218. številka. Trst, v četrtek dne 25. septembra 1902 Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja V;rat na «luakamah v Trutu -*e prodajajo po-aamemf ~t»*vijk*- j*> 6 -totink |3 nvč.l; izren Tr~t:i p* }•«> 8 r-totint (4 nv«*.- Telefon št r. S jo. 1 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petini, /.a večkratno naročilo - primernim popustom Poslanp. osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj m* pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnin«*, reklamacije in • »glase -prejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst Uredništvo in tiskarna uahajaui v ulici Carintia ;tv. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Aiv. II. natisu Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Nacijonalizem m socializem. I)a.s/vD^ki o narodnih bojih. E 'fn najimeaitcejž h zastopnikov »ooi-jalne demokracije je poslane«* Dtfflvmkl, rodom Poljak. Njegovi skrajno ojstri in, žali bog, mnogokrat opravičani napadi na poljsko »szlachto« (plemstvo) so /nani čitateljem i* poročil o razpravah v avstrijskem parlamentu. Pravimo: mnogokrat opravičeni napadi, ker je poljska »szlachta* p svojo razuzdanostjo in politično pokvarjenostjo ne samo v prošlosti zakrivila propad poljskega kraljestva, ker temveč tudi «edaj uničuje narod s tem, da ^a prepušča najhujšim krvosesom, poljskim Židom, katere imenuje za oskrbnike na svo- drugi, ki pa iz sovražtva proti slovenski stranki postajajo odpadniki, oziroma Lahi ! Dasavnski priznava opravičenost grupiranja ljudstva po narodnosti ter pravi doslovno: »Narod mora, prej ali slej, o <1 l r e s t i jarem tuje g a gospodstva, ali pa ne postane nikdar p o polen.... Ali ima biti narodna dričav-i potrebna in pametna le za izvestne narodnosti? Ali naj bo enim dovoljeno, rez greha v tem odru in zato prototip takega poljskega plemiča.) jiin pravi, ,Ja socijalni de mokra tj e ne smejo Seveda tudi Daszvnski pretiruje P** 0 d o b r a v a ti p r e p o v e d o v a n j a r a-mnogt krat, kak< r sploh večina socialističnih l)g materiD9kegajezika, zanikanja poslancev in agitatorjev! I/lasti z neopravi- pravice (lo 9amodoločevanja in zatiranja "enimi napadi na nedolžne in z luimbastič-nimi frazami o jako dvomljivi sreči v bodoč-n >sti aa podlagi še l>olj dvomljivih socijalističnih teorj. s čemer škoduje ne samo svojemu ugledu, ampak tudi stvari sami. No. Das/vaski ni samo socijalen demo- gospodarje, od katerih so odvisni duševno in materijalno. Tudi nemški socijalisti, /. malimi izjemami, sovražijo namreč vse, kar nosi slovansko ime. To je sijajno dokazal zopet zadnji strankarski shod nemške socijalne demokracije, ki se je ravno te dni zaključil v Monakovem. Na tem shodu so na skrajno žaljiv način uapadali poljske soc. demokrate in to edino le iz razloga, ker so bili ti poelednji tako »predrzni«, da so za volitve v poljskih volilnih okrajih želeli imeti poljske kandidate (seveda socijalne demokrate, in ne morda kake liberalce ali klerikalce). To pa je bil v očeh nemških socijalnih demokratov, ki bi pač hoteli, da se poljski socijalni deraokratje borijo ž njimi proti kapitalizmu, sicer pa da bi se morali dajati zastopati edino le po Nemcih, kakor zahtevajo to v Trstu slov. socijalisti na korist Italijanom — to je očeh nemških socijalistov - Naši delavci gotovo nimajo volje, otresti se suženjstva sedanjih svojih zatiralcev samo zato, da pridejo pot"m v suženjstvo nemških in laških sccijalistov ! Tudi slovenski delavci imajo gorko srce za delavske potrebe iu korist', a o tem hočejo in rnorej > ostati tudi dobri Slovenci T Svoje narodnosti ne prodajo, temveč so pripravljeni na skupno socijalno delo le pod geslom Daszvoskega : Enaki z enakimi! Naroden radikalee. Našemu dijaštvu treba reforme. (Dopis.) (Zvršetek.) Zato se ne sme dijak udati nobeni narodne kulture. I slasti se obrača proti tistim socialističnim politikom, ki fploh nočejo slišati o narodnem I h »j u ter jih vprašuje: zakaj naj bi delavstvo opustilo boj za n a- i- r» i* i t rodno osvo bojenje?! Zakaj naj bo ta r.rat, temveč in pred v-em tudi I oljak! In. . , . ... , , , -, boj nedostojen socijalnega demokrata . ! sicer dober Poljak! To ie i ovdarjal v parlamentu in to je Naposled se bavi Daszvnski še po sebe z , ... . *. * , -- _. - , razmerami Poljakov na Nemškem ter pravi razioz u i o utemeljeval v zadnji številki luta J , . . , ... . , , .. ,, . v„ izrecno, da se Poljakom dela krivica, akojih »Soc ai *usche Monat«*f%e« v članku »Na- * J J , _ i a - i: / „ j ^ imenujejo šoviniste: oni da zahtevajo le ena- tionahta' und S cialtsmus« (narodnost in so- J ** J .. .. ... - n„....«ai,; kopravnost za svojo narodnost ! Oni da se ♦ijahzem«. \ tem članku izvaja lJaszvnsKi, t J da socijalisti po krivici prezirajo narodnostno vprašanje, ker da je ravno naloga socijalne 1 e m o k r a c i j e. d a reši isto! Vprašanje narodnosti mu je v p rt sanje oblike. Tu li največi duhovi, pesniki, slikarji in sploh umetniki nahajajo razumljenje in ve borijo proti svojim zatiralcem za pravico do samodol<>čevanja! Svojo razpravo zaključuje Dus*yoBki z izrazom upanja, ki je ob enem nekak resen opomin na nemške soeijaliste, da se ima socijalno delo narodno razdeljenih strank opraviti edino le na podlagi: enaki mej enakimi! In sedaj vprašamo: je-li naša narodna ijavo večin-ma le mej svojim narodom. Ko- 9tran*a kedaJ 7ahtevala kaJ druzega ? ! Kdor /mopolitizem ali, kakor pravijo sedaj : inter- P°zna tržaške razUQere, mora lojalno priznati, nacijonalizero) prav za prav niti ne o b- ,,a 8,ovenakl1 »orodna stranka stoji na tistem -toj i. Kakor kozmopoliti, pravi Daszvnski, vzvišenem stališču, katero boljši socijalisti v ^e mnog. krat označujejo ljudje, ki imajo ^'i1 priporočajo, katero pa soc jalistični ravno najbolj izražene narodne znake na agitatorji v praksi zatajujejo alt celo sebi ! Rf-ničnost te trditve nam potrjujejo eme;>1J0- tržaški laški - .cijali-ri, ki s > z internacijo- Sicer pa moramo priznati, da slovenski naliznoMn na ustih v s r o u fanatični socijalistični agitatorji tudi v tem (kakor L a h i, in idi mnogi njihovi slovenski so- sploh v vsem) posnemajo le svoje nemške 1> L 1 H 1 h ii 1* w> MELITA. Psvest iz naše dobe. Jrt^ip K»r«'»» Tomie ; prevedel Kadi. Drugi del. VIL Melitincmu načrtu so se ponujale vedno lep-^e pnlike. Njej je bilo v ostalem dovolj, da je vedela, kje sta Alfred in Ljubica in da je dobro d< šla v njiju hiši. Vse drugo pride samo od sel>e. Le nekaj je bilo, kar je Melito vznemirjalo. Ljubica je postaia namreč v zakonu v lena kratkem času mnoga lepša, nego li je biia kakor deklč. Posta a je bolj jedra in njen stas se je izpolnil. Obraz jej dobil bolj zdravo in svežo barvo, a v vsem je bila bolj svobodna in samosvestna. Bila je tudi sedaj še mila in blaga, ali one i>troške skromnosti ni bilo več v njej. Taka bi bila lahko ugajala Alfredu, lahko je zadobila veliki* oblast nad njim. Ako je temu tako, t-daj bi imel Melitin načrt veliko za preko..... No, to se mora še-le videti. Ni mo goče, da je Alfred pozubil nanjo in njeno ljubezen. Ljubici je ugajalo Melitino prijateljstvo. V* Meliti je bila neka čarobna sila, ako je hotela koga pritegnit- k sebi. Trebalo je pokazati samo prijazen obraz, ponuditi ue^aj prisrčnih besed, zatajiti za hip prirojeno jej hudobnost — in zmaga je bila gotova. Ona je umela osvajati si in vladati in vsakdo, bilo možki, biio ženska, se je cenil srečnim, ako je vedel, da vživa Melitino simpatijo. To je čutila Ljubica in naznanila je vse mačehi baronici. »Ti si jako lahkoverna, otrok moj !« »Kako to misliš, draga mamica?* »Pi preveč veruješ svojej novej prlja-teteljici, a jaz ti pravim : b >di oprezna !« »Nasproti Meliti?« »Ona je jako zvita in navihana !< ».laz te ne umejem, mamica !c »Za sedaj sem ti jK>vedala dovolj.... Varuj se !« VIII. Težko pričakovana brzojavka od Hrani-mirja, s katero je naznanil, da se prispele z Dunaja vse naročene stvari, je dospela naposled. Melita se je pripravila na potovanje brez obotavljanja iu je odpotovala še istega dne iz Deli-dvora. Bilo je že v začetku maja. Morale se je bil, pravimo, v stranki, ampak naj vte, vsaj teoretično, pre-tak greh, «1 a živi ! Nasproti strankam naj se vede skepso j i m očitali sleherni k r a j c a r, tično, oziraje se ne le na opravičenost in ki so jim ga bili poslali v agitacijske dobro stran, marveč tudi na pomanjkljivost. Le svrhe! tako postane lahko svoboden mož in se pozneje Stavili so celo resolucijo, da se poljske 8 prevdarkom obrne do stranke, ki mu naj-socijalistične liste nima več podpirati iz stran- bolj imponuje. Tak mož ne bo nikdar neto-kinega zaklada in da.se ima sploh nemška ]eranten fanatik. To gotovo ozdravi naše po-socijalna demokracija ločiti od poljske ! Le z }iri5no življenje. Mož treba, ki bi veliko težavo so dosegli praktičnejši voditelji, z n a [ j 8 t a t i tudi nad strankami na čelu jim Bebel, da je bil vsprejet doda- č> t u d i so pripadniki strank !„ tek k tej resoluciji, da naj se namreč še en- Kajti ti !ahko U|,ijvaj0 dobro na stranke, jih krat poskusi priti do sporazumijenja s polj- čjstijo in krote! skimi sccijalnimi demokrati ! Strankarski fanatiki pa prav gotovo po- Z* tako sporazumljenje pa je le malo zabij0 na blagor celokupnosti ! Slovenski di- upanja, ker tudi mej nemškimi socijalisti, ki jak pa naj He ogreva za domovino, za njo Slovanom tako toplo priporočajo internaci- aaj ^ navdnšuje ! Poln naj je pravega, jonalizem, prevladujejo vedno bolj nemško- vročega patrijotizma, brez katerega ni narod- nacijonalni šovinisti in lepi apel Daszvnskega nega (]eja) nj boljše bodočnosti. To pa koristi na nemške socijaliste, naj ne prezirajo polj veliko tudi njemu samemu. skih socijalistov le zato, ker so poslednji Komaj je stopil akademik v življenje, že šibkeji in ker ljubijo svojo narodnost, ostane Be pričakuje od njega, da se vlači za kako prav gotovo brez vspeha. stranko ! Zahteva se cd njega preciznega iz-Iz tega pa izvira tudi za ostale slovan- raževauja, O volitvah, shodih itd. mora jasno ske, izlasii pa slovenske delavce dragoceni kazati svoje mnenje ter je braniti. Na-pouk : d a \ narodnih vprašanjih ravno je, da si mora dijak potom kritike nimajo pričakovati od s o c i j a - pridobiti politično prepričanje in naziranje. listov nikake podpore, kajti to- A pred vsem naj obrača vso liko nemški, kolikor laški socijalisti zalite- pozornost na celokup nost Slo-vajo intemacijonalizma 1 e o d S 1 o v a n o v, v e n s t v a ! Nikdo jim torej ne brani, da za se pa ga tolmačijo v tem zmislu, da se porabljajo vsako priliko z* spoznavanje pojim Slovani morajo podvreči popolnoma. litike. V življenje! Odprejo naj oči, srce! To pa ni internacionalno, ni socijali- in gledajo naj z razumom ! Kdor bi jim stično (v pravem pomenu te besede) in ni svetoval, da naj časovna vprašanja tudi v mislih in na sestankih prepuščajo starejšim, kosti njenega letovanja. Stanovala je v po-sebnej vili s krasnim izgledom na morje: ob najprej na Vrbsko jezero, kjer bi se na naj- vili je imela veči park, kamor seje zatekala lažji način srečala z Alfredom : ali njej se pred solčaimi žarki: imela je samo za svojo je zdelo, da se jej ni povrnila še popolnoma osebo najeto barko in svojega veslarja ; stalno humano ! i p« žuriti, ako je hotela ugodno živeti na Rivieri. Melito je sicer nekaj vleklo, da bi šla prejšnja svežost in taka bujnost, da bi lahko s svojo dražeetnostjo in lepoto obsenčila Lju- i bico, ki se je tako razvila. Zato je s silo za-' morila glas svojega srca in odpotovala uajprej k morju, kjer -e je nadejala, da blagi morski ! zrak in pomlajena priroda napravita ono, kar je najbolj potrebovala na svojem letovanju. Od moža in sina se je poslovila ravnodušno, skoro veselo. Branimirju je ponudila obraz za poljub, a sina je nemarno prekrižala in mu na videz v imenu blagoslova položila roko na njegovo glavo, že sedaj obra-ščeno z močnimi belkastimi lasmi. O tem je priporočila dojilki in sobarici, naj paziti na otroka, kar je bilo seveda odveč, ker se je tako godilo vedno dosedaj, ne da bi se ona vtikala vmes. Na svojem potovanju se je večkrat javila Bran mirju, a ni pozabila niti Ljubice. Morala je utrditi in ojačiti vezi novega prijateljstva. Iz pisem, ki jih je pisala Melita Branimirju z liiviere, je dozna val vse malen- najeto elegantno ekipažo, ki je bila n:». razpolago le njej. Spoznala se je jako iiitro z najuglednejšimi rodbinami, ki so bile istočasno ž njo ob morju. Te jo vabile k sebi na soireje, a Melita jim je vračala v isti meri. Živela je elegantno in z velikim com-fortom proti Bvojemu slanu. V kratkem času je bila »hrvatska grofica« ena od najbolj znamenitih, najbolj opazovanih ličnosti na Rivieri. Njena lepa zunanjost in iiua aristokrat-eka lepota je padala vsakemu v oči. Publi-kum se je divil, ali imela je tudi veliko število nevoščljivk. K a vati rji prvega reda, staro-slavni grbi in sijajna imena, ter milijonarji, ki so sloveli kakor mali kralji v trgovini in velikej industriji, tankočutni o zbiranju svojih idealov, eo obletali Melito in tekmovali za njeno milost. To je le se povečalo žar njenega bitja in dražilo njene obožovatelje do obupne vstrajnosti. (Pride še.) ta bi jim ponujal mest/) kruha kamenja in ne ' državnik Anglije, Gladstone, opozoril civili- razume jih ! Kaoraeije z religijoznim ciljem. T u d i t e g o j e pijančevanje p D najbolj ob i skovani h b e z u i c a li ter goje strankarski fanatizem in celo b r e z-d o m o v i n s t v o, kar je vzrok fizičnim in moraličnim boleznim. Akademiki pat ki streme po tacih ciljih, kažejo s strankarstvom, kako pomanjkljivi so, kako revni so na duhu ! V eocijalneru življenju bo ravno ti dijaki brezpomemben. če že ne naravnost uničevalen element. To so glave, ki se ne znajo premikati, glave polne lx>rniranosti. V tem se spopolnujejo l>olj in l>olj : ne v blagor domovine, ne v prid specijalnih idej, pa tudi ne v korist samim sebi! Reforme treba! O tej nočemo govoriti se danes. Na početku novega šol-skeira leta kličemo le nsvm akademičnim zirani svet na grozodejstva, ki so jih počenjali Turki |>od zaščito oblasti [»osebno v sedanji Bolgarski in Rumeliji, se je zgražal ves svet in — nič storil. Narod ruski pa je z dejanjem podal najsijajneji izgled človekoljubja : prelil je potoke krvi za osvol>ojenje naroda bolgarskega, ne da bi bil najmanje zahteval za se. Vsem onim pa, ki so tedaj sledili krvavim dogodkom na Balkanu, bo gotovo še v živem spominu posebno boj v soteski Sipka, kjer je po junaški, obupni obrambi položilo orožje 26.000 Turkov pod j*>veljstvora Vesel pa«e. S rokovnjaki v vojnih stvareh in p« znavate'ji zgodovine vojn so soglašali, da je general GurKo se svojo rusko vojsko izvršil v soteski Sipka enega sijajnej'h vojnih činov. Od tedaj je minolo '2b let, četrt stoletja. A v nedeljo se l »o vršila notri med nagrobnimi spomeniki in pričami tedanjih zmag ruskeira orožja spominska slavnost na društvom, da naj našo nado, našo bodočnost dogode e, na kateri bo Rusija zastopana na vzgajajo tako, da bo prepojena z ljubeznijo odličen način: po velikem knezu Nikolaju do domovine! Ona najje n e s e b i č n a, Nikolajeviču, grofu Ignatčvu, vojnem mini- nar <> dno radikalna, brez fanatičnega stru itd, V selu Š ej novo se bo vršilo blago- šovinizma n brez nemoralnega življenja ! »lovljenje spominskega samostana. Na sijajnem proti dru. Gregorinu, ker je kakor branitelj na porotnem sodišču v Trstu govoril slovenski. Prečitali smo — pravi reški list — in nismo verovali. Ali rimska »Tribuna« prinaša brzojavko iz Trsta, ki potrja, da se misli res nekaj tacega storiti proti temu »zaslužnemu, y vsakem pogledu uzornomu in dobremu človeku«. Kakor razlaga »Tribuna«, ne gre tu proti slov. jeziku kakor takemu, ampak radi tega, ker da je dr. Gregorin hotč odtegnil svojemu klijentu obrambo, ker porotniki da niso umeli njegovega govora in ker da je s tem govorom ustvaril strujo antipatije, ki je mogla neugodno delovati na vest porotnikov. (Bravo ! Lep kompliment je napravil tu dopisnik »Tribune« — tržaškim porotnikom ! Op. ured. »Edinosti«.) In res — vsklika »Tribuna« — je bil varvanec dra. Gregorina obsojen na smrt. Na to obrazloženje v »'iribuni« izvaja one j > Novi list« v glavnem nastopno: Klijent dra. Gregorina je bil Slovenec, obtožen umora. Ta človek ni pozual italijanski niti besede. Vsi zapisniki v razpravi so bili slovenski, a istotako tudi glavni dokumenti te pravde. In od vsega tega ni bilo nič prevedenega za Slovenski narod treba mož, k i obedu bodo govorili knez Nikolaj Nikolaje- porotnike, ki so izjavili, da ne poznajo slo- čutijo z narodom, ga poznajo vič, grof Ignatčv in bolgarski miuisterski venskega jezika, ampak so se spisi le ustmeno j in ljubijo: treba kremenitih predsednik dr. Danev. Vršila se bo vojaška prevajali, kar pa, seveda, nikakor nima tiste mož, pravih značajev! služba božja za dušni blagor v tedanjih bo- vrednosti, kakor pismen prevod, ko more (jih padlih junakev in uprizore se ponovitve porotnik važneje dokumente ponovno prou- j ^olitl^fli nfposlanca dr. Rosina bratskima narodoma, utrdivši na en: strani Iskone sam branil pred porotniki, kar vča- in Robi". Prvi je govoril v glavnem o d®- zavest o velikem storjenem činu bratoljubja, gjj, veg veijaf neg0 Vsi sijajni odvetniški žeinem zb >ru 'n o gospodarskem položaju na drugi strani pa čut nevenljive hvaležno- i govori. Ali _ V katerem jeziku, ko ni znal ljudstva, fr. Robič pa j*» razpravljal o bivših sti, katerega so na bolgarski strani hoteli pač (jrilzetra, ne^o slovenski ? ! dogodkih v parlamentu na Dunaju in o ve- zadušiti brezvestni državniki, ki pa v srcu okolno sti h dru. Gregorinu ni ienju »lov. poslancev v l>odočn»»8ti. Slovenski naroda ni nikdar nehal žareti. preostajalo druzega, nego da je absurdnost poslanci se sicer — je menil — ne ogrevajo Dogodki v južni Afriki. V Am- giugaja tjovel do najviše potencije. Ker se je obstrukc'jo — ali ozirom na vedenje stenlamu je izšel proglas, podpisan od bur- obtoženec postavil pred poroto, ki ni umela vlade, toii škodljivo za slovenski narod, bodo škili generalov Botha, Delarev io De \\*et. njega, a on nje porote, pa se je dr. Gregorin prekrižanimi rokami gledali Podpisanoi izvajajo, da so bili Bari po več pOSt.a vi I pred poroto se slovensktm govorom : na e v e n t u veino « l> 8 t r u k c i j o nego 21/, letnem boju prisiljeni vsprejeti mi- v prvo> ,j a dokaže pravico s l o - ter h <> <1 o vsaj s pasivnostjo rovne pogodbe. V Anglijo poslani tj genera-podpirali Cehe. Kakor sedaj lom pa je bilo naloženo, da izposlujejo ■stoje stvari, je kriza neizo- ublaženje grozne bede, ki je za'ladala v e i b n a ! obeh republikah. Ker pa v Angliji niso našli Potem &e je dotaknil govornik kri vič- pomoči, morajo se obrniti do E/rope in nt^a imenovanja sodnih uradnikov ter je na- Amerike. Pripadniki republik so uničeni, povedal energičen nastop slovenskih poslan- opustošenje dežele je neopisno. Požganih in cev takoj, že začetkom zasedanja, proti porušenih je 30.000 hiš in anogo vasi. Ga- minerskemu predsedniku in proti ministru nerali pr.sijo torej milodarov za podporo krnica obsoditi dr.a Gregorina v dr- ža pravosodje. Glede vprašanja celjskega udovam in sirotam, pohabljenim in bednim, žavIjansko gmrt Je u mogo6e, da je drznost vzgojo otrok. Ne opisujejo grozote neodreienih Italjjanov tako narasla?! »Novi list« potrja to vprašanje, sklicujc venskega govora na tržaškem sodišču, ko rojaki tega govora vrše dolžnost davka v krvi in denarju ; v drugo pa, kar je glavneje, da spopolni podatke v podkrepljenje svoje pritožbe ničnosti ! Postopal je torej v interesu svojega klijenta ! Tržaški porotniki so obsodili obtoženca na fizično smrt; sedaj pa bi hotela odvetai- gimnaz ;a je povdarjal, da isti mora ostati v ter za na dogodke v Spljetu, Zadru, Reki, Istri itd. A na tem, da so Italijanom v zadnj"' čas 1 elju ! M: ne gremo 'z Celja ! Govornik je posledic vojne zato. la bi vnovič razburjali zaključ;; z devizo : Ne udajmo se! Vsprejete duhove, ampak le zato, da pokažejo grozno resolucije zahtevajo o l poslancev, naj pred bedo. Znesek, ki ga da Anglija po pogojih razpravo o nagodbi z Ogrsko dcvedejo naj- predaje, ne zadcšča nikakor niti za izgube nmst[& krUa> pripi8llje reški l,8t za- važneje zahteve Slovencev do uresničenja; po vojni. I * do ve, sirote, pohabljenci, bedni protestu jejo prt,1, premeščanju slovenskih in otroci ne dobe nič od tega. Proglas po- jjj," ^vlja aa Balkan javno in tajno, gimnaz jaln li razi ed o v iz Celja ter zahtevajo življa odbore v različnih deželah na bratsko ^ t ntV!)knm i)0re s -*popoiDjenje istih v popolni gimnazij ; prote- so«ielovanje. stujejo proti porabljanju deželnih denarjev v ! nemško - nacionalne strankarske svrhe in zahtevajo radi tega administrativno slugo politiki kneza Nikole črnogorskega, ki Oni, ! ki te proti našim prvakom bore s tak.mi sredstvi, da niso druzega, nego avantgarda glavne vojske, ki gleda na Balkan kakor gladen pes na veliko mastno kost. Da se doseže cilj, treba iztirati slovenski jezik iz Naročnikom. Ker se bliža zadnje če- , ^ kulturnill in8titucij. Tržaška Tržaške vesti, samostoj nost slovenskega Sta- JerJ»* • • . . _ trtletJe tek- leta' Pri^Jali sm' odo sedanje naročnina. Konference dalje trajale. Na obeh straneh da Vse one cenjene naročnike pa, ki so Vse one cenjene naročnike pa, prevladuje odločno volja priti do sporazum- zaistali s plačilom naročnine, prosimo, da 1J e V Trstu pa hočejo uničiti človeka, s kate- javnega življenja. V to naše slovansko Primorje prihajajo na službene i n s p e k-b i v i i ministri iz Italije!!; ljenja v*h ali vsaj glavnih diferencah v , isto čim prej nakažejo, da v pošiljanju lista carinarsKdm tarifu. Na obeh straneh da je ne nastane prekinjenje. videti prizadevanje, da se pogajanja dovedejo čira bližje do zaključka. I»jfBO videli, koliko retne, realne podlage ima vse to, kar »se« tu vidi, opazuje itd. rim se — tako vsklika »Novi list« — po-! naša vse tamošnje Slovanstvo, dočim v Zadru g- Uprava »Kiinosti«. j- ------ ^ j Oseb liti vest. Te dni je zapustil Gorico i Pla5ana lkakor > bil° (>menjeKO tudi dr. Stsnko L a p a j n e, prvi »lovenski v »Edinosti«) s bokserji bije in nogami gazi , , j i - i » uaše pesnike in književnike... dcktor prazkega vseucinsča, doslej ces. kr. r J avskultant. Št-le let star ima že dveletno j Gospod .leriiejt-ie taji! Iz delavskih Narodni kongres Poljakov. — Za I sodno prakso za seboj. krogov smo prejeli: Cujte : Veliki socijalist narodni kongres, na katerem bodo zastopani Gosp. dr. Stanko je sin ravnatelja go*p. Andrejčič taji in trdi, da je laž, kar je vsi Pollaki, je priglašenih že rt feratov. i Ivana L. na Krškem. Mej drugim bodo govorili: opcijskem vpra- j Odlikovanje. Gospod Friderik \Volf, -anju na Pruskem, o vprašanju poljskega vodja pisarne trgovinske zbornice, je odliko-tcortspondtučnega b.io a, o Poljakih v Sle- van pruskim redom rudečega oria IV. ziji, a on.h v Bukovini, o »grešnem podpira- razreda nju nemških šol jm» mestnih občinah Lvov n Krakovo«, o narmlui orgauizaeijj, o narodni vzgoji, o »constitucijonelnili svobodah, o narodni m rali, o ret >rmi «>bičajeo stal naš »Narodni dom«. •le li IllOgOČe i! Tako vsklika reški »Novi list« ozirotn na vest, da hoee tržaška odvetniška zbornica disciplinarno postopati »Edinost« pisala o njem. Trdi tudi, da ima priče za to, da ni izgovoril onih besed proti Slovencem in slovenski šoli, katere so bile navedene v »Elinosti«. Dobro! »Edinost« je priobčila, kakor se jej sporočili drugi. I a kolikor mi poznamo uredništvo, je isto vs kdar pripravljeno l vlaga lahko vsakdo, če tudi ni ud čitalnice, kajti po vsakem poslovnem dnevu v 1 a g ;i m o ves denar v »T r ž a š k o posojilnico in hranilnico« na eno hranilniČno knjigo, ki nosi ime Čebelica. Od naših vlog plačevala bo torej »Tržaška posojilnica in hranilnica« rentni da/ek, tilico, da bo finančni oblasti zadoščeno in nima ista ničesar tirjati od nas. V 14 dneh, torej v dveh poslovnih dnevih, izJali smo hranilnih knjiže. Najmlajši vlagatelj je 3 let, najstarejši pa 08. Vse drugo je razvidno iz kratkih pravil naše male hranilnice, katere priobčimo prihodnjič. Vendar enkrat. Vsikdo, ki je prišel v naše napredujoče metalač« ! Na istem mestu se odprejo nove ulice, ali bolje rečeno, se podaljšajo prej zaprte Btare ulice in se sezidajo nove moderne zgradbe. Zraven tega se podere ona enonadstropna stara zgradba, na katere prostoru bo stal toliko potrebni naš »Narodni dom«. — V najkrajšem času postane torej ta del našega mesta eden najlepših in na tem olepšanju l>o nekoliko zasluge tudi na naši slovenski strani. Svoj«časno se je govorilo, da misli Ye-nezian, oziroma tržaški magistrat zazidati oni del trga, kjer stoji še danes nepotrebni starodavni vodnjak, da tako zaprejo razgled na bodoči »Narodni dom-. Nas ni to čisto nič pre°traš:lo, ker bi bili tako — zavarovani pred veliko burjo ! Ne straši nas niti najnovejša vest, Č€š, da postavijo pred »Narodni dom« navaden branjevski trg ! Ne straši nas, ker vemo, da se tudi laško kljubovanje zgradbi nagega doma ne more jesti tako vroče, kakor je kuhajo v uredništvu kakega -Gazzettina«. Plaferaleein «lavka «d osebliik do-.voru. dolžan kaki osebi izplačevati prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v ^ lf>7, na leto več nego 12(>0 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navedši njihovo ime, stanovaliiče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako tacih prejemkov ni bilo vse prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, od katerega ali do katerega so se izplačevali. nik na Helvederju zaprl nekega Andreja C., ki je našel to verižico. Na izpraševanju je izjavil C., da je verižico pobral na cesti in jo prodal za — 70 nvč. Poslali so ga seveda v ulico Tigor. Ursibe premičnin. V7 pstek, dne 2»">. sept. ob 10. uri predpoludne se bodo V6ted ■arerlbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Piuta del 1" orne 1, hišna oprava : ul. Ac<|Uedotto 21, hišna oprava: ulica delle Ac«|iie 9. jestvine in oprema v zalogi: ulica Carintia 17, pulti, železna blagajna in tehtnice : ulica Sette Fontane 37, tehtnice in sodčki; S. Mar. Magd. Zgor. 365, krave ; Pri stalnih prejemkih je napovedati njih ulica Madonnina 1705, kovaška oprema. VreMSUekf Tostn!*. Včenti : toplo-ner ob 7. uri KjRtraj 11.8 ob 2 ur' popolu4*i' 1Š.7C.® — Tlaknmer ob 7. uri zjutraj 7ane« plima ob 6.42 pr«dp io o1* 4 12 pop.; oseka of> —.— predpoluda* in ob 1 1 59 i/mero, kakor je bila ob času, ko »e je dalo naznanilo: pri spremenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. j., v dolu dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila : n. pr., če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1902, tisti znesek, ki je bil iz- pop>luon^ plačan v času od 20. oktobra 1901 do 19. oktobra 1902. Na temelju napomiojanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršit ven ega predpisa k IV. poglavju ozaačenega zakona, pred- . .. ,. i ... ,ad , in plesom, katero priredi o priliki obletnice pisa, objavljenega v d. z. st. lOS od leta t » 1 1 ... ...... j- - i blagoslovljen j a društvene zastave poživljajo radi priprave za odmero » Društvene vesti. Pevsko društvo »Zarja« v Kojanu vabi n:i vrtno veselico s petjem, šaljivo pošto »bletnic« nedeljo, ^ " • I . I Hl^l 1 I I CJ I v/ »-»V • « U • f ' ^» ■»'» •• » >- ■■ ■ ■ w - - - - - - _ . n • . osebnega dohodninskega davka za leto 190.'», a°e ^P^'™ D* -tu gost.lne pn »Zlat. delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih lvT"oni< v Kojanu. J . Vtmored: 1. F. Ma cen : »Slava Slo- vr-^t, naj predložijo ona naznanila in si<*er v neposredno-državnem mestu Trstu in v okoli-•'•anskih oljčinah na e. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradišćanski pa in v mejni grofiji istrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in si<*er najkasneje do 31. okt. P. >02. I zorci za naznanila se dobivajo brez- porec : i. r . Maj vencem«, koračnica, godba. 2. -J. Laharnar : »Dijaška«, možki zbor. 3. Mettra : »Valovi«, valček, godba. 4. H. Volarič : »Novinci«, možki zbor. 5. 1. pl. Zaje: »Seljanko dušo draga«, romanca iz opere »fizikai, godba. (5. A. Foerster: »Domovini«, mešan zbor s samospevom tenorja. 7. Vogel: »Cigani«, pesem, godba. S. H. Volarič : »Slovanski svet«, možki zl»or. 9. F. Majcen: »Sladke plačno na pristojnih davčnih oblastih I. sto- . . . ~ ... , sanje« (solo za k rilo v ko z odmevi), godba, pmje torej za I rst in okolico na c. kr. J x \ „ . . . . ... , - - i -i- - 1»>. llartl : »<>i planine«, mešan zbor s sa- lavcni administraciji, v iionci, . v Istri pa na stvih.) Začetek veselice ob 4. uri popoludne. »BriTect. V'sled izide štev. 2H skupno torek. bolezni urednikove Vstopnina na veselico 2;> nvc., otroci do 14. povrne, ako mu samo urednik ne i:mrje ali zl>eži v Ameriko. štev. 27 prihodnji leta livecleni vstopnine prosti. Ples bo na podu (brjar). Vsak komad plesa ... . ... - ____. . stane 10 nvč. za en par. V slučaju neugod- < enjeni naročniki naj p.otrpe zi takrat: 1 , . ,» . .. .l-i . i - - nega vremena se veselica odloži na prihodnjo Brivec« jim zagotovlja, da -»e ta slučaj ne 6 1 nedeljo dne 5. oktobra. Na obilno udeležbo uljudno vabi ......... . . M ODBOR. Kontrolni shodi domobrancev se bodo vršili v domobranski vojašnici od 20. do 24. L* llloŽko podružnico ' J • . v- ii - i- moiater v Trstu 2 K, njegov delavec gosp. Aesreca. \ cera; pop^iudne »o zaceli * ' j e> & i • i i i i i . Besednjak 20 st., g. Josp Tavčar nabral pri razsla«lati tdago s parmka »Olessa«. D >ticni J ' 6 ^ 1 . i - t m- - • i , ^ , starešinu v Krepljah 1 K 40 st. s prip imbo : težaki pa so b i oviran' na delu » t^m. da J i i •„•i ur -i i i - i -i- nabralo bi se lahko več, a neki gospod iz T. je bilo blizu parmka na tleh več lesu. lega ' «• < i , i- i • i - j i - . • , ni hotel dati neč! — Srčna hvala ! so hoteli Hvgniti s hidravličnim strojem. A ko je bil les /» v višini, se je isti odvecal l1 "TT-Ve8tj iz »stale Primorske. • j- pa lilacarja. i>ivaj -:n<>či si d delavcev. Zbralo se jih kakih j stranko. Od protivne stranke so dobili ne-4«"K Sklenili d.t Le m^rf jo vsprejeti vseh kateri po *.»4, drugi }x> 1!» glasov.« gojev, kakor jih -tavlja odbor gos(»odarjev To je jako veselo sporoč lo, ako uva- :er da vztraja o pri }>ogojih, kakor ^ > j h oni j žujemo, kako gmzao agitaeijo so razvili itali--tavili gospodarjem dne 22. t. m. janaši, izdavši parolo: I 'deležem- vho«}.! dali delo dajalcem Se«laj mora iti, sedaj moramo strmoglaviti termin do sobote doe 27. t. m. o j«»ludnc. V slučaju, da delodajalci ne pritrdijo zahtevam delavaev do označenega dn*>, pojdejo v -v.»je delavnice po svoje delavske knjižiee in Knjige okrajne lx»ln:ške blagajne. /.^ubljeu pes Pred dobrim tednom se je na^el na nal»režinski postaji velik lovski pe? črno rujave barve. Gospodar jna naj se oglasi pri g. Alt-jziju Lupincu, krčmarju v Semp<.la u pri Nabrežini. Policijske Testi. Včeraj so zaprli 2«>-ietno služkinjo Pavlo C , katera je na sumu, da je ukradla svojemu gospodaiju par hlač. vrednih 28 K. Na hišni preiskavi pa se je p-'tcazalo, da je ukradla en svinčnik in en -vilen trak. (»lede hlač pa taji ona odločno ter jih tudi niso našli pri njej. Vendar so jo vse eoo spravili v ulico Tigor, da se dobro domisli, da-li je vzela ali ni vzela. V nedeljo je neka ženska izgubila zlato hrvatsko firankoKako za resno so mislili ita-lijani ši se svojo nakano, priča dejstvo, da so poslali na volišče — kakor pošnemljemo iz današnjega »Piccola« — tudi glasovitega Krstića, ki pa da je moral (tako pripoveduje Žid nemud( ma cdpotovati. (Skoda le, da »Piccolo« molči o tem, zakaj in na čegavo poveije jo je moral Krstić od k uri ti Izlasti jim je šlo v prilog, da se jim je posrečdo dobiti kakor presumti vnega župana nekega p >-sestn.ka, k: je dosedaj pripadal k narodni hrvatski stranki ! S tem so lovili ljud;. Iz kratka : poskusili so vse ! O^ar tutto ! No, naši kmetje so vrlo odbili ta kom-bin rani napad. Isto tako pričakujemo, da tudi II. in I. razred zakličeta sovragom in izdajicam : Roko proč! Ne dotikajte se naše iasti, naše zemlje ! Za danes pa kličemo siro-makom-poštenjakom III. razreda: Živeli! — Slava vam ! > Zabava v Zametu. Hrv. pevsko-tamburaško društvo »Sloga« iz Zameta ter »Istarska Vilic iz Kastva priredita dne 28. septembra v Zametu skupno zabavo ob sodelovanju vojaške godbe pes-polka št. 7D. — Začetek ob 4. uri pop. Cisti dohodek na korist obeh društev. Program obse za 11» toček, a poleg tega bo mnogovrstne druge žaba ve. X Štrajk v Mirnu. V Mirnu je pričel v ponedeljek štrajk, ker gospodarji niso hoteli ugoditi zahtevam, katere so stavili delavci. Zahtevajo v glavnem 30°/0 poboljška plače in znižanje urnika za eno uro. Delavci se držijo mirno. Orožništvo je pomnoženo in javne lokale morajo zapirati že ob 7. uri zvečer. Pevsko društvo »Nabrežina« v Nabrežini vabi na veselico s plesom, ki jo priredi s prijaznim sodelovanjem pev. dr. jHajdrih' na Prošeku ter popolnega diletantnega orkestra Nabrežinskega v nedeljo, dne 2*. sept. 11*02 na krasno odičenetn vrtu gosp. P. Ne-uaeca, na postaji v Nabrežini. Vspored : 1. Ivo Frlscbkovitz : »Ujjuh«, narodna koračnica. 2. Pozdrav. 3. Ipavec: »Pozdrav«, mešan zl>or, poje »Hajdrih«. 4. H. Sattner : »Na planine«, možki zbor, poje »Nabrežina«. 5. llnvk Oermak : >Novadoba«, ouvertura. <». Gj. Kisenhuth : »Kaa«ni ^pol i ljubav«, možki z'»or, poje »Nabrežina. 7. G. Verdi : »Zbor iz opere Li->mardi«, proizvaja orkester. -S. H. Ban 11 : »Križaci na morju«, velik mešan zbor, poje »Hajdrih«. l.K »La-kavi snuba;«, vesela igra v enem dejanju. ! 10. Ples in pro?ta zabava. Začetek veselice točno ob 1. uri popoludne. 1'stopnina k veselici 10 st., sedeži od M—o vrste 60 st., od 0 — 10 vrste 40 st., k plesu vsaka točita 20 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi o d b o r. Opomba: V slučaju sabega vremena preloži veselioa na prihodnjo nedeljo. Vesti iz Kranjske. * Akcijska družin združenih pivovarn v Žalen in na Laškem v Ljubljani je kupila od gospoda Ivukca sedaj tudi vsa zemljišča, pivna skladišča in ledenice. — Novi občni zbor akcijonarjev, na katerem se akcijska družba defin tivno ustanovi, se skliče na petek dne 26. septembra 1.1. v Ljubljano. * V Amerik« se je odpelj&lj predmi-nolo noč iz Ljubljane 1G9 os-b. Tako se ginu lakonična vest v »Slovenskem Na- j rod u«. In vendar je to resen, zelo resen si»npt m žalostne gospodarske krize. Ko bi smeli, l i izrekli svoje pohlevno in ponižno mnenje, da bi bilo koristneje in za*lužaeje za narod — katerega vendar rešujejo vsi — ako bi sklicevali »tabore« in shode ra ii te kalamitete. Na teh shodih bi bilo to dobro, da bi se niti ne smeli prepirati, ker smo se dosedaj vsi Slovenci prsteno — enako malo brigali za šibo, ki goni naše ljudi v Ameriko...! Pa kakor rečeno — brez zamere ! Proslava zaslužnega učitelja. Danes ob pol 11. dopoludne se izročili slovesno v telovadnici L mestne deške ljudske šole v Ljubljani gospodu ravnatelju v p. Franu R a-k t e l j u zlati križce za zasluže. Slavno«ti se je udeležilo učiteljstvo vseh mestnih javnih šol in členi c. kr. mestnega šolskega sveta. i Vesti iz Štajerske. Povodom oblet niče smrti nepozabnega slov. vladike Klomseka -e bil dne 23. t. m. v stolni cerkvi v Mariboru slovesen po&tdikalen rojiiiem, ki ga je opravil prost Lavrenc'j Herg. — Dijaška kuhinja v Mariboru je imela v minolem šolskem letu 4106 K *J2 ?tot. dohodkov in bi zu toliko troškov. Preostalo je 67 K. Hrano je dobivalo 50 — 56 dijakov. — C'irculus vitiosus V prvi slovenski vsporedni razred na gimnaziji! v Mariboru se je vpisalo 73 učencev. Moral bi se torej razdelit', ker je ob takem prenapolnjenju težaven pouk toliko za učitelje, kolikor za učence. A pojte no : taki pomisleki naj bi veljali za šolo. ki ima to hibo, da je --slovenska! In da jih ne treba uvaževati, za to seže najde — pretvfz. Taka pretveza je tudi namišljeno pomanjkanje učnih moči. Najprej ;šče učna uprava učne moč;, koje prepozno, tam okolo 15. septembra, ko je gotovo, da j h ne dobi, potem pa se izgovarja, da nima učuih mocij. Tako se sučejo v kolobarju : Slovenci, ki reklamirajo uajnujneje kulturno pravo, pa fteni zistera, ki beži pred njimi s pomočjo raznih pretvez..! Pravi cireulus vitiosus! Ali, nota benc : že ob zaključku leta je bilo priglašenih za rečeni l. razred nad .">0 učencev, ni trebalo torej posebnega proroškega daru za uganitev, da bo treba razred deliti, ker bo prena|K>lnjen. — Olasovita dvojna mera je v veljavi tudi na Štajerskem. Kavno v zadnjih časih smo beležili slučaje, ko so c. kr. državni uradniki celo aktivno nastopali na slavnostih, ki so vršile pod velikonemskimi zastavami. Sedaj pa beleži »Domovina« slučaj, da so v Vojniku povodom slovenske veselice razobesili slovensko zastavo, a vodja tamošnje politične oblasti je hitro veleval, naj odstranijo zastavo, sicer da pridejo orožniki ponjo. Frankfurtarice jemljejo politične oblasti v zaščito, slovenski zastavi pa groze z orožniki Tako zahteva tista glasovita dvojna mera ! Brzojavna paručiia Pogajanja med Avstrijo in Ogersko. DUNAJ 25. (B.) Tu bivajoči ogerski ministri so imeli dane* predpoludne ob 1». uri posvetovanje med seboj, ob 11. uri pa so začela zopet včeraj prekinjenja pogajanja tnej obojestranskima mintaterakima predsednikoma, resortnimi ministri in strokovnimi referenti o gospodarski nagodbi in avtonomnem carinarskem tarifu. Sankcij on Iran zakon. DUNAJ 25. (H) »Wiener Zcg.« objavlja sankcijoniranje načrta zakona, sklenjeoega od deželnega zbora poknežene grofije Goriško-Gradiščanske, s katerim se uvaja poneha i deželna d oklada na porabo piva. Imenovanje in odlikovanje o sodni, stroki. DUNAJ 25. (H.) »NVieuer Zaitung« javlja : Cesar je podelil sodnemu tajniku n;» dež. sodišču v Trstu, Josipu Lucianiju, naslov in značaj deželno-soinega svetnika ; minister za pravosodje je imenoval okrajnega sodnika Matevža Primožiča v Tolminu deželno so In m svetnikom in pre 1-stojnikom okrajnega sodišča na dosedanjen službenem mestu. Dogodki v ju/, u i Afriki. LONDON 25. (B.) Henrv Phipi, člen zavoda Carnegie, je izročil Keuerflln Botha 100.0* K) d »larjev z opazko, da se nadeja, da je sedaj pričel mir in da si spon končani ter da se ne zgodi ničesar, kar bi mo^lo imeti za Anglijo nepr jateljs'ti zmise1. Z sli, tla naj ta denar upravljajo Bjtha, Delarev in še kaka druga oseba. Vsprejemsi ta dir je l/javil Bolha, da se bo uporabljal denar le v dobrodelne svrhe in n;kakor ne v zuaislu, neprijaznem za Anglijo. O o tla ljubi mir v popolnem zmialu t*? besede in njeg »vo edino prizadevanje da je sedaj, da ublaži nesrečo svojih rojakov. XKKXKKXKXXKKKKKK X X X X H X x X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne niizarste zadruje y Gorici (Solfcan) vpisane zadruge z omejenim [»oro-tvom prej ^inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primarste dežele. £oli0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohlitev brezplačen. X X x M H X X u X X X X X X X X X X Pr t« Is največja tovarna pohlltra ▼teh Trst. —•s TRST — TOVARNA: XXXXXX*XXXKXXtt* X i MsaaHGF Le?i Minzj g si Sf Sf st st © i m HI Via Teta, vogal Via LlBltaaai (S & i iS iS iS ZALOGK: ■ Piazza Ro8aria it. 2 (Šolsko poslopje) In Via Rlborgc it. 2t Telefon it. 670. -MOM- Velik ixbox ta p ec arij, zrcal In fJik. Lx-TrSuie uročbe tadi po posebnih načrtih. Ceao brez konkursno«. 1LC1TS0TAli CEHI ZiSTOII II FRilKC Predmet! postavio se na parobrod a l< železnico m^ko- Častim ?i na/.nsiniti slavnemu občinstvu. da sem otvori 1 novo prodajalnico jestvin v ulici Stadion št 25. !*r<»oroea Jo>ij> Perovšek. Močne stiskalnice za vino (preše) vsake velikosti in mline za mečkanje grozdja kakor tudi druge stroje vsake vrste, orodje in materijal, se vdo-W?a v zalogi tvrdke ZIVIC I DR. V TRSTU Trgovinska ulica 2. (blizu vojašnic). F I L U A L •< A c. Kr. priv. avstr. kreditnega za trgovinu in obrt t Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 2»30-dnevni odkaz & . 3- mesečni *r n r> ° ,« e g. ca pip mu. katera pe morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne tak*' v krepont z dnem 24. junija. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. ▼ vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoieond brez obresti. Nakaznice r* 1'uraj, Prago. PeSto, Brno, l.vov, Tropi v Peko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz. Grade v bibinj, Iionnatu, Czovec, Ljubljano, I inc. Olomeu Keichent«erg, Saaz iti šolnograd, brez tro^kov. Kupnja in prodaja bitku luow provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSinii pogoji. Predujmi. Junćevne listine po dogovoru. Kredit na dokument« v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Ntki blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da tre trni utnar. zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Rinnione Adnata di Sicurta v Trstu zavaruje proti požarem, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; društva dne 31. der-eshr 1892.: 1,682.2iS-22 49.4ti.Y07 500.000*— 331.^22-42 243.331-S oOO.OOO*— 1.1S7.1H4-86 < iiavnicn dratm..... gld. ooo.ooo-— Premijna rezerva zavarovanja na fiv^enje....... Premijna teeerva zavarovanja proti ognju........ Premijna rezerva zavarovan ja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje - . Keserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov. bilanca (A) . Keserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca ili) Keserva sjtecijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna rese rva dobičkov . . t rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2. (v lastni taiiij [\ii\ivtit umiti pspUiiie Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoflijevo cikorijo. Srečk a>nje danes zvečer ob 8. uri! | Glavni dobiček | kr 30.000 k 01 muški pc T > i astavne mit . krono n . priporočajo: « Josip Bolaffio. Mnndl & C.o. >lereurio Triestino. lir. Ncuiiiaiui. Henrik Scliit!"-niami. Josip /oldan v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10 odbitkom v gotovini. | Išče se takoj spreten kolar I za trdna dela pri vozovih proti dobri plači. Obrniti se je v kamnolom ..Derin" pri Sv. i van u pri Trstu. ANNINGBE & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRS T. Vin S. \ieold št v. 7. TRS T. Na zahtevanje se poiilja cenik brezplačno in poštnine prosto. Mm it Fraz"' krčma ulici Geppa štv. 14 Toči vina prve vrste: Bela vipavska Črna istrska liter {>•» 4-0 „36 :r . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor kimi in mrzlimi jediii po zmernih cenah Družinam ne pošilja na tlom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 32 kr Crno istersko liter po 28 kr. Priporoča pe tudi krčmarjem, katerim dajeir vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni cen: Josip Furlan, lastnik. Trgovina z železnino „MERKUR" PETER IVIAJDlČ v Celju, Graška oesta stev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in ;ekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja »n sicer orala, brane, motike, kose, srpe, g rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za ckna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, rr^ni »n uteži, raznovrstnih stavbrnskih potrebščin ter /see* ar.jzcga blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), ■ončere cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlincira. najboljše umetno gnojilo. • Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. + P 4 C c*ci\c nizke. xxxxxxxxxxxxxxo: V novi trgovini na drobno Peter Klaosicb Fiazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris se nahaja bogata zaloga platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po najugodnejšimi cenami. - - Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - - Edini zastop se zalogo za Trsi. Goriško, Mo; Istro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA). Qxxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxx $ Stanje hranilnik Tlos: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven ročovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dojtoldne in jih obrestuje ]h> 4°/0 t«*r pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta 1» kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica i/ svojega, ne da I>i ga zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Dei.arne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnićne sprejem niče dobivajo se brezplačno. Ka/prodaja ! po nečuveno nizki oen se dobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura <■>»- stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : ura od niklja, Anker remont, (na željo t«i i jMisrebr.) /. lepo razrezijanim pokrovom, toen< urejena s 3 letnim jamstvom in skatljieo. krasna gojdin ali nikljasta okrojnia veriziCF s ]>rivosom. 1'ai'izki sistem. 1 gohlin igla, zn kravate z iinitir. briljant 1 par gumbov za inanšete, znamka >. Produ .