Naše ljudsko šolstvo. (Konec.) Oglejmo si še stroške za šolo. Naša dežela plačuje za vsakega šoloobveznega otroka 13-4 K. Samo Istra in Galicija plačujeta manj t. j. 10 kron. Vse druge dežele plačujejo več in Dolenja Avstrija še celo 31*6 K več. Seveda so nekatera bogateja, a vendar se lahko reče, da nismo mi najubožnejši. Če naše ljudstvo po nekaterih farah plačuje ogromen cerkven davek, če računajo siromaku naraden pogreb 24 K mesto 9 K, a se proti temu ne upa ziniti, tedaj bi tudi še za svoje šole, ki so mu živ kapital, zmogel nekaj kron vsako leto. Tisto tarnanje na eni strani in tista popustljivost na dragi mora imeti slabe posledice za konkurenčno sposobnost našega Ijudstva. Zakaj po nekaterih občinab zmorejo po 90 in še več °/0 naklade za poprave cerkve, a v drugih pa imajo vse naklade komaj 10—12%, pa jih vendar gosposke ne silijo, da bi si uredile svoje šole ? Naše mnenje je, da bi se morale Solske gosposke ravnati po geslu:Kar morabiti, mora biti. Eaj bi hodili h kakim analfabetom po svete?! Pametne može za svet vprašati, pa izvesti zakon — to je pravapot. Člankar v nNarodu" pravi, da mu je simpatična sedanja sveža, nekoliko ostra sapica, ki pihlja iz deželne uprave. Nam bo ta ostra sapica tudi simpatična, ko bo začela pihljati tam, kjer je potrebna. A ta sapica pihlja danes proti učiteljstm, ki je s svojim delovanjem ni zaslužilo. Kje in kdaj so pa merodajni krogi opozorili učiteljstvo na tisto metodo, katere niti ministrstvo ne predpisnje, a jo zdaj hočejo v šolo veksperimentirati? Vsaka reč mora imeti svoj čas, posebno če je čisto nova, ne pa da se hoče črez noč uvesti nekaj, kar niti splošno pripoznano ni. Ta nostra sapica" učiteljstvu neprijetao v ušesa reže in ga disgustira, ker si je ono v svesti, daje storilo dosedaj svojo dolžnost. In mi rečemo, da naj gospodje Boga zahvalijo, da je bilo učiteljstvo za tiste boregroše, ki jih plačo im e n ujete, takovestno pri svoj em delu. Saj je iz tega članka jasno, da manjka na Kranjskem 268 šol. Kaj so temu krivi učitelji? Na Kranjskein je 210 enorazrednic, t. j. 54°/0, prenapolnjenib z učenci s poldnevnim poukom. Kaj so temu učitelji krivi? Na Kranjskem so učenci prikrajšani povprek za 700 šolskih dni. Iq to napako se hoče popraviti z ,reformami". Božične počitaice so se skrajšale za tri dni in par dni se je pridobilo v začetku in b koncu leta, t. j. na leto 5 dni in v osmih letih 8 x 5 = 40 dni. Velike poeitnice se že baje tudi tresejo pred nreformami", in če vzamejo še tistih 30 dni velikih počitnic, imajo v osraib letih 8 x 30 = 240 dni. Potem bi še povprek zmanjkalo 420 dni. Mi smo neizrečeno radovedni, s katerimi ,,reformami" bodo teh 420 dni nadomestili. A vsega tega nedostatka niso krivi učitelji, pa jim vendar tista nostra sapica" zopet pripihlja okolo ušes. — Šolski obisk je pri nas resnično odvisen od učiteljeve individuvalitete in pa od dozorelosti otrok. Učitelj, ki ga imajo otroci radi, ima dober obisk. V višjih razredih, kjer že vedo otroci ceniti pouk, je tudi obisk dober. Učitelji torej z dobrim poukom in pametno vzgojo store kolikor mogoče za dober obisk sole. A kaj pa store drugi faktorji? Povedali smo že, da se dobe krajni šolski sveti, ki kar 10 let ne stavijo nobenega kazenskega nasveta glede šolskih zaraud, kje pa so druge šolske gosposke, da ne opozorijo krajnih žolskih svetov na Djibovo zakonito dolžnost! če učitelj pri krajnem šolskem svetu stavi nasvet, da se ta ali oni nemarnež kaznuje, takoj ga po fari ntajno" in njavno" raznašajo, da ljudi v ,,štrafengo spravlja". Ce bere pa učitelj (Bog mu grehe odpusti!) še celo nNarod" , tedaj ga pa kar na indeks denejo in lažejo o njem in ga obrekujejo, kar se da. Da, celo ljudi šuntajo javno, naj k takemu učitelju ne pošiljajo svojih otrok v šolo. In kaj se je v takih in enakih slučajih zgodilo v obrambo učitelja, v obrambo šole ? Priznamo, da nam niso še vse dobre ,,reforme" znane, ki jih pihlja ,,ostra sapica" v naše šolstvo, in zato tudi ne vemo prav za noben slučaj, da bi bile ob taki gonji žolske gosposko preganjanega učitelja Sčitile. Tu bi bila pač na mestu nostra sapica", ki bi lažnjire jezike temeljito okrajšala in varovala avtoriteto šole in učitelja. — Učitelji torej žesedaj de 1 ajo, kolikor se da, za dober obisk šole in se ž rtTUjejo za njo. A če sejim bojemalo proste dni, n e bodomogli ne fizično nepsihično izhajati, posebno še ob teh plačah; potem bodo postali apatični, in šola bo opravljana tako, k akor jo more opravljati na dnši in telesu izmučen siromak, dokler se ne sesede. Pustite učitelju dovolj počitka, dajte mu pošteno plačo in zahtevajt e od njega toliko, kar morez otrokiod 6—14 leta storiti v danih in odvasurejenih razmerah, potempaboučit elj z v e s elj e m d elal in v z gaj a 1 1 j u ds t v o, ki bo zmožno doma dovolj kruha služiti. Ce boste paučit eljem jemali poisitnice in jih kaznovali, kadar bodo sami ali pa njihovi otroci bolni, dabodo potem ob četrtkih morali nadomesčati zamujene dni, katereso bilikontum acirani,*) čejihboste preoblagali s takim formalnim delom, kigašolskapraksa ne morepotrditiinjihboste papustili še pri tej bori plači, tedaj bopavsak količkaj sposoben mladenič gledal, da dobi kjerkoli lažji in boljši kruh. Potem pa naše ljudstvo ne bo le nezmožnovzdržatikonkurencessvojimisosedi, nego niti za težko delo nebo, kersebo pobabilo inprišlo obvso duševno energijo ter se poizgubilo brez sledu! Po »Slov. Narodu". *) Opomba: Kdaj bo pa učitelj nadoinestil zamujeno šolo, če cetrtki »e bi zadostovali ? Morebiti ob nedeljah? V velikih počitnicah?