Mladinslca matica —mm Druga številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. Tudi ta številka lista je zelo pestra. S_ pesmimi so v njej zastopani: Samec, Černejeva, Tauferjeva, Grudnova in drugi. Prozo in članke imajo: Bevk, dr. Debeljak, Vodetova, Skulj, Grudnova, Kunst, Sniasek in drugi. Z ilustracijami pa sodelujejo: Debeljak, Georgijev, Sedej, Prunkova, Hotko in Žnideršič. Nova je tudi naslovna slika. —mm Nekateri poverjeniki še niso poslali naročnine za prvo številko »Našega roda«, prosimo, da to čimprej store. Nekateri vprašujejo, ali lahko plačajo naročnino za več mescev skupaj. Seveda to lahko store! Da ne bo kakšnih zmed, pa prosimo, da zabeležijo na hrbtni strani položnice, za katere številke plačujejo. — Na šole smo poslali nekaj več številk kot je bilo lanskih naročnikov. Izvode, ki jih ne morejo poverjeniki razprodati, prosimo, da jih vrnejo. Če pa upajo, da jih oddajo lahko kasneje, naj jih obdržijo, a naj upravi to sporočijo, da bo to upoštevala pri določitvi naklade za prihodnje številke. —mm »Slovenec« ocenjuje v svoji številki od 24. avgusta t. 1. naše redne publikacije takole: Seliškarjeva povest »Janko iii Metka« je vsekakor glavna povest v pričujoči zbirki MM. Povest je pisatelj vzel iz sodobnega delavskega življenja iz revnega ljubIjanskega prcdmestja. Od tam popisuje življenje bednega dečka Janka in njegove tova- rišice Metke. Kritik navaja tu vsebino povesti in nadaljuje: Seliškarjeva povest je potem takem vzeta iz resničnega sodobnega življenja, kakor ga žive neredki otroci na naši mestni periferiji. Skoro bi dejal, da je povest pisana kruto, saj skoro nič ne posega v lepi otroški pravljični svet, marveč nam pisatelj hoče pokazati resnične sodobne nadloge in revščino naše mladine iz nižjih slojev našega mesta. Vendarie pa povesti kljub njenim tako življenjsko resničnim opisom ne manjka tudi lepih prizorov iz idcalnega otroškega sveta. Tako idealistično lepo je povest tudi zaključena. Kjub tem vrlinam se mi zdi povest le nekoliko preveč izsekana iz sodobnega življenja, ne da bi bila lepo zaokrožena v celoto. Končno si želi kritik bolj psihološko obdelanih oseb in dogodkov ter čistejšcga jezika. Ilustracije Draga Vidmarja pa hvali. O Roševi »Diji« piše: Našim najmlajšim je namenjena ljubka povestica Frana Roša o mcdvedu Diji. Roš popisuje Dijevo življenje od njegovega prihoda k Janku, vse najrazličnejše lepe in žalostne doživljaje. dokler ga ne zadene neizbežna usoda, ki je namenjena v.sem otroškim igračam: zanemarjenju in zapuščenosti med staro šaro. Vendar mcdvedkovo življenje še ni končano, saj ob koncu povesti tako dobro še služi revni Reziki, pri kateri mu je tako lepo. kakor mu je bilo v mladosti pri Janku. Od veselja nad njim namreč revna Rezika ozdravi. Čeprav je povestica pisana za naše najmlajše, vendar ima tudi marsikaj poučnega na scbi in tako že našc malčke pred šolsko dobo poučuje o tem, kaj je prav in kaj ni. Povestica jc pisana v prav lepem jeziku. Izredno ljubko jo> je ilustrirala Ksenija Prunkova, kakor se prav nji posebno dobro posrečijo podobne ilustracijc za naše najmlajše. Klemenčičevo zgodovinsko čitanko narn prikazuje takole: Zgodovinska čitanka pa kaže naši mladini ob posrečenih slikah Hinka Smrekarja življenje in početje človekovo na zemlji od prvih časov pa vse do naših dni, vse to pa s poscbnim pogledom na južne Slovanc. Tako vodi pisatelj v priljudnem pripovedovanju naše otroke iz sive davnine preko rimskih časov do naselitve Slovencev, dalje v srednji vek in preko lutrovskih časov, turških bojev in kmečkih uporov v novi vek, kjer se posebej ustavi v francoski dobi, okrog 1. 1848., ter ob osvobodilnih bojih prcd svetovno vojno in med njo. Ocenjevalec zaključuje: Dasi delce ne pomeni kakih mnogih znanstvenih zgodovinskih odkritij, bo vendarle doscglo svoj namen, ker bo naši mladini priljubljen vodnik po zgodovinskih dogodkih zlasti slovenskega naroda. Obcnem bo ta knjižica dobro pomagalo, da bo naša mladina ob prijetnem branju obnovila in še izpopolnila svoje šolsko znanje. —mm Odbcr Mladinske matice se je razdelil v gospcdarski in literarni odsek. V gospodarskem odseku so: Ivan Tavčar (preds.), Rado Grum, Alojz Hreščak, Albert Širok, Jože Župančič, Anka Levčeva in Andrej Sežun. V literarnem odseku pa so: Josip Ribičič, Janko Samec, Anica Černejeva, Fran Roš in Vida Tauferjeva. Seja gosspodarskega odseka se bo vršila 2. oktafrra ob 20. uri. Člani gospodarskega odseka so vabljeni, da se je gotovo udcležijo.