Izbmjm vmak Omtrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Trst, ul. Commerciale 5/1. TeJ. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittorin 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni fekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačano v gotovini
ŠT. 160
TRST, ČETRTEK 27. JUNIJA 1957, GORICA
Posamezna št. 30m _ lir
NAROČNINA: tromescčna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlone in abb. postale I. gr.
LET. VI.
PO VAŽNEM ZBOROVANJU V CELOVCU
Složen in enoten nastop naših koroških brato«
Manjšinska politika Avstrije - Zloraba demokracije in prirodnega prava - Koroška in Južni Tirol
Preteldo nedeljo so se zastopniki vseh slo-\ enakih političnih in prosvetnih organizacij na Koroškem zbrali v glavnem mestu dežele na pomembno zborovanje, ki je zbudilo precejšen odmev v avstrijski in tudi v inozemski javnosti.
Obravnavam niso namreč prisostvovali samo poročevalci glasil zamejskih Slovencev ter časopisja iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, temveč so se z Dunaja pripeljali v Celovec tudi predstavniki drugih časnikov, tako na priliko dopisnik glavnega glasila Italijanske (kršč. demokracije, rimskega dnevnika II Popoilo, predstavnik sovjetskega po-ročevalnega urada Tassa in poseben odposlanec poljskega tiska.
Od kod toliko zanimanje? Prav gotovo ne zavoljo številčne moči ali socialne in gospodarske veljavnosti slovenske manjšine, temveč iz povsem drugih, prav posebnih političnih vzrokov mednarodne prirode.
MINILI STA ŽE DVE LETI
Avstriijstka republika je, kot znano, postala spet svobodna in neodvisna država šele s podpisom mirovne pogodbe 15. maj;a 1955. Dokler je bila dežela zasedena od sovjetskih in zapadnih zavezniških čet, in to je trajalo eno desetletje, ter se niso velesile še zedinile glede vsebine pogodbe, Avstrija ni mogla niti zanesljivo vedeti, kakšne bodo natančno njene meje.
Hude skrbi ji je zlasti takoj po vojni vzbujala južna Koroška. Po popolni zmagi Sovjetske Rusije nad nacionalnosocialistično Nemčijo je ogromna večina svetovne javnosti pričalklovala, da se bo vplivna slovanska velesila odločno zavzela za /koroške Slovence ter zahtevala, naj se njihovi kraji združijo z ostalo Slovenijo. To tem 'bolj. ker so Slovenci bili v Hitlerjevi državi edini, ki so se upali dvigniti s orožjem v roki zoper trinoga ter prelivali kri za stvar zaveznikov.
V zahvalo za to je pa Sovjetska Rusija skupno z zapadnjaki pustila Slovence na cedilu. Niti ena sama najmanjša obmejna vas ni bila priključena slovenskemu državnemu ozemlju.
Vnebovpijočo Ikrivico so skušali deloma na ta način omiliti, da so v tako imenovani Državni pogodbi z Avstrijo maja 1955 obvezali avstrijske Nemce, da zajamčijo Sloven-eem in obenem gradiščanskim Hirvatom vsaj pouk v materinem jeziku, da proglase na manjšinskem ozemlju poleg nemščine tudi slovenščino in hrvaščino za uradni jezik ter prepovejo v državi vse organizacije, ki imajo v programu raznarodovanje Slovencev in Hrvatov. Na strani Hitlerja proti svobodnemu svetu vojskujoča se Avstrija je potemtakem ’zšla zelo poceni iz druge svetovne vojne.
Človek bi pričakoval, da si bodo Avstrijci veselo moli roke ter rade volje izpolnili do pičice vsaj svoje malenkostne dolžnosti do narodnih manjšin.
Toda od tega sta minili 2 leti, a Avstrija ni do danes, razen da je ustanovila slovensko gimnazijo v Celovcu, izvršila niti one obveze, ki jih je s pogodbo vzela nase do Slovencev in Hrvatov.
STARI NEMŠKI NACIONALISTI
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter je v svojem izčrpnem nedeljskem govoru ugotovil, da ni na Koroškem slovenščina še nikjer vpeljana 3c'ot drugi uradni jezik.
Najvišje sodišče na Dunaju je sicer odločilo, da imajo pripadniki manjšin nesporno pravico občevati na svojem ozemlju s sodišči in sodniki v svojem materinem jeziku, toda sodišča v Celovcu te odločbe ne priznavajo. Po njihovem je sodni jezik na Koroškem slej ko prej edino le nemščina.
Nikjer v deželi niso še vpeljali dvojezičnih napisov, kakor jih nalaga 7. člen mirovne pogodbe.
Kmečka zbornica za Koroško je celo objavila predpis, po ikaterem je njen uradni jezik izključno nemščina.
Najhuje pa je, da so v deželi nastale ali se obnovile stare nemške nacionalistične organizacije, tako na priliko zloglasni Schul-verein — Siidmark, ki ima za izrecni cilj potujčevanje Slovencev. Na Koroškem je bilo ustanovljeno posebno društvo slovenskih narodnih odpadnikov, »Zveza Vindišarjev« ali nomčurjev, katerih javno priznani program obstoji v lem, da se bore proti uresničenju narodnih pravic, Iki so jih velesile priznale slovenski manjšini.
Vsa taka združenja so po mirovni pogodbi strogo zabranjena. Saj je v znamenitem 7. členu črno na belem zapisano, »da se mora delovanje organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov narodni značaj in manjšinska pravice, prepovedati«.
V Avstriji pa ne seže vladi niti zdaleč v misel, da bi te organizacije prepovedala. Dr. Zw.itter nam je v nedeljo odkril, da avstrijska oblastva s temi protislovenskimi organizacijami celo javno sodelujejo!
Kaj je s slovenskimi šolami?
Najhujša gonja nasprotnikov našega naroda je seve uperjena proti slovenskim šolam. O tem je v Celovcu imel prvovrstno poročilo predsednilk1 Narodnega p vet a koroških Slovencev dr. Joško Tischler.
Borba za pouk v materinem jeziku, je rekel, stoji že 100 let v ospredju javnega življenja koroških Slovencev. Šola je bilo glavno sredstvo, s katerim so nemški nacionalisti raznarodovali naše ljudstvo. Na zunaj je bila šola dvojezična ali utrakvistiona, v resnici so se pa v njej učili naši otroci predvsem nemščine ter se načrtno odtujevali vsemu. Ikar je slovensko.
Ker so se avstrijslki Nemci zavedali, da jr. la šola prava kulturna sramota, so se po Hitlerjevem porazu najprej sami od sebe potrudili, da jo preosmtjejo. Dne 3. okt. 1945 je koroška deželna vlada izdala zakonsko odredbo o novih dvojezičnih šolali, v kateri jc bilo sprejeto načelo, da se v njih morajo otroci iz narodno mešanega ozemlja naučiti obeh deželnih jezikov: slovenski nemščine, nemški slovenščine. Oba sosedna naroda naj bosta v tem pogledu popolnoma enakopravna, njuna mladina naj pozna oba jezilka in obe kulturi dežele. Tak pouk je za nemške in slovenske otroke splošno veljaven in obvezen .
Tedanji avstrijski zunanji minister dr. Gruber je na svojih pogajanjih v Londonu,
Parizu in Moskvi prikazoval velesilam novo šolo kot vzoren način, kalko naj se uredi pošteno sožitje med dvema sosednima narodoma. In res mn je uspelo prepričati Ruse in zapadnjaike. To je bil en razlog več, zakaj so zavezniki menili, da lahko puste koroške Slovence pod oblastjo avstrijskih Nemcev. Doba umetnega potujčevanja je pri kraju, Avstrija se je naposled odločila za politiko narodne pravičnosti in enakopravnosti.
ALI JE BILO VSE LE PREVARA?
Tako je bila podpisana mirovna pogodba, s katero so velesile vzele na znanje tudi novo šolsko ureditev, ki jo je Avstrija prostovoljno vpeljala na Koroškem.
Toda brž ko' so zavezniške čete odšle, so stari nemški nacionalisti začeli spet dvigati glavo. Po vsej državi so raz.netHi gonjo proti obstoječim dvojezičnim šolam, zlorabljajoč pri tem najsvetejša načela demokracije in prirodnega prava.
O tem, ^kakšna naj bo šola, pravijo, naj odloča ljudstvo s svobodnim glasovanjem ali referendumom. Pri tem računajo, da se bodo Nemci izrekli za čisto nemški pouk ter se tako »na demokratičen način« rešili dolžnosti, da se njihovi otroci uče na mešanem ozemljti drugega deželnega jezika. To naj velja samo za Slovence. Ti naj se le uče nemščine.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
ZOLI OSTAL NA VLADI
Tudi glavnemu tajniku Karič, demokracije I' a nf a ni ju se ni posrečilo sestavili nove rimske vlade, ki bi slonela na štirih sredinskih demokratičnih strankah. Edini izhod je bil, da prevzame državne ,posle enobarvna, to je čisto demokristjanska vlada, ali da se razpišejo volitve.
Ker je večina strank, med njimi tudi komunistična, volitvam nasprotna, se jie Gronohi odločil za dem o krščansko vlado. Fanfani je upal, da bo ta naloga poverjena njemu, a se je urezal. Gronchi je enostavno naprosil Zo-lija, naj ostane ma vladi, Iker je že tako dobil v parlamentu zaupnico. To je bilo obenem maščevanje Famfaniju, ki je svoječasno odločno nasprotoval izvolitvi Gronchija za predsednika republike.
Zoli se je torej ohranil na oblasti. Nastalo je le vprašanje, kako naj se brani pred očit-koim, da so zanj glasovali ter mu pridobili večino —1 fašisti.
Toda mož ni neumen. V vladni program ie vzel nekatere zakone, ki se zde levici važni; tako korenitejšo agrarno reformo, ustanovitev avtonomnih dežel in podobne stvari. Zo-li računa, da bodo za ite njegove predloge glasovali tudi levičarski poslanci in senatorji. Če se to zgodi, mu ne bodo mogli več očitati, da se naslanja na fašiste.
Ali se bo Zoliju ta politika posrečila, bodo kmalu dokazali dogodki.
KRIVIČNA RAZSODBA
Vrhovno sodišče v Rimu je 19. junija odobrilo priziv javnega tožilca, ki je zahteval, naj se voditelji bivših partizanov v Beneški Sloveniji kličejo na odgovornost tudi na podlagi 241. člena kazenskega zakonika, češ da so se za časa vojne zavzemali za priključitev tistih krajev Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. To je po gornjem paragrafu veleizdaja, zaradi (katere ti prisolijo dosmrtno ječo.
Razsodba je v kričečem nasprotju z mirovno pogodbo, ki določa, da Italija ne sme nikogar kaznovati ali »vznemirjati« zaradi tega, ker se je med vojno boril za stvar zaveznikov. Odločitev rimskega sodišča je zavoljo te-ga vzbudila v vseli demokratičnih krogih Italije in inozemstva velik o ogorčenje ter bo imela še neprijetne politične posledice. Ogorčenje je tem bolj upravičeno, 'ker so bili največ Ji fašistični zločinci pomili o ščeni ter se danes nemoteno sprehajajo po državi, ne da bi jih kdorkoli smel vznemirjati.
TITOV GOVOR
Predsednik republike Tito je imel v torek na zborovanju delavskih svetov Jugoslavije v Beogradu pomenljiv govor.
Najprej je branil samoupravo delavcev v podjetjih, katera predstavlja že iz časov spora s Stalinom eno glavnih razlik med gospodarskim ustrojem Jugoslavije in Sovjetske Rusije, kjer odločajo v vodstvu industrije izključno uradniki moskovske vlade.
Tito ih njegova desna roka Kardelj sta sicer v Beogradu priznala, da delavska samouprava v podjetjih ni še popolna. Tovarnam vsiljujejo ravnatelje od zgoraj, delavski sveti lahko svobodno razpolagajo samo s 3 odstotki čistega dobičfka in plače so prenizke, da hi delavce gnale k vse večji storilnosti v podjetjih. Delavci in nameščenci nimajo še
občutka, da so resnični gospodarji proizvajalnih sredstev.
Toda ideja delavske samouprave je pravilna in nenadomestljiva. Tito je odločno odbil kritike, ki se dvigajo zoper to idejo v Sovjetski Rusiji in v njenih zavezniških deželah. Na zunaj, je rekel, Jugoslavijo hvalijo, v taj-hih okrožnicah jo pa označujejo 'kot državo, kolebajočo med kapitalizmom in gospodarskim neredom. Teh krivičnih napadov je Jugoslavija že sita.
Ker je misel delavskega samoupravl janja v popolnem soglasju S socializmom, bo Jugoslavija šla na svoji poti do kraja in se ne bo ozirala na zlonamerne kritike iz tujine.
Zborovanju v Beogradu so prisostvovali odposlanci iz Italije, Sovjetske zveze. Indije, Finske in drugih dežel.
AMERIKA PROTESTIRA
Sovjetska Rusija je pred kratkim odstopila Naserju tri podmornice, ki so bile v Aleks a n driji slovesno izročene egiptovskemu vojne-fnu brodovju. Dogodek je vzbudil v Ameriki precejšnjo nevoljo.
Zunanji minister Dulles je predvčerajšnjim izjavil, da je Moskva s tem dejanjem povečala napetost in nevarnost vojnih zapletijajev na Srednjem vzhodu ter prekršila sklep Združenih narodov, ki so oktobra meseca bili pozvali vse države, naj ne pošiljajo orožja niti Izraelu niti Egiptu.
Amerika, je dejal Dulles, sicer ni še sklepala o lem, ali naj pošlje sedaj orožje tudi Židom, toda Rusija je s svojim dejanjem na vsak način prevrgla vojašlklo ravnotežje, ki je doslej vladalo med narodi Srednjega vzhoda.
OSTRA IZJAVA MOSKVE
Vrhovni poveljnik Atlantske skupnosti, ge. neral Norstad, je imel 7. junija pred zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata zaupen govor, ki je silno razjezil Ruse. Atlantska zveza, ie rekel Norstad. je sposobna, da uniči vse, kar bi moglo imeti vojaški pomen v Sovjetski zvezi. Če bi prišlo do vojne, hi bilo potrebno napasti Rusijo s štirih strani: s severa, juga, vzhoda in z a p at! a. poslužujoč se vojaških oporišč, ki jih ima Amerika v tujih deželah.
Po 14-dnevnem razmišljanju je Moskva v torek odgovorila skozi usta svojega zunanjega ministra1 Gromika. Od severa, juga in vzhod« in zapada, je dejal, dandanašnji ni mogoče napasti samo Rubije, temveč tudi Ameriko. Amerikanci naj si ne umišljajo, da bi v slučaju vojne lahko mirno čepeli v svoji deželi, zaščiteni od vseh strani po neizmernih oceanih. Sovjetske atomske bombe bi zadele poslednji košček njihove domovine.
Ameriški generali naj bodo torej v svojih izjavah oprezni. Nadvse čudno je vsekakor, da jim Washington dovoljuje tako hujskaško govoriti. S tem se le veča napetost v svetu ter se ovirajo razgovori o razoroževanju, Ikii ravnokar tečejo v Londonu.
Iz teh besed je jasno razvidno, da je Gro-iniko hotel s svojim govorom vplivati na pogajanje v britanski prestolnici . Če bi dosegel, da postanejo Amerikanci bolj popustljivi ter se vsaj deloma in začasno sporazumejo z Rusijo o prvih početikih splošnega razoroževa-nja, bi utegnil biti njegov govor koristen, posebno zavoljo tega, ker je Dulles v torek sam
izjavil, da se Rusi po njegovem resnično trudijo doseči z ziapadom kakršenkoli sporazum o razoroževanju. K temu jih .sili notranji položaj v Sovjetski zvezi in razmere v svetu.
STRAHOTNE POPLAVE
Zaradi velikega neurja, ki je ta mesec divjalo po severni Italiji, so vse reke močno narasle. Ker se vse zlivajo v reko Pad, so njegove vode kakoir p red 5 leti prestopile jezove ter že nad teden dni nezadržno poplavljajo desetlisoče hektarov rodovitne zemlje. Otok Ariano, ki se nahaja ob ustju Pada in meri 18 tisoč hektarov površine ter šteje 15 vasi, je, ko to pišemo, na tem, da za radi strahovite sile razbesnelih voda zgine z obličja zemlje.
Poplava je povzročila ogromno škodo. Poleg poljskih pridelkov je uničila nekatera važna metanova industrijska središča in podrla ali poškodovala velilko> število kmečkih in delavskih poslopij. Računajo, da je doslej ostalo brez strehe okrog 37 lisoč oseb.
PROMETNE OVIRE
V nedeljo popoldne se je v eni najbolj obljudenih ulic Rima zbralo na stotine ljudi, ki so ustavili ves promet zaradi ene — lasta-vice. Živalic a se je namreč zapletla med neke žice visoke palače in je žalostno čivkala. Gasilci so z dolgimi lestvami ptico rešili in jo spustili v zrak. — Podobno so v nedeljo ustavile ves promet na neki cesti proti Modeni — čebele. Tovorni avto je vozili veliko število panjev na pašo. Na nekem ovinku so sc panji sesuli, čebele so jezno zbrenčale in opikale vsakogar, ki so ga srečale. Ljudje oh cesti so morali pred napadom zamašiti vsa okna. šele gasilci so z močnimi vodnim i curki ukrotili čebelno vojsko.
HOTEL ZA SKREGANE
V ameriškem mestu Cincinnati so pred kratkim odprli hotel za može, ki se sporečejo s svojimi ženami. Vse sobe so prepleskane s pomirjevalnimi barvami in v prostorni dvorani lahko po mili volji tožijo o težavah s svojimi boljšimi polovicami.
Taki hoteli bi bili nujno potrebni tudi v naših krajih.
NE SMEŠ SE RAZBURJATI
V Nemčiji so slavili in odlikovali 105-letne-ga krojača Jakoba Burija. Možak še šiva, se vozi na kolesu na sprehod, spije vsak večer v gostilni precej vrčkov piva in se zadovoljno smehlja. Časnikarji so starino vprašali, kako je učakal v zdravju tako starost. Stari Jaka je mirno odgovoril: »Samo razburjati se nikdar, pa postaneš star in si zdrav«.
VSE NA HITRO
V nedeljo je predsednik Gronchi o tvoril v Rimu razstavo najnovejšiiih izumov. Veliko zanimanje vzbuja zlasti ognjišče, ki sfkuha jajce v eni minuti, juho v petih, sploh vse v najkrajšem času.
OKOLI PRSTA
Najbolje plačani akrobatski par na svetu sla unož in žena Baudoiiin iz Stokholma. Ona dobesedno vrti moža okoli kazalca. On se dr-/ii njenega prsta ter kroži pri tem po zraku-štiri leta sla vsak dan po več ur vadila to čudo, zdaj pa zaslužita vsalk večer v cirkusu p° 2000 dolarjev.
Naše žene sicer niso cirkuške umetnice, a znajo kljub teinu prav lepo vrteti svoje može okoli prsta.
TRŽAŠKI VELESEJEM
V nedeljo so ob prisotnosti zakladnega ministra Medieija slovesno otvorili 9. tržaški velesejem. Po uvodnih besedah predsednika ing. Sospisia in pozdravu župana je g. Medici poudaril, da je bodočnost Trsta v prvi vrsti odvisna od mednarodne trgovine in pomorske industrije. V tem pogledu da je vlada že nudila sosednim diržavam važne olajšave, da bi se čim intenzivneje posluževale tržaškega pristanišča, ki je duša tukajšnjega gospodarskega življenja. Za razvoj mednarodnega trgovinskega prometa je pa neobliod-no potreben mir in tega važnega dejstva se zavedajo vse države, ki gospodarsko težijo k Trstu.
Letošnje razstavišče obsega 32 tisoč kv. metrov površine, se pravi 5 tisoč več kot lani. Na velesejmu je prisotnih skupno 24 držav, vseli razstavljavcev pa je 1150, od teh 45% iz (inozemstva. Od sosednih držav sta dobro zastopani Avstrija' in Jugoslavija, kar je najbolje razvidno iz paviljona, kjer je mednarodna lesna razstava.
Jugoslovansko razstavišče je letos' zelo okusno urejeno. Jugoslovanska podjetja razstavljajo proizvode kovinske, električne, gradbene in kemične industrije, močno pa so Zastopana tudi podjetja, ki se bavijo s kan* serviranimi živili, mesnimi izdelki in mineralnimi vodami. Na sejmu seveda ne manjka kiosk, kjer točijo izbrana slovenska vina. Državna založba Slovenije je priredila lepo razstavo slovenskih knjig, tovarna »Jugotoo« pa razstavo plošč, na katerih so posnete jugoslo. vanske narodne pesmi in tudi modema glasba.
Precejšnjo pozornost vzbuja tudi avstrijski paviljon, v katerem razstavljajo najrazličnejše proizvode gradbene in. kovinske industrije, športne predmete, oblačila, igrače, usnjene izdelke itd.
Ni treba posebej poudarjati, da so na velesejmu odlično zastopana italijanska podjetja in sii iz njihove razstave lahko ustvarimo precej vetrno sliko o napredku, ki so ga po vojni dosegli Italijani na vseh področjih gospodar, skega življenja.
HITRO NARAŠČANJE
Po podatkih Organizacije združenih narodov se rodi na svetu vsako minuto 170 otrok, umre pa 90 ljudi. Naravni prirastek človeštva znaša torej 80 ljudi na minuto ali 115.200 duš na dan.
Najhitreje narašča prebivalstvo v Južni Ameriki, in sicer za 4 milijone in 400 tisoč oseb na leto, največ ljudi se pa rodi v Aziji, kjer živi več ko polovica človeštva: tu se prebivalstvo pomnoži vsako leto za približno 24 milijonov. Strokovnjaki sodijo, da bo ob koncu stoletja na svetu dvakrat več 1 jutri kot danes in da bodo najštevilnejši azi-jatski narodi.
ALBANIJA IN ITALIJA
V soboto so v Rimu podpisali pogodbo med Albanijo in Italijo, s katero so bili med obema državama obnovljeni normalni diplomatski stiki. Italija sc je obvezala, da plača Albaniji vojno odškodnino v znesku 2 milijonov in. 600 tisoč dolarjev, Albanija pa je dovolila, da se trupla padlih italijanskih vojakov smejo prepeljati v domovino.
KOBILICE
V svetopisemskih časih so bile kobilice prava nadloga sveta. Te dni so se zopet pojavile v velikem številu v severni Afriki. Mednarodna kmetijska organizacija FAO je brzojavno obvestila 19 držav, med temi tudi Italijo, naj se pripravijo na obrambo, češ da bodo roji nenasitnih žuželk ogrožali tudi posevke v južni Evropi.
MAJHNA POMOTA
V londonsko bolnišnico so prejšnji teden pripeljali znano plavalko Helen Thys, ki se je bila ranila na nogi, ter jo operirali. Ko se je na postelji zbudila iz omame, je pa začudeno opazila, da ima v mavcu zdravo nogo, bolne pa ne. Primarij se je praskal po glavi in mrmral:	»Hm,	oprostite,	kaj	talkega
se nam ni še pripetilo. Sicer pa bomo pomoto popravili«.
NAMESTO STAVKE
Nameščenci cestne železnice v Singapuru so iztuhtali poseben način borbe, da izsilijo od podjetja boljše plače. Namesto da bi stavkali, so šli sicer na delo, toda vozili sopotnike — brezplačno. Občinstvo je bilo seve zadovoljno. toda podjelje je imelo talko ogromne zgube, da je takoj ugodilo zahtevam delavcev.
NORI PLES
Sedemnajstletna Kalhleen Parkins iz New-castla v Avstraliji se je po triurnem plesu »rock and roli« na šolski prireditvi onesvestila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je po nekaj urah umrla. Kri ji je bila vdrla v možgane.
To so sadovi divjaškega plesa, za katerega se moderna mladina tako navdušuje.
PROTEST PROTI FILMU
V Genovi so razna društva bojevnikov vložila protest proti filmu »Zbogom orožje!« Posnet je po romanu slovitega pisatelja He-mingwaya, ki je bil v prvi svetovni vojni angleški dopisnik na soški1 fronti. Ozadje romana je umik italijanskih čet pri Kobaridu. Posamezne prk„.v. .-o snemali tudi po vaseh Beneške Slovenije.
V protestu pravijo bojevniki, da utegne film škodovati ugledu oboroženih sil Italije.
SVETOVNA PRVAKINJA
1 tridesetletna Lore Alt iz Stuttgarta je postala svetovna prv ikinja v strojepisju. Na tekmovanju v Milanu, kjer je sodelovalo 1000 žensk iz 30 dežel, je 'Neinkinja pisala pol
(Nadaljevanje s 1. strani)
O vzgoji otrok, vpijejo, smejo odločati le starši in nihče drugi. Po starih, preizkušenih metodah hi radi spet izvajali pritisk na gospodarsko odvisne Slovence ter jih na vse načine strahovali. Slovenca, Ikri zahteva pouk ' materinem jeziku, bi žigosali za sovražnika države, za iredentista in veleizdajalca. Da se rešijo vseh sitnosti in težav, se bodo ustrahovani reveži pač »prostovoljno« odločili za nemško šolo. Slovenski pouk se odpravi, ker je treba spoštovati »voljo staršev«. Vse naj se izvrši »demokratično«, v skladu s prirod-tlim pravom in krščansko moralo.
Taki so načrti nemških nacionalistov. Zdi se pa, da se jim grde nakane to pot ne bodo posrečile. O izvedbi Državne pogodbe ne od-
ure in v tem času udarila v stroj 580 pismenk na minuto.
KORISTNO ZA VSE
Ženske imajo pogostoma navado, da se v trgovini brez konca in kraja obotavljajo, preden kaj kupijo. S tem kradejo prodajalcem čas in zadržujejo ostale kupce. Da bi to razvado odpravili, so v neki trgovini obutev na Danskem uvedli tole novost: vsaka prodajalka ima na mizi uro-štoperico in ženska, ki se v 10 minutah odloči, da kupi par čevljev, dobi 10 odstotkov popusta.
MODERNA KNJIGARNA
Na Dtinaju je začela obratovati knjigarna, v kateri ni prodajalcev, temveč si kupci kar sami postrežejo. Ko si izberejo izloženo delo, pritisnejo na gumb in knjiga pride po tekočem traku z drobižem vred v njihove roke. To je prva avtomatična knjigarna v Evropi.
Zahtevamo tudi slovenske napise!
Pred nekaj ledni je pokrajinska uprava v Trstu dala postaviti na važnejša cestna križišča in ob vseh vhodih v vasi tržaškega slovenskega podeželja posebne table z imeni naših naselij. Ta ukrep bi ne bil za nas nobene važnosti, če bi ne opazili, da so vsi napisi na žalost le italijanski!
Vse kaže, da se tudi gospodje pri pokrajinski upravi prav nič ne pomišljajo zavestno in grobo gaziti določil Londonskega sporazuma, ki v tem vprašanju ne dopušča najrahlejšega dvoma. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi odgovorna oblast va ne vedela, da od rimske vlade podpisani in sprejeti sporazum predvideva dvojezične napise za vse tiste kraje našega ozemlja, kjer prebiva najmanj 25 odstotkov Slovencev.
Najnovejše dejanje je hudo razburilo vse Slovence s Tržaškega in zlasti prebivalce de-vinsko-nabrežinske občine, ki niso še pozabili sramotnega Wintertonovega ukrepa, ko je pred 4 leti dal s silo odstraniti dvojezične krajevne napise v nekaterih vaseh na naši obali.
Mednarodni dogovori in koristi miru na tej zemlji zahtevajo, da pokrajinska uprava čim prej postavi na vsem podeželju tudi slovenske krajevne napise.
loča namreč le avstrijska vlada, temveč tudi velesile, na katere so gradiščanski Hrvati in koro-ki Slovenci vložili januarja t. 1. pritožbo.
Razen tega ne smemo pozabiti, da se Avstrija ravnokar nahaja v težkem diplomatskem sporu z Italijo, kateri očita, da ni uresničila na Južnem Tirolskem manjšinske pogodbe Gruher - De Gašperi.
Kako naj se Avstrija zavzema z uspehom za Nemce v Italiji, če sama ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti do manjšin v lastni državi? Na takih moralnih osnovah Avstrija ne more voditi zunanje politike in očuvati svojega ugleda v inozemstvu.
To so vzroki, zaradi katerih se bodo Ikri-vični načrti avstrijskih raznarodovalcev — izjalovili.
Složen in enoten nastop našik koroških bratov
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Odkar je na tržaškem županstvu začel poslovali novi upravni odbor, ki je sestavljen iz samih krščanskih demokratov, sla bili dve seji mestnega sveta. Na prvi so tako komunisti kot socialni demokrati zahtevali, naj se župan Bartoli jasno in nedvoumno izjavi, ali naineravai še naprej vladaiti s pomočjo fašistov in monarhistov. Župan se je v svojem odgovoru spretno izmikal slavljenemu vprašanju ter poudarjal, da se mora občinski svet baviti zgolj z upravnimi zadevami. Zanima nas, če bi se tega načela držal tudi, ko bi k a k svetovalec zabrenlkai] na nacionalistične strune.
Na naslednji seji, ki je bila v torek, so svetovalci z večino glasov sklenili, da se morajo vse kupčije s sadjem in zelenjavo sklepali na novem pokritem trgu.
Mestni svet je še počastil obletnico smrti italijanskega komunističnega ideologa Grain-scija ter se na predlog socialnih demokratov izrekel za pomilostitev madžarslkjega pisatelja Galyja ter časnikarja Obreszovskcga, ki ju je Kadarjev komunistični režim nedavno tega obsodili na smrt.
BARKOVLJE
Zaradi spoštovanja do svojih dragih bi se moral vsak človek, ko gre mimo pokopališča, na njem nekaj časa ustaviti. Saj so tu pokopani starši, najožji sorodniki, prijatelji ir znanci. Ob grobu se spomniš svojih mladih let in se ti fcakor na kinematografskem platnu vrtijo slike, ki te povedejo v tiste lepe čase, ki so jih Bar-kovljani pred 50 leti doživljali.
Kako te pa stisne pri srcu, če na barkov-ljansikem pokopališču hočeš poiskati grobove naših zaslužnih mož. Ni jih! Kje je grob Dragotina Martelanca, ustanovitelja pevskega društva »Adrija«, »Obrt ni jakega društva« in soustanovitelja »Tržaške hranilnice in posojilnice«? Ali ni ta delavni mož zaslužil, da bi bilo njegovo ime vklesano vsaj na navadnem kamnu? Ali bi ne bilo na takem nagrobnem kamnu mesta tudi za igralca in skladatelja Antona Grbca, dolgoletnega in neumornega organista ter pevovodje »Adrije«, »Zarje« in »Kola«? Znano je, koliko dobrega je vsem Barkovljanom naredil pokojni dr. Just Pertol. Ali se ne čutijo dolžni, da bi ovekovečili ime človekoljubnega zdravnika, ki je vse svoje življenje delal le za druge in prav malo zase? Na naši »Kunčevi njivi« bi nadalje moral stati spomenik, na katerem bi bila vklesana imena naših vzgojiteljev.
Boli te tudi, ko vidiš, kako gredo domačini brezbrižno mimo spomenika padlim junakom, ki so žrtvovali svoje življenje zato, da mi danes lahko dihamo. Ob zidu proti morju je pokopana družina Vodopivec, mož in žena. Ali ne vidiš spodaj na spomeniku, ka-Ikio so njunemu sinu vsilili priinek Bevilac* quia? Ali ne vidiš tam blizu v kamen vklesane Martelance, ki so poslali Martellani, in zraven njih Starce, ki so jih prelevili v Vec-chi, Vecchiotti itd.? Ali razumeš, da se moramo prav tem borcem zahvaliti, če imamo danes v Barioovljah slovenski otroški vrtec, slovensko šolo, slovensko prosvetno društvo in slovensko cerkveno petje? In ti ne najdeš minute, da bi se pomudil ob grobu teh žrtev'
in bi se vsaj -nekoliko oddolžil za vse, kar danes uživaš?
Zgledujmo se pri drugih narodih, kako slavijo svoje zaslužne može. Pravijo, da imajo Slovenci lepo lastnost, ki se ji pravi1 hvaležnost. Zankaj bi bili ravno Barkovijani nehvaležni?
ROJAN
V začetku prejšnjega tedna je Industrijska strokovna šola v Rojanu ot varila razstavo deških in dekliških ročnih del. Razstava jc ponovno dokazala, da je zavod na visoki strokovni ravni, čeprav se zaradi neustaljenega položaja našega šolstva izvrši v profesorskem zboru vsa1 ko leto prava revolucija.
Dečki so i zložili geometrične risbe in lesene ter kovinaste izdelke. Tako iz risb kakor iz ostalih predmetov je razvidna težnja učitelja, da učencem vcepi smisel za natančnost, red in smotrnost, brez katerih se otrokov značaj sploh ne more pravilno izoblikovali. Profesorji so prav ravnali, ko so sprejeli načelo, naj učenci med letom izgotove rajši manjše število ročnih del, ki pa naj bodo na-1 ančno in temeljito izdelana, Ikakor da bi razstavili grmado površno in v naglici izdelanih predmetov ter risb. Kajti šolska delavnica ni tovarna, ampak učilnica, v kateri otrok pridobiva osnovne pojme določene stroke.
Prav istega načela so se držali pri dekliških ročnih delih, čeprav je pouk tu nekoliko drugačen, ker večina delklet po dovršeni šoli na žalost nima prilike in možnosti, da bi izpopolnila svoje strokovno znanje. To velja tako za gospodinjstvo kakor za šivanje, pletenje itd.
Dekleta so razstavila precej prosto izdelanih risb ter celo vrsto ročnih del, ki gredo od rjuh do popolnih ženskih oblek. V posebni dvorani pa so nam pokazala, česa so se naučila v (kuharski stroki.
Razstava je bila dobro obiskana, -kar pomeni, da se naši ljudje živo zanimajo za uspehe našega šolslva.
NABREŽINA
Ves prejšnji teden je bila na tukajšnji strokovni šoli odprta razstava ročnih del in risb.
Kakovostno so tudi letos dela na dostojni višini. V ospredje stopajo zlasti ženska ročna dela in moška iz Ikamna. Mem šolskim letom izgotovljeni predmeti so bili izloženi v treh dvoranah. Presenetila nas je letos zlasti njihova smotrna in okusna razporeditev, iz česar sklepamo, da je razstavo uredili človek z zelo razvitim estetskim čutom.
Tudi ta razstava dokazuje, da se profesorski zbor povsem zaveda svojega vzvišenega poslanstva ter zna v učencih vzbuditi smisel in ljubezen do dela.
Občinski upravni odbor je prejšnji leden sklenil, da se bo novo V opališče v Nabrežini sezidalo na vaškem vrtu v bližini kino dvorane. Zgradba bo postavljena tako, da ne bo v ničemer kvarila tamkajšnjega prostora, ker ne bo zavzemala več lk'o 200 kv. metrov zemljišča. Občina pa bo obenem prihranila več slo tisočev, ker je stavbni prostor njena lasi.
V ponedeljek, 1. julija, bo približno sto otrok iz devinsko-nabrežinske občine odšlo v počitniško kolonijo v Forni di Soipra (Kar-mija). Konec julija pa pojde na počitnice v isti kraj enako število deklic.
ŠTIVAN
Prejšnji teden sta bila v naši- vasii dva cerkvena praznilka, ki sta privabila zares lepo število ljudi iz vseh treh vasi: devinske župnije. Ni jih bilo seveda toliko kot v letih pred prvo svetovno vojno, ko so ob teh priložnostih prihajale v Štivan množice z vsega Krasa, vendar kljub vsemu lahko trdimo, da takega števila nismo še po vojni videli v naši vasi.
Na Telovo je bila slovesna peta maša s -procesijo. Za to priliko st,a cerkvena -pevslka zbora iz Devina in Štivan a občuteno izvajali; Hadlerjev-o latinsko mašo, kar je bilo za vse vernike pravo doživetje. Prejšnjo nedelja smo prav tako slovesno obhajali praznik sv. Ivana, našega zaščitnika. Tudi lo pot sta v cerkvi prepevala združena zbora iz Devina in Štivana. Vsi farani so zelo zadovoljni, da se je god sv. Ivana letos prvič po vojni- posebno slovesno praznoval in da se je tako vsaj deloma obnovilo veliko slavje, Ikii so ga oh tej .priliki vedno prirejali naši predniki.
MEDJA VAS
Prejšnjo soboto je našo vas igloboko presunila žaloslna vest, da se je smrtno ponesrečil 27-1 etni domačin Ivan Peric. Mladi mož se je v poznih večernih urah vračal na motorju iz Tržiča proti domu, Iklo je iz doslej neznanih vzrokov v ‘bližini bivšega šti-vanskega obmejnega prehoda zgubil ravnotežje, se zaletel v obcestni kamen ter z vso silo treščil na cesto. Odpeljali so ga sicer takoj v bolnico, toda nekaj ur zatem je izdihnil svojo mlado dušo. Velika nezgoda je silovito zadela predvsem pokojnikovo družino, ki je ravno pred enim letom na podoben način že zgubila enega sina. Nesrečnega domačina smo pokopali v nedeljo. Naj ni-u sveti večna luč! Sorodnikom iizrelkiamo globoko sožalje.
Naša vas je v zadnjih letih imela res že -preveč smrt njih prometnih nesreč. Najnovej-ša smrt naj bo vsem motoristom v resen opomin. Bodite silno previdni pri vožnji in ponoči ostanite, če le mogoče, doma!
MŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA
Seznam učencev in učenk, ki so v poletnem roku z uspehom opravili nižji tečajni izpit.
V TRSTU: Bajec Ferdinand, Berdon Stelij, Be-stiacco Franko, Bukovec Marij, Cerkvenik Sergij, Fon Sergij, Furlan Ivan, Grizonič Bruno, Legiša Jurij, Rebek Nevij, Sardoč Darij, Suša Lucijan, Tur-ko Marij, Zerjul Gianfranko.
Klarič Suzana, Favento Lidija, Grmek Lilijana, Jurjevič Lavra, Gruzovin Nevija, Jamšek Neva, Kocman Marija, Leban Marija, Lavrenčič Elvira, Lubia-na Evelina, Markežič Zvezdana, Mari Marija, Marc Adalgisa, Peric Rozana, Rebec Adrijana, Serli Nevija, Starc Ada, Stoka Ada, Širca Irma, Vekjet Adrijana, Vekjet Renata, Zudetič Natalina.
V DOLINI: Bizjak Sergij, Kocjančič Marij, Fo-raus Aldo, Hrvat Silvan, Mahnič Sergij, Ota Klavdij, Ota Miroslav ,ParoveI Angel, Pečar Egidij, Rapo-tec Emil.
Kocjan Antonija, Slavec Adelina.
V NABREŽINI: Gruden Anton, Gruden Bogo ljub, Legiša Evgen, Peric Davorin, Košuta Franko, Tretjak Ivan.
Doria Vera, Grobiša Rožica, Leban Irena, Semec Darina, Uršič Marta, Zidarič Ida, Cibic Marija, Ma-ganja Stefica, Tretjak Natalina, Sedmak Albina.
NA OPČINAH: Bratoš Karel, Kralj Angel, Gorkič Ivan, Hrovatin Edvard, Malalan Livij, Ražem Danijel, Sosič Karel, Sosič Marij, Urdih Sergij, Vidali Virgilij, Ban Ada, Kralj Vivijana, Krizmančič Zmaga, Kutin Magdalena, Vidau Marija, Žagar Magdalena.
Zlo [tih! 13 ^(•'lihltv
IZ ŠTMAVRA
Česar ni mogel pričakovati noben domačin, še manj pa kdo od! 15 posestnikov zgornjega dela naše vasi, se je zgodilo! Goriški župan Bernardi« je dne 18. t. mi. odbil prošnjo, naj se vodovod podaljša tudi do zgornjega dela vasi. Odgovor nas je naravnost porazil, kajti prav tisti del, Iki vodo najbolj potrebuje, bo ostali brez nje in jo bo moral dovažati iz Soče. V pismu, Ikii ga je poslal, trdi župan, da občina ne more napeljati vode do hiš v zgornjem delu, ker 'bi to delo stalo šest milijonov lir. Zgraditi bi morali še eno vodno črpalko in hov vodni zbiralnik.
To je morda res, a praiv tako im še bolj resnično je, da sta pravičnost in enakopravnost občanov, ki plačujejo iste davke, presveta stvar, 9 katero se ne sme igrati, kdor ima količkaj čuta odgovornosti. Pravičnost in. enakopravnost sita več vredna kot denarna vsota, ki jo župan omenja. Zato* si niti zdaleč ne moremo misliti, da je županov odgovor konč-ho veljaven. Saj se mora župan, zavedati, da bo njegovo ravnanije obsodila vsa javnost. Ob vsaki priliki se župan rad postavlja z darilom, ki naj bi ga 'bil štimavru naredil s tem, da mu je napeljal vodovod. V resnici pa ga je napeljal le za del štmaverslkih hiš in posestnikov, medtem ko je znatno število vaščanov pustil na cedilu. Takega krivičnega ravnanja ne more niiihče razumeti, še manj pa odobravati ali opravičiti. Zato pričakujemo, da bo gospod župan to krivico' čimprej popravil .
IZ TRŽIČA
V sredo so splovili 36.120-tonsko petrolejsko ladjo »Esso Argentino«, ki jo je naročila Panama Transport Company. To je že druga ladija istega obsega izmed enajstih, ki jih je naročila 'ta družba. Tržišlke ladjedelnice bodo zgradile skupno 400 tisoč ton ladij, za kar bodo potrošili 60 milijonov dolarjev ali 37 iti pol milijarde lir.
V četrtek preteklega tedna je nadškof msgr. Ambrosi blagoslovil temeljni kamen nove velike cerkve v tiliei Romana, ki jo gradi podjetje R omami.
Prejšnji teden je bila obravnava proti 13 delavcem naših ladjedelnic, tki so jih branili odvetniki Fortuna., Devetag in senator Leone iz Rima. Ti so zahtevali oprostilno razsodbo. l’o dveurnem posvetovanju jo sodišče 12 delavcev pogojno obsodilo na eno leto zapora brez vpisa v kazenski list, keir so vdrlii v ravnateljevo sobo in nasilno ravnali s pazniki. Oproščeni pa so ibiili obtožbe, da so napadli paznika Costiima Rempera, 'ki je sam pri razpravi zanikal, da bd ga bil kdo napadel. Čeprav je kazen le pogojna, so obsojenci vložili priziv. Obsodbo smatrajo namreč za krivično, češ da niso sodniikli prav nič upoštevali Upravičenosti njihove borbe za socialne pravice.
IZ DOBERDOBA
Pri nas se ni še poleglo vznemirjenje, ki ga ,ie povzročila vest, da namerava vojaški urad iz Trsta razlastiti 420 ha zemljišča med Doberdobom in Ronkami. Nihče ne ve. kakšne vojaške naprave hočejo pravzaprav tu zsrradi-ti. Poudarjamo, da are v tem slučaju že za tretjo večjo razlastitev dob er dobsko jemlje: najprej so nekaj let pred diruigo svetovno vojno razlastili več zemljišča v korist trži^ke
družbe Solvay, nato so nam odvzeli precej zemlje za letališče v Romkah. Ne prva ne druga razlastitev pa ni 'bila za gospodarstvo Do-berdobcev tako usodna kot tista, iki jam grozi danes. Doberdob in vsa javnost imata pravico zahtevati od vojaškega urada, da javno razglasi, zakaj in kako hoče uporabiti to zemljišče, in da obrazloži tudi, zakaj ne more svojih načrtov izvesti na kakem drugem primer-hejšem prostoru. Razlastitve so namreč le tedaj opravičene, če so zares popolnoma nujne. V našem primeru pa gre za gospodarski ob-sloij premnogih družin. Saj nameravajo raz« lastiti tudi pašnike, ki dajejo krmo 160 glavam živine, in vinograde, tako da M deseterica kmetovalcev ostala brez vsake plodne zemlje.
Dne 15. junija je bil pri nas sestanek prizadetih posestnikov, ki se ga je udeležila tudi tehnična (komisija tržaškega vojaškega urada. Zastopniki urada »o želeli, da bi naši kmetovalci podpisali razlastitveno pogodbo, kar so pa iz popolnoma razumljivih razlogov odklonili. Vendar so se dogovorili, da bo še ta teden drugi sestanek.
Pred kratkim sta se v Nabrežini poročila naš gospod župan Aleksander Jarc ter gospodična Leda Cumiini iz Gorice. Novoporočen-cema želimo obilo božjega blagoslova in zadovoljstva na novi življenjski: potli, a obenem izražamo upanje, da potrdita svoj civilni zakon tudi pred oltarjem božjim.
IZ KRMINA
V sredo preteklega tedna je imel odbor z« proslavo sv. Ivana, ki bo 29. in 30 junija ter
1.	julija, važno sejo. Tedaj ‘bomo imeli celo vrsto prireditev, zlasti pa še razstavo pohištva, sodobne umetnosti in vina ter sTeoolov. Za to priliko pričakujemo veliko izletnikov iz vse Furlanije, Gorice, Trsta in tudi Biričev iz Jugoslavije.
IZ PODGORE
Že nekaj tednov se Podgorci in g »riški meščani z zadovoljstvom poslužujemo novega mostička, ki vodi z levega soškegia brega pri St ra žicah v Podgoro. Najbolj se ga pa veselijo delavcti naše predilnice, ker so doslej mora' li delati' veliik ovinek preko pevmskega ali železniškega mostu, če so hoteli priti do tovarne.
Na praznik presvete Trojice je bilo v naši farmi cerkvii prvo sv. Obhajilo, ki se ga je udeležilo 17 fantkov iin deklic. Popoldne pa je bila prva prireditev na našem novem odru, o 'klat etre m smo poročali zadnjič. Prav lepo je bila podana znana Vodopivčeva evharistična pesem »Nočni obisk«, prijetno smo uživali tudli »Angelsko voščilo« megr. Gregoroa.
ŠTIRIDESETLETNICA MAŠNIŠTVA
Predpreteklo nedeljo je msigr. Srečko Gregorec ob spremstvu n okat etrih sobratov in Ste* vilnih vernikov obhajal v goriški stolnici 40-letnico mašn.ištva.
Slavljencu diz srca čestitamo vsi njegovi prijatelji in znaraei im mu želimo obilo božjega blagoslova v njegovem duhovniškem poslanstvu.
NOVI DOKTOR
Na leposlovni fakulteti tržaškega vseučilišča je v ponedeljek preteklega tedna dosegla doktorsko čast gdč. Nives Paludetto, ki poučuje na slovenski nižji gimnaziji. Čestitamo!
SPREJEMNI IZPIT ZA LICEJ
Vseh kandidatov je bilo 11. Izdelali so: Bednarik Marjan, Kleindienst Ksaverij, Komac Lučka, Sfiligoj Majda, Vižintin Franka (z odliko); en dijak je bil zavrnjen.
ZAKLJUČNI IZPITI Na Nižji srednji šoli so izdelali nižji tečajni izpit: Devetak Leopold, Figelj Ivan, Hoban Aleksander, Ljubič Marjan, Pavlin Damjan, Semolič Marjan, Sirk Aleksander, Winkler Robert (odličnjak), Bratuž Nadja (odličnjakinja), Bordon Santina, Černetič Silva (odličnjakinja), Cigoj Neva, Marvin Florijana (odličnjakinja), Mašera Majda (odličnjakinja), Peteani Ana Marija, Polh Margareta, Pulc Nerina, Regent Alida, Rožič Nevina, Sošol Marija, Sossou Ana. Popravlja jih 15, 2 pa sta zavrnjena.
Na Strokovni šoli so izdelali zaključni izpit: Blažič Branko, Brajnik Darij, Cevdek Roman, Devetak Rinald, Ferletič Marij, Frandolič Marin, Gulin Jožef, Klanjšček Aleksander, Nanut Karel, Pahor Al-do, Rebula Franko, Sibau Ivan, Škarabot Marino, Vižintin Marjan, Cotič Zorko, Brandolin Bruna, Gorkič Bruna, Hmeljak Silvana, Marušič Jolanda, Mer-secchi Lucija, Ožbot Milojka, Ouinzi Olga, Vizzutti Anamarija, Cotič Marina.
Popravlja jih 5, 2 pa sta zavrnjena.
(Hunnl&Iia dolina
IZ ŽABNIC
Na praznik sv. Ivama so se kalkor vsako leto začela romanja na Svete Viišarje. Prvi so letos poromali verniki iz Zabnic in Ovčje ve. si. Prihodnje leto bo ob tem času skoro gotovo prevažala ljudi na goro že vzpenjača.
Predpreteklo nedeljo smo pokopali 27-let-nega Valerija Morasti j a, ki se je ponesrečil v rajbeljskem rudniku. Pogreba so se udeležili v lepem številu zlasti rudarji. Spoštovani in priljubljeni fant sedaj počiva ob grobu svoje matere. Naj mu sveti večna luč, njegovim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
IZ RAJBLJA
Dne 15. junija se je v našem rudniku smrtno ponesrečil Moirassi Valerij iz Trbiža. Delal je 300 metrov pod zemljo, ipa se je nanj usul plaz gramoza, ki ga je zmečkal. Ko so fanta izkopali, je bil še živ, a je na poti v videmsko bolnico izdihnil.
Ta smrtna nesreča je strahotno ogorčila ve9 Rajibelj, zlasti pa še rudarje, saj so neštetokrat že pozvali rudniško upravo, naj eeni in spoštuje življenje rudarjev im zato preskrbi v rudniku za varnostme naprave. Vendar je za vse opomine bila uprava gluha in jih brez vsakega čuta odgovornosti prezirala. Po novi fimrtni nesreči so se zbrali voditelji obeh sindikatov in notranje komisije ter razglasili stavko, ki je trajala do srede. Ravnateljstvo je naposled obljubilo, da bo takoj poskrbelo za varnostne naprave v jaških. Vodstvo sindikatov je poslalo protestna pisma tudi svojim osrednjim organizacijam, ministrstvu im videmskemu prefektu. Vsa javnost najodločneje obsoja zanikrnost uprave im njeno omalovaževanje človekovega življenja.
mm
TOVARNA
fhincic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 52
ladeloje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhlnje i t d. bvril vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarni-ikih cenah, jamči aa solidno delo.
§£ewi)G&hfM tfU>VGštiia>
IZ TIPANE
Nihče bi si pred nekaj leti ne mogel misliti, da se bomo za obdelovanje naše zemlje morali posluževati delovne sile, ki prihaja iz Breginja in drugih bližnjih vasi v Jugoslaviji. In vendar je pri mas tako! Stotine ljudi prihaja danes od tiam kosit travo, kopat njive in popravljat naše hiše. Domače delovne sile bo pa razgnane po svetu. Mnogo jih je v belgijskih in francoskih rudnikih, v kanadskih gozdovih in v gorati Švici. Danes je pri nas težko dobiti enega samega domačega delavca! Najdejo se vasi, kjer ni doma' niti toliko moških, da bi mrtveca pokopali. Domia so ostali le bolniki, ženske in stari. Zato moramo biti našim bratom z onkraj meje le hvaležni, da nam obdelujejo našo zemljo.
Pri tem nastane vprašanje, ali je pametno, da hodijo naši možje in fantje po svetu, medtem ko morajo kmečki delavci iz sosedne države 'prihajati k nam na dnino. Saj jim moramo plačevati približno toliko, kot zaslužijo naši v tujini! Če hi naš moški svet to stvar dobro premislil, hi vendar spoznal, da nam beg v tujino ne prinaša nobene koristi.
Pred kratkim je obislkal vse vasi naše občine urednik važnega švicarskega časopisa »Gazette de Lausanne«. Na lastne oči se je prepričal o obupnem socialnem položaju našega ljudstva. Obljubil je, da bo napisal daljšo razpravo o naših razmerah. Ker je zbiral mnogo podatkov o naši deželici, upamo, da bo prikazal v pravi luči vse, kar je pri nas videl.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
0 žalostnih stanovanjskih razmerah v naši lepi vasi smo v Novem listu že nekajkrat poročali. Zlasti delavci žive še vedno v nezdravih stanovanjih. Kdor le more, si zgradi hišico, čeprav skromno. Naša občinska uprava se je že večkrat potrudila, da bi razne ustanove zgradile pri nas stanovanjske hiše, a doslej je bil ves njen trud zaman. Pred nelklaj dnevi je pa odbor Ina - Casa sporočil, da je določil 31 milijonov lir za delavske hiše v šentpetrski občini. Ta vest je naše delavstvo zelo razveselila. Sedaj samo želimo, da z gradnjo obljubljenih stanovanjskih hiš čimprej začnejo.
»Furlansko gibanje v svetu« (E.F.N.M.) bo pri nas v kratkem priredilo tečaj za poučevanje tujih jezikov, ki jlih morajo naši izseljenci vsaj deloma znati, če nočejo biti prehudi reveži v tujini. Kdor se je morda že kje udeležil podobnega tečaja, ve, koliko koristnega se na njem ljudje nauče. Zato naj se ga udeleži zlasti mlajši svet, ki se misli drugo leto izselita.
Ko so pred kratkim pri nas blagoslovili 147 motociklov, 47 avtomobilov, en avtobus, dva tovornika in dva 'traktorja, bi tujec mi* s’iil, da je naša vas premožna, ker ima toliko vozil. Pa bi se bridko zmotil, ker so sko-ro vsi lastniki vozil žal tujci in ne domačini. Večinoma gre za profesorje in učitelje, ki poučujejo na naših šolah, ter za finan-carje.
IZ MUZACA
Naša občina (Brdo) je v zadnjih letih izvedla po drugih vaseh precej javnih del, toda našo naselje je pri svojih načrtih vedno prezrla. K nam pa prihaja iz Tera vedno veliko ljudi, ki se kar začudijo, ko vidijo, da svetijo po naših gostilnah še vedno petrolejke. Vedo tudi, da se drugod' razmere izboljšujejo in vasi olepšujejo. Le naša vas ne napravi nobenega koraka naprej in to ni prav. Nič bi ne rekli, če bi morali k nam napeljati električno luč bogve od kod. Toda v naši občini imamo veliko električno centralo, ki pošilja strujo celo v Videm,. Zato je zares že napočil skrajni trenutek, da napravi naša občinska uprava temu sramotnemu stanju konec in da napelje električno luč tudi v naše naselje.
IZ SREDNJEGA
K našim grobovom v tujem svetu se je prldtružiil nov. Pred kratkim je v mestu Liege v Belgiji umrl Matevčač Jožef iz Gorenjega Tarhija.
Pokojnik! »e je pred leti izselil z družino v Belgijo, da si v tamkajšnjih rudnikih prisluži vsakdanji kruh. Imel je ženo in tri majhne otroke. V rudnikih si je pa nakopal neozdravljivo bolezen, ki ga je pognala v prezgodnji grob. K zadnjemu počitku ga je spremljala velika množica naših vaščanov, k! delajo v Belgiji. Blagemu pokojniku naj sveti večnia luč! Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje.
Na zadnji občinski seji so doliočili zemljišče, na katerem bodo zgradili' novo ljudsko šolo, ki jo bo občina sezidala z državnim posojilom. To znaša 14 milijonov.
Sred 100
Delaj in molči I
Vsi samodržci tega sveta imajo že od pna-vetkov pravilo, da je treba podložno ljudstvo upreči v deilio, pa ne bo imelo časa misliti na politiko iin bo lepo molčalo. V takratni dobi je dunajska vlada ravnala po načelu, ki pravi, da ljudstvu ni treba dovoliti nilkalkih kulturnih im političnih pravic, le gospodarsko stanje, da je treba nekoDiko zboljšati, pa bo »narod« zadovoljen. Govoril ho o gospodarstvu. Kulturne zadeve ali splošno narodne nič ne pomenijo, ko gre za les, plohe, lire — takrat — za goldinarje! Pa še pri tem tako imenovanem gospodarskem prizadevanju zadostuje, dlai nekateri lepo služijo po vladni milosti. Kakšno vročo glavo, če bo kaj zagodrnjala, bomo pa že preplašili iin ukrotili.
Tako podobno je uimova! v duhu prosvetljenega absolutizma tudi gospod minister Bach. Ljudstvo naj dela in molči ali gobec drži, kakor se je »halt’s Maul« reklo po avstrijsko.
Bach se je na talko politiko dobro razumel, ker je prišel prav liz vrst talklih, ki znajo, ko so na vrhu, svoje prejšnje tovariše imenitno prezirati in se jim v pest smejati, ker niso naredili! kariere.
Ko je namreč Aleksander Bach, siin nižjega uradnika;, končal trgalti 'hlače po šolskih klopeh in sc je kot neizkušen, mlad advokat oziral po klientih, je na Dunaju izbruhnila marčna revolucija. Bach je s svojim dobrim političnim nosom brž zavohal, kije je njegov
prostor, da prisloni lestvico do bodoče veljave, časti in denarja.
Zjutraj 13. marca 1848 se je valila množica še napOl zaspanih Dunajčanov za mladim, mršavim človekom, ki je na čelu sprevoda mahal s palico, s klobukom in je nekaj vpil na vse grlo. Dunajski dobrodušni meščani so seveda enako vpili in žugali s pestmi; ta ali oni je odo junaško na skrivaj vtaknil kamen s ceste v žep. Vodja sprevoda, tedaj za ljudstvo ves zavzeti dr. Aleksander Bach, poznejša pnotiifljudiska ekscdenca minister baron Bach, je krenil proti dieždmi hiši.
Tu bi vse končalo pri žuganju, da ni dotedanji samodržec Mettamich zgubil živcev. Ukazal je vojaštvu, naj prežene množico z dvorišča deželne baše. Pehota je potiskala množico ven, kar zadonijo iprve kletvice, pri-frčijo prvi kamni, kot odgovor redko povelje in nato počijo puške.
Iz prvotno neznatnega razsajanja, ki so ga preračunjenici Bachovega kova speljali na svoj mlin, je nastala revolucija. Razburjenje zastran smrtnih žrtev in ranjencev je prevzelo vso prestolnico. Dijaki in pomočniki so se začeli oboroževati. Preden flo posijale prve zvezde nad Donavo, se je vladajoči režim zrušil.
Pred sto leti je brlo vse življenje in mišljenje v. avstrijskem cesarstvu pod vplivom ministra Bacha, ki je vpeljal še hujši politični absolutizem kot njegov prednik knez Metternioh.
Vredni sluge gospodarja
Ker se zgodovina' ponavlja — samo da se iz nje ničesar ne naučimo — bo zelo vzpodbudno, če beremo, kako je poznejši cesarski podrepnik izšel prav iz revolucionarnih vrst leta 1849. Brž ko je zlezel na vrli in se je sončil v milosti Franca Jožefa, je pa začel tlačiti prav tiiste, ki so 'mu podstavili ramena, da se je dokopal do ministrskega stolčka.
Ko se je tistega usodnega dne 13. marca drenjala po dunajsikih ulicah množica in vpila proti vladi, je knez Metternicb sedel za pisalno mizo v svojem kabinetu. Pomočil je gosje pero v črnilo in je začel podpisovati listine. Ta čas vdre litz predsobe skupina demonstrantov, oborožena s sabljami in karabinkami, s širokokrajnimi klobuki »a la Mazzini«, s prepasica mil in dolgimi bradami. »Dol z Metternichom! Obesimo ga! Na laterno z njim!« so vpili. Kolovodja je potegnil samokres, ga naperil v ministra in zatulil: »Pet minut časa, potem ne jamčim nič več!« Kolovodja je bil mladi odvetnik doktor Aleksander Bach, duša zarotniškega sveta in poznejši minister ter posnemovalec Metternichovega absolutističnega režima.
Knez je mirno vstal in kot popoln igralec dejal: »Torej še pet minut...« Bach je prikimal. Vstajniki so vsi osupli gledali, ko je minister odprl vrata in se je na pragu obrnil: »Če menite, da moram Atil, ni moj odstop nikakšna žrtev.«
( Nadal jevan je )
Maj je z (Roftopisi od JKvtvega morja?
Bojan Adamič, dirigent velikega zabavnega orkestra, ki ga sam imenuje »jama razbojnikov«
V londonskem Društvu za Srednjo Azijo je te dni predaval znani britanski arheolog prof. Godfrey Dri-ver o tako imenovanih »esenskih« rokopisih, ki so jih pred nekaj leti našli v skalni duplini ob obrežju Mrtvega morja v Palestini. Kot znano, so vzbudili rokopisi veliko diskusij med strokovnjaki za zgodovino svetega pisma. Nekateri so namreč menili, da so nastali prej ali vsaj istočasno, ko je Jezus učil pravo vero v Palestini. Saj so nauki v rokopisih čudno podobni krščanskim.
Prof. Godfrey Driver je v svojem predavanju naglasil, da nobena dosedanja razlaga o nastanku rokopisov ni zadovoljiva. Nobena ni v skladu z znanimi zgodovinskimi dejstvi, zlasti kar se tiče osebe, ki jo imenujejo najdeni dokumenti »mojster svetosti«. Po Driverjevem mnenju so sestavili listine že po Kristusovi smrti pisarji, ki so ušli pokolu, ko je bil uničen judovski samostan Oumran. Pri tem pa prof. Driver, ki že od leta 1938 predava semitsko jezikoslovje na univerzi v Oxfordu in ki se je zadnja leta posebno poglobil v študij Kristusovega časa, izključuje, da bi bili pripadniki esenske sekte napisali najdene rokopise. Prepričan je, da tu-
di znani judovski zgodovinar Jožef Flavij ni imel nobene zveze z njimi. Vse, kar danes zgodovina vc o tistem času, je doznala iz rimskega vira ali iz takega, ki je bil Rimljanom naklonjen. Rokopisi, najdeni pri Mrtvem morju, pa so judovska plat zvona.
Tisti, ki so jih napisali, so imeli namen podžigati v hebrejskem ljudstvu odpor proti rimskim okupatorjem. V votlinah najdeni rokopisi obsegajo vse knjige stare zaveze svetega pisma, razen Esteri-ne knjige, ki edina z naklonjenostjo govori o tuji oblasti. Pisci pa niso hoteli z ničemer priznati, da bi bilo na tuji oblasti kaj dobrega.
A tudi neglede na čas, ko so rokopisi nastali, njihova vsebina ničesar ne spreminja, kar se tiče našega znanja o svetopisemskem času in o dogodkih, opisanih v novi zavezi, je izjavil prof. Driver.
Jeseni bo prof. Driver skupno z nekim drugim
o.xfordskim zgodovinarjem, prof. Rothom, objavil knjižico, obsegajočo kakih petdeset strani, v kateri bo natančneje obrazložil svoje mišljenje o »Rokopisih od Mrtvega morja«.
Javni nastopi (ilashcne šoli;
V soboto zvečer je bila v dvorani na Stadionu I. maja javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Priredili so jo za zaključek šolskega leta.
Na klavirju so izvajali skladbe: Magda Kuret, Tanja Savarin, Vera Oblak, Maja Možina, Bruna Legiša, Marta Ščuka, Danijela Nedoh, Tatjana Uršič in Hektor Jogan; na violini: Janko Starc ob klavirski spremljavi Lie Furlan, Žarko Hrvatič ob klavirski spremljavi Maria Hrvatiča in Nevenko Vale-tič, pri klavirju Bruno Podgornik. Na flavto je igral Mihael Renko. Pri klavirju ga je spremljala Neva Vrabec, ki je nudila klavirsko spremljavo tudi klarinetistu Rudolfu Piščancu. Dr. Gojmir Demšar pa je spremljal na klavirju Andra Vugo, ki je izvajal Handlov »Koncert za oboo«.
Vsi gojenci so pokazali prizadevnost in lepo znanje, nekateri pa tudi krepak talent. Spored je bil precej zahteven, obsegal je Guriittove, Bratuževe, Mercadantejeve, Lhotka - Kalinskijeve, Riedigove, Sattnerjeve, Griegove, Chopinove, Weberjeve, Pu-gnani - Kreislerjeve in Handlove skladbe.
Sodeloval je mladinski zbor Glasbene Matice, ki ga je vodil prof. Ubald Vrabec. Zapel je Palestrino-vo »Ad Dominum«, Slavenskega »Jesenske noči« in »Saljivka« ter odlomek iz I. dejanja »Prodane neveste«. Nelahke skladbe je izvajal ubrano in disciplinirano. Ta zbor bi radi večkrat slišali tudi na samostojnih koncertih.
* Na dražbi umetnin v Parizu so prodali neko tihožitje slikarja Gauguina za 104 milijone frankov. Vsem, ki so bili prisotni, je zastajal dih, ko so začeli grški ladjarji-milijarderji tekmovati, kdo bo več ponudil za sliko. Vsaka ponudba je bila za milijon frankov višja.
* Hrvatsko-italijanska igralka Silva Košina bo igrala glavno vlogo v francoskem filmu »Naivnež s štiridesetimi otroki« po romanu Paula Gutha. Pozneje pa bo igrala eno izmed ženskih vlog v filmu »Dober dan, žalost« po romanu Saganove. Roman je izšel pred kratkim tudi v slovenskem prevodu pri založbi »Lipa« v Kopru.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
HucU‘?.kt B&ujia ni Sila %aiii%uplj>malka
jem dognati, da so storili zgodovinopisci in pisatelji prejšnjih časov veliko krivico Lucrezii Borgia. Orisali so jo kot intrigantko in zastrupljevalko, kot pravega hudiča v ženski podobi. Moderna zgodovina pa je dognala, da so razširili tak glas o njej sovražniki družine Borgia, katerih se ni manjkalo, kot jih pač ni manjkalo nobeni vplivni in mogočni družini v srednjem veku in v začetku nove dobe. Zlasti ne v Italiji, kjer je vladalo še posebno sovraštvo med vplivnimi družinami. Tako so n. pr. zgodovinarji ugotovili, da ni Lucrezia Borgia nikogar zastrupila. Ni bila brez napak, kot nobena ženska (hvala Bogu, ker moških bi pač ne moglo doleteti nič hujšega, kot če bi dobili za ženo žensko brez napak), a tudi hujša ni bila kot druge ženske. Umrla je še mlada na porodu.
Vendar pa je vsa zgodovina rodovine Borgia, iz katere je izšlo tudi več papežev, tako zapletena in zanimiva, da zgodovinarji komaj čakajo, da bi dobili o njej v roke vsa doslej tajna poročila.
h {iimbkoga bmta
FRANCOSKI NAČRTI. Francozi si zamišljajo no ve filmske načrte po sistemu »idealnih parov«, češ da uspeh mlade igralke in mladega igralca zagoto vi tudi uspeh filmu. Idealnega para pa niso še našli. Večino del snujejo po romanih ali odrskih delih. Victor Hugo, Emile Zola in Prosper Marimoe so še vedno pisatelji, ki Francozi po njihovih delih posna mejo največ zgodb.
NOVO DELO WALT DISNEYA. V Holly\voodu in New Yorku je doživel velik uspeh najnovejši Walt Disneyjev film »Skrivnosti življenja«. Delo ima znanstveno vsebino ter opisuje dogajanja v prirodi. V ostalem pa je film zelo zabaven. Kritiki trdijo, da 'e »pouk o cvetju in žuželkah« podan tako dobro, da ga tudi drugi gledalci, ki se za prirodo prav nič ne zanimajo, z navdušenjem gledajo.
Te dni so naznanili, da bodo v kratkem odprli za zgodovinarje še večji del tistih vatikanskih arhivov, ki so bili doslej nedostopni. Tisti, ki se tičejo starega in zgodnjega srednjega veka, so bili namreč že doslej precej dostopni javnosti, po ostalih pa bodo odslej zgodovinarji tudi lahko poljubno brskali. Ni izključeno, da bo prišlo pri tem na dan še marsikaj zanimivega, tudi kar se tiče slovenske zgodovine. Saj je komaj nekaj let od tega, kar je bil odkrit nadvse zanimiv potopis nekega furlanskega duhovnega gospoda, ki je spremljal svojega škofa na vizi-tacijskem potovanju po slovenskih deželah. Potopis, ki je iz petnajstega stoletja, predstavlja izredno važen kulturnozgodovinski dokument za slovensko zgodovino, ker prikazuje takratne razmere na Slovenskem. Takih listin pa se morda skriva v vatikanskih arhivih še več, saj pozna slovenska zgodovina malo virov, ki bi se nanašali na spise iz vatikanskih arhivov, kjer pa zgodovinskih dokumentov o srednji Evropi in tudi o naših krajih gotovo ne manjka.
Italijanske in tuje zgodovinarje pa prav posebno mikajo vatikanske listine o sloviti družini Borgia. Že doslej se je posrečilo modernim zgodovinar-
Gospa Klara in gospod Pepi sta se vrnila od večerje pri ravnatelju Debeljaku. »Debeljakovki se pa I	res ne poda tako globok izrez, debela kakor je,« je
I	klepetala gospa Klara.
»Tebi se še manj, ko si suha kot kurja kosi,« i zagodrnjal gospod Pepi, ki je sedel na postelji in sezuval nogavico.
»Kaj si rekel?«
»Nič.«
»Ti, kaj se pa držiš tako namrdnjeno?«
»Se imam že zakaj.«
»Ali sem ti bila morda spet premalo fina v družbi? Bi rad imel profesorico za ženo, kaj? Kdo bi ti pa potem kuhal in pral?«
»To pa bi že lahko vedela, da ni Galileo Galilei odkril Amerike, ampak Krištof Kolumb. Bi rajši držala jezik za zobmi, saj te ni nihče tega vprašal in razen tega vsi, razen tebe, vedo, kdo je odkril Ameriko.«
Gospa Klara je hlipnila. Saj je bila res zamenjala Kolumba in Galileia, a kaj, ko ju je tako lahko za-
Gospa Klara in njen Pepi
menjati, ker sta oba nekaj odkrila. Vendar je bilo proti njenim načelom, da bi molčala ali celo ostala možu kaj dolžna.
»Zdaj pa počakaj, Pepi, da ti jaz nekaj povem,« se je usulo iz nje. »Nikar ne misli, da sem tako neumna, za kakršno me imaš. Ce Galileo ni odkril Amerike, je tudi ti nisi...«
»To tudi sam vem,« je zagodrnjal Pepi in po gledal v nočno omarico, če je posoda na mestu.
»Zakaj pa se potem delaš, kakor da si jo ti odkril? Same besede so te, sama imenitnost in sama hinavščina. Zdaj se ližeš Debeljaku in kimaš k vsemu, kar reče, ker misliš, da boš imel korist od njega. še pred štirinajstimi dnevi pa si zabavljal čez njega, tudi če te ni nihče nič vprašal.«
»To pa nima nič opraviti z bontonom in izobrazbo,« je vpadel gospod Pepi. »To je politika, da veš. Na politiko pa se ti ne razumeš in zato molči.«
»To je hinavščina in neznačajnost, pa ne politika,« je hitela gospa Klara. »Ce bi bila to politika, bi bil ti najmanj minister. Tako pa si samo nezna-čajnež in hinavec, da veš. Jaz vsaj povem, kar mislim, četudi se kdaj zmotim, ti pa nikoli ne poveš tistega, kar misliš, in se delaš modrega in zvitega, da je kaj. Ampak jaz te imam pogruntanega in vem, kaj si. Strahopetec si, brez hrbtenice in brez značaja. S tistim držiš, od katerega imaš korist, in ne s tistim, ki ima prav. če je tebe sram, da imaš tako malo izobraženo ženo, je mene sram, da imam tako neznačajnega moža. šleva si, pa ne mož. Tako, zdaj sem ti povedala, kar ti gre. In nikar ne misli, da te ljudje ne poznajo, če se smejejo meni zaradi Kolumba, se nad teboj zmrdujejo zaradi tebe samega. Na, to imaš za tvojega Kolumba.«
Gospod Pepi je rajši molčal. Dvignil si je nočno srajco in zlezel pod odejo. »Vražja baba,« je pomislil. In skoro žal mu je bilo, da ni tako neumna, kot se mu je zdela.
GOSPODARSTVO
Vrtnar v juliju
Suša, plevel in škodljivci so stalne nadloge, ki posebno ta mesec tarejo vrtnarja. Proti suši se borimo taiko, da povrtnino zalivamo. Ker zelenjava izhlapeva ogromno vode, ji ta ne sme manjkati. Za zalivanje je najbolj primerna deževnica iin nato voda iz vodnjakov. Voda iz cevi je navadno premrzla in preostra. Zato je najbolje, da stoji kakšen dan v čebru in da šele nato z njo zalivaš. A je že tako, da hočemio žal vse 'hitro opravki in zato pritrdimo gumijaste ali plastične cevi kar na vodovodno pipo in zalivamo. Največ zaleže zalivanje v obliki dežja, kar dosežemo s pomočjo posebnih razpršilcev. (Wolfov razpršilec je zelo primeren).
Zalivanje se najbolj obnese v mraku, zvečer. Zjutraj zalivamo, a brez razpršilca, samo listo povrtnino, ki ji ni potrebno močiti listov. To so paradižniki, jajčevec-melancane, paiprika in kapusnice. Če močni sončni žarki obsijejo liste, ki so pokriti s kapljicami vode, postanejo listi luknjičasti.
Boj proti živalskim in glivičnim škodljivcem »mo opisali v navodilih za prejšnji mesec. Proti plevelu se pa bori vsak skrben vrtnar in sploh vsak obdelovalec zemlje tako, da vrt pač večkrat opleve.
V tem mesecu sadimo še fižol za stročje, kot so visoki »Marconi« in razne nizke sorte. Lahko sadimo Še visoki in nizki sorti »ognjeni jezik« (lingua di fuoco) za luščenje rdečih strokov. Od povrtnine sejemo še solate, endivije, zeleni solatni im rdeči radie, kumarice in bučke-kočiice, mesečne redkvice in zimsko črno redkev, vrtni ikiorenček in peteršilj, cikorijo in proli koncu meseca tudi motovilec.
Sedaj pa presajamo razne sorte glavnatega zelja-kapusa, vrzote-ohrovt, cvetačo-kar-fijolo, brokole, por, cikorijo, solate, endivije itd. Opleti moramo listnato in korenasto
TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Ljubitelje nogometa prav gotovo zanimajo tekme za svetovno prvenstvo. Zato je prav, da jih podrobneje seznanimo s potekom tekem v posameznih skupinah.
V finalnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto na Švedskem bo nastopilo 16 državnih enajstoric, od katerih so štiri že znane. Te so: Zahodna Nemčija (svetovni prvak), Švedska (prireditelj tekme za prvenstvo), Anglija in Brazilija, ki sta se v svojih skupinah že uvrstili na prvo mesto. Evropo bo tako zastopalo kar enajst ekip, Južno Ameriko tri, Severno in Srednjo Ameriko ena in prav tako ena Azijo ter Afriko.
PRVA SKUPINA: Čeprav morata Irska in Danska zaigrati povratno tekmo (prva se je zaključila z 2:1 v Korist Irske), je prvo mesto osvojila Anglija, ki je porazila Dansko s 5:2 in s 4:1 ter Irsko s 5:1. Drugo srečanje med Irsko in Anglijo se je končalo z neodločenim izidom 1:1. Lestvica: 1. Anglija 7 (4); 2. Irska 3 (3); 3. Danska 0 (3).
DRUGA SKUPINA: Francija ima z zmagami nad Belgijo (6:3) in Islandijo (8:0) največ upanja na uspeh. Tudi Belgija je visoko porazila Islandijo (8:3). Lestvica: 1. Francija 4 (2); 2. Belgija 2 (2); 3. Islandija 0 (2).
TRETJA SKUPINA: Madžarska, ki je slabo začela tekmovanje (bila je namreč poražena z 1:2 od Norveške), si je nekoliko opomogla z zmago (4:1) nad iBolgarijo. Bolgari so v Oslu porazili (2:1) Norveško. Lestvica: 1. Madžarska 2 (2); 2. Norveška 2 (2); 3. Bolgarija 2 (2).
ČETRTA SKUPINA: Na lestvici se na prvem mestu drži Češka, ki je dosegla dve zmagi (2:0 z Wal-lesom in 3:1 z Vzhodno Nemčijo) in bila enkrat poražena (z WalIesom 0:1). Nemci so le enkrat zmagali, in sicer proti Wallesu (2:1). Lestvica: 1. češka 4 (3); 2. Vzh. Nemčija 2 (2); 3. Walles 2 (3).
zeleno-šelin in presajeno letno endivijo.
Ta mesec dozori Česnik in zato ga ob suhem vremenu poberemo in sušimo v zavarovanem prostoru in, če le mogoče, na prepri-hu. Listje čebule zvijemo, brž ko začne rumeneti, Iker se bo bolj zdebelila in prej dozorela. Paradižnike moramo zvezati k opori in jim odstranjevati zajedalne zalistnike; najbolje je, če paradižnike gojiš samo na enem steblu ali vršičku, največ na dveh. Poškropi jih večkrat (tudi papriko in jajčevec) s 3/4% raztopino modre galice in apna ali z 1% raztopino prahu C a (Taro ali s 0.25% raztopino asporja. Le tako boš obvaroval paradižnike pred peronosporo ali prehitrim j orumenenjeim listov, ki povzroča, da so plodovi drobni in začnejo gniti.
Proste gredice moraš takoj prekopati in obilno pognojiti. Istočasno jih razkuži z »ge-odrin-om«.
Cvetličarjeva opravila
Brž ko vrtnice odcvelejo, jih obrežemo, da poženejo nove poganjke in cvetno popje. Vrtnice lahko cepiš in precepljaš vse od maja do septembra, se pravi v vseh ineseoih, ko so vrtnice sočne. Cepiš jih v oko. Do konea julija v oko cepljene vrtnice navadno kmalu poženejo, pozneje cepljene pa ohranijo speče oko do prihodnje pomladi Uničuj na vrtnicah listne uši s sredstvi, ki smo jih navedli v navodilih za junij.
Začele so cveteti hortenzije. Ali si zadovoljen z barvo cvetov? Najlepše so čisto- bele, plave ali živordeče. Zadnji dve barvi lahko vsiliš navadnim rožnatim cvetlicam, a ne več letos, temveč drugo leto. Na to pa moraš misliti 'že sedaj in jim dodajati primerne kemične zmesi. O tem smo že večkrat pisali.
Na že odcvetele gredice lahko še vsadiš pe-tunije, salvije, portulake, cinije, astre itd. Iz zemlje vzemi čebulice hijacintov, tulipanov, tiarcis - jurjevk, zlatic - ranunkolov, anemon in
ostalih. Ko se osušijo - a ne na žgočem soncu — jih shranimo do prihodnje jeseni. Tedaj jih bomo zopet vsadili na prosto. Z raztopino modre galice in apna moraš tu pa tam poškropiti krizanteme, ki naj cvetejo za vse svete. Ali nima cvetoči phloks — sloven-ke — prešibka stebla, ker so grmi preveliki in je zemlja pod njimi hudo izčrpana. Za sedaj si to zapomni, da boš uredil vse potrebno za prihodnjo pomlad.
Olepševalne tratioe so lepe samo tedaj, če je trava večkrat pokošena in zelena. Zato pa potrebuje — posebno sedaj — mnogo vode.
PERUTNINA TRPI ZARADI KURJANCEVI
Če kokošim in sploh perutnini hočeš dobro in imeti od njih dobiček, poskrbi, da ne bodo živali trpele zaradi kurjancev. Če jih hočeš odpraviti, ne zadostuje, da kurnikc poškropiš z apnom ali z raztopino modre galice. Ti dve sredstvi ne uničita niti enega kurjanca in zato so potrebni drugi pripomočki.
Razkužili moraš istočasno živali in (kurnik. iNajbolje in tudi edino učinkovito je, če zjutraj vsako posamezno žival vzameš v roke in jo popraišiš pod perutmi, po vratu, med nogami in okoli repa, posebno pa nad njim z »neoeidolom«, z l)l)T (kiliing), s supergam-mo, s prahom Geigy 33 ali s podobnimi sredstvi. Žival nato spustiš na prosto. Takoj potem moraš razkužiti ves kurnik: stene, strop, tla in posebno vse kote in špranje, stojišča in sploh vse, Ikar je v kurniku. Kot razkužilo je najprimernejši »gesarol 50«, katerega razpršiš po vsem kurniku. To delo opraviš najbolj temeljito z nahrbtno škropilnico za trte. Če drži škropilnica 15 litrov, premešaš v pol kozarca vode 30 gramov »gesarola 50« v redek močnilk. Počakaš 10 minut in nato zliješ brozgo v škropilnico, v kateri je že ne-Ikaj litrov vode, ter dobro premešaš. Nato škropilnico napolniiš z vodo, dobro premešaš in poškropiš ves kurnik. Gesarol 50 sicer ne škoduje živalim z vročo krvjo, vendar je bolje, da se perutnina vrne v kurnik šele zvečer.
V
ortni pregled
PETA SKUPINA: Luksemburška je dejansko izpadla iz tekmovanja, ker je zgubila tako z Avstrijo (0:7) kot z Nizozemsko (1:4). Zato bo odločitev za prvo mesto padla po povratni tekmi med Avstrijo in Nizozemsko (v prvi tekmi so s 3:2 zmagali Avstrijci). Lestvica: 1. Avstrija 4 (2); 2. Nizozemska 2 (2); 3. Luksemburška 0 (2).
SESTA SKUPINA: Tu so odigrali le dve tekmi: Poljska-Finska 5:0 in SZ-Poljska 3:0. Lestvica: 1. SZ 2 (1); 2. Poljska 2 (2); 3. Finska 0 (1).
SEDMA SKUPINA: Semkaj spada Jugoslavija, ki je zaigrala neodločeno (0:0) z Grčijo. Romuni pa so se bolje izkazali, ker so v Atenah premagali domačine (2:1). Lestvica: 1. Romunija 2 (1); 2. Jugoslavija 1 (1); 3. Grčija 1 (2).
OSMA SKUPINA: Po porazu s Portugalsko (0:3) so Italijani v slabih vodah, čeprav so premagali (1:0) Sev. Irsko. Sev. Irska pa je s Portugalsko enkrat zmagala (3:0) in enkrat zaigrala neodločeno (1:1). Lestvica: 1. Sev. Irska 3 (3); 2. Portugalska 3 (3); 3. Italija 2 (2).
DEVETA SKUPINA: V tej skupini vodi škotska, ki je premagala Španijo (4:2) in Švico (2:1); izgubila pa je povratno srečanje s Španci (1:4). Španija pa je zaigrala neodločeno (2:2) s Švico. Lestvica: 1. Škotska 4 (3);2. Španija 3 (3); 3. Švica 2 (2).
JUŽNOAMERIŠKA CONA: Tu bomo imeli kar tri finaliste. Eden teh je Brazilija, ki je zaigrala obe tekmi s Perujem (1:0 in 1:1). Lestvica: 1. Brazilija 3 (2); 2. Peru 1 (2); 3. Venezuela 0 (0).
V drugi skupini (Argentina, Čile in Bolivija) bodo srečanja šele v jeseni. V tretji skupini je Kolum-
bija zaigrala neodločeno z Urugvajem (1:1), izgubila	pa je s Paragvajem (2:3). Lestvica: 1.	Paragvaj	2	(1); 2. Urugvaj	1 (1); 3. Kolumbija 1	(2).
SREDNJA IN SEVERNA AMERIŠKA CONA bo dala le enega finalista, čeprav igrata dve skupini. V prvi si je Kostarika z zmagami nad Guatemalo (3:1 in 6:2) ter nad Curacaom (4:0) zagotovila 1. mesto. Lestvica: 1. Kostarika 6 (3); 2. Curacao 0 (1);
3.	Guatemala 0 (2). V drugi skupini pa se bo Mehika,	ki	je dvakrat (6:0	in 7:2) porazila ZDA,	pomerila	s	Kanado, ki je	tudi premagala ZDA	s 5:1.
Lestvica: 1. Mehika 4 (2); 2. Kanada 2 (1); 3. ZDA 0 (3).
V AFRIŠKI OZ. AZIJSKI CONI so kar štiri skupine, toda na švedskem bo igrala samo ena državna eiiajstorica. V prvi skupini se je na prvo mesto uvrstila Indonezija. Ta je namreč zaigrala tri tekme z Ljudsko Kitajsko (Nacionalistična Kitajska je svoj nastop odpovedala). Izidi so naslednji: 2:0, 3:4 in 0:0. V drugi skupini nista Turčija in Izrael zaigrali še nobene tekme. V tretji je Egipt premagal Ciper z 2:0, v četrti pa je Sudan premagal Sirijo (2:1).
ŠPORT PO SVETU
Kolesarstvo: Kolesarji se vestno pripravljajo na znano etapno dirko »Tour de France«, ki se začne v četrtek. Na sporedu so bile dirke za državno pr-venstvo Francije (1. Huot), Švice (1. Hollenstein). Belgije (1. Vlaeyen), Španije (1. Ferraz), Luksemburške (1. Gaul) in Portugalske (1. Joao). Zaključile so se tudi etapne dirke po Švici (1. Fornara), P° Dauphineju (1. Rohrbach), po Asturijah (1. Balia-montes) ter krožna dirka po Toscani (1. Sabbadin)-
Nogomel: Real Madrid jc ponovno osvojil »Latin-ski pokal«. Premagal je najprej Milana (5:1), nato Benfico (1:0). Alessandria jc premagala Brescio (2:*> in si tako priborila pravico, da igra prihodnje le*0 v A ligi državnega italijanskega prvenstva.
LAUOTNIR z'? TO NI MOGOČE'J TO NAT BI BIL T1GTI
TEDAJ PA TE LAUOTNIROV STROJ Z VELIKE VTOINE STRMOGLAVIL V MOR3E...
LETALO JE SPREMENILO SMER IN LETELO PROTI ZVITOREPCU..
C'A
HALO, ZVITOREPEC!
mik '
n n h v
rrTrb WŠ
SSSffiS
:!SSš:5¥K:B:S*:::
iKSS:*:®::«* \ A'
mmm
mKvm«:
OJE3, V VODO 3E PADEL,UTONIL BO'. HEJ, TRDONJA. RTE Sl? IZVLECI GA MORAVA.CF. JE SE ŽIV. K
T.
ES, UAJ SE PAW LAROTNIU JE " DERE«? RAJ W PADEL V MORJE*. SE JE ZGO=JI GLEJ, TAMLE'RE€I-DILO?• k Tl GA MORAVA!
TEDAJ PA SE JE NENAVADNO VOZILO ZOPET POJAVILO...
RAR4EN LAUOTNIR?
SE Tl SANJA ?	NE,	NE.
S SVOJIM STROJEM JE PRILETEL IN PADEL V MORSE...
mmm.
1 y
7V,/
0'
STOPI NO V
SENCO. PRIJATELJ. SONCA “
ONČARICO Sl DOBIL
Ar»VhA Sh -=*
NO, RAJ ZIJATA ? SAJ SEM VAMA REREL: PO ZRARU, PO VODI IN PO SUHEM, HOHO, STA VIDELA?-
ZDRAVO, FANTA:: NO, PARO VAMA UŠAJA MOJE LETALO? Z NJIM BOM PREPOTOVAL VES SVET.
RAJ JE TU NEVERJ£1NEGA?'SE DITA V RABINO, POPELJEM VAJU.
ZVITOREPEC IN TRDONJA STA PRISEDLA IN LETALO JE ZLETELO V SINJIH VIAAVE...
NEVERJETNO
r 'ftf mA,c\f j Sta. *
S \ | i
llijpli
8SSS*
V*
r(Uwx gs
Z
aroka ob jezeru
Mihael jc stopil k oknu. Prižgal si je cigareto in gledal mesec. Gabi pa n.i hotelu, da hi ta očitek obtičal na Vitu. Končno je ven-dar njega... ne, ne, saj ni več! Toda kljub temu.
»Vsak mošlkii je sebičnež. In vendar je vreden ljubezni«, je trdo ugotovila.
Ne da bi se oziri, je Mihael pripomnil. »Kaj ti razumeš o ljubezni .«
Galbi je šla k vratom: »Morda se bom naučila od tebe. Ti modri, bradati dečko.«
Smeje je stekla k Vitovi sobi. Pogledala je skozi ključavnico. V sobi je še gorela luč.
»Vito« je tiho poklicala.
Kot odgovor je zaslišala neko nerazumljivo brundanje.
»Vito, nelkaj sem ti še hotela povedati. Četudi nisi več moj "ral in stari godrnjava — vendar te imam še rada!«
Po prstih se je vrnila v svojo soho. Mihael je še vedno stal pri oknu tako, kakor ga je 'bila pustila. Gabi se je ironično priklonila pred njim in je razprla roke: »Ali smem bivšega gospoda brata prositi, da zapusti soho bivše gospodične sestre? Končno se tudi nr spodobi, da bi oh tej uri mladi gospod stal sredi sohe mlade gospodične.«
S pretirano vljudnostjo se je Mihael priklonil: »Seveda, seveda, milosti v a gospodična.« Ko je šel mimo nje, ji je prhnil v obraz: »Koza!«
A a vratih se je je obrnil: »Ne bom te kompromitiral, ne. Nazadnje bi me hotela še poročili in bi moral oče pri materi posredovati. Lahko noč, otroče, imam vse drugačne načrte.«
Njegova soba je bila vsa v temi. Pritipal se je do stikala. Ko se je obrnil, je obstal kot vkopa n. Ali je sanja ali resnica ? Izpod luči so mu je mirno smehljal naproti obraz gospe Ede.
»Eda«, je zmedeno zinil. »Da, dragi moj dečko«, je okušala gospa pregnati njegovo boječnost. »Morala sem priti k tebi, da ti še nekaj pojasnim.« Zataknilo se ji je, iskala je besed.
»Vem, Mihael«, je nadaljevala, »tebi je najhuje med nami. Ha-da bi ti pomagala, da boš vse jasno videl.«
»Že vidim prav jasno.« Skoraj škodoželjno je še pristavil: »Zalo sem pa tudi tako nesrečen!«
TEDENSKI KOLEDARČEK
30. junija, nedelja: Sp. sv. Pavla
1. julija, ponedeljek: Presveta Rešnja kri
2. julija, torek: Obiskovanje Device Marije
3. julija, sreda: Leon II., Heliodor
4. julija, četrtek: Urh
5. julija, petek: Ciril in Metod
6. julija, sobota: Izaija
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 26. junija sl dobil
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dal za:
625—627 lir 23,75—24,50 lir 90—95 lir 147—153 lir 1680—1730 lir 147-150 lir 14—16 lir 145,75—146,25 lir 710—712 lir 4850—5050 lir
TRST
VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
„TECHNA"
UVOZ — IZVOZ TRST (302) — ul. F. Fllzi 17 — Tel. 35-907 Telegram: »TECHNALUIN«
DESTILACIJA ESENC
Jfanoušek
Tvrdka ustanovljena leta 1883 TRST — BARKOVLJE — TELEFON 29 96
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA — TRST, sedež In skladišče ul. FOSCOLO 1 - Tel. 94-386 — Prodajalne: Trst, ul. Flavia 23; Milje, ul. Roma 1 VSE ZA KMETIJSTVO!
RADIO TRST A
Nedelja, 30. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Lojza Peterlin: »Birmanska urica« ; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Rimski Korsakov: »Legenda o nevidnem mestu Kitež«, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 1. julija, ob: 18.40 Koncert pianista Marjana Fajdige; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru.
Torek, 2. julija, ob: 12.55 Domači odmevi; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Rimski Korsakov: Šeherezada; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski oktet;
21.00 Ezio D’Errico: »Krona iz papirja«, igra v 3 dej., igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 3. julija, ob: 18.40 Koncert sopranistke Anite Meze; 19.15 Kako so živeli otroci v starem Egiptu; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Vokalni kvartet Večernica; 22.00 Italijanski neorealizem.
Četrtek, 4. julija, ob: 19.15 Radijska univerza;
21.00 Dramatizirana zgodba — Duilio Saveri: »Kateri izmed treh?« - 2 .zgodba: »Senca v noči«, igrajo
I člani Radijskega odra; 22.15 Vokalni kvintet; 23.00 ! Romance.
TVRDKA
K E R Ž £
Ustanovljena I. 18©6
T II S T Trg S. (iiovnnnl 1
Tol. 33mn
Električni likalniki, sesalci ca prah, pralni ■troji, grolcl za vodo* hladilniki Itd., Itd., Itd.
PAPYROS
M. FERFOUA UVOZ	IZVOZ
papirja, grafičnega materiala ter zalaga vseh vrst ovojnega papirja TRST — ul. F. SEVERO 10 — Tel. 36453
Petek, 5. julija, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 2ena in dom; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Znane skladbe slavnih mojstrov; 22.00 Velika arheološka odkritja.
Sobota, 6. julija, ob: 16.00 Radijska univerza; 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1; 18.30 Oddaja za najmlajše — Aleksander Marodič: »Bunko piše prijateljem«, igrajo člani Radijskega odra; 21.00 Teden v Italiji; 21.50 Vivaldi: Štirje letni časi.
VPMŠMJA m ODGOVORI
Vprašanje št. 380: Lansko leto je nekaj trt mojega vinograda napadla bledica in sem jim zato že junija meseca pognoji! s superfosfatom in z zeleno, oziroma železno galico. Tako mi je svetoval strokovnjak. Do konca lanskega leta in tudi letos nisem opazil ,da bi to gnojenje kaj koristilo. Trte imajo tudi letos bledo listje in poganjajo slabše kot lani. Kaj je temu vzrok in kaj naj naredim?
Odgovor: Predvsem bi strokovnjak moral ugotoviti, zakaj je nastopila bledica. Ali je okoli korenin preveč vlage? So trte vsajene v težki ilovici? Morda se ne strinjata divja podlaga in žlahtni del trte.' Mogoče je v zemlji res premalo železa in bi bilo gnojenje z železno galico na mestu. Ce rastejo trte v težki ilovici ali če je v zemlji premalo železa, moramo zdraviti bledico z apnom in železno galico in ne z železno galico in superfosfatom. Ce namreč gnojite s superfosfatom in z železno galico istočasno, se železo iz železne galice kemično združi s fosforom iz superfosfata in tako nastane kemična spojina »železni fosfat«, ki je v zemlji neraztopljiv in zato nc učinkuje.
Vprašanje št. 381: Sedaj je na trgu in tudi v mojem vrtu precej graha. Kako bi ga ohranila svežega za zimsko rabo?
Odgovor: Zanesljivo dobrega ohranite samo v posebnih kozarcih, ki se dajo neprodušno (hermetično) zapreti (Weck, Rex, Maria itd.). Grah izluščite, poparite s slano vodo in z njim napolnite kozarce ter dolijete toliko slane vode, da sega do 3/4 kozarca. Ni potrebno, da je voda posebno slana, ker nima ohranjevalne naloge. Napolnjene kozarce opremite s posebnim gumijastim obročkom, pokrijete s pokrovom, nadenete odgovarjajočo vzmet in kuhate pol ure (lonec v loncu — bagno maria). S kuhanjem uničimo plesnobne in druge glivice. Ker pa s prvim kuhanjem ne uničimo trosov glivic, se pravi njih semena, moramo po 4 dneh kozarce zopet ku hati, in sicer 10 minut. Ko se ohladijo, morajo biti kozarci neprodušno zaprti. Neprodušno zaprte kozarce z grahom, z drugim sočivjem ali s kuhanim sadjem, lahko ohranimo tudi več let.
Tzdnja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legtia Tiska tiskarna »Grafthis« - Trst. ul. Sv. Frančiflks 20 Telefon 29-477
»Čemu pa? Med nama ni treba, da bi se odnosi prav v ničemer spremenili. In tudi se ne bodo«, je »k repic o dostavila.
»Toda ne čutiš sama, da se bodo morali spremeniti V Že tako, ker nisi več moja mati. Ti veš, da si mi bila še sikoro več... tako rad sem te imel. Nobeno žensko bitje mi ne bo več nikoli tako pri srcu.«
Mihael je spregovorili te besede mirno in odločno in ne da bi Kdo pogledal.
Tudi ona ni uprla pogleda vanj, ko je mirno izrekla: »Prosim. Mihael, govoriva stvarno. Jaz sem ti hotela reci, da bi rada ostala zate, kar sem: najboljša in najbolj zanesljiva prijateljica.«
»Ne, to je popolnoma nekaj drugega. Za prijatelja se morda celo žrtvujemo, a ti...« Mihael si je z rokami grebel po laseh. »Ti si' mi bila še več.«
Nežno ga je skušala potolažiti: »Dobro, Mihael, dokler ima človek šeslnajist ali sedemnajst let potrebuje vodstva. Toda ti si že odrasel fant. Zdaj se že moraš naučiti razlikovati, sicer boš ostal vse življenje nesrečen sanjač...«
Eda Vrbič je vstala. »Pojdimo spat. Jutri vse bolje premisli s svežo glavo. Mihael se ni ganil s prostora; nepremično je zrl predse. Ona je nadaljevala! »Ti vendar hočeš postati velik umetnik, ki ne bo v glasbi samo čustvoval, ampak tudi mislil in se dvigal. Poslani glasbenik, ki bo ljudi očaral!« Prijaz.no mu je pokimala in je odšla.
Torno Vrbič je že miiislil leči v posteljo, kar ga je nenadno trkanje na olk.no zmolilo. Brž se je ogrnil v spalni plašč.
»Oče«, se je oglasil Gabin glas. »Ali že spiš, očka?« Previdno je smuknila sikom vrala »im je obstala na pragu. Čez hip je nekam plašljivo stopiiila k postelji. Objela je očeta okrog vratu in se je opravičila: »V vsej nocojšnji asmedi sem ti pozabila voščiti lahko noč. Ailii pa hočeš tudi ti, da vise dosedanje lepe navade opustliimo ?«
Očka je prijazno odkimal z glavo: »Kako moreš,kaj takega misliti? Nasprotno, saj bi bilo vsem hudo, če bi se vse spremenilo. Zalo menim, le ohranimo stare navade.«
»Tudli jaz mislim tako«, je pritrdiila Gabi im se je usedla n« posteljno strainieo. »Hotela se/m ti še nekaj poivelcllalti. Prosim, nikar se ne jezi, če se fanta nekam trmasto obnašala, poisebno Vito.« Skušala ga je opravičevati: »Z dušo in telesom je privezan na zemljo-Zalo sicer nočem reči, da bi razimere teže pojmoval kot mi. Sicer pa ga bova z mamo že ukrotili.« Gabi je prijat eiljfcik o potrepljala očeta po rannd in se je poslovila. Oče »idealne dlružtine« se je zadovoljno stegnili po postelji1.
Pred vrati je Gabi slkoraj trčila ob Vita. Hotela je že smuknit' mimo njega, toda on jo je zadržal za roko; »Kaj ®tia govorila z mojim očetom?« jo je strogo vprašali.
»Malo družbe sem mu pripravila«, je odvrnila. wK a j naj venda' porne. če se družiima ne bo zanlj zanimala?«
>»No. da«, je p ril trdil Vito in jo je spustil.	(Dalj*	'