274. številka L juhi jana, v sredo 28. novembra. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan mve*er. izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.,: za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frank i rat i. — Rokopisi se ne vraCajo. — DredniStvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U prav u i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Revizija ustave v Srbiji.*) Veliko veselje je bilo zavladalo po vsej Srbiji, ko je bil kralj poklical Rističa na krmilo. Podobno veselje je vladalo mej radikalno stranko, ko se je poklical njen pristaš na vladno krmilo. Toda v ob«'h slučajih je bilo veselje le kratko. Pokazalo se je, da kralj Milan ni imel resne volje, nastopiti drugačno politiko, nego mu jo je bil predpisal tdanji ljubljenec njegov Garašanin. Hotel si je le pridobiti liberalce in radikalce za načela svoja in tako utrditi si prestol svoj, ki se je pa bil že večkrat precej omajal. Ko se je pokazalo, da bi liberalci in radikalci začeli izvrševati svoj program, da torej neso voljni popustiti svojih teženj, je je kralj hitro odslovil. Ristića je odstranil s pomočjo radikalcev, ki zaslepljeni neso umeli, da je kralj hoče le zlorabiti v namene svoje, radikalno ministerstvo je pa odpravil z izgovorom, da so njega nakane nevarne za drŽavo. Jednako veselje, kakor je bilo zgoraj orne njeno, vlada sedaj v Belemgradu, ko j« vladar obljubil revizijo ustave. Posebno mej radikalci je velika radost. Liberalci stvari nekoliko trezneje sodijo, kar že dokazuje, da njih glnvni list še ni ničesar spregovoril o kraljevem manifestu. Predvčeraj zvečer je bila v Belemgradu velika razsvetljava in baklada, katere se je udeležil cvet iuteligence naroda. Kralj je s prestolonaslednikom prišel na balkon in velika množica pa je z veseljem pozdravljala. V imenu Belgrajskih meščanov pozdravil je kralja veletržec Pavlovič zahvaljujoč se mu, da se je odločil za revizijo ustave, zagotavljajoč, da bodo pri tem delu vsi podpirali vladarja. Kralj mu je zagotavljal, da je njegova jedina želja, osrečiti narod, kakor le želi kdo, ki je sam nesrečen, osrečiti druge. Delati hoče le za blagor in velikost Srbije. Priporočal je pa vsem strankam slogo. Sedaj, ko še odsek za revizijo ustave, katerega je kralj na željo vlade pomnožil za 15 članov *) Članek je zastarel in nema danes v«6 pravega interesa. A ker je bil zaplenjen in ker sta deželno sodišče in nadsodiščo v Gradci konfiskacijo odklonili, je že zaradi toga vreden, da ga „in perpetuam rei uiemoriam* ponatisnemo in tako čitateljem pokažemo, kaki članki se v nas konfiskujejo. Ured. in mu imenoval 12 tajuikov, ni začel dela, je to veselje pač prezgodnje. Kdo ve, če kralj ne želi z revizijo ustave le dobiti večjo moč v roko. Saj se dosedaj tudi ni oziral na ustavo. Malokatere volitve so se vršile svobodno. Će mu veČina ni bila po godu, je hitro razpustil zbornico, ki bodi le njemu poslušno orodje. Tudi sedanja srbska ustava ni slaba, volilna pravica je precej razširjena. Dobro bi se bilo lahko vladalo a sedanjo UBtavo, da se ni vedno pristranski tolmačila in zlorabila. Njena jedina napaka je bila, da je kralj imenoval Četrtino članov. Pa ta napaka bi se niti čutila ne bila, da je Milan res ustavni vladar. Z imenovanjem kroninih deputatov, naj bi ne bil popravljal izida volitev, kakor je navadno delal, temveč vselej poklical v zbornico le po nekaj zaslužnih mož raznih strank. Bog ve, če nova ustava ne bode imela kake podobne pomanjkljivosti, za katero še njeni stvaritelji dobro vedeli ne bodo, a se bode pozneje pokazala. Morda bodo upeljali dve zbornici. Tu je zopet nevarno, če bode kralj imenoval vse člane ali pa večino članov višje zbornice. To bi mu dalo novo orožje v roko, da bi vladal s parlamentom neparlamentarno. Vse nepovoljne mu sklepe dolenje zbornice bi gorenja zavrgla. Kralj bi na videz pri tem bil Čisto neutralen, in razpustil ,bi skupščino, ker bi se zbornici sporazumeti ne mogli, kar bi morda še obžaloval. Morda kdo poreče, saj tudi v Avstriji, Angliji in Italiji vladar imenuje člane višje zbornice, a vender parlament posluje precej povoljno. Tu je omeniti, da so v teh državah strogo ustavni vladarji in do gorenje zbornice navadno dosti ne upli-vajo. Drugače bi bilo v Srbiji, kjer kralj hoče absolutno vladati in vlada tako strastno nasprotje mej strankami. Vsaj vidimo celo na Danskem, kjer je narod bolj izobražen nego v Srbiji, kako kralj tepta s tem ustavo, da se poslužuje v boji parlamentom jedne zbornice proti drugi. Kaj podobnega utegne doživeti še Srbija. Vse stranke se pripravljajo za volitve. Radikalci bodo povsod postavili kandidate svoje. Vsem vladnim organom razposlal se je ukaz, da naj ae ne utičejo v volitve. Ker je pa v Srbiji že navadno, da se izda kak nasprotni tajni ukaz , liberalci in radikalci nič prav ne zaupajo, da bi se uradniki ravnali po kraljevej obljubi, in osnovali so kontrolne odbore, ki je bodo nadzorovali in zaradi vsacih ne-pravilnostij bc takoj pritožili pri kralji. Pa vzlic temu bodo težko volitve svobodne. Zaradi tega nam ni zameriti, Če mislimo, da je veselje v Belemgradu prezgodnje, kajti vse zlo ne tiči v ustavi, ampak kje drugej. V Ljubljani 28 novembra. O novem nemškem vladarji, o cesarji Viljemu II., govorilo se je in trdilo, ko je bil še ce-sarjevič, da bode bojevit in ko je v znani napitnici Braniborcem, naslanjajoč se na besede Bismarekove v državnem zboru, govor svoj začinil s ponosnimi besedami: „Mi Braniborci bojimo se Boga, sicer pa nikogar I" zmatralo se je to za izraz posebno bojevitega vojaškega duha. Še bolj se je to mnenje podkrepilo, ko je pri drugi priliki z veliko emfazo zatrjeval, da bodo prej vsi nemški voji in vseh 45 milijonov prebivalcev Nemčije na bojišči („auf der Strecke") ležalo, nego se bode odstopil le jeden kamen nemških trdnjav, le jedna ped nemškega ozemlja. No. kakor se kaže, se je v poslednjih mesecih ta bojevitost malo ohladila. Sicer je Viljem kmalu po nastopu na prestol odplul z vojnim brodovjem v Peterburg in potem prepotoval skoro vso evropsko celino od baltskega morja do divnega Napolja, a poleg tega potovanja, kateremu v vsej svetovnej zgodovini ni sličnega ni bilo nobene bojevite izjave več. Z radovednostjo pričakovani prestolni govor giblje se v odlično mirnem tiru, tako da sami Be-rolinski listi pišejo, da veje iž njega nekaka re-signacija. Opažalo se je, da v prestolnem govoru Rusija ni bila izrecno omenjena, a ta nedostatek popravil se je tedni, ko je mladostni prestolonaslednik ruski, vračajoč se iz Kodanja, pohodil tudi Berolin. Viljem II. sam pozdravil ga je na kolodvoru in spremil na veleposlaništvo rusko. Berolinci, ki se še neso bili iznebili presenečenja, da je pri državnega zbora otvoritvi kompanija vojakov prikorakala v dvorano in za ilustracijo novodobnega parlamen- LISTEK. Zarota v verzih. Zgodovinska povest. Češki spisal Ladislav Stroupeinioky; Poslovenil K o z i n s k y. (Dalje.) Te njene besede nemilo so zadele Panina. In odgovoril je: „Carska milost, za varnost princa, bodisi v katerem koli pogledu, jamčim z davno uda-nostjo, da tudi z glavo svojo." Tako je govoril mož, ki je ravnokar hotel do-nesti velikemu knezu poročilo, kdaj da poči revolucija. Nadaljeval pa je še tako-le: „Nikakor pa ne morem pri tej priložnosti prikriti žalosti svoje, da nekatere osobe neprenehoma vznemirjajo milostno vladarico mojo z raznovrstnim i izmišljotinami, samo da bi si na tak način pridobivale zaslug, češ, kako pozorno skrbe za varnost njeno". Te besede namenjene so bile Potemkiuu, kojemu grof Panin ni bil naklonjen, ker zrl je v njem jedino le klativiteza iu nezaslužnega povišenca. Carica uganila je takoj, koga meni grof z le- temi besedami, — in obličje poteranelo jej je za | treuotje. Zdaj se pa vender zgane tudi grof Orlov, pri-poznajoč, da ima v tem trenutji najpripravnejšo priložnost, da napade Potemkina. Dejal je: „Da, carska milost, so osobe, ki se hlinijo najbolj verne in udane; ako bi pa carska milost poznala skrivna njih dejanja, spoznala bi hipoma velik razloček mej besedami in resničnimi dejanji". „Aj, gospod grof, bi mi li mogli dokazati ta razloček?" odvrnila je Katarina skoro napol šaljivo. Orlov pripravlja se k najdrznejšemu činu; globoko se prikloni ter poda carici pismo Hedvike Branicke. Carica je ostrmela; vsprejrae list, a komaj ga pogleda, zblede jej lica iu silno se razburi. Očesi sta jej lesketali od jeze, — in prBi dvigale so se močno in hitro. Dušo njeno pa je prešinjala misel : „0n, ki sera ga iz prahu povzdignila k sebi, on dtt mojo ljubezen prezira, da me vara, goljufa?" Toda koj se je zopet ukrotila ter dejala s prisiljeno mirnostjo: „0d kod imate ta list, grof?" Orlov pa je odgovoril samo: „Po naključbi". Še jedenkrat preletela je carica pismo s pogledom svojim. Nikdo ni izpregovoril. Panin, ki ni znal o vsem tem uičesa, s str-mečirai očmi pogledoval je Orlova. Carica pretrgala je tihoto z vprašanjem: „Morem li obdržati si ta list?" Orlov se je poklonil. „Hvala vam, grof," dejala je Katarina. Obr-nivši se k Paninu popraša ga z umetno mirnoduš-nostjo: „Ste li že bili danes pri velikem knezu Pavlu?" „ Ravnokar sem bil na poti k njegovi visokosti, ko nas je cesarost k sebi poklicati blago-izvolila. Hotel sem oddati njegovi visokosti to pesen", odvrnil je Panin ter izvlekel iz žepa „Henriado", kazaje jo carici. Grof Orlov tresel se je od strahu. Carica vzame knjigo v roko, a ko prečita naslov, vsklikne: „Aj, Voltairova Henriada" ! Poznam to izvrstno pesen. In preobračala je nevedoma liste knjigi. Grofu Grigoriju Orlovu zastajala je kri v žilah ; pretresale so ga silne bolesti. Načrt revolucije bil je zdaj v rokah carice same. tarizma s kopiti pušk udarila na gladki parket, pokazal se je tem povodom nov prizor. Za kočijo, v katerej sta se vozilu Viljem in carjevič, dirjal je oddelek konjikov „Gardes du Corps" kot posebna odlika za došlega gosta. Sijajni vsprejem, ruskega prestolonaslednika tolmači He tako, da to ni samo izraz sorodnih Čustev, marveč, da hoče Viljem II. pokazati, kako mu je prijateljstvo Rusije pri srci Kakor je carja Aleksandra III. odlikoval s tem, da je njega prvega obiskal mej vsemi potentati, tako tudi sedaj sina njegovega, vsprejemši ga z nenavadnim vojaškim sijajem Stoletne vezi sorodstva in interesov še neso popolnoma ob veljavo in Viljem II. še ni pozabil želje, ki jo je ded njegov Viljem I. izrekel na smrtni postelji: da treba s carjem ruskim vedno ozirno ravnati, ker bode to dobro za Nemčijo. Politični razgled. Notranje (leže le. V Ljubljani 28. novembia. Brambeni odsek državnega zbora je kon čal posvetovanja o vojnem zakonu. Poročevalec grof Kinskv je že odseku predložil poročilo. Ker vlada želi, da vojni zakon pride kmalu v drugem branji v zbornici na vrsto, se je poročilo že tiskalo in se daues razdeli mej poslance. Drug teden začne zbornica posvetovanja o vojnem zakonu. Debata najbrž ne bode dolga in bodeta zakon še do bo žiča vsprejeli obe zbornici. Ako predloge Ogri kaj ne premene m tako stvari ne zavlečejo, bode novi vojni zakon z novim letom že lahko stopil v veljavo. ('***•!*. i vseučiliščniki so imeli shod v auli vseučilišča in se posvetovali, kaj jim je storiti glede novega vojnega zakona. Rektor StudniČka je dokazoval, da nov vojni zakon nema nikake ponemče-valne tendence. Ce se hoče ponemčevati, treba dveh, jednega, ki pouemčuje, drugega, ki se pusti ponemčevati. Tega pa ni verjeti, da bi bili dijaki mehki kakor testo, da bi se dali germanizovati. Če bi pa bilo učenje nemščine in druzih tujih jezikov ne-patrijotično, bil bi kardinal Mezzofanti najslabši Italijan. Več dijakov je govorilo proti pooštrenju določeb za jednotne prostovoljce. Če se pa že vsekako morajo te določbe poostriti naj bi se vsaj olajšal častniški izpit in bi se dovolilo napraviti ga v materinščini. Znanje nemščine naj bi se le v toliko zahtevalo, kolikor treba za službo. Sklenila se je resolucija v tem smisla, ki se bode izročila poslancu Ileroldu, da jo izroči zbornici poslancev. Nolnogra&k i deželni odbor vprašal je po naročdu deželnega zbora vse kmetske občine, ali žele, da se premeni deželnozborski volilni red tako, da bi tudi kmetski volilci direktno poslance volili. Volitev bi se vršila v krajih, kjer so okrajna glavarstva. Večina i bčin se bode najbrž izrekla proti taki spremembi volilnega reda, katera bi kmetskim volilcera napravila novih stroškov. Konservativci tudi močno agitujejo proti direktnim volitvam, kajti potem bi volilci iz oddaljenih gorskih občin, ki so največ konservativne, ne mogli priti vsi k volitvi, dočim bi volilci blizu mest, ki so pa bolj liberalni, lahko vsi prišli volit. V saboru lirvatf **keni začela se je budgetna debata. Opozicijski govorniki vsi hudo napadajo vlado. Budgeta jej ne morejo dovoliti, ker uemajo zaupanja v njo. Tudi je budget tak, da ga noben hrvatski rodoljub odobravati ne more Za notranje zadeve, to je za policijo, zahteva se trikrat toliko nego za šolstvo. Na Hrvatskem je ni svobode, trdil je dr. Ambruž, kajti vlada je iz občin naredila po- licijske organe. Ne investuje se ničesar, ker vlada potrebuje denar za žandarje, ki razširjajo mad- jarsko državno idejo. V deželnem zboru ima vlada prvo in zadnjo besedo. V na nje države. Nekateri klerikalni italijanski in francoski listi poslednji čas objavljajo vesti, da hoče papež ostaviti Rim. Te vesti pa neso osnovane in so jih glasila papeževega stola samega že opovrgla. V Srl»iji se sedaj vrše po kmetskih občinah volitve volilnih mož Če je verjeti vladnim izvest-jem, je izid za radikalce neugodnejši, nego je bil pri poslednjih volitvah za navadno skupščino. Do-sedaj so radikalci pridobili večino v polovici občin. Če bodo radikalci sami imeli v zbornici večino, odločila bodo mesta. Volitve poslancev vršile se bodo v nedeljo. Mesta volijo 88, kmetske občine 540 skupščinarjev. V ministerskem svetu fraiicoskeni naznanil je vojni minister, da bode treba za izredne vojaške potrebščine 912 milijonov. Od teh se je že za 1887 in 1888 dovolilo 228 milijonov, 138 milijonov postavilo se bode v budget za bodoče leto, 546 milijonov se bode razdelilo na prihodnja leta. Res velikanske vsote potro vojne priprave Franco-skej. Zato je pa tudi pričakovati, da bode v bo-dočej vojni Francija bolje pripravljena, nego je bila 1870. leta. Dopisi. Iz llibni&kegu okraja 25. novembra. [Izv. dop.] Mej mnogovrstnimi in najbolj zanimivimi nravnimi čudesi, katera dičijo Kranjsko, spada pač poni ca nje voda, katero se nahaja na kraškem in tem sličnem svetu. Kdor je ime! kdaj priliko opazovati notranjske vode, v prvi vrsti Pivko in Cerkniško jezero — osobito ako so mu zraven tega še znani o tej stroki in o tem predmetu spisani članki gosp. Putick a, c. kr. gozdnega priRtava, ne more se dovolj načuditi velikanskemu, vsako leto ponavljajočemu se naravnemu delovanju. Za nas ira>-la so naravna čuda do sedaj prav malo pomena; vedeli smo |za-nja, a storili smo malo, da bi svet kaj o tem zvedel, da bi jih prišel gledat, — in s tem gmotno stanje našega prebivalstva podpiral. Do zdaj poznali smo le senčno stran tega naravnega zaklada in stoprav ta napotil je mero-davne kroge, da so se začeli zanimati za to zadevo. Ponicanje vodil v podzemeljskih požiralnikih in jamah in zopet mogočno vretje na drugem kraji na površje, napotilo je pred par leti visoko mini-sterstvo za poljedelstvo, da je poslalo veščaka v tej stroki, g. Putick-a na Kranjsko in, ker se je potreba pomoči na Notranjskem najnujnejša čutila, najprvo tja, da se o tamošnjih razmerah pouči, da tam strokovnjaški pregleda mejsebojno zvezo podzemeljskih voda iu poslednjič, da praktično izvrši kolikor možno omejeuje teh vodu., da v prihodnje ne škodujejo več poljem in travnikom. Podatki, ki jih je nam o tej stroki omenjeni strokovnjak priobčil, so jako zanimivi. Glavni namen teh preiskovanj je poleg eminentne strokovnjaške vrednosti vender le, da se za prečijo jako škodljivi zalivi podzemeljskih pritokov. Toda ne samo Notranjska ima to čudovito ponicanje vod&, tudi tukajšnji kraji: Ribniška, Dobrepoljska, Struška in Kočevska dolina so polni teh naravnih Mej tem oglasi pleinče *) kneza Potemkina. Pri imenovanji tega imena zopet so od jeze zaiskrile carici oči. Zapovedala je: „Uvedi kneza v moj kabinet!" — Plemče otide. Carica je nadaljevala: „Želim, gospoda, da zdaj pohitita naproti poslancu kana Sahim Geraja, — skrajni je že čas. Oba plemiča se priklonita. Orlov pa je bil doslej še vedno v silnej negotovosti, kajti Katarina ni še bila povrnila „Henriade" grofu Paninu. Panin dovolil si je izpregovoriti: Prosim, carska milost, da bi smel sesti „Henriado" njegovej visokosti". Katarina odvrne mu čmerno: .Pošljem knjigo že sama velikemu knezu, — odpuščam vaji, go-Bpoda ; ne pozabita hanovega poslanca. Zamahnila je z roko, v katerej je držala „Henriado", na kar obema plemičema pač ni ostajalo drugega, kakor da gresta, kar sta tudi storila, potem ko sta se globoko poklooila. Toda grofu Orlovu to ni bilo posebno lehko; strašila gaje misel, da ima carica ključ k revoluciji v rokab. Znamenja v knjigi bila so res da drobuu in neznatna, ali kaj, ko bi jih carica slučajno vender le opazila? * Plemče = paže = Page. Silno razburjen, kar je pa le s silo prikrival, korakal je z grofom Paninom, pripovedovaje mu, kako rano zasadil je Potemkinu, ker podal je carici dokaz, da jo ljubimec vara. Po odhodu obeh velmož odložila je Katarina „Henriadoa malomarno na mizo, kjer je bilo razloženih še mnogo drugih knjig in pohajati je jela po sobi. Premišljala je, kako naj se vede k možii, kojemu je žrtvovala vso svojo vročo, strastno ljubezen, — no kateri vse to malomarno prezira ter se k drugej ženi nagiba. Ponosna Katarina žaljena je bila najbolestneje ; strastno to ženo naudajala je v prvih trenotkih misel, da z jednim mahom uniči izdajalskega ljubimca. Će je bila kedaj razježena, gorje mu, kdor je bil kriv te jeze njene. Za nekaj časa zdelo se je, da se je carica k nečemu odločila; ne da bi bila več pomislila na „Henriado", odšla je v kabinet, kjer jo je pričakoval Potemkin. Za nekoliko minut po njenem odhodu ustopi v dvorano Hedvika Branicka in ž njo Ivan Vasiljevič Krasilnikov, znani nam že ljubeznivi častnik dvorske stražo. Ivan in Hedvika si nikakor nista bila tujca, nežna vez, vez ljubezni vezala je njuni srci. In kadarkoli jima je pripuščala služba pri prikazni, čeravno ne v istej velikosti. Ko se je čulo, da se bode posrečilo vsakoletne povodnji ▼ Planinski dolini omejiti, takoj se je mislilo in delalo na to, da naj se odstranijo tudi povodnji v Ribniški in Kočevski dolini, katere zlasti spomladi mnogo škode delajo in komunikacijo zavirajo. Dne 16. t. m došel je v Ribnico g. Putick, da se tu na lici mesta pouči o tukajšnjih razmerah. Pohodil in ogledal je vse važne kraje. Najbolj in najprvo ogledal si je Dolenjovas iu Rakitnico in njijini vodi, potem takozvano „Tintero", jamo pri Zlebiči, nadalje Dobrepoljsko in Struško dolino ž njijiniiui votlinami in imenituostimi; slednjič podal se je v Kočevsko dolino, da pregleda tamošnjih voda tok. Zanimivo je mnenje njegovo o na daljnem teku Ribniških voda v podzemeljskem delu. On pravi, da vsi potoki in studenci, ki izvirajo na vznožju „Velike Gore" in „Male Gore" in ki po svojem površnem teku v zemljo poniknejo — na Kočevskih tleh zopet prihajajo na površje, ondu nekoliko kilometrov površno tečejo, v zemljo poniknejo in pridejo pri Soteski na Dolenjskem zopet na površje. Še bolj zanimivo in praktično mnogo vrednosti je nadalje njegovo mnenje, da vse te vode, ki se pred našimi očmi v zemljo pogrezajo, ne teko nič več nego 15 m globoko pod zemeljskim površjem, ter bi se mogle dvigniti na površje, kar bi bilo za vasi, ki so sedaj brez vode, jako važno. Imenitna je nadalje druga izjava tega veščaka. Po njegovih dosedanjih študijah ne bode težko niti drago, da se odstranijo vsakoletne /povodnji v Ribniški in Kočevski dolini, kar bode za občno korist tukajšnjega prebivalstva neprecenljive vrednosti, vzlasti, ako bi se z delom kmalu začelo, seveda najprvo na Kočevskih tleh, katere nižje ležijo iu vodo iz Ribniške doline dobivajo. Gospoda Puticka preiskave so velevažne, posebno ako bodo imele praktične posledice. Povzdignila se bode vrednost tukajšnjega sveta, ker bode tukajšnje prebivalstvo rešeno vsakoletnih povodenj, ki jim toliko preglavic in škode delajo, zboljšala se bode tudi komunikacija. Gosp. Putick bival je teden dnij mej nami, veliko je v tem času obhodil in pregledal, mnogo si je prizadeval, da stvari do jedra pride, upajmo, da njegova strokovnjaška dela ne bodo brez posledic in hrez obilnega sadu za našo lepo dolino. A. L. Domače stvari. — (V državnem zboru) odgovoril je včeraj ministerski predsednik grof Taaffe na Foregger-jevo interpelacijo zaradi razpustitve okrajnega zastopa Celjskega tako : Ko so se 1886. 1. bile razpisale nove volitve, zahtevalo se je reklamacij-skim potom, da se izbriše izmej veleposestnikov 88 volilcev, ker plačujejo premalo davka. Okrajno glavarstvo v Celji ugodilo je temu ugovoru glede 8 osob, katere neso plačevale niti zemljiškega niti po-slopijskega davka. To odločbo potrdilo je namest-ništvo. Vsled tega se je volitev vnovič razpisala in okrajni zaBtop sestavil se je v decembru 1886. Na uloženo pritožbo razveljavilo je upravno sodišče za- carici, nista zamujala sestajati se k nežnim razgovorom zagotavljajo si ljubezen najgorečnejšo. Danes pa imela je krasna Hedvika še važnejši uzrok, da je hrepenela po svojem ljubčku. Dejala mu je: »Dragi moj Ivane! ti veš, da mi je carica zelo naklonjena in da me ima carica bolj za prijateljico, kakor pa za služabnico svojo. Zaupati ji hočem danes, kako vroče se midva ljubiva; no ker nimam roditeljev, niti ne bližnjih sorodnikov, zavisi najin zakon in srečna bodočnost jedino le od njenega privoljenja". „Stori tako, mila Hedvika; in Če carica ne bode nasprotna, poprosim jo za tvojo roko". „Dogovorjeno torej?" „Dogovorjeno. Zdaj pa oprosti mi, Hedvika, da se vrnem v predsobo na svoje mesto. Moj Bog", — dodal je še ljubeznivi častnik globoko zdihaje, — „moj Bog, kako je časih mučna moja služba v teh dvoranah, -- zlasti danes muči me ne malo dolgočasnost". „Aj, v to ti je kaj lehka pomoč", zavrnila ga je Hedvika; „saj vender moreš v eprednjej sobi tudi čitati." In doložila je šaljivo se smehljaje: „Jaz, pred-čitateljica carske milosti, dovoljujem ti, da si izbereš od teh knjig katerokoli". (Daljo prih.) radi nedostatnega postopanja namestniški odlok ter vrnilo vso stvar oblastvu, da jo zopet reši. Ob jednem določilo je upravno sodišče one točke, po katerih se ima razsojevati vprašanje o volilni pravici v tej skupini. Na to je nameatništvo z odlo-lokom z dne 14. julija 1888 izbrisalo 71 volilcev ter vsled tega z ukazom od 16. t. m. okrajni zastop na podlagi § 81. zakona ob okrajnih zastopih razpustilo. Ker namestniška odredba še ni pravove-ljavna in ker bode notranjemu ministerstvu morda še odločevati o rekurzu, omejuje se minister s tem, da naznanja dejanske momente. _(Zoper ponemčevanje slove nskih šol.) Tudi v S t. Andraži v Slovenskih goricah (okraj Ptujski) doseglo se je že, da je ministerstvo zaukazalo, da je na šoli v St. Andraži slovenščina izključljivo poučni jezik, nemščina pa da se sme poučevati le kot neobvezni predmet. — Iz Gornjega grada se nam piše: Pri zudnjej seji okrajnega šolskega soveta Gornjegraškega prišla je tudi na vrsto zadeva Mozirske občine, ki je tudi sklenila potrebne korake zoper ponemčevanje slovenskih šol. Celjski okrajni glavar g. Ne toli cz ka, ki je predsednik okrajnemu šolskemu sovetu, prednašal je pri seji vse stvari s svojo navadno priljudnostjo, ko je pa prišla ta zadeva na red, postal je razburjen. Čemu se razburjevati, ako mi zahtevamo, da se pouk nemščine v slovenskih šolah tako uredi, kakor je po znanem členu 19. jedino pravilno? Od tega našega postavno utemeljenega zahtevanja ne bode nas odvrnila nobenega gospoda „razburjenost". Celjskega gospoda okrajnega glavarja smo pa zmatrali v jezikovnem oziru za bolj treznega in nepristranskega. Ali pa je migljaj iz Gradca, da imajo vsi okrajni glavarji ob korakih slovenskih občin zoper germanizacijo biti „razburjeni" ? — (V Dobu pri Hrastniku) umrl je dne 27. novembra zjutraj ob polu petih ondotni žnpnik preć. g. Ivan Boheim. Itanjki bil je blag človek in iskren narodnjak. Pogreb bode v četrtek ob 9. uri dopoludne. Naj v miru počiva! — (Gospod dr. Eržen,) bivši okraji zdravnik v Črnomlji, umrl je v Graški blaznici dne 22. novembra t. 1. — (Doktorjem prava) bil je te dni na Dunaji promoviran g. Hinko Turna. — (Knjižica „Franc Jožef I.,) katero je izdala in v 500O i/vodih tiskala družba sv. Cirila in Metoda, je že vsa razprodana. Prireja se drugi natis. — (Slovensko gledališče.) V proslavo 40letnega vladanja Njega Velečastva priredi dramatično društvo v nedeljo dne 2. decembra t. 1. slavnostno predstavo. Igralo se bode drugikrat „Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih. Po Adolfa VVilbrandta „Die Tochter de* Herrn FabriciuB" poslovenil Anton Trstenjak. Povodom te slavnosti prepustil je pisatelj brezplačno prevodno in uprizorno pravo dramatičnemu društvu. Igra že po svojej dramatični vrednosti in vrlem prevodu zaslužuje živahnega zanimanja in prepričani smo, da ta večer poročevalci ne bodo pisali: gledališče je bilo slabo obiskano. Sicer imamo mnogo žalostnih dokazov, da se je ljubezen naših narodnjakov do slovenske dramatike zelo ohladila; a trditi smemo, da se bode — kakor sa je ohladila — zopet ogrela, ker društvo tekmuje že sedaj v mnogih predstavah z nemškimi grw«naci. — (Vabilo na društveno besedo,) ki jo priredi narodna čitalnica Ljubljanska v soboto dne 1. decembra 1888. 1. v društveni dvorani. Vspored: 1. Nagovor. 2. Fr. Gerbič: „Slavospev" ; moški zbor s čveterospevom; solisti gg. A. Ka-zinger, A. Štamcar, A. Pueihar in J. Patom os ter. 3. A. llubinstein : Ensemble s petero-Bpevom iz opere „Otroci pustinje"; solisti: gospa M. Gerbićeva, gdč. L. Da ne še v a in gg. A. Razinger, Fr. Bučar in J. Pianecki; na glasoviru spremlja gosp. vitez Ohm-JanuŠovski. 4. K. Bendl: „Rožica spavaj"; čveterospev; pojo gg. Fr. Bučar, A. Štamcar, J. Pianecki in A. Dečman. o. A. Dvorak: „Himna češkega kmetijstva" ; mešani zbor s čveteroročnim spremljeva-njem na glasoviru; spremljata gdč. K. Ze vn i k ova in g. J. vitez O hm- Janušovaki. 6. Mali ples ; godbo oskrbljuje privatna družba pod vodstvom gospoda J. S tiara 1 a. Začetek besedi točno ob 7Va uri. Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom. Odbor. — (»Popotnik.) List za šolo in dom", ima t 22. Štev. nastopno vsebino: Kakšen upliv ima soažnost na odgojo in kako naj šola to pospešuje. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. (prof. Fr. Breznik.) — V zadevi, .zaveze slovenskih učiteljskih društev". — Tretja glavna skupščina „Saveza hrvatskih učiteljskih društava". — Dopisi. — Novice in razne stvari. — (Na Rožniku) bode ;utri lov na zajce in srne. Poslednje so se v gozdu za Rožnikom stalno udomačile in računi se, da je ondu, torej pol ure od Ljubljane kacih 22—24 srn. — (Iz Tolmina) poroča se nam, da je bil pri taraošnjej c. kr. okrajnej sodniji dne 27. t. m. spoznan krivega prestopka v zmislu § 488. in 491. kaz. zakona Ljudevit Valenta, akviziter zavarovalnice „Azienda". zato ker je grdil banko »Slavijo" in njega glavnega zastopnika. Obsojen je bil v denarno kazen 20. gld., event. na štiri dnij zapora. — (Iz Cerknice.) Dne 26. t. m. nastal je ogenj pri g. MajdiČi. Požarna bramba bila je takoj na mestu, ter zabranila dalnje razširjeuje ognja. Gospod načelnik Ivan Korče splezal je prvi z veliko nevarnostjo na streho, ter udušil v dimniku plamen, kateri bi bil prouzročil gotovo velik požar na bližnjih sosednih slamnatih .strehah. Hvala zatorej požarni brambi za takojšnjo pomoč, posebno pa načelniku g. Ivanu Korčetu za neutrudljivo de lovanje. — (Z Vrhnike) se nam poroča: Začetkom tega meseca pgrizel je nek ciganski pes po Vrhniki in okolici nekaj psov. Najprvi izmej ogrizenih psov je stekel pes J. Kovača iz Drenovega griča, a ubit čakal 7 dnij pri konjaci, predno je prišla komisija konštatovat, kaj da je s tem psom. Šest dnij kasneje je letal stekel pes g. C. Goloba po Vrhniki ter bi bil kmalu gg. Jel. in Gr. popal, da ga slučajno nesta o pravem času zapazila ter ga je potem gosp. Jel. ubil. Tudi ta pes moral je v družbi Kovačevega čakati še cela dva dni predno je prišel odrešenik v podobi gosp. okrajnega živinozdravnika, ter ja rešil nadaljnega Čakanja. Ako pomislimo koliko nesreč bi se lehko mej tem časom pripetilo, odkar je prvi pes stekel in pri konjači čakal odre-šenika, po Vrhniki^pa drug pes, ki je bil tudi stekel okolu letal. Moramo pač odločno grajati, da se gospodje pri zelenih mižali tako teško odločijo kaj storiti, ter tako nevarne in nujne reči tako počasno rešujejo. Dokler nesmo imeli okrajnih živinozdrav-nikov je lezlo — sedaj, pa ko jih imamo in jih tudi plačevati moramo, pa moramo čakati po cele tedno predno kdo pride. Kdaj bo vender bolje? — (Selitev.) Iz Trsta se javlja 24. t. m. Na Llovdovem pamiku „Orion" preselilo se je te dni 700 avstro-ogerskih državljanov v Brazilijo. Najnovejša selitev zopet jasno svedoči, da so svarila pred izseljevanjem v Ameriko ostala brezuspešna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 27. novembra. (,,Polit. Cor-respondenz".) Ni še določeno, Udaj pride car v Berolin. V dvornih krogih se misli, da pojde car koncem junija v Berolin, od tam pa čez poletje v Kodanj. Zatrjuje se, da bodejprestolo-naslednik carja spremljal. Berolin 27. novembra. Cesar se je na lovu v Letzlingu prehladil in ostane nekaj dnij v sobi. Pariz 27. novembra. Zbornica obravnavala brez debate proračun in potrdila volitev Boulanger-ovo. Pariz 27. novembra. „Veliki orijent" francoski je sklenil, da se udeleži manifestacije na Baudinovem grobu. Dunaj 28. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja ministersko naredbo, s katero se v zmislu zakona za zavarovanje obolelih delavcev z dne 30. marca 1888 rok za prenaredbo neprimernih pravil obstoječih zadružnih in bolniških blagajnic določa do 1. marca 1889. Pozneje se bodo prenaredbe uradno vršile. Budimpešta 28. novembra. Poslanec Steinacker odložil svoj mandat. (Poslanec Stein-acker, ki je tudi tajnik Ptfštanske trgovske zbornice, dobil je v zbornični seji ukor zaradi svojega govora v zbornici. Uredn.) Kajira 28. novembra. Anglešk pešpolk in sto l.Dnjikov odpošlje se nemudoma v Suakim. Razne vesti. *(Pro8tozidarstvo) broji dandanes 15.838 lož in 1,083.000 članov. Tako na pr. imajo Zjedinjene države v Severni Ameriki in Kanada 98G4 lož in 605.408 Članov, Anglija in naselbine 2173 lož in 217.000 članov. Nemčija 289 lož in 32.527 članov, Ogerska 38 lož in 3000 članov. * (Oč eto mor.) Kmetako dekle Julija U d i v. v Dubici v Bosni usmrtila je svojega očeta Mihajla. Zverska hči usekala je očeta spečega tako močno s sekiro po glavi, da je takoj izdihnil svojo dušo. Grdo ravnanje očetovo s hčerjo nekda dalo je povod nečloveškemu činu. * (Električna razsvetljava v vasi.) Kriens, mala vas v kantonu Lucernskem. ima od 1. oktobra t. 1. električno poulično razsvetljavo. Pa tudi po hišah blesti že mnogo tacih svetilk, tako da vsega vkupe neznatna vasica broji dosedaj 700 električnih lučij. prinaša v 2 2. številki naslednjo vsebino: Kdo določuje literaturne jezike? — Nasledstvo kmetij. — Istra nekedaj in sedaj. — Pravda urednika Man-dića v državnem zboru. — Čudesno spasenje ruskega carskega doma. — Program strokovne šole v Ljubljani. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta l gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. — (ZaNledeui pounreJalci iiMtne vode.) Bilo je že omenjeno, da v občo po vaeiu civilizovanciu Bvetu tako priljubljeno iu razširjeno Anatherin ustno votlo zoho* zdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-tral je načelnik generalnemu zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskoj, da jedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeh tega potovanja je bil čudovit. Do Bedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kacih 180 steklenic ponarejene Anatherin UBtnc vode konfiskovati in proti ponarejalcem začeti sodnjo korake. To Btano sicer precej denaijH, toda izdelovutelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušeno vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobićkaželjnih ljudij. Da se ponarejalcem delo oteži in koristi velicemu občinstvu, sklenil je izdelovatelj, steklenice povokšati za polevico prejšnjo količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da so hode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovoj usti'ej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno votlo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. .1. G. i'opp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroči, in vso lekarne, droguerije in partumerijo. (o!7—6) Poslan o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skušeuo in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zahasanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., I zavoj = V20 pil 1 gld. a. v. — I*red |»ouare)aujeiu |aku Hvarl. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko Sveti Leopold'* iu našo firmo lekarna ,.-> v svojem in svojih koleg imenu najsrčneje zahvalim. . Vransko, dne 25. novembra 1H88. Sii...... ^lo^fli«"?, načelnik okr. učiteljske knjižnice. I^oterijue Nrei'lic 24. novembra. Na Dunaji: 53, 59, 4G, 4, 67. V Gradci; 01, 37, 59, 54, 69. T nj o i 25, novembru: Pri Slona: Jung z Dunaja. — Supau Iz Celovca. — Tscheppr z Dunaja. — Haas iz Radovljice. — Kramer iz Trbovelj. — Gombo iz Budimpešte. — Schanta iz Klade. — Hladek iz Kočevja. Pri Mulići : Fuchs iz Kokre. — Schlessinger, Sežanski, Gliick z Duniija. — Perhavec iz Sežane. — Bon-mersan iz Rovereda. Pri Južnem kolodvoru: Schneid iz Belskega. — Vamberge*- iz Beckereta. Pri bavarskem dvoru: Palliardi z Dunaja. Meteoroloprno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 27. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738 G ram. 7.">S (i mm. 736 8 rrnii. — 2 s ' ( 7 4" C 7 6" C si. svz. si. jz. z. jz. jas. obl. o bi. o-oo m.. Srednja temperatura — 4Tn, za 1-8° nad tiormaiom ID-CLrisijsIzst "borza, dne 28 novembra L i. (Izvirno telegrafično poročilo.J včeraj Papirna renta.....gld. 81*60 Srebrna renta..... - 82-30 Zlata renta...... „ 109*46 6' , marčna renta .... „ 97-40 Akcije narodne banke. . . „ 877'— Kreditne akcije......806 60 London........ n 121'1)5 Srebro ........ „ —•— Napol.......... 9'H G C. kr. cekini .... „ 5-79 NemSke marke..... „ 59*85 4°/0 državne srečke iz 1. 185 4 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 10n „ Ogerska zlata renta 4° 0 . . ... Ogerska papirna renta . ... 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunavn reg. srečke 5u/o . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/«0/« z'at' zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. želozuice Kreditne srečke.....100 gld. Radolfove srečke..... 10 .. Akrije anglo-avstr. banke 120 ,, Trammway-drnšt. velj. 17o gld. a v. — danes — gld. 81-75 — _ 82-40 — n 109 40 — 91'-40 — T 876-— — 3')4-30 — n 12195 _ n 9-66 5-78 T) — - 69 82 V, 184 gld. 25 Kr. 174 |$ 75 „ 100 M 40 „ 91 ff 80 „ 104 t) 75 „ 133 M 50 „ 198 H 75 „ 99 I* 90 „ 182 1 f 4» 20 i. 1 12 11 — » — >i TeT Hiša na prodaj. Hiša z jednim nadstropjem, pripravna za gostilno ali prodajalnico, poleg nove vojašnice v Kravji dolini v Ljubljani, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Natančneje pove upravništvo „Slov. Naroda". (812—2) -^ir^-a va--^ jg—asja--n Izvleček olja za sluh c. kr. sek. zdravnika dr. Selilpel. n, ki ga priznavajo mnoge avtoritete že mnogo let radi ugodnega učinka, ker czdravi vsako neprirojeno gltibOMt, nairlnlioMt, -mnenje po ušesili in vsako bolezen ušes. Z nakazilom, kako rabiti, velja 1 gld. 50 kr. in se dobiva v glavni zalogi Frana (»ineomellbja, IVien, Iu o I lm ns. s. adiongaNHe 1. 781—2) ^_ w Za sv. Miklavža priporoča sladčičarska pekarija v Lingovih ulicah raznovrstne sladčice, cvibake, potvfce, orehove kifelce, šar-keljne i. t. d. Tudi se prodaja (820—1) ferub. na vago kilo po 18 kr., 14 kr., 11 kr. in 9 kr. odda se v najem t polovico cene 1» Kld. na menec do H\. Jurija: 4 velike sobe na ulico, kuhinja, klet i. t. d. na Rimski cesti št. 9, II. nadstropje. Vpraša naj se ravno tam. (78 _4) Brnsko sukno razpošiljam proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkej ceni in sicer 1© cLoTore Tosuže: zadosti za zimsko obleko . za boljšo zimsko obleko . za boljšo zimsko obleko . za fino zimsko obleko , . za fino zimsko obleko . za jako fino zimsko obleko za jako fino zimsko obleko za najfinejšo zimsko obleko Izvrstno Brnsko sukno za suknje 2-10 metra, za celo zimsko suknjo . . . gld. 210 metra, za boljšo zimsko suknjo . . „ 2-10 metra, za fino zimsko suknjo ... „ 2*10 metra, za najfinejšo zimsko suknjo Štirski loden za lovske suknje in meniikove: 210 metra...........gld 310 3-10 310 310 3-10 310 310 310 metra, metra, metra, metra, metra, metra, metra, metra, gld. 3.75 . 520 n «• — h 8- — ■ 10— ■ 12— ■ 14— - 16— 5-50 n «— n 10'-(747-8) 5.20 Jedina kristijanska razposiljalnica KAROL PECHACZEK ■V Brnu, Zelny trla. 3.3. Uzorci zastonj in franko. ~3fO VIZITNICE priporoča ,,Narodna Tiskarna". AVGUST SCHVIEIGER zobozdravnik naznanja slav. občinstvu, da pride v kratkem stalno v Ljubljano. #o i< «*if renommće : l>rofeMorji e. kr. klinike na lknunji. proieHor l>rnnclic, profesor SclinVlzler. pok. proi'ewor Oppolzer. kakor tudi več di-n/.ili Nlovečib /.dravnikov r.ap su|«'|o iu priporočajo pristTT^ iri »\elo\uo »laVno «•■ kr. ilvoinipi zobozdravnika a Anatlierin ustno vodo za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo proti vsem sobnim in n tniin boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če so hkratu rabi /• Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdrave in lepe zobe. l»ri neprestani rabi dr. l*opp-o\lk zoboili wredwtev nc prepreči iu odatratni rast drobnib glivic, za katere je iislna votlina tako ugodna t«a. katere se lotijo zob, da začno guiti. Dr. Popp-a zobna plomba » TBSftJLtfJi 8 Dr. Popp-a zeljišftno milo '^Z'^^T^r Ceno.: Aiialberln itHtua vodu v dvojno povekšanih Bteklonloah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1 40. - Aiiallierin zobna pasta v puloioab DO «ld. 1.22. — Arom »»Učna zobna pa^la a 86 kr. /.oboi prašek V škatljicab po 63 kr. — Zobna plomba < etuiji gld. 1.—. — Zeljlščn■■> milo a 30 kr. asy l*red kiipovim iem ponarejene Analberin nstue vode, ki je po analizi le i/, kislin napravljeni pn innul. s kulerim se /.ohje prezgodaj uničijo, se izrecno svari, ^gg (6jfi — 11 ] Dr. J. G. POPP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvohoda, V. Mayr, TJ. pl. T.nkorzy E Ilir-sebitz, (i. Piceoli, dalje pri trgovcih 0. K h ringer, Vaso Potricifi, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. liaccaneb, kkar; na &Memi F Bomches, kokar: K. Engelsberger, trgovina s galanterijskim blagom j * Idriji: J. \Varto, h.kiir: r h'rnnji: K. Šavnik, lekar; Maitin Pettau, trgOVCOj P Skofjtf U>ki: 0. Fahiani, lekar-, t Kočetfji: J. Uraune, lekar: r Ajdovščini: M (iughelino, lekar: r Litiji: J. Beneš, lekiir; r Metliki: Fr. VVaoha, lekar: t Radovljici.-A. Kohlek, lekar; 0 Norem »testu: F. Haika, D. Ki BOH, lekarja; A. (lustin, trgovina I galanterijskim blagom; r Kamniku: .1. Močnik, lekar; >' Trebnjem: J Bttpreoht, lekar; r Cmomlji: J. Hhižek, lekar; r Vipavi: A. Leban, lekar. darila za sv. Miklavža in Božič. Rokovice po 15 kr. in več, nogovice po 20 kr. in več, čepice (avbe) po 60 kr. in več, nedrici po 60 kr. in več, životne jopice po 55 kr. in več, stan in hlače vkupe po 60 kr. in več, Jersev-jopice po gld. 1.30 in več, dokolenke, volneni robci, Chenille-robci, bolgarske čepice, Chenille-ovratniki, ovratniki od perzijske volne, vsakovrstne volne za pletenje, spodnja pletena krila. Zabva'jujem se za poslednjih deset let skazovano zaupanju ter tudi za nadalje priporočani dob o založeno zalogo svojo, zagotavljajoč, da se bodem trudila skrbeti za dobro blago in postrežbo. — Viiauju naročila bodo se točno z% rsila. — Priporočam se z velespoUovanjem (818—1) Spitalske ulice. MARIJA PODKRAJŠEK. Spitalske ulice. M M -K li M M •K •K M M ¥. M ¥ r Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za kr. tero ekrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavai -ci va nje* Vlfe i vi j en j a, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot,. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa apla&ana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40.. 50. ali HO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ona vautjesiiiio zuva-rovalua banka „S L VIJ^." v I*ragl, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLAVIJ I1 za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,8S5.193 goldinarjev. Vsa pojasnila da e brezplačno (233—70) glavni zastop banke „SLaVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). «- I rt rt 5+ rt rt rt rt rt rt rt rt 4 rt rt rt rt rt rt rt rt rt Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti n Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".