, energijo in voljo do življenja. »Dober večer, očka!«
TELEVIZIJA V LJUBLJANI
V	okviru mednarodnega radijskega irc televizijskega tedna, ki se je vršil v Ljubljani, so prvič imeli tudi lastne televizijske oddaje na ljubljanskem radiu; sprejemali pa so jih na sprejemnikih na razstavišču samem in pa po nekaterih večjih, ljubljanskih kavarnah. To je bil le prvL poskus televizijskih oddaj, ki se bo nehal po končanem televizijskem tednu. So pa na delu, da bi čimprej mogli imeti stalne in lastne televizijske oddaje tudi v Jugoslaviji. V Sloveniji upajo, da jim uspe-doseči to že v začetku prihodnjega leta-
ŠIRITE NAŠ LIST f
so redno pod nadzorstvom in vsak novi bolnik pride pod kontrolo in zdravljenje. Pohod bolezni je torej zaustavljen. :— Tudi gobavosti je precej v teh krajih, todar bolezen je milejše oblike od one v Aziji in Oceaniji, ker ostanejo rane suhe. Zaradi tega jo napadeni radi zatajujejo itt skrivajo, ker ne živijo radi v skupnih golbavskih naseljih na zdravljenju, čeprav1 se tam, pod zdravniškim nadzorstvom, začetek bolezni še more ozdraviti.
RAZNE DRUGE NADLOGE
Nadležni so neki črvi (lat.: rhyneho* prion, penetrans), ki se najrajši vgnezdijo za nohiti na nogah, včasih pa tudi kje drugje na telesu. Z obutvijo in snago se jih je mogoče ubraniti, u>l>ogim domačinom pa včasih pokvarijo in zamuličijo cel sprednji del stopala. Navadno živijo v prahu in suhem pesku. Oplojena samica se pa zapiči v mehko kožo za nohtom, kjer se v par dneh razvije, v velikost poprovega tzraa. Sicer začne mesto takoj v začetku srbeti, kar je znamenje za alarm, da je čas preiskati tisto mesto. Na beli koži se da izslediti komaj vidna črna pikica. Tam je treba vbosti z iglo in izvleči mreeš. Zamorci jih na temni koži
„BLAGODATI“ KOMUNISTIČNIH JEČ
Težave pri misijonskem delu
Obveščevalna agencija »Fides« kongregacije za širjenje vere v svojem letošnjem poročilu omenja med ovirami za misijonsko delo tudi pretirani nacionalizem in laicizem. Z izrazom pretirani nacionalizem hoče agencija označiti težnjo raznih dežel in držav, da bi se osamosvojile, postale samostojne in neodvisne od tujih vplivov. Taka težnja sama na sebi ni še pretirani nacionalizem. Dejstvo, da so navadno iz takih dežel odslovili tuje misijonarje, ki niso imeli domačega državljanstva, nam izpričuje, da je res v mnogih slučajih ■prišlo do pretiranja. V tujih katoliških misijonarjih ne vidijo domačini samo o-.znanjevaleev katoliške vere, ampak tudi zastopnike zapadne evropske kolonialm-.politike, tuje kulture in nezdravega prepričanja. Ni čudno torej, če se jih hočejo odkrižati. Tako postopanje samo po sebi ni nasprotje do krščanstva, ampak dokaz, da tujih misijonarjev nočejo, ker so pač tujci.
Zaradi takega postopanja raznih osvobodilnih gibanj je apostolsko delo padlo v precejšnji meri na ramena domače duhovščine in domače hierarhije. Poznavalci razmer v misijonskih deželah se vprašujejo: ali bo sedaj domača duhovščina vse. to zmogla? ali bo mogla opraviti vse delo, ki ao ga prej svobodno opravljali tuji misijonarji? Odgovor ni težak. Sami ne bodo zmogli, čeprav imajo precej poklicev. Zato pa slišimo od Japonske čez Indijo, do Afrike stalen klic:	Vzgojimo	si dobrih
katoliških laikov, ki bodo trdno zasidrani v resnicah svete vere in v načelih krščanskega življenja. Ti s-o edina naša rešitev, in to v javnem političnem življenju, v šolah, pri kulturnem delu; skratka povsod, kjer je potrebno, da v današnjem razburkanem življenju pride do izraza katoliško načelno prepričanje in socialno delovanje.
Na razna osvobodilna gibanja smo naleteli v Burmi, na Filipinih, v Indoneziji, na Cejlonu, posebno v Indiji: da o Afriki, ki stojii pred negotovo bodočnostjo, sploh ne govorimo.
V	Indiji je prišlo celo do protikrščair-skih demonstracij. Nadškof G.racias, ki ga je Pij XII. v svoji uvidevnosti imenoval za kardinala, je energično protestiral. Ministrski predsednik Nehru je pa tako po-
stopanje proti krščanstvu obsodil in zagotovil, da bo verska svoboda obstojala še naprej. A tujim misijonarjem so zelo o-mejili vstop v Indijo. Ob severnih mejah države sploh ne smejo delovati misijonarji, ki niso indijski državljani.
Vsekakor kaže, da kardinal in domača duhovščina ne bodo imeli lahkega dela. Ali mu bodo kos?
V	deželi, kjer so slovenski misijonarji dobro zastopani, je misijonsko delo na precejšnji višini, zlasti v nekaterih pokrajina. Šole vseh vrst. zavodi, semenišča, samostani, cerkve, kulturno delovanje. Vse to je nekaj posebnega. Tudi poklicev n<* manjka. Vse to delo je zavzelo važno vlogo v zgodovini te dežele. V kakšni meri in kako pa bo vse to delo vplivalo na današnji razvoj te velikanske dežele, je pa težko reči, ker so njeni problemi svojevrstni.
Komunizem ne predstavlja tu do sedaj velike nevarnosti, ker ne uživa posebne simpatije. Ni pa s tem rečeno, da ni krepko 'na delu. Saj vidimo kako radi hodijo v Indijo predstavniki svetovnega komunizma in socializma, kar ima gotovo svojo važnost. Ministrskemu predsedniku očitajo v raznih krogih v inozemstvu, da simpatizira s komunizmom. Njegovi prijatelji in znanci ga branijo pred to obtožbo, kakor na splošno Indijci. Vsaj tako je zagotovil dolgoletni misijonar v Indiji. Mi Evro-’ pejci da preveč po svoje presojamo dogodke v tej čudni deželi.
Predsednik ne mara torej komunizma, deluje pa z& socializem. Vsi pa dobro vemo, da se katolicizem podira, kjer se gradi socializem. Izkušnja nas tako uči. Pojavilo se je že kako tako stremljenje, ki je nasprotno krščanskemu prepričanju. Tako na pr. se je še mnogo pisalo v katoliških krogih o namernem in zakonitem omejevanju rojstev, ki naj bi ga nameravali u-peljati po vladnem načrtu. Prišlo je tudi do protestov, ker je tako postopanje proti katoliški morali.
Težave so in bodo še večje. Indijski človek je pa zelo blizu Kristusu. Treba se mu je le približati. Tako je tudi tam stalna zahteva: katoliški laiki, ki bodo v življenju pokazali krščanstvo in ljudi približali Kristusu.	Dr.
Gabrje
Prihodnjo nedeljo, 19. t. m. bo v naši ■vasi sv. birma. Prihod prevzvišenega g. nadškofa je predviden za 9.30 zjutraj. Po slovesni maši ob 10. uri bo birmovanje. Popoldne bo prevzvišeni nadpastir obiskal tudi podružnico na Vrhu. Nokar se zopet •vrne v Gabrje, kjer bodo sledile večernice. Vabimo na ta naš slovesen dan vse okoličane in tudi gospode meščane.
Števerjan
Pred meseci se je veliko govorilo in pisalo o gradnji novih šol v naši občini »n o popravilu šole v Števerjanu. Danes lahko poročamo, da je, naša občinska uprava dobila od ministrstva za prosveto dovoljenje, da lahko primerno razdeli nakazano vsoto ■8.800.000 lir za gradnjo dveh manjših šol namesto ene velike, in sicer na Jazbinah in na Valerišču. Upamo, da sc bodo kmalu lotili dela.
Glede popravila števerjanske šole se zdi.
da letos ne bo nič. Popravljati jo nameravajo istočasno, ko bodo gradili otroški vrtec.
Kako pa z vrtcem? Počasi že bo. Inženirji so že premerili prostor in pripravljajo načrte za stavbo. Stal bo, kakor je znano, skoraj tik ljudske šole v števerjanu.
Vse gre nekoliko počasi, a upamo, da gotovo!
Volitve na Goriškem
Vse štiri sredinske stranke, demokrščan-ska, socialistična, republikanska in liberalna, so se končno zedinile in soglasno sklenile, da bodo upravne in provincialne volitve na Goriškem v nedeljo dne 16. decembra.
Obmejne propustnice
Po dogovoru med italijansko in jugoslovansko komisijo je sedaj goriška kvestura objavila nova določila glede obmejnih propustni«. Propustnice, ki so sedaj veljale le za dobo 4 mesecev, se bodo se-
daj po preteku te dobe avtomatično podaljšale še za nadaljnje štiri mesece. Potrebno bo le, da jih po zapadlem roku štirih mesecev predložimo na kvesturi za potrebni žig.
Mešana komisija se je nadalje tudi sporazumela glede prehoda v izrednih primerih bolezni ali smrti. V takih izrednih slučajih imajo šoferji pravico do posebne dvodnevne praprotnice za prevoz prizadetih sorodnikov.
ZANIMIVOSTI
REKORDNI OBMEJNI PROMET
V TRSTU IN V GORICI
V preteklem juliju je bil obmejni promet med obema področjema zelo živahen. Z avtobusi in s parniki je prišlo v Trst 18.910 potnikov, od katerih samo po morju preko 10.000. Iz Trsta je odpotovalo pa 18.189 potnikov. Več mladeničev, ki so prišli v Trst z obmejno prepustnico, je prosilo tu za politično zatočišče.
Tudi na goriškem področju je bil v preteklem mesecu obmejni promet zelo živahen. Iz Jugoslavije je prišlo v Italijo 34.274 oseb, v Jugoslavijo pa je odšlo 20.027 oseb.
USPEH SLOVENSKEGA PEVCA
V RUSIJI
Znani slovenski tenorist in prvak zagrebške opere Rudolf Franci je zadnje čase nastopal v Moskvi, Leningradu, Talinu in drugih mestih Sovjetske zveze. V moskovski Veliki operi je pel glavno vlogo v operi »Carmen«, kjer je doživel izreden uspeh, kot piše list »Večernaja Moskva«. Na koncu predstave so mu občinstvo, orkester in pevci vsi navdušeno ploskali. Nastopal je med drugim še v »Trubadurju« in »Otellu«.
Prejel je tudi ponudbo za mesto profesorja petja na moskovski Glasbeni akademiji.
AVSTRALIJA, POZORIŠCE STRAŠNIH POPLAV
Na tisoče oseb je ostalo brez strehe radi hudih poplav, ki so zadele južno Avstralijo. To so bile najhujše poplave kar jih sploh pomnijo od dobe priseljevanja belcev na ta kontinent. Reka Murray, ki je strašno narasla tudi zaradi taljenja sneg,, v gorah, je na več mestih prestopila bregove in povzročila ogromno škodo. Veliko bolnico v mestu Ranmark je obkolila voda, ki je porušila vse mostove, tako da so morale reševalne skupine in vojaštvo postaviti zasilen most, da so mogli do bolnice in ostalih krajev. Ni še znano, ali je povodenj zahtevala tudi smrtne žrtve.
PROČ S SOVJETSKIMI FILMI
Senator Janez Eastland iz države Missi-sipi je priporočal, da se izdajo čimprej ukrepi proti rabi sovjetskih filmov v šolah in zavodih. Senator je pripomnil, da ruski filmi s svojo propagando strmijo za tem, da bi prikazali Sovjetsko zvezo kot kulturno središče sveta. »Ne moremo dovoliti«, pravi senator, »da bi našo mladino varali Sovjeti, ki ne dovoljujejo tujcem, da bi videli resnične življenjske pogoje njihovega ljudstva«.
ZAVAROVANJE OBRTNIKOV IN ROKODELCEV
Pred nedavnim je stopil v veljavo zakon o vzajemnem zdravniškem zavarovanju kmetov in neposrednih obdelovalcev zemlje. Sedaj bodo ta zakon razširili tudi na obrtnike in rokodelce. Država bo v skupni sklad prispevala 1.300 lir za vsakega
zavarovanca, zavarovanci pa po 1000 lir na leto. Zakon morata še odobriti senat in poslanska zbornica in upanje je, da bo ta zadeva prišla na dnevni red takoj po poletnih počitnicah.
Zaenkrat bodo prizadeti imeli pravico do oskrbe v bolnišnici in do zdravniške pomoči, pozneje pa bodo preskrbljeni tudi z zdravili.
Upanje je, da bo zakon stopil v veljavo že 9 1. januarjem.
ZASADILI SO POLITCNO VOHUNSKO DRUŽBO
Tržaška policija je v teh dneh prišla na sled politični vohunski družbi, ki je izdajala važna politična poročila v prid Jugoslaviji. Baje je glavni krivec te nečedne afere uradnik vojaške zdravniške komisije za vojne penzije Ferruccio Dominis, ki se je večkrat sestajal s svojim svakom iz Kopra in mu izročal tajna poročila. \' zvezi z Dominisom so aretirali še tri druge osebe. Policija je ohranila največjo tajnost glede značaja izdanih poročil, a zdi se, da se nanašajo na publikacije in vesti v zvezi z N.A.T.O,
MNOŽIČNI BEG IZ JUGOSLAVIJE
V	torek 14. avgusta je pristala v Benetkah ladja z devetimi potniki. Bili sta to dve družini, ki sta v nedeljo zbežali iz Pulja, potem ko sta od tamkajšnjih oblastr dobili dovoljenje za izlet po morju.
Istotam je v torek zvečer pristalo drugih 14 oseb, ki so zbežale iz Umaga. Tretja skupina pa je pribežala na italijanski ribiški ladji »Annibale«.
Vsi ubežniki so zaprosili za politično zatočišče.
OBVESTILA
DUHOVNE VAJE
za profesorice, učiteljice, akademičarke in druge izobtaženkc bodo v Trstu v zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu (Via dclle Doceie, 36) od 2. do 6. septembra.
Začetek 2. septembra ob 19. uri. Prijavite se na naslov: dr. Jože Prešeren. Trst, via del Ronco, 14. — Posvetite nekaj dni samo svoji duši.
IZLET KDZ
Kakor je bilo javljeno v prejšnjih številkah našega lista, priredi Kmečko-delav-ska zveza iz Števerjana v soboto in nedeljo 1. in 2. septembra t. 1. poučni kmetijski izlet s sledečim sporedom: 1. septembra: odhod iz Števerjana ob 5h zjutraj. Najprej se bomo ustavili v Breganze (Vi-cenza), kjer si bomo ogledali tovarno kmetijskih strojev »La Verda«. Nato moderno gojenje kokoši na Provincialnem inšpektoratu v Vicenzi. Še isti dan se bomo podali do Soave (Verona), kjer bomo videli lepo urejeno zadružno klet. Prenočili bomo v Veroni.
Drugi dan, 2. septembra pa bomo obiskali še moderno obdelano posestvo v bedastem ozemlju v Naiani in pa še eno klet v Bardolino ob Gardskem jezeru.
Prijave za izlet sprejemata trgovina Terpin na Bukovju ter gospod Perin Jožef v Dvoru v Števerjanu.
LISTNICA UPRAVE
Kakor vsi časopisi tako smo primorani tudi mi zvišati ceno našemu listu. S 1-septembrom 1936 bo cena posamezne številke Katoliškega glasa lir 30. Celoletna in polletna naročnina ostane za letos ista. ker so mnogi naročnino plačali ze v naprej. Opozarjamo na novo ceno zlasti nase razproda j alee.
Pišimo na ..Glas Amerike"
o	77
Ameriška vlada vzdržuje radijsko postajo »Glas Amerike« — Voice of America, ki oddaja dnevno novice in drug spored v raznih jezikih. V slovenščini so oddaje vsak večer po 15 minut, namenjene so predvsem Slovencem v Jugoslaviji. A ko bi se pa oglasilo večje število slušateljev izven Jugoslavije, ki žele oddaje v slovenščini, obstoji možnost, da se bodo tudi Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Koroškem upoštevali pri teh oddajah, kar bi pomenilo, da bi Združene države priznale njihov pomen kot manjšin.
Zato vabimo vse Slovence, da poslušajo te oddaje, ki se oddajajo vsak večer
ob šestih (18. uri) na kratkih valovih 13, 16, 19, 25, 31, 41 in 49 m,
ob tri četrt na sedem (18.45) na srednjih valovih 251 m (Radio Miinchen ), ob četrt na osem (19.15) na srednjih valovih 379 m (Radio Solun) in na kratkih valovih 41 in 49 m, ob pol desetih (21.30) na kratkih valovih 25, 31, 41 in 49 m.
Ker ima večina naših ljudi sprejemnike za srednje valove, opozarjamo posebno na oddaje ob tri četrt na sedem in ob četrt na osem. Radio Miinchen in Radio Solun se prav dobro slišita tudi v Trstu, Gorici in Celovcu.
Vse poslušalce in vse Slovence, ki jim je skrb za slovenstvo pri srcu, prosimo, da pišejo pisma s sporočilom, da poslušajo oddaje v slovenščini, kakor tudi s svojimi željami glede sporeda na naslov:
Voice of America
1	ugoslav Service - Slovene Section Washington 25, D.C.
U.S. A.
Pisma naj bodo pisana samo v slovenščini ali v angleščini. Posebno važnost bodo imela pisma Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline in Koroškega. Prosimo, da se s teh področij oglasi čim več ljudi. Skrb za slovenstvo in želja po 'večjem upoštevanju Slovencev v obmejnih predelih Avstrije in Italije nam narekujeta to potrebo.
ZA MARIJ AN IŠČE
so darovali: ga. Sosič Nada, Opčine 1.000; pevski zbor pri Sv. Jakobu ob smrti pok. Franca Pahor 5.000; N. N., Opčine 3.000; neimenovana iz Trsta 2.000; preč. g. Selan Anton, Rim (S. Paolo) 2.000.
Vsem cenjenim dobrotnikom: Bog povrni 1
ZA SLOV. SIROTIŠČE
Vesela družba izletnikov, vračajoča se iz Trčmuna (Slov. Benečija) je nabrala v gostilni pri Tomažu v Gabrjah lir 1.000 za Slov. sirotišče v Gorici.
Družina Švab iz Vicenze lir 1.000.
Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o darvek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
teže najdejo. Če za nohtom črv dozori, povzroči vnetje celega prsta. Neredko se jih več naenkrat naseli na enem prstu, ki postane ena sama rana, katera se zamorcu zlepa ne zaceli, ker je bosonog in v nesnagi.
Velika nadloga so tudi mravlje — termiti. Teh je veliko vrst. Nekateri zgradijo po več metrov visoka mravljišča, ki segajo tudi kak meter v globino. Zamorski •otroci radi pojedo mravljo matico takega mravljišča. Težko je priti do nje, ker je treba kopati globoko v zelo trdo mravljišče in se zraven otepati razjarjenih mra-ivelj, Vendar sc potrudijo, da pridejo do take slaščice. Je tako debela kot naša sliva. Tudi ličinke termitov jim gredo v slast. Te pobirajo, ko v gotovi dobi, ob prvein jutranjem svitu, s perutnicami iz-letavajo iz zemlje in jim že po nekaj metrih letanja krila odpadejo. Tedaj je vse zunaj koč s posodami vsake vrste, da čim več naberejo te zamorske mane. Ptiči neba in kure tudi pridno lovijo še leteče termite.
Zamorska deea uživa tudi nekatere posebno mastne gosenice, ki na pogled seveda niso posebno vabljive. Notranjost mora
pa biti za njih okus, ker jim porinejo v zadek primerno debelo palčico in jih na njej obrnejo, kosmato zunanjost navznoter. Kar pa se na zunaj pokaže, slastno obližejo.
Bližnji sorodniki umrlega si obrijejo glave. To delajo celo leto po smrti. Morda je to znak žalovanja? Ne. To jih po njih mnenju toliko spremeni, da jih duh pokojnega ne more prepoznati, ko se vrne mednje; a ko bi imel kaj zoper nje, razpade. Misijonarji so jim v začetku ponekod sezidali stanovanja iz opeke. Ko je kdo v taki hiši umrl, so jo prav tako pustili razpadati. Ko si novo postavljajo, prav ničesar ne vzamejo od stare. Tudi ^drugi ljudje se ničesar ne dotaknejo. Da si ohranijo hišo, prenesejo umirajočega na prosto, da tam umrje.
Od telesa tukajšnjih domačinov se širi poseben duh, manj močno, kadar so umiti. Ob potenju pa posebno ostro zavdaja. Kjer je v bolj ali manj zaprtih prostorih množica ljudi, v cerkvi ali v šoli, postane vzdušje v kratkem času neznosno. Prava sreča za Evropejce, kateri imajo stalno opravka z njimi, kadar živijo domačini v krajih, kjer je voda za kopanje na raz-
polago, da se lahko pogosto umivajo. Sicer so radi snažni in že poznajo milo. Evropejcem so baje nekoč rekli, da beli človek diši po mrtvecih.
V	zadnjih letih se zopet precej govori o trgovanju s sužnji v Osrednji Afriki. Pravijo, da se tam po samotnih krajih klatijo ostanki nemške Rommelove armade. Preživljajo du se z ropanjem; obkoljujejo cele vasi in ugrabljajo zdrave mlade ljudi ter jih prodajajo proti vzhodu, v Arabijo za municijo, orožje in hrano. Orožje in municijo oni sami potem dalje prodajajo v Tunizijo in Alžir. Najdražja so lepa in zdrava dekleta, okoli dva milijona lir za glavo, dečki za tretjino tega. Tudi iz drugih krajev Afrike se še vedno sliši o trgovini s človeškim živim mesom. To delajo posebni agentje, kateri organizirajo potovanja v Meko. Revni muslimani se dajo zvoditi, ko so pa tam, terjajo od njih potnino. Da agent krije svoje stroške, proda revnega potnika.
ZAKLJUČEK
Tako smo si, dragi bralci »Katoliškega , ogledali nekoliko ta svojevrstni
del črne Afrike, ki mu pravimo Belgijski Kongo. Pravzaprav je bila beseda v glavnem o deželi in prebivalcih ob reki Kasa j. Toda z majhnimi razlikami velja povedano za cel Kongo in za vse njegove črne prebivalce. Boste rekli, da je to svojevrsten svet, kjer ni lopo in lahko življenje. Za Evropejca, navajenega na drugačne podnebne in kulturne razmere, gotovo ni tukajšnje življenje niti lepo niti privlačno. Črnci pa žive tukaj radi; njih organizem se je temu podnebju privadil in se- zato dobro počutijo. Ko hi jih mogli se kulturno in zlasti moralno dvigniti na višjo raven, bi tudi tu v teh ekvatorskih gozdovih zacvetelo novo življenje. \ ta namen smo prišli sem mi katoliški misijonarji. Civilni uradniki in vojaki prihajajo, ker jim tuko’ veleva ukaz. Tu ostanejo le določeno število let, nato se vrnejo domov. Marsikaj dobrega store za te ljudi, vendar njihov prvi namen je, upravljati deželo, da bo iz nje kaj dobička za matično državo. Katoliški misijonar pa ne išče tega, katoliški misijonar je tu, da tudi zamorcem govori o Kristusu, da tudi nje pridobi za življenje po evangeljskih naukih, ki so za vsak narod pogoj ne samo
blažene večnosti, temveč tudi pravega napredka. Misijonarjevo delo gre zato vzporedno: oznanjevanje evangelija in kršče-vanje na eni strani ter skrb za šole, kmetijstvo, bolnice, zidanje hiš itd. na drugi strani. Ali kakor je dejal Simon Gregorčič o sv. bratih Cirilu in Metodu: »V desnici križ, v levici knjigo«.
Jo pa res, da je za Afriko prišel odločilen čas. Civilizacija sili preko puščav in skoži ekvatorske pragozdove do najbolj skritih zamorskih ljudstev. Na žalost pa je ta civilizacija in napredek velikokrat le prebarvano hrezboštvo, ki sieer obeta, da bo divjake obleklo in omikalo, a v zameno jim bo vzelo še ono malo verskega in moralnega čuta, ki so ga z božjo milostjo tudi ti divjaki ohranili, lo je velika nevarnost moderne Afrike in proti njej sc moramo misijonarji prav tako boriti kakor zoper pogansko praznoverje in vraže. Rešitev je v tem, kdo bo hitrejši, ali katoliška Cerkev s svojimi misijonarji ali evropsko brezboštvo. Bog daj, da bi bili katol. misijonarji. Tudi vi v ta namen kdaj molite in se spominjajte nas in našega dela.
(Konec)