Političen list za slovenski narod. fe polti preJeman Telja: Z» eelo leto predplačan 1& »14., za pol let» 8 fld., za četrt let« 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr V administraciji preJeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta » fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pouljan velja 1 fld. 20 kr. veo na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema tipravniitvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopn» petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 280. V Ljubljani, v sredo 7. decembra 1892. Imetnik. XX. Katoliško vseučilišče.*; Rad sem sprejel ponudbo, uaj bi tudi j'az govoril pri prvem letošnjem zborovanju vseučiliščne podružniee. Saj pač najrajše govorim Vam, predragi bratje, ker k Vam me je Bog poslal na delo. Ni moj namen, govoriti Vam o vplivu vseučilišč na življenje in nravnost narodov. Dobro vemo, da so vseučilišča semenišča ali krivih naukov ali pa resaice. Žalostno je res, da morajo avstrijski katoličani še le iskati si katoliškega vseučilišča. Istina je pa vendar, da ne moremo imenovati v Avstriji nobenega katoliškega vseučilišča sli akademije, bodisi katerega koli naroda, niti one v Zagrebu ne, daei je bila ustanovljena in zgrajena skoraj s samo cerkvenim denarjem, kakor se je nedavno potožila „Katolička Dalmacija". Čudno se nam mora zdeti, da so se odvzela cerkvi vsa vseučilišča, celó ona, katera je cerkev s svojim vplivom in denarjem zgradila in ustanovila. Zgodilo se je pa to: 1. Ko smo mi spali, kajti ako bi bila duhovščina z ljudstvom čula, bi ne bili zgubili vseh vseučilišč. Ali nekateri so spali v nebrižnosti, drugi niso katol. stvari podpirali, tretji pa so se z drugim pečali. V resnici, koliko duhovnov poznamo, kateri so se vztrajno bojevali za narodna vseučilišča; kje so pa bili prvoboritelji za katoliška vseučilišča? Hvala Bogu, da se se vzbudili povsod po širni Avstriji škofje in duhovniki in spoznali, da imamo dosti racijonalističnih in narodnih vseučilišč, nobenega pa katoliškega in Kristusovega. 2. Kako pa to, da nimajo avstrijski katoličani niti enega katoliškega vseučilišča, katero bi bili zgradili s svojim denarjem? Ali ne moremo mi posnemati katoličanov v Švici, v Belgiji, niti *) Goriški škofijski list „Polium periodicum" priobčil je v 10. štev. govor veleč. gosp. špirituala dr. Jos. Pavlice pri zborovanju akademiške podružnice za katoliško vseučilišče v Solnogradu. Govor je primeren posebno primorskim razmeram, zato ga podajamo v slovenskem prevodu. ubogih Ircev ne? Ze prej enkrat sem omenil, da ! ovirajo to sveto stvar v Avstriji razne narodnostne : težnje; danes pa naj rečem, da zavira to sv. stvar tudi tisto nečastno poklekanje in moledovanje pri javnih oblastih. Zdi se mi, da so j katoličani maloletni otroci, katere vodi povsod javna oblast. Duhovščina in ljudstvo privadili so se, vse prenašati, na vse molčati, v vsem pojenjati in vedno molči čakati dobrih svetov od zgoraj. Dasi je bil Jezus Kristus rojen med priprostim ljudstvom ter je le njemu govoril, ne da bi bil šel kdaj do posvetnih oblasti, mislimo vendar mi katoličani, da so naši bogovi na vrheh visokega Olimpa, od koder vedijo našo osodo. Isto moledovanje je nasprotno oni prostosti, katero nam je. dal Jezus Kristus, sramotno je in nečastno za svobodne grajane 19. stoletja, ko so celó malikovalci dosegli popolno prostost. Tako daleč smo že, da zavidamo Židom prostost, da, srečni bi bili, da imamo toliko prostost iu pa tudi isto toliko poguma, ko židje. 3. Slabih vspehov kriva je tudi nesloga mej katoličani. Ne mislim nesloge, ki je narode ločila, ni načelnega razpora, kdor ni naših načel, ni naše vere. Na mislih mi je ona nesloga, katera razdeva katoličane, celó duhovščino, in to v strogo katoliških in cerkvenih stvareh. Po pravici se pritožujemo, da so dandanes duhovi nesložni, razdruženi, nasprotni. Tega socijalnega razdora je kriv liberalizem, kateri pravi: Človek je človeku volk. V duhu liberalizma bili smo tudi mi vzgojeni po šolah, knjigah, časopisih in po zgledih. Ne morem sicer umeti one nesloge in sovraštva med katoličani, ako ne zatožim liberalizma. Kristus dal nam je pač drugih naukov, drugih zapovedi in zgledov. Sveti Pavel pravi: Bodimo vsi eni, druži nas ljubezen, mislimo in delajmo vsi eno. Toda poslušajmo Leona XIII., kateri največ priporoča, da naj bodo katoličani složni. Tudi žalostno stanje katoličanstva bi nas moralo združiti k slogi in delu, da ne izgine Jezusovo ime iz src človeških. Da ne bo pa kdo mislil, da sem črnogled človek, govori naj Leon XIII., kateri pozna vse boljše, kakor mi. Sveti oče pisal nam je za mesec oktober: Preočitno je, s kakimi in kolikerimi sredstvi si današnji hudobni svet prizadeva, da bi krščansko vero in izpolnjevanje krščanskih zapovedij uničil in izrul iz človeških src. Celi svet je okužen, poln krivih naukov in zločinov, vinograd Gospodov je prerasel trn in osad. Najžalostnejše pa je, da oni, kateri bi morali to strašno gibanje zabranjevati ali kaznovati, celó s svojo brezbrižnostjo ali pokroviteljstvom povspešujejo. Tako se namreč v javnih šolah molči o Bogu, ali pa celó preklinja; predrznost je vedno večja, da se vse objavlja in piše, kar je Jezusu Kristusu in sveti cerkvi v sramoto. Ako imamo tedaj kaj ljubezni do Jezusa Kristusa in do svete cerkve, siliti bi nas morale te žalostne razmere k slogi in edinosti: vsaj v stvareh, pristno iu čisto katoliških. V resnici pa bojuje Be vsak za-se. Kar dela Peter, ne vé Pavel, ali pa se ne zmeni zanj; ako se pa zmeni, opravlja pridno in zabavlja. Ako se nič ne stori, pritožuje se vse. Ako začne kdo kako katoliško podjetje (delo), vsi pomišljajo — popravljajo — zapuščajo — in smejejo se. Nasprotniki pa katoliško podjetje zjedinjeni napadajo in končajo Ko je to katoliško podjetje uničeno in končano, vzbudijo se še le katoličani, toda ne, da bi z nova začeli, ampak da obdolžijo podjetnika in začetnika — nevednosti, netaktnosti. Ta nezaupnost in nesloga zabranila je vzajemnost v krščanskih dolžnostih, uničilo je medsebojno ljubezen in sili delujoče katoliške može, da obupajo. Kajti kjer niti med brati ni somišljenikov, gotovo ni tolažbe. Res je rekel Jezus Kristus: Ako vas svet sovraži in ako bodo ljudje vse hudo zoper vas govorili in lagali, veselite se. . . . Kako se bomo pa tolažili, o Gospod, ako govoré bratje zoper nas? LISTEK Dedova želja. (Slika z naših gor. — Jos. Svoboda ) V samotni leseni koči ua Zgončih Poljanah je ležal starec na smrtui postelji. Spravljen z Bogom je čakal udano smrti. Dlje živeti se ni nadejal, saj je živel že toliko lat, da ga je njih teža že sklju-čila in so mu osiveli lasje. Užil je malo dobrega, saj je ubožen rojen ostal revež vse življeuje, bil vedno trpin. Z rajnko ženo se je še precij razumel in otroke je pošteno odredil, da so imeli vsak svoj kruh, najmanjši kos je imel najmlajši sin, ki je ostal na domu in se oženil. Slabe vesti ni imel. Okrog revne postelje starčkove so bili Bin, si-naha in nemirni vnuki od malega dojenčka do dveletne deklice. Otroci so zlasti ljubili deda, in celo sinaha ni imela kaj slabega reči o njem, kajti razumela sta se prav dobro. Rad je popestoval ded, z veseljem naklal drv in točno nakrmil edino „sivko". In ded je cenil sinaho in vedel, da niso vse take, da le prerade grdo in nevoljno gledajo onemogle očete svojih mdž pri družinski mizi, da jim očitajo slednji grižljaj suhega kruha. Oporoke ni ded naredil nobene, saj ni zapuščal ničesar, kar bi bilo imena vredno. Prosil je pa sina svojega, naj ga pokoplje lepo, to je, s sv. mašo tam gori na prijaznem pokopališču pri Sv. Primožu, kamor je ded tako rad zahajal. „Oče, ali hočete še kaj? Kaj želite?" vpraševala sta ga sin in sinaha. Dobro je déla starčku skrb iu postrežljivost sinova in dobra volja žene njegove, a vedel je, da sta toli revna, da ne moreta izpolniti vsake želje. „Kaj hočem še?.....Nič!" odgovori slabotno ded. „Krsto mi naredi moj stari prijatelj Andrej, s katerim sva se nekdaj pogodila, da tistemu, ki prej umrje, naredi drugi krsto. Pokopljejo me štirje možje, zánje dobite nekaj petič v žepu kožuha, za drugo, ako hočeta, skrbita vidva. Ako moreta, pla-čajta še zá-me jedno sv. mašo, ki naj se bere enkrat za zveličanje moje dušo I....." „Kaj pa, oče, kaj hočete še?" vprašuje sin. „Odprite okno, da še enkrat vidim kraj, kamor me pone8Ó!" Sttrčkovi želji se takoj ugodi. In njegov pogled se upré v prijazno gorico, na kateri se beli hram Sv. Primoža in okoli njega se razprostira pokopališče za dvoje vasij in nekaj selišč. Gledali so deda, nihče se ga ne upa motiti. Čez nekaj časa pa obrne pogled v sina, sinaho in vnuke in kakor neka želja videti je bilo na njih. Sin, opazivši to, sklone se k očetu in pravi : „Oče, le povejte, kaj bi radi 1" „Maše za menoj, vim, da se ne bodo brale," govori slabotni starec. „Ti še za najpotrebnejše reči ne bodeš imel denarja, kdo drugi pa tudi ne bode hotel plačevati, ali nekaj pa vendar lahko storite! ...... „No, kaj? Kaj? Le povejte!" silita sin in sinaha, in otroci pazno vlečejo na ušesa. „Na dan moje smrti nikar ne opravljajte težkih opravil in popoldne pojdite na hribček k Sv. Primožu in tam molite i4-me, ali zš-se, ali za kogarkoli. Delati pa tistega dni nikar!" „Zakaj pa ne delati?" vpraša sinaha. Toda starec upri oči v strop in zašepetne: „Molite! Molite!" „Prižgi svečo!" veli mož ženi, sam pa seže po blagoslovljeni vodi in kropi. Prekriža se in moli. Tudi starec je gibal z ustnicama, ali skoro so mu otrpnile, obledel mu je obraz in osteklenele oči. „Umrli so 1" izpregovori sin in solze mu privro iz očij; zaplačejo otroci, ki so videli očeta jokati, a deda mrtvega. Čez dva dni so ga nesli gori k Sv. Primožu k zadnjemu zemskemu počitku. Nezaupnost 4, fc poječi I^MH«!I J» * premaga duheve, nebfiiuost in lenoba. U tak ferentizem, da ne rečem neobčutnost, bodete med katoličani večkrat našl|. Da me boljše razplete, navaden par vzgledov: Recimo sv. oče teQn XIII. je rsuoslal katoličanom o^jfiga sve|| okrožno, v kateri podaje mnog* dobrih svatov in «anl^i bi bilo moralo storiti, ako bi bila vsaj med duhovščino prava edinost? Duhovniki bi bili morali: 1. okrožnicopre-čitati in jo proučiti; 2. z veseljem posvetovati se o, nji pri pastoralnih konferenci|S^{ fr tigj^B^f razlagati in priporočati jo; 4. moliti. Kaj pa se je storilo? — Nič. Mnogo dahovnikev ni okrožnice niti prečitalo. Enaka se godi s pastirskimi listi, katere izdajajo avstrijski škofje. Še drug vzgled iz novejšega časa: Meseca marcija pretočenega leta poslal je Leon XIII. avstrijskim škofom, duhovnikom in katoličanom list, v katerem med drugimi tudi pravi: „Boj, kateri se bije povsod proti cerkvi Kristusovi, ima vendar, dasi v raznih krajih in položajih različen obraz, eden in isti namen: odpraviti iz drn-žine, iz šole, iz postav vse verake sledi, oropati cerkev premoženja in moči, katere ima do občne blaginje, vsiliti in vliti kugo pognbljivih naukov v vse zasebno in državno življenje." Sveti Oče na8vet,uje razne pomoči in sredstva proti takemu gibanju, med drug mi posebno „katoliške shodeza posamezne narode ali dežele. To lepo željo sv. Očeta odobrili so škofje z veseljem. Tudi v časnikih se je stvar priporočala. Kaj bi bila morala duhovščina storiti, ako bi bila složna? Delati bi bila morala in prositi višjih cerkvenih dostojanstvenikov, da bi bili sami stvar prevzeli in izvršili. Kaj se je pa storilo? — Nič. Od marcija 1891 do marcija 1892 so vsi molčali. Še-le tedaj so nekateri nepoznati gospodje ljubljanski, videči, da se nič zgodi od katoliških prvakov, oznanili katol. shod na svojo odgovornost. Vabili so mnogo ljudi v pismu in po časnikih. Kaj bi bila morala tedaj duhovščina storiti? 1. Castitati osnovalcem 2. Pogovarjati se o prilikah o katol. shodu. 3. Ljudstvo poučiti. 4. Dekanov in drugih dostojanstvenikov prositi, naj dobro misel vresničijo. Kaj pa se je storilo ? — Nič. — Ko so videli prevzvišeni nadškof, da se pri nas nihče ne gane, naprosili so nekatere duhovnike, naj bi vsaj nekaj začeli. Mnogo duhovnikov se je kmalu sešlo poslušali so in — odšli. Potem ni bilo več nobenega shoda, še manj se je ljudstvo poučilo in vsa stvar je skoraj zaspala. Duhovniki nekje v obilnem številu zbrani v dan slovesnega shoda niso imeli ni besede ni pozdrava za toli važen shod! Oni pa, ki v shodu Še kaj črhnejo (skoraj brez izjeme) še vedno ne zaupajo, — kritikujejo, — pozabljajo in se — smejejo. Ali morda trdijo, da ni prav iu potrebno, da se katoličani shajajo? Ne morejo. Ali pa morda vedo, kaj bi bilo popraviti v programu? Tudi Vsako leto na dan njegove smrti pa romajo njegov sin in vnuki gori k Sv. Primožu in molijo na njegovem grobu in v cerkvi. Ne delajo pa ničesar, ker spoštujejo zadnjo dedovo željo. Knjige družbe sv. Mohorja za L1892. VI. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1893. Zadnje mesto zavzema v razvrstitvi družbinih knjig Koledar, a trditi smemo, da je ni družbene knjige, ki bi bila bolj priljubljena večini Mohar-j&nov, kakor je Koledar. In izvestno je tudi ni knjige, ki bi jo imel rat&r večkrat v rokah, kakor je uprživ ta. Sedaj je treba pogledati v pravi ko-ledarjevi vsebini, kdaj bo polna luna aH mlaj, sedaj zopet kdaj bo ta ali oni praznik; sedaj išče, je-li ta ali oni, s katerim se je seznanil nedavno na semnji, zapisan v to prekoristno družbo, sedaj zopet iztika, je-li ta ali oni poznani mu «gospod» še ondi službujejo, kakor vlani, itd. Skratka: Družbin Koledar je vzlasti v malem življenju nekak • Universal-lexikon». In potem še ti obilni zanimivi spisi v drugem delu! Kakor drugih let, tako je tudi letošnji Koledar, zelo zanimiv po svoji vsebini. Strožje, nego-li druga leta, je opredeljen v dva dela : v navadno Koledarjevo vsebino z imenikom in v leposlov. del, ne. Ah so «««fe ^ljubili, da bodo o^ umi , krajem sklicali katolftfei shod, kakor len bi moral biti? Kaj še! Torej? — Nečejo tega, l|«r je. Ako bi se bilo tudi drugod t^ko molčalo, ko pri n§8, bila bi vsa stvar propala v veliko sramoto onih B^vdušeni^ mož, |i so shod sklicali. Toda Bog pomaga sv. cerkvi t|P> najbolj, kjer jo eeld prijatelji zapuščajo. Ti zgledi bodo naj Vam dovolj. Govorim Vam tako, ne da bi se liudem prikupoval, amp|k ker f* * brt -«a Dunaju in v Pragi pa Ste lili pozVani, dža'naj disciplinarno kaznujeti ude-ležnike. Dunajsko vseučilišče tega ni hotelo storiti, češko vseučilišče v Pragi pa je žalibog štiri dijake za dva semestra izključilo. To je zbudilo na Češkem veliko razburjenost; društvo „Sladkovskj" v Pragu je obsojalo to ravnanje češkega vseučilišča, pa je bilo zaradi tega razpnščeno; akademično društvo „Jungmann" je hotelo 27. nov. 1891 razpravljati dijaške razmere, pa ni smflot, in policijski komisar ni pustil, da bi bili glasovali celo o nepolitičnih točkah dotičnega programa. Praška policija je celo prepovedala v češkem narodnem gledišču igrati igro „Človeška tragedija", ki se je prej več kakor 20krat predstavljala. Govornik dalje opisuje žalostne razmere med delavci, malimi obrtniki, kmeti, vradnimi slugami in diurnisti, potem omenja vojakov, ki tudi niso zadovoljni, ker morajo veliko trpeti, pa le malo vživatj, in ppvdarja, da tudi med uradniki in duhovni prave zadovoljnusti ni. Prestopivši k narodnim zadevam, dokazuje, da imajo slovanski narodi pravico obstanka, ker so bili prej tu, kakor je bil vstvarjen avstrijsko • ogerski dualizem, prej, kakor je cesar Franc II. (ali I.) iz habsburških dežel ustanovil avstrijsko cesarstvo, prej, kakor jo bil Ferdinand I. izvoljen za češkega in ogerskega kralja; prej, kakor je bil Rudolfi, no-tranje-avstrijske dežele podelil svoji rodbini; prej, kakor je bil cesar Oton vzhodno marko podelil Ba-benberžanom; prej, kakor je bil Kari Veliki ustanovil vzhodno marko, ki je prej slovanskim deželam vtisnila nemški značaj. Ali Nemcem so Slovani ne samo na Dunaju, ampak povsod le tujci, postavno zagotovljene ravnopravnosti ni, in nekateri očitno kažejo svoje sovraštvo do Slovanov. Poslanec Prade bi češko kraljestvo le zá-se rad imel; za to ceno bi morda celó priznaval češko državno pravo; ali če hoče ostati na Češkem, mora ostati le s Cehi, ki se s Češkega ne dado pregnati 1 Nemški poslanec Brenner govoril je le o zakonih zoper živinsko kugo in o velikanski škodi, ki jo kužne bolezni prizadevajo kmetijstvu. Za tem govornikom sklenil je predsednik sejo ob polu 5. uri popoldne. Danes pridejo na vrsto zgolj češke zadeve, ker se razpravlja ministrov odgovor na Plenerjevo interpelacijo. Zalo so se oglasili le češki poslanci, nemški in slovanski, namreč: Buss, Zucker, Prade, Trojan, Masafjk, Adamek, Vašatj, Bendel, Meissler, Kaizl. (Dalje v prilogi.) kar jasno izraža tudi kazalo. Nekak vmetek med glavnima deloma je pa družbin oglasnik s pravilnim redom. O prvem delu, oziroma imeniku, nam ni govoriti. Tega je že marljivo presodil v «Slovencu» puščavnik izpod B. — Oglejmo si na kratko Se drugi, leposlovni del! Otvarja ga prekrasna hymna, katero je zložil g. Mih. Opeka «Njega Svetosti Leonu XIII. v proslavo 501etnice Skofovanja (1843 do 1893). Drzni pešniski polčt se ljubko druži v tej hymni s pravilno obliko in preprosto dikcijo. Naj bi ostal nadarjeni g. pesnik i nadalje trdna podpora toli koristni družbi. — Povsem zanimiv je tudi naslednji spis: «KriStof Kolumb» spisal J. V. Odkritelja novega sveta — o katerem se je vzlasti v tem letu toliko že govorilo in pisalo, — slika nam g. pisatelj z vestno zgodovinsko natančnostjo, vzlasti pri vsem delovanju poudarjajoč 'Kolumbovo versko mišljenje. Ljubezen do Boga, ljubezen do znabitnih divjih ljudstev v tujih deželah, kojima je bila izvestno še neznana lup sv. vere, ljubezen do sv. dežele, kojo je hotel iztrgati iz rok divjim mobamedanom! — ti sveti nagibi,, ne pa hlepenje po lastni slavi in časti, gnali so Kolumba na daljno pot. Spis bi smeli imenovati vseskozi dovrSen, da ga ne kazč tu in sčm nekatere slovniške pomanjkljivosti; čuden je n. pr. izraz «naklepetjaj» ; nepravilno je: živel je med ljudmi, ki so bili razvpiti zavoljo njih razuzdanega življenja, i. t. d. V pesni «S m er e k m a S č e v a nj e» nam Podkorenčan pr^y mikavno pripoveduje, kako «vihra blisk in grom, nalivi in vetrovi» maščujejo izsekavanje gozdov. Pesen je kakor nalašč za narod. S spisom: «Kako sem prvič potoval na Dunaj in Dunajsko mesto» izpolnuje g. pisatelj, J- Navratil, lansko svojo obljubo. Kar seje pohvalno omenjalo v lanskem spisu, isto nam je omeniti tudi o letošnjem nadaljevanju. Jednoličnosti se ^'e izôgnil g. pisatelj vpletajoč navadnemu spi-sovanju in pripovedovanju zgodovinske spomine in mične dogodbice iz življenja dunajskega. Tu in sèm tudi dobri dovtipi priljubljajo spis. Jezik je čist in krepak. Sodimo pa, da so preobili oklepaji in ušesca („") na Škodo zvunanji obliki spisa. — Pohvaliti moramo pravljico: «Zlati orehi«, spisal Bâdinski. Pravljica, ki ima namen poveličevati in priporočati zaupno, gorečo molitev, vplivala bo i»vestno učilno in blažilno na mladino in odrasle. Ksy lepa je tudi pesem A. Medvedova: «Beračeva tožba». V lepi obliki opeva g. pesnik bôli prosjaka zaključujoč pesem z poučevalno mislijo: L« to me žali, da skoro ves ljud Berač« nai krivo presoja. — (Koneo tiédi.) Priloga 2SO. štev. „Slovenca" dné 7. decembra 1892. Kakor je is tega imenika razvidno, se Plener ni vpisal, ker je jako težko zagovarjati liberške pru-sake. Celo nekateri nemški listi priznavajo, da j» Vlada pravilno ravnala in da je le predolgo molčala in trpela protiavstrijansko rovanje v Liberei. če pridejo vsi govorniki pa vrsto, razprava danes ne bo dovršena, ker sedaj, ob polu treh popoldne, govori še le tretji govornik Prade. „Res postalieae". (Izviren dopis.) II. Verites odi um parit. Ko sem poslal v dežel Članka: »res postalicae«, sodil sem, da storim svojo Časnikarsko dolžnost in uslugo resnici in pravici. Motil sem se. »Res postalicae« so dvignile v slovenskem radikalnem časopisju »urbi et orbi« toliko prahu »pro nihilo«, da bi bile uničile mene in one dostojanstvenike, katerih osobno čast branijo, ko bi ne bile oprte na neomajena »fakta« in dokaze, katerih nikakova »replika« zanikati ne more. In ker izzivanja zaradi izdaje domovinske, katero je provzročila »risum teneatis« ta obramba ni konca, poizvedoval sem Se jeden pot po zanesljivih virih najnovejše poštne »ilijade«, po katerih pisem danes: »res postalicae« v drugi in zadnji izdaji. Neki nemški pisatelj trdi, da je kritika prava pravcata »vivisekcija« na kritikovani krivi ali nedolžni žrtvi. Da takova kritika boli skeli in peče, je naravno. Zaradi tega nerad poskušam »post pugnarum gravitatem« še jeden pot bolečo vivisek-cijo poštnih razmer na Slovenskem polagati »ad oculos« naroda slovenskega. Vendar, da se izkaže dvakrat, kje je krivica' kje pravica in da veruje tudi najbolj neverjeten bralec, da sem pisal z najboljšim namenom svojo apologijo in ker sem uverjen, da čista resnica več koristi naši narodni stvari, kakor zavijanje in neutemeljena zatožba posameznega, zavračam zopet z najboljšim namenom sledečo zatožbo: »Slovenski Narod« toži, da tržaško poštno nad-ravnateljstvo ne postopa pravilno gledč narodne jednakopravnosti, ker pošilja slovenščine nezmožne uradnike v Ljubljano. V Ko bi se izvajal poslednji nedostatek v istini principijelno, kakor tudi »Narod«, vjemali bi se mi popolno z njegovo obrambo narodnih nam pravic, a da to ni istina, svedoči najbolje, kako zlobne sotrudnike ima »Narod« ali pa kako nezanesljive vire zaščitnik gg. poštarjev v deželni zbornici. Istina je nasprotno. G. nadravnatelj v Trstu poslal je letos provizorično dva slovenščine nezmožna mlada uradnika v Ljubljano in baš ta pregrešek zakrivila je njegova naklonjenost do slovenskih poštnih praktikantov; kajti pomagati jim je hotel s tem do gotovega avanzovanja. Gospod nadravnatelj se je namreč pogosto prepričal, da baš slovenski poštni praktikantje slabo vspevajo pri strogem prometnem izpitu iz poštnih in brzojavnih predmetov in da zaostajajo v avanzovanju za svojimi tovariši v Trstu, ker nimajo priložnosti udeležiti se teoretiškega pouka v prometnem tečaju v Trstu. Baš iz tega vzroka je poklical letos g. nadravnatelj vse slovenske praktikante v dotični prometni tečaj in ker mu je manjkalo popolno sposobnih namestnikov praktikantov, pozval je začasno in le za »notranjo službo« dva slovenščine nezmožna uradnika v Ljubljano. Čuj, narod slovenski, »hinc illae lacrimae«, to je v nebo kričeči greh, ki se je zakrivil nad tvojimi sinovi, ki si iščejo po dolgem šolskem trudu kruha v domovini! Očetovski skrbi g. poštnega zagovornika se bodo zahvaljevali v bodoče naši sinovi, če se jim bode vzela zopet prilika udeležiti se prometnega pouka, če bodo padali pri izpitu, če jih bodo pre-koševali tujci zaradi svojih izpitov in se pošiljali k nam v Ljubljano, ker v istini pomanjkuje slovenskih vajencev. Ves slovenski narod se prepriča na podlagi teh istinitih fakt, o katerih poizve lahko na ljubljanski pošti, kdo je njegov in njegovih sinov prijatelj, isti ki ščuje nepoučen proti pravični oblasti, ali tisti, ki skrbi za boljšo bodočnost slovenskega uredništva. Dalje si upamo trditi, da mej 61 uradniki na ljubljanski pošti dva slovenščine nezmožna in le začasno v notranji službi vmeščena ne bodeta pokopala naših narodnih in zajamčenih pravic. »Somnus et vobis tandem veniet«, kličemo dalje klevetnikom g. nadravnatelja tržaškega, ako jim povemo, da službnje tudi v Trstu celih petindvajset slovenskih uradnikov, ki ne umejo laščine, akoravno je neki poslednja v Trstu tudi neizogibno potrebna, kakor v Ljubljani slovenščina. Vprašajte te naše rojake v Trstu, ali jim šteje g. nadravnatelj v greh njihovo službeno poluzmožnost, ali ne avan-zujejo vedno « drugimi tovariši, ali se jim godi sploh najmanjša krivica v tej zadevi. In baš pri poslednjem imenovanju višjih poštnih uradnikov za Ljubljano, pokazalo je zopet poštno nadravnateljstvo svoje pravicoljubje; kajti predlagalo je ministerstvu samo Slovence, akoravno je imelo na izbero tudi starejih laških in nemških uradnikov. Dalje poklicala sta se vže tudi ista slovenščine nezmožna uradnika iz Ljubljane v Trst nazaj, ker so napravili ljubljanski praktikantje povoljne izpite in imajo upanje, da avanzujejo za asistente le zaradi naklonjenosti g, nadravnatelja. Tu se pač vsiljuje vsakemu, ki je zmožen soditi o pravici in krivici vprašanje: Kje naj iščemo oblast, ki skrbi v istini tako pravično za mlade svoje uradnike ? In slovenski poslanec kliče takovega dostojanstvenika na zatožno klop! Daljni »objeetum eriminis« poštnega nadrav-nateljstva je, da ponavljam še jeden pot vže inter-pretovane pregreSke, znana zadeva o dvojezičnih poštnih pečatih. Omenil sem vže v prejšnjih člankih, da poštna ravnateljstva niso kompetentna razsojevati o dvojezičnih pečatih, temveč da o njih odločuje v prvi instanciji ministerstvo! Ako o tej zadevi dotična poročila poštnih oblastij leže leta in leta v prahu raznih prezidi-jalnih politiških pisarn, zato ne morejo biti odgovorna poštna ravnateljstva. O istini teh podatkov lahko poizvedujejo naši gg. poslanci na dotičnih mestih. Morda poprašajo s tem tudi našega bivšega g. deželnega predsednika ob priliki, ko mu neso deželno zahvalo v Gorico, saj jim on lahko pojasni, kje počivajo »akti« o pečatnih zadevah slovenskih pošt— »Hic Rhodus«. Konečno omenjam, da g. poštni preglednik za Kranjsko ne potrebuje več našega nepristranskega peresa, ako hoče obelodaniti vsaj nekaj priznalnih pisem, katera se mu pošiljajo od slovenskih poštarjev za njegovo delovanje. Ce bode taka pisma poslalo onih 43 reci: triinštirideset slovenskih poštarjev, ki so bili od 1. oktobra 1889 do 31. oktobra 1892 v službeni disciplinarni in kazenski preiskavi in mej temi onih 26 reci: šestindvajset, ki so bili v istini ali kaznovani, ali celo odpuščeni, ali katerim se je pošta odpovedala — »seveda« po krivem, ne vemo, vsekako pa označuje ta žalostna poštarska Statistika, da g. poštni preglednik — ni in ne more biti priljubljen pri vsakem g. poštarju — in kdo daje zakrivil njegovo strogo postopanje. Dalje nam tudi še ni znano doslej, ali je bila že deputacija gg. slovenskih poštarjev pri svojem javnem zagovorniku z zahvalno adreso v roci, verujemo pa, da se po pravici kaznovani poštarji radi skrivajo za naše gospode prvake, meneč, da je od njihove zaslužen« graje — zavisen blagor slovenskega naroda, in ki napačno sodijo, ako mislijo grešiti v svojem poslu na radikalnost svojega mišljenja. To je zadnja beseda o poštnih razmerah, katero zaključujem z dobro vestjo, da se je vresničila i v njih prislovica: Veritas odiura parit. _ Jfolitičm prekleti. V Ljubljani, 8. decembra. liotra^je dežele. Diapozlcijskl zaklad in Hohentvarlov klub. Omenili smo, da je pri glasovanju o dispo-zicijskem zakladu manjkalo mnogo desničarjev. Kakor vč povedati „Vaterland", se Štirje konservativci zaradi bolezni niso udeležili seje, jeden je zaradi nujnih rodbinskih razmer moral iti domov, jeden dalmatinskih poslancev je zaradi neke pravde domA, Klaic bi pa bil glasoval z desnico, ali o pravem času iz Dalmacije ni mogel priti na Dunaj. Po tem takem so tudi ¿isto slučajne stvari pripomogle levi- čarjem ,k zmagi. Mi seveda zaptran Da|mat,incev ostajamo popolnoma pri svojem mnenju, da bi bilo bolje, ko bi gospodje bili bolj na Dunaju, potem bi glasovanja tako lahko ne zamudili Tako se utegne še večkrat prigoditi, da bodo pri odločilnih glasovanjih podlegli desničarji, kar jim bode gotovo v škodo. Posebno v sedanjih kritičnih razmerah bi morali biti vedno vsi poslanci na Dunaju. Levica in grof Taaffe. Glavno glasilo levičarjev prorokuje, da se bode grof Taaffe kesal, da je od sebe odbacnil levičarje. Vidi se na njem, da se je postaral, iu kmalu se bode prepričal, da nje» gove telesne iu duševne moči niso po tem, da bi mogel prenašati vsa duševna vznemirjenja. Potem ta židovski list preti, da bodo kapitalisti delali vladi sedaj tudi večje težave pri nakupovanju zlata. Brez protisemitov in Mladočehov Taaffe ne dobi večine. Z Mladočehi in protisemiti se pa Avstrija ne bode dala vladati. Ko bi se to poskusilo, bode se levica tako ustavila, da pride do parlamentarne krize. Vidi se, da Taaffe peša, in levica je prav storila, da se je odločila od njega, da je ne spravi v pogubo. — Iz vsega tega se vidi, da levica že obupuje, zaradi tega pa že tako preti in zabavlja. Ko bi Taaffejeve moči zares tako pešale, bi levica pač tako ne tugo-vala, da so jo odrinili v stran. Levica in Hohenwartov klub. „Neue Freie Presse" je v nedeljo naravnost povedala, da je jedino Hohenwartov klub vzrok, da je levica šla t opozicijo. Naj bi se torej tudi imenoval nov minister za Češko, vse to bi levica pretrpela, da bi le Hohenwartov klub se razbil. Tudi z Mladočehi bi se poprej levica pobotala. Vpraša se torej, zakaj je pač ta klub tako se zameril levici. Odgovor ni težek, v tem klubu sedé pravi katoliški politiki, ki gledajo, da se krščanske ideje uvedejo v življenju in se s tem tudi naredi konec oni svobodi na narodno-go-spodarskem polju, ki uničuje nižje stanove. Liberalci bi radi zopet začeli ono politiko, ki je državi požrla toliko milijonov, spodkopala blagostanje srednjim stanovom. Nikakor ne gre le za celoskupnost države in nemštva, kakor trdijo liberalni listi, temveč v prvi vrsti za židovski dobiček. V nanje države. Panamska afera je vedno bolj zamotana. Vedno prihajajo na dan nova imena mož, ki so dobili denarje od družbe. Državni pravdnik ima bajé zaznamovanih že 600 takih poštenjakov. Sicer je pa vsa preiskava težavna. Možje niso naravnost na svoja imena jemali denarja, temveč so imeli najete druge ljudi, na katerih imena so se pisali cheki. Zato pa ni lahko priti do živega pravim sleparjem. Sicer jih je pa tudi jako mnogo, ki bi radi vse potlačili, ker vsa stvar škoduje že irancoskemu kreditu. Ko bi bili vedeli, kako daleč da ta stvar sega, bi morda še preiskave ne bili začeli. Nekoliko je pa sevéda odločilne kroge prisililo javno mnenje, da so morali nekaj storiti. Radi se republikanci itak niso odločili za preiskovanje in pretresovanje te stvari, ker bodo s tem moralno uničeni mnogi njih kolovodje. Revizija ustave v Belgiji. Čudno je, da je v Belgiji senat za večje razširjenje volilne pravice, nego pa zbornica poslancev. V senatovi komisiji so bili vsprejeti nekateri predlogi, s katerimi bi se Belgija precej približala občni volilni pravici. Komisija je sklenila, da se dá volilna pravica vsem, ki so dobro dovršili vojaško službo, in pa rodbinskim očetom, ki so spolnili trideset let in imajo najmanj tri otroke. Izrekla se je pa tudi za obliga-torično volitev. Ti predlogi sezajo tem dalje, ker se bode v Belgiji prej ali slej morala vpeljati tudi občna vojaška dolžnost. Po sklepih bi dobilo volilno pravico jako mnogo delavcev, ki bi jo po sklepih zbornične komisije ne imeli. Seveda se ne vé, če bodeti zbornici pritrdili sklepom senatne komisije. Posebno večina zbornice poslancev se bode upirala. Izvirni dopisi. Iz Rima, 2. decembra. (Raznoterosti.) Danes ob polu. 11. uri je bila v nemški cerkvi .S. Maria dell' Anima" slovesna sv. maša s zahvalno pesmijo, katero je daroval msgr. dr. Nagi za presvetlega cesarja avstrijskega in cesarsko hišo. Ta sv. maša je bila ustanovljena leta 1888 v spomin štiridesetletnice vladanja cesarjevega. Sv. opravila sta se udeležila avstrijski zastopnik pri sv. Stolu, grof Reverterá, avstrijski veleposestnik pri Kvirinalu, baron Bruck, kardinal Masella kot protektor zavoda, znani škofSogaro, ki že več čaBa biva v „Animi", dominikanski general Friihwirth, msgr. de Waal in mnogo drugih členov tukajšnje nemške in avstrijske kolonije. Koncem ar. maše je „regens ehori" dr. Miiller zaigral avstrijsko cesarsko himno, ki je piseu teh vrstic in gotovo tudi vsem navzočim Avstrijcem vzbujala sladke spomine na avstrijski dom. Da, živela Avstrija, živeli tudi oni, ki delujejo t blagor Avstrije in posameznih njenih narodov po geslu: .Vse i a vero, dom in cesarja!" Braiilijanska vlada pričenja opuščati boj proti kstoličanstvu, kajti namerja svoje poslaništvo povzdig-niti v veleposlaništvo. Za to mesto je baje itbran sedanji braiilijanski poslanik r Bernu (v Švici), baron d' Andrada. Nedavno je bila slovesno otrorjena nov* dvorana vatikanske knjižnice t navzočnosti knjižničnih uradnikov in onih nčenjakov od vseh vetrov, ki v arhivu proučevajo razne vire. Slavnostni govor je govoril kardinal Gapecelatro, ki je obširno razprav» Ijal, kako mnogostranski je sv. oče Leon XIII. pospeševal v8do in slovstvo ter nčenjakom vsega sveta dal priliko, da morejo nadaljevati svoja raziskavanja v arhivu in knjižnici. V tej novi dvorani je učenjakom na razpolaganje do 20.000 zvezkov, večinoma znamenitih novih del. Za škofovsko petdesetletnico sv. očeta se je sestavil poseben odbor, kateremu je na čela kardinal Parochi, ki je bil dni 27. novembra v avdijenci pri sv. očetu ter jim predložil program slavnosti. Ta program je objavila današnja „La voee della verita". Glasi se v glavnih točkah: „Zadnje tri dni tekočega leta bodo kot priprava slavnosti v cerkvi „Del Gesu" slovesna opravila, pri katerih bode govoril o. Zocchi it dražbe Jez. Na praznik Svetih Treh Kraljev bodo s/, oče vsprejeli otroke rimskih družin, kateri jim izroči primeren dar v znak otroške udanosti. Dn4 18. februvarija bodo sv. oče vsprejeli osrednji slavnostni odbor, odsek za javne slavnosti in odbor rimskih gospej, ki bodo sv. očetu poklonile krasno mašno obleko, katero bodo sv. oče drugi dan oblekli v cerkvi sv. Petra. Dne 19. febravarija, ob petdesetletnici škofovske službe, bodo sv. oče v cerkvi sv. Petra darovali sv. mašo v navzočnosti domačih in vnanjih duhovnih in svetnih dostojanstvenikov. Dne 20. februvarija bode v cerkvi sv. Janeza v Lateranu o priliki obletnice papeštva sv. očeta slovesna zahvalna pesem. Dnč 21., 22. in 23. februvarija bode tri-dnevnica v cerkvi sv. Lavrencija in Panisperno, kjer so bili sv. oče v škofa posvečeni. Dne 26. febravarija bode osrednji odbor obdaroval in pogostil 100 revnih starčkov, katerim bodo stregli gospodje in gospe rimske aristokracije. Koncem febravarija bode v cerkvi „12 apostolov" slovesna akademija. Dn£ 3. marca v spomin papeževega kronanja v vatikanski baziliki slovesni „Te Deum". V postu bodo v štirih cerkvah ljudski misijoni; dn4 11. aprila zopet slovesen „Te Deum" v cerkvi „S. Maria Maggiore". Skupni romarski zbori od vseh krajev se bodo vspre-jemali celo leto 1893 v določenih dneh od osrednjega odbora. Za to slavnost se baje tudi pripravljajo svetinje za romarje; na sprednji strani bodo imele podobo sv. očeta z napisom: „Anno quinqua-gesimo ab inito episeopatu". Na drugi strani: „Oleo sancto meo unxi eum". Bog daj čuvaja vatikanskemu dočakati prelepih teh slavnoBtijl" Liga + 57. Iz Zagreba, 3. decembra. (Novi cerkveni štatut za grško-iztočno cerkev.) Glavna naloga sedanjemu srbskemu kongresa v Karlovcih je sestava organičnega štatuta za vredbo pravoslavne cerkve. Vsa cerkvena aprava je bila dozdaj v občini, kakor tadi na kongresa v rokah posvetnih zastopnikov. Samo v čisto dogmatičnih zadevah je odločevala sveta sinoda, ki je sestavljena iz duhovnih dostojanstvenikov. Ali pojmovi, kje prestaja uprava in kje se začenja dogma, niso se dali večkrat lahko razpoznati, pa je zatorej večkrat kongres razpravljal o dogmatičnih zadevah, sinoda pa se je mešala v upravo. Sedaj predloženi štatnt pa gre za tem, da dobi hierarhija odločilno pravo v cerkvenih zadevah, v upravnih pa pravo inicijative in vodstva in da se konečno točno opredeli delokrog sinodi in cerkvenemu kongresu. Takozvana avtonomna ali umerena stranka je napela vse sile, da s pomočjo vlade dobi večino za ta štatat, kar se jej je tudi posrečilo, kajti pri glasovanja je zmagala z dvema glasoma. Vendar pa je ta zmaga prav jalova, ker se je več članov, ki so sicer glasovali za štatut, pred glasovanjem izjavilo, da bodo pri pojedinih paragrafih zahtevali cele popravke po nazorih protiv-nikov tega štatuta. To pa ne pomeni nič druzega, nego da bode štatnt tako predelan, kakor ga želi imeti opozicija, h kateri pripada tndi baron Živkovic, nekdanji predstojnik notranje nprave na Hrvatskem. Posebno je zavzeta proti štatuta radikalna stranka, ki sedanjemu kongresa odreka celo pravieo, da sme razpravljati o tej zadevi, kajti sedanji kongres je le volitveni kongres od I. 1890. ki je imel pravico vo- liti novega patrijarha in nič dragega. Dragi radi-kalec dr. Milan Božski je zopet dokazoval, da obstoji vsa srbska avtonomija le na temelja nekih privilegij, ki pa še dozdaj niso postali zakon niti na Ogerskem, niti n» Hrvatskem. Vrh tega imajo Srbi sicer postave, sklenjene na ogerskem zboru od I. 1867, io one hrvatskega zbora od 1. 1868, sprejeta po ogerskem kroja. V teh postavah pa ne stoji nič dragega, nego da se morejo Srbi posluževati svoje avtonomije v obsegu omenjenih postav. Ali o prava srbske avtonomije ni nikjer nič uzakonjenega, pa se more zatorej o njej različno soditi in tolmačiti, kar pa more biti za Srbe le osodepolno. V to postavo ni celo sprejeta svobodna volitev srbskega patrijarha. Bavno tako ne more Srbe braniti navidezna avtonomija proti novim postavam, ki se ? najnovejšem časa sklepajo na Ogerskem, posebno o vrejevanju šol, ker hočejo Madjari z vso silo že v ljudske šole uvesti madjarski jezik To so zares tehtni dokazi, da tako zvana srbska avtonomija zares ni varna pred Madjari, kolikor ima pa v tem pogleda govoriti hrvatski sabor, morejo biti Srbi brez skrbi za svoje pravice, saj se tadi dozdaj ni v hrvatskem zbora izdal noben zakon, ki bi bil le najmanje okrnil njihovo avtonomijo, česar dotični govornik seveda ni hotel omeniti radi po-znatega antogonizma mej Hrvati in Srbi. Liberalna stranka hoče na vsak način gospodstvo naroda vzdržati ter nikakor prepustiti, da ima v občini duhovnik prvenstvo. Le-ta stranka pobija mnenje, češ, da cerkev obstoji iz dveh faktorjev, iz duhovnega in posvetnega, kajti obadva predstavljata narod, vkupni narod pa predstavlja cerkev. Po njihovem mnenja je tudi gospodstvo posvetnih zastopnikov na kongresu opravdano, kajti tukaj se ima razpravljati le aprava, a dogmatične zadeve pa naj spadajo v sinodo. Da se je pa štatat sprejel v glavni debati, odločil je največ govor Daniela Stankovica, ki je pravo i zadel, ko je rekel, da naj v cerkvenih zadevah od- j ločuje le duhovnik. Politika naj se v te zadeve ne j meša, kajti ona je nestalna, cerkev pa ima skrbeti za svoje zadeve ter naj ima tudi svoje stalne bra-nitelje, ki morejo biti pa le duhovniki. Bode li od tega štatnta za cerkev kaj koristi, videlo se bode, kako ga mislijo predelati. Vsekako bi se morale cerkvene zadeve, posebno dogmatične, prepustiti le duhovnikom; pri upravnih zadevah pa : bi morale paziti vse stranke, da ne dobi država prevelikega vpliva, kar se je pokazalo že s tem, da se je kongres odprl na ozemlju Kraljevine hrvatske v madjarskem jeziku.*) V tem pogledu bi moral biti kongres složen ter varovati svoje pravice tudi j v narodnostnem pogledu, ker Madjari v novejšem i času ravno v narodnostnih zadevah prezirajo vse postave nasproti drugim narodnostim. *) Iz tega se vidi, koliko je za narodnost vredna po j naših liberalnih listih toliko hvaljena in zaželena „narodna j cerkev"; ona ni v korist narodn, pač pa njegovim tlaeiteljem. Op. vred. Socijalne stvari. Panama. Poročali smo že našim bralcem o | škandalu brezvestne špekulacije, ki je milijarde požrl francoskemu ljudstvu in jih spravil v žepe denarnih mogotcev. Pripovedovali smo že, kako grdo so vplivali na javno mnenje, kako so kupovali poslance in časopise, a brez dvojbe največji agitacijska moč je bila slava Lessepsova. Po njegovem načrtu se je skopal sueški kanal in celi Svet je tedaj s spoštovanjem izgovarjal njegovo ime. H krati je sueško podjetje imelo ogromnega dobička. Akeije po 500 fr. so kmalu došle na 2800 fr.; dividend« je znašala nad 100 frankov, t. j. 20 odstotkov. To je dalo LesBepsu ime, da so ga poslušali kot orakelj, ko je sprožil misel, naj se predre panamska ožina. Jedini Lerua Boljč se je drznil v tem obziru ustavljati avtoriteti Lessepsovi in svariti občinstvo, naj se n« udeležuje tega tako težkega podjetja. Leta 1879 s* je pričelo delo; do leta 1886 so sicer izdali že milijone, a vspehov toliko kot nič. Lesseps je potoval v Berolin, da bi nemško borzo pridobil za-se; Viljem I. ga je sicer jako ljubeznjivo sprejel, a borza se je vendar le jako malo udeležila panamske spe-kulaeije. Do leta 1889 so potratili več, nego milijardo, namestu proračunjenih 600 milijonov goldinarjev, delo pa je zastalo; stotisoče so dajali za reklamo in podkupovanje, sa delavoe pa niso imeli ni zaslužene plače. Na tisoče delavcev ni dobilo svojih zaslužkov. Akcije so padle skoraj na nič in koneet mnogo jih je oboialo, in sedaj ima svet simo — senzaeijo, ko gleda, kako se razvija no-tranja skrita zgodovina te orjaške sprijenosti. — Vlada je padla; Bog daj, da bi novi kabinet uporabil vsa dopuščena sredstva, da se kaznujejo krivci, —- Da8i je stvar umazana in tndi za parlament ni lepa, vendar nas veseli, da je še toliko poštenja v večini narodnih zastopnikov, ki nočejo nikakor prepustiti, da bi se, kolikor je mogoče, vsaj sedaj ne popravil ta grozni škandal. — Rajnahov samomor je seásj jasen. Dobil je 10 milijonov, da bi jih uporabil za agitacijo po časnikih; dokazati pa je mogel samo to, da je 3 milijone uporabil. Trdi se, da je 300.000 frankov bilo treba vladi dati za po-litičoe namene. 600 imen podkapljenih mož ima državni pravdnik; saj ni čud^; izmej 1300 milijonov se je le 417 milijonov izdalo za dela pri predoru. — Lepe stvari. se poročajo poleg tega iz Pariza. Ondu je nad 1000 propadlih delniških družb; pred kratkim je bil obsojen oskrbnik pomočnega zavoda v 11. okraju pariškem, ker Bi je vzdrževal svojo metreso z ubožnimi novei. Trije oskrbniki iz 7. okraja so pa zaprti zaradi izneverjenja. V Kavkazu je bila letos jako dobra letina. Vina je toliko, da vinogradniki ne vedé, kam ž njim. Zato se pa trgovci z vinom kar norčujejo iz cene. Za Božjo voljo prosijo vinogradniki, naj vzemó mošt po 80 kopejek vedro, a še ta eeaa se zdi trgovcem previsoka. Izvrstnega starega buločavrskega vina se je nedavno prodalo 125 velikih butilj za — 7 rub-ljev. Tudi v Kavkazu je tedaj hada kmetiču. Bodoče podržavljanje južne železnice. Pred . kratkim sem se peljal po južni železnici. V vozu, v katerem sem bil jaz, pristopi na neki postaji delavec jnžne železnice. Ker mi je bil znan, vprašam ga, kam se pelje ? Odgovori mi, da že dalj časa popravlja in „flika" čuvajnice in druge zgradbe pri južni železnici. Starih in trohnjenih njenih reči odstraniti mu ni dovoljeno pri popravi, treba ma je le malo zakitati in potem pa dobro prebarvati; da bo le toliko časa trpelo, dokler država ne prevzame južne železnice, potem bo že država delala. Tako se menda popravljajo in flikajo tudi mostovi in druge zgradbe pri tej železnici, n. pr. Štampetov most nad Vrhniko itd. Lepa priprava za podržavljenje I Hrvaiko-slavoneko poljedelstvo. „Obzor" številka 268 donaša v uvodnem članku podatke, kako peša živinoreja n« Hrvaško • Slavonskem iu kako vsled tega zastaje in hira vse poljedelstvo. Žalostna resnica, da v plodoviti in za poljedelstvo kakor na-vlašč pripravni zemlji 20 odstotkov žita za domače potrebe zmajnkuje, govori pač dovolj glasno. Teh 20 odstotkov morajo ali dovažati, ali pa morajo vživati raznovrstne surogate. Vrh tega je podnebje postalo mnogo bolj nemilo, nego je bilo pred leti, in to vzlasti zato, ker so se izsekali velikanski gozdovi. Ob rekah ni več gozdov, zato so pa preplav-ljenja jako pogosta. Viharji, strela in toča jako pogosto obiskavajo zemljo, — prebivalstvo pa raste in ž njim — revščina. Zemlja sa obdelovanje se sicer jako množi vzlasti z izsekavanjem, toda da se obdela, treba je živine in gnoja. Gnoja pa je sedaj 150.000 do 200.000 voz manje, nego ga je bilo leta 1869. In tudi takrat še ni zadostoval za vso zemljo, kolikor Be je je imelo za obdelovanje. Vzemimo, da se potrebujeta za obdelovanje 10 juter dva vola, ali za 15 juter dva konja. Leta 1869 je bilo 194.293 volov, s katerimi se je dalo obdelati 971.151 juter; konj pa je bilo 258.858; v naj-boljem slučaja se jih more rabiti za poljedelstvo 60 odstotkov; odšteti moramo namreč žrebeta in konje, ki so Be rabili za drage namene. S 155.313 konji pa se je dalo obdelati 1,164 847 juter, vsega skupaj tedaj 2.135.998 juter. Zemlje pa je bilo približno 2,277.883 juter. Tedaj še takrat ni zadostovalo Število živine za obdelovanje. — Leta 1880 je obsegala zemlja, poljedelstvu namenjena, 2,338.506 juter, tedaj več nego leta 1869; živine pa je bilo manj; in sicer volov 177.159, konj pa 217.112 (tedaj okrog 130.266 za delo); ti so mogli obdelati le 1,862.795 juter. Leta 1885 se je zopet pomnožila obdelana zemlja; znašala je 2,361.823 juter, živine pa je bilo manj; istotako žalostno razmerje se nam kaže leta 1890, ko se je zopet za 27.980 juter več zemlje obdelavalo. — Kako pa se obdeluj, ko ni živine in vsUd tega ni gnoja. Ogromno Število hrvaških malih gospodarjev nima sedaj ni volov ni konj in pomaga si s tem, da si jih izposoja, ali pa uporablja krave kot vprežno živino; ¿esto pa eeló z motiko skuta nadomeščati plug. V prvem slučaja je obdelovanje predrago, v drugam izgublja koristi, ki bi mu jih je sicer dajala krav», v tretjem pa je obdelovanje izredno slabo. — K temu bo vsled vedno slabših vremenskih razmer tudi vedno slabši letina in uboštvo bo rastlo. Denar, ki se sedaj trosi v povzdi^o kmetijstva pri naših sosedih, je skoraj izgubljen, dasi doseza milijone ; saj je samo za vraVnanje rek izdalo od leta 1874-1890 celih 5,074.432 gld. Vzrok, je temu tisti, kot pri naših jednakib zadevah: nikdo se ne vjuhačuje, da bi zlo uničili v korenini, marveč samo — krpa ae. Tudi v naši deželi ie čaka vodogradno delo v obilici. Kedar se začne, začni se na pravi vednostni podlagi korenito in temeljito! — Ni čuda, če se na Hrvaškem in Slavonskem vsled tega vedno manj prižanje. Oglejmo si dve znatno dobri letini. Leta 1885 se je naželo 11,261.358 hektolitov, tedaj 5 22 I hektolitrov po jutru, ali 5 53 hektolitrov na vsakega > prebivalca. Leta 1890 se je priželo 11,530.652 hektolitrov, ali 4 82 hektolitrov po jutru, tedaj 5 28 hektolitrov na vsakega prebivalca. Slabo se tedaj godi našim sosedom! Tudi pri nas bo vedno manj živine; na Gorenjskem v kratkem ne bo več planinskih pašnikov in vsled tega bo ogromno se zmanjšalo število živine. Na Dolenjskem je že sedaj ni mnogo in ker se v novejšem času skoro v vsaki občini skupni pašniki razdeljujejo, je bo tudi tam vedno manj. In nasledek temu bo tudi pri nas vedno bolj množeči se kmečki proletarijat, vedno naraščajoča revščina, katere žalibog v naši deželi tudi sedaj že ne manjka. Udanostne izjave. Udanostna izjava občine Gora pri Sodrašici se glasi: V srce nas boli, ko slišimo, kako liberalci napadajo Vašo preuzvišeno osebo. Pač so ti ljudje oni krivi preroki, o katerih govori sv. evangelij, katerim se pa mi ne damo zapeljati. Naj se le zbirajo okoli svojih pogubljivih naukov, naj le gledajo iz svojih «zračnih višin« zaničljivo na nas, mi se hočemo vkljub temu zbirati okoli sv. Očeta okoli Vas, svojega višjega pastirja in svoje duhovščine. — Po soglasnem odborovem sklepu Vam tem potom, milostljivi knez in škof, izražamo popolno udanost in neomahljivo zvestobo. Kakor gore hočemo nepremakljivo stati v vsakem boju na vaši strani. Občinski odbor na Gori 22. novembra 1892. Karol Kvas župan; Miha Lavrič, Primož Campa, Janez Vesel, Franc Arko, Jožef Gornik, Alojz Gornik Jakob Levstik, odborniki. Izjava občine Leskovec pri Višnji Gori: Naša občina leži v hribih, s svetom se ne pečamo veliko, vendar pa tudi k nam prihaja nekaj dobrih časopisov, iz katerih smo z britkostjo zvedeli, kako so se začeli nekdaj edini Slovenci cepiti med seboj! Prenapeti narodnjaki so posebno po katoliškem shodu začeli napadati Vašo Preuzvišenost-Izmišljevali so si neke okrožnice; a ko se jim je jasno dokazalo, da tacih okrožnic ni nikjer vendarle niso bili toliko pošteni, da bi bili neresnico preklicali, iz čegar moramo sklepati, da so imeli namen pri ljudstvu vzbuditi nezaupanje do- višjega pastirja, Pri nas tega namena niso dosegli! Najudaneje podpisani občinski z&stopniki odločno in javno obsojamo vse napade na prvi slovenski katoliški shod in na Vašo prevzvišeno osebo. Izrekamo vam svojo verno udanost in neomahljivo pokorščino. Pri Vašem težavnem apostoljskem delovanju, naj bode Vaši prevzvišenosti v tolažbo prepričanje, da verno slovensko ljudstvo, tako |v verskih kakor tudi v narodnih zadevah, v ogromni večini stoji na strani svojega preljubljenega knezo-škofa, Občina Leskovec pri Višnji Gori dne 18. novembra 1892. Anton Dremelj, župan; Martin Stepec, Ant. Čož, občinska svetevalca; Jož. Klemenčič. Janez čož, Fran Rus, Jož. Bčrčan, odborniki. Udanostna izjava občine R o v t e sldve : V sedanjih viharnih za katoliško cerkev tako neugodnih in britkih časih štejemo si tudi mi podpisani v lepem soglasju z drugimi zavednimi katoliki naše škofije v dolžnost, da izrekamo Vam, kot našemu Nadpastirju^.v svojem in v imenu cele rov-tarske občine neomejeno udanost, kakor tudi svoje globoko sožalje zaradi znanega krivičnega sumničenja, katero je v novejšem času letelo na Vašo visoko osebo. Nadalje očitno javljamo, da naaori I. katol. shoda v Ljubljani so in ostanejo priliki imenovanega shoda na dn6 srca razveselil. To so bile v resnici* možate, jasne in prepričevalne besede, izgovorjene na pravem mestu in o pravem času, pač vredne, da se zapišejo v povestnico naše mile domovine. Občinski urad Rov te pri Logatcu dnč 12. novembra 1892. Tomaž Rune, Gašper Ravčič, Ant. Belečič, Janez Petkovšek, Franc Hladnik, Janez Jurca, Jakob Kune. Izjava občine Preserje pri Ljubljani; Z veseljem se pridružimo podpisani občinski odborniki preserske občine vrlim slovenskim možem ki Vam pošiljajo dan za dnevom udanostne izjave. Ljubili in spoštovali smo vas vedno; udani in pokorni smo vam bili vsikdar. Zdaj pa ko Vas napadajo nasprotniki, — naj vedo, da naše zvestobe in ljubezni do Vas nam ne bo vzel nikdo nikdar. Ravno ti napadi na Vašo Preuzvišenost nas prisilijo, da ! Vam naznanimo svojo ljubezen in zvestobo. Preserje dnč 19. novembra 1892. Andrej Peteln, I. svetovalec; Franc Trojer, II. svetovalec; Jože Peteln, Matevž Smole, Jože Peršin, Gregor Rogelj, Franc Cvar, Franc Kržič, Anton Grum, Matija Šivic, Jakob Šuštaršič, Jože Žitko, ; Matija Jerina; odborniki. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. decembra. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski), ki so se povrnili nocoj z brzovlakom od štirinajst- j dnevnih škofovskih posvetovanj z Dunaja, obhajajo i danes svojo osmo obletnico, odkar so bili posvečeni v škofa. — Jutri podelili bodo v stolnici med pontifikalno mašo vernikom papežev blagoslov. — Ob veseli obletnici kliče ljubljenemu knezoškofu z nami vred gotovo vsak zaveden katoliški Slovenec j is dna srca: Na mnogaja leta! (Vsakovrstni pojavi jezice.) Naš radikalni tovariš je vsled nesrečnega in istinito žalostnega konca v pravdni zadevi poljanskega popravka jako nervozen. V soboto se najpreje jezi, da tudi mi vemo, kako ee je vršila razprava pred sodiščem. I no, saj vemo celo, kako se je hudovala radikalna gospoda ; in da je brezbrojnokrat ponavljala od nas navedene j besede, kritikujčč je seveda po svoje. Vemo tudi, da je pooblaščenec „Narodovega" vrednika vzlasti ugovarjal, da popravek zato ni stvaren, ker je naperjen le proti osebi dr. Tavčarja in da ima namen le tega predati javnemu zasmehu in zaničevanju; tega njegovega mnenja pa ni bilo slavno sodišče. Ze iz tega se vidi, da je bil uvod govora upravitelja c. kr. drž. pravnika, ki smo ga priobčili v petkovi štev. našega lista brez dvojbe, potreben. Popravek se sprva ni sprejel iz političnih vzrokov, ne pa zato, ker ni bil stvaren. Uvodnih besedij pa mi, da govorimo s kratka, z „Narodom" ne smatramo za „politično „veroizpoved" g. zastopnika javne obtožbe, marveč le za potrebno pojašnjenje cele zadeve. Ce hoče biti Narodova gospoda pravična, ne more ni sama drugače izraziti zgodovinskega ozadja glede dopisa iz Poljan in popravka nanj. Ali ni boja mej Narodom in Slovencem ? Ali ni v resnici napadal Narod duhovščine in ljubljanskega škofa? Ali se ne pošiljajo v resnici udanostne izjave, katere skuša sicer Narod smešiti, ii brez sreče? In če se to konstatira, potem se imenuje to „politična veroizpoved". Nam se zdi, da mora pravniku biti najpreje na srcu — resnica in da je popolna objektivnost njegova sveta dolžnost. Zato se ne zlagamo z Narodom v njegovi sodbi, pač pa menjmo v svoji „moralni kakovosti", da teroristična tendencija Narodove notice, ki ima poleg tega še precej denuncijatorične barve, ni posebno — lepa in da ni želeti, da bi se na tak način od politične stranke in političnega lista hoteli strahovati možje, ki v cesarjevem imenu na temelju državnih zakonov zagovarjajo pravico. — Taki pojavi užaljenega samoljubja niso na mestu. Sieer se pa tudi glede na pondeljkovo Narodovo notieo ne plašimo jezice liberalne gospode! (firad Haasberg pri Planini v ognjn.) Iz Planine se nam poroča 6. t. m.: Nepopisen strah nas j« pretresel siuoči ob 6. uri, ko je začelo nenadoma biti plat zvona in se je na eesti začul glas: „Ogenj, grad gori!" — Kdor je stopil iz hiše, je vgledal krasni grad svetlega kneza Windisch-Graetaa v svetlem plamenu. Tleti je začel tram tik dimnika majhna podstrešne sobice, ne da bi bil kdo zapazil. Alfah t ia lava) nnU arnme (Ulju met zidoviem. S62e! potem kvišku pod streho in se naglo oprijel tra-movja. Kmalu je bila malone vsa streha nad srednjim delom graščine v plamena. Prvi je ogenj zapazil logarski adjunkt Dolenee, idoč it pisarne proti Planini. Ker se mo je tatdelo čudno svetlo ob tej uri, se ozre nataj in vgleda grad Haasberg v ognju. Grajski gospodje uradniki in knežji sluge so naglo planili z ročno britgalnieo pod streho gasit, in posrečilo se jim je zadrževati požrešni plamen, da ni mogel segati po stranskih dveh traktih graščine. Kmalu je bilo tudi gasilno društvo planinsko na mestu nesreče ter pričelo gašenje z novo brizgal-nico, ki je bila letos dne 4. septembra slovesno blagoslovljena. Gasilci so napeljali cevi po stopnjicah pod streho in v dobri pol uri je bil ogenj ugnan. Precej na to sta prihiteli na pomoč še sosednji gasilni društvi iz Rakeka in Postojine, dasi je bila nevarnost že odvrnjena. Tu se je pač vidno pokazalo, kako izvrstna pomoč proti grozoviti sili ognja so gasilna društva; ako imajo spretne načelnike, izurjeno moštvo in dobro orodje. Nova brizgalnica planinska je pri tem ognju prvič stopila v delovanje in pokazala svojo velikansko gonilno moč, kajti brizgala je vodo v mogočnem curku izpred vodnjaka pod gradom po mnogih ovinkih, raznih stopnjic visoko gori pod streho veličastne stavbe. V imenu svetlega knezt bodi javno izrečena čast in hvala vrlim gasilcem, domačim in tujim ter vsem dragim ljudem, ki so na ta ali oni način pomagali ogenj ukrotiti. Pohvalno treba omenjati vrlih naših deklet, s katerimi se v tem oziru pač ne more meriti nobena drnga občina; tako naglo so pritekle 8 svojimi škafi, tako varno in neutrudoma so nosile vodo iz struge Unice po strmem klancu in po ne-številnih hodnikih in polžastih stopnjicah v gradu na podstrešje. Ogenj je naredil škode za več tisoč goldinarjev. Pogorela je streha nad središčem poslopja, zelo so poškodovani stropje nad veliko dvorano in obednico, ker je pretekala nabrizgana voda 8 podstrešja. Sreča, da je bil zrak miren, da je ravno ta dan sneg pokril streho in da se je vnelo zgodaj zvečer, ko so bili še povsod ljudje po koncu, sicer bi bil morebiti danes, ko to pišem, veličastni Haasberg kup okajenih razvalin. Od knežje rodbine sta bila doma le svetli knez in kneginja. Graščina je zavarovana pri graški vzajemnici. Opozarjamo slavno zavarovalnico, naj ne pozabi tukajšnjega gasilnega društva, ki zasluži pošteno nagrado, istatako naj ne pozabi druzih oseb, ki so se odlikovale pri gašenju, zlasti pridnih deklet. Marsikateri gasilec je bil premočen do niti — v mrzli zimski noči to ni šala — in postavil je v nevarnost svoje zdravje in življenje. Zato se nadejamo, da bo zavarovalnica v polni meri pokazala svojo hvaležnost in velikodušje. Se nekaj. Za prvo silo je izvrstna pomoč zoper ogenj majhna ročna brizgalnica, ki se lahko nese kamor drago. Nobena večja hiša, cerkev, šola, žup-nišče itd. naj ne bi bila brez jedne ali več. Gosp. Samassa jih prodaja — solidno narejene in po ceni. Naročite si jih ! („Svoji k svojim.") Dopis z Dolenjskega ,Svoji k svojim' v 277. št. Slovenčevi me je napotil storiti že sedaj, kar bi brez tega dopisa storil še-le pozneje, namreč onemu podobarju iz Celovca, ki je doma iz Mirne peči, in na katerega ime se g. dopisnik ne more spomniti, izreči svojo odkritosrčno zahvalo za njegovo res lepo delo v podružnici sv. Frančiška na Zelinjah — ter ga ob enem prav toplo priporočiti vsem čč. cerkvenim predstojništvom. — Gosp. Alojzij Prog ar je meseca jufija prevzel popravo vseh štirih altarjev imenovane podružnice; glavni altar je že zgotovljen, prav lepo in ukusno. Res je, da še celo delo ni gotovo; res je tudi, da g. Progar tukaj ne izdeljuje novih altarjev,) ampak le popravlja stare; vendar tudi to delo kaže, da je res umetnik, ne pa mojsterskaza, o katerih govori g. dopisnik. Ne čutim se sposobnega, strokovno ocenjevati njegovo delo; ker sem pa gosp. podobarja skoraj vsak dan opazoval v njegovi delavnici, sem se prepričal, da dela vestno in natanko, brez one površnosti, kojo pri sličnih delih opazujemo na le premnogih altarjih po deželi. Dalje je g. Progar takoj spočetka povedal, da podob ne bo zlatil in srebrnil, kakoršne so bile prej, ker bi jih bilo škoda (podobe so po njegovih besedah pravo mojstersko delo, posebno nekatere; in res jih je polihromiral tako lepo, da jih je veselje pogledati. Barve so ukusno sestavljene in mične, ne le na podobah, tudi na altarji,; očesa nikjer ne žali ista močno rudeča barva, ki je mnogi zlatarji nikdar dovolj ne morejo razpečati! — Ker je tedaj gosp. A. Progar tukajšnje delo prevzel prav po ceni in ker ga izdeluje a veliko skrbjo in natančnostjo, lepo in tudi strogo po cerkvenih . določilih (tabrnakelj), ga podpisani * rad in z ve- ■ seljem priporoča čč. farnim .predstojnifitvom s prepričanjem, da bodo 2 njegovim, delom vsikdar zadovoljna. (G.,A. Progar v Celovcu stanuje: Fleisch' markt St. 5.; do srede meseca januarija prihodnjega leta pa bode Se delal tukaj na 2eliqjah, poŠta Zgornje Trušnje pri Velikovcu.) , Matevž Ražun, j farni oskrbnik na Želinjah. (Z Razdrtega) dne 4. decembra se nam poroča : Poročilo, da se, bode prihodnje leto nadaljevalo trasiranje železnice Loka-Divač», nas je jako razveselilo. Ce tudi ni s tem rečeno, da je železnica gotova, vendar vidi se, da še mislijo na-njo. Sploh pa je čudno, da je za to progo toliko pripravljanja. Celih 20 let merijo in še zdaj je ni, dasiravno bi bila Avstriji in posebno Trstu zelo koristna, da, naravnost potrebna. Recimo, da se kdaj podere kateri velicih viaduktov pri južni železnici — kar ni nemogoče — nakrat je ves promet s Trstom ustavljen. (Slovenski potovalen učitelj za Koroško.) Osrednji odbor „Koroške c. kr. kmetijske družbe" je sklenil nastaviti za poskušnjo privatnega docenta na tehnični visoki šoli v Gradcu, dr. Ernesta Krtmmer-ja kot učitelja na kmetijski šoli in slovenskega potovalnega učitelja. (Zadušil) se je dné 20. nov. 28letni delavec E. Prešar v Ravni na Koroškem. Spal je z hlapcem K. Baherjem v neki izbi, v kateri so močno zakurili. Baberja so našli zjutraj brezzavestnega v postelji. Prešarja pa mrtvega. (Ogenj.) Poroča se nam: V Gaberku poljanske doline, loške fare, je v nedeljo popoludne pogorel velik hlev. t („Liederhain für «st. Volksschulen?") Minister za nauk je preklical odobrenje pesmarici za šole pod tem naslovom izdani, in dasi je zelo razširjena po šolah, mora biti odstranjena konci, šolskega leta. Pač morajo to biti lepe pesnice! (Osebna vest) Asistenčnim zdravnikom v rezervi imenovan je g. dr. H. Kosmač garnizijske bolnice št. 4 v Linca — pri kornem topničarskem polku princ Lobkowicz. (Misijonarji) Včeraj je dospelo iz Skadra pet frančiškanskih klerikov s svojim magistrom o. Vita-lijanom iz Jakina v Lankovice, kjer se boté posvetiti misijonarskemu poklicu. (Umrl je v hlevu) posestnika in občinskega predstojnika Fr. Koš|>£uiv za božična drorenca zastonj. JSJT Nikjer nemim podružnice. Na prodaj je za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena in štiri manjše viseče svctilnice. Velik* svetilnioa primerna je za gostilni- - " nfke. čarje ali večjo dvorano, manjše za obrtri Več izvé se v upravništvu „Slovenca 482 o Prec\ duhovščini, velečastitim svojim naročnikom uljudno javljam, da sem srečno prestal dolgo in mučno bolezen, ter toliko okreval, da morem voditi delo in tudi sam izvrševati naročena dela. Vsled tega zagotavljam velečast. gg. naročnikom točno in vseskozi lično izvršitev meni naklonjenih naročil. Priporočani se v prav obila naročila pajuljudnejše velespostovanjem Leopold Tratnik, 5B4 3-3 0 p a H A r , v I.Jnbljani, t*etra cesta 27. V I m 1 « f 1 ►S IM sâ FRAN REISNER v LJubljani, Poljanska cesta štev. 3 (na voglu), priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi v ® Vf Tr ® _ po poljubnem kroju in najniiji ceni. — V zalogi ima tudi vže vsakovrstne narejene obleke. 541 6—5 Yažno za imajoče srebrn denar! Preklicanje srebrnega denarja konvencijske veljave. 567 (3-1) 31. dati decembra 1892 je poslednji dan, katerega se zamenjavc^o po naredbi o. k. finančnega rainisterstva z dne 8. avgusta 1892 srebrni denarji konvencijske veljave pri c. k. državni blagajnioi še z njih popolno imensko vrednostjo. — Po tem obroku dobi se zanje povrnjena le srebrna vrednost, kar pomenja zgubo kacih SO odstotkov, ker bi se po sedanjem kurzu zgubilo pri konvencijskem tolarju najmanj kacih OO kr., pri goldinarskem srebrnjaku kacih 3© kr. in pri dvajsetici kacih lO kr. proti zamenje-valnemu kurzu. — Tisti, ki Imajo take denurje, se opozarjajo na to znatno premembo v vrednosti, ki nastopi dn£ 31. decembra, da MF" zamenjevalnega obroka ne zamudA "M Ta denarja zamenjava, kakor tudi oskrbuje zamenjavo srebrnih denarjev, ki so že iz kurza, in inozemskih srebrnih denarjev po vsakocasnem srebrnem kurzu Bančna hiša C.Majrer v Ljubljani. Dni 7. deoembra. Papirna renta 5%, lo% davka Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov >trl....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 97 gld. 90 kr. 97 110 100 979 31H 120 9 5 58 60 16 . 67 . 75 " 57 ; 66 „ 97'/, „ Dni 6. deoembra. Ogerska zlata renta 4% . . ... 113 gld. 90 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 55 „ 4* državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 141 . — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 154 . 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188 . — „ Zastavna pisma avstr. oBr.zem. kred. banke 4% 96 „ 30 „ Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/»% 100 , 10 , Kreditne srečke, 100 gld. ..... 192 B 25 „ 8t. Genoie srečke. 40 gld.......65 „ 50 „ m List „IKEerciir". Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papiriih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnin pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna narečnim t pertno poiiljatvija vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba MERCUR Nollzaile it. 10 Dunaj, Mariihilfirstrasti 74 B. _ _ žrebanje dne 2. januvarija. Dunajske komunalne promese a gld. 3Vi in SO kr. kolek. Glavni dobitek »OO.OOO gld. avstr. velj. Kreditne promese i gld 80 kr Glavni dobitek 1&0.000 gld. av. v. f^" Obe vknpe le 8'/« goldinarja. I*dai»telj in o-lirevorni »Tednik : Dr. Ivan Janeiii. Ti«* „KAtAiftft* 'liiHKii- r J.,nhi —^štk JL—— tk——-¿Ak.—^Jb*._^J^.— Costilnica „pri Južnem kolodvoru" _(Kolodvorske ulice). Vljudno podpisana usoja si naznanjati, da je sedaj prevzela dobro znano gostilnico ,pri Južnem kolodvoru1 v Ljubljani in se priporoča slav. občinstvu ljubljanskemu in potovalcem za mnogobrojni obisk. Stregla bode z dobrim Koalerjevlm maronlm pivom, izvrstnim prlatnim vinom in ob vsakem času z dobrimi in cenimi gorkimi in mrzlimi Jedili, ter jo preskrbljeno za prijazno ia točno postrežbo. 557 2-2 s spoštovanjem Marija Gerčar. _▼__^_t: Frimarij dr. Vinko Gregorič se je vrnil v Ljubljano. Ordinira na Dunajski cesti 3 vsak dan od 2. do 4. ure popoldan izimši nedelje in praznike. 568 5-3 Razpis. Na Kranjskem popolniti so sledeča mesta okrožnih zdravnikov, iu sicer: 1. v Bohinjski Bistrici, z letnoplačo 800 gld.; 2. v Černomlji, z letno plačo 800 gld ; 3. v Kočevski Reki, z letno plačo 800 gld.; 4. v Železnikih, z letuo plačo 800 gld.; 5. v Logatci, z letno plačo 600 gld.; 6. v Radovljici, z letno plačo 600 gld.; 7. v Št. Petru na Krasu, z letno plačo 600 gld. Prosilci za jedno teh mest vlož^ naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 27. decembra 1892. 1., ter v njih dokažejo svojo starost upravičenje do izvrševanja zdravniške prak-e, avstrijsko državljan.-tvo, fizično sposobnost, ueomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 28. novembra 1892. 573 (1) Premovana 1873, 1881. i Jožef Deiller, C tovarna cerkvene oprave in izdelovnlnicn. paramentov, c Dunaj, VII., Zieg-lergasse 27. jj Zastopnik: Franc Brückner. 0 Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: | pluvial i. dalmatie, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd. S pa tudi 167 26-18 ^ cela masna obleka v najpravilnejši obliki. + Tovarna cerkven«' oprave.