Letnik XXX – št. 1, januar 2023 Glasilo občine Trzin Skirca Open & Trzin Walther Cup Pogovor z županom Uspešno izvedeno mednarodno Gradnja večnamenske dvorane in selitev zdravstvene ambulante strelsko tekmovanje Državni praznik Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Prednovoletna druženja Decembrske zabave, nastopi in srečanja ob koncu leta www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 19. 1. do 27. 2. 2023 Novim ciljem in izzivom naproti! izbrano iz kataloga ugodnosti CELOVIT ZIMSKI ČAJ Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Vsebuje plodove šipka, cvetove lipe, liste navadnega sleza, liste melise, cvetove črnega bezga in cimetovo skorjo, 50 g. Mazilo za nos s pantenolom, za nego in vlaženje, 10 g. redna cena: 4,90 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 3,36 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 14,90 € cena s Kartico zvestobe 11,92 € 3 POPUST: PROPOLIS 150 PRŠILO Alkoholna raztopina suhega izvlečka propolisa, standardiziranega na flavonoide, 20 ml. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 6,43 € cena s Kartico zvestobe 5,14 € 2 3,92 € 20 % POPUST: 20 % MAZILO ZA NOS 1 2,69 € POPUST: 20 % NEGOVALNA KREMA MALČEK NOČNA KREMA redna cena: 2,97 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 5,39 € cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: 20 % Z vitaminoma A in E, namenjena vsakodnevni negi kože obraza in vratu, 50 ml. Z mandljevim oljem in izvlečkom prave kamilice, namenjena vsakodnevni negi občutljive otroške kože, 50 ml. 2,38 € 1 4,31 € POPUST: 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 1 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! plačan oglas Vsebuje vitamine, minerale in koencim Q10 v obliki praška za pripravo napitka, okus pomaranče in limete, 20 vrečk. Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 19. 1. do 27. 2. 2023 oz. do prodaje zalog. STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan Optika Škofic, Ljubljanska 87, 1230 Domžale odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00 tel. 041 555 876, 01 7214 006 plačan oglas PVC OGRAJA 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik plačan oglas ALU OGRAJA Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin ➔ Na naslovnici Fotografija: MPP Še vedno je aktualno vabilo Občine Trzin na javno razpravo v zvezi s podrobno urbanistično zasnovo za Obrtno-industrijsko cono Trzin. Več informacij na občinski spletni strani. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Tatjana Prašnikar Đuran, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Anita Omerzu Tome Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. februarja 2023. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. januar 2023 Pred nami je pomembno leto Foto: Helena Kermelj Kolofon Ker je glavnina prednovoletnih druženj potekala v drugi polovici decembra, ko ste v svojih domovih že listali decembrski Odsev, je januarska izdaja še vedno praznično obarvana, saj je zapolnjena s prispevki z zabav, nastopov in srečanj občanov. Ko pišem uvodnik, nekaj prazničnih luči še utripa, a po našem kraju te pisane lučke počasi ugašajo in tema brez utripajočega večernega blišča naznanja, da je konec prazničnega veseljačenja. Vendar je pred nami posebno praznično leto ... Januarja je čas, da začnemo izpolnjevati novoletne zaobljube, če smo jih seveda sklenili. Jaz se jim vsako leto spretno izognem, saj se v nov cikel dvanajstih mesecev raje podam z mislijo, da se bom prepustila toku dogajanja in se korak za korakom vzpenjala do ciljev, ki se mi bodo v danem trenutku zdeli pomembni. Svojo energijo bom sproti usmerjala v opravila, ki bodo pristala na vrhu mojega seznama prednostnih nalog in ki jih bom prilagajala letnim časom. Želje se namreč porajajo vse leto, stvarnost vsakdanjega življenja pa izpolnjevanju vseh ni vedno naklonjena, in četudi se jih na vse pretege trudimo izpolniti, nam vedno ne uspe tako, kot smo si zamislili. Včasih nas življenje pelje po daljši poti, včasih pa nam raje pokaže drugo pot in nov cilj. Zato si raje prihranim razočaranja in se držim seznama prednostnih nalog, ki ga od časa do časa – predvsem z vso iskrenostjo do sebe – prevetrim. Na vrhu občinskih prednostnih nalog letos bo gotovo gradnja večnamenske dvorane, o kateri sva z županom govorila v pogovoru ob začetku leta. Tudi načrtovana selitev zdravstvene ambulante in prihod novega pediatra v naš kraj bosta pomemben dosežek za občane Trzina. Verjamem, da bomo zelo kmalu nanizali celo zbirko zanimivih dogodkov domačih društev. Eno od pomembnejših mednarodnih tekmovanj, ki ga vsako leto uspešno izpelje trzinsko strelsko društvo, je že predstavljeno v januarski izdaji, saj je strelsko tekmovanje Skirca Open & Trzin Walther Cup potekalo že v začetku tega meseca. Nekateri projekti se končujejo, drugi začenjajo, društva z dolgoletnim delovanjem pa so nam lahko za zgled. Letos bo Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin proslavilo stoletnico delovanja in zagotovo se bodo njegovi člani praznovanja jubileja lotili v velikem slogu. Bo pa letošnje majsko občinsko praznovanje 15. maja tudi posebno, saj bo na občinski praznik minilo 750 let od prve pisne omembe Trzina v starih listinah. Izvodi trzinskega glasila se tudi hranijo za prihodnje rodove v Narod­ ni in univerzitetni knjižnici, da jih bodo lahko prebirali, saj bodo zaradi tehnološkega napredka najverjetneje izgubili pristen stik s papirjem. Glasilo sicer vztraja v fizični obliki, a sledimo tudi sodobnim tokovom in marsikatero obvestilo objavimo na Facebookovi strani Trzinski Odsev (www.facebook.com/TrzinskiOdsev), zato vabljeni k spremljanju naših objav na družbenem omrežju. Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Pogovor z županom Leto bo v znamenju gradnje večnamenske dvorane Jesenske volitve so prevetrile občinski svet, županu Petru Ložarju pa smo trzinski volivci in volivke zaupali še en mandat. V začetku januarja smo se z njim pogovarjali o načrtih za letos. Kaj pa dodatna parkirna mesta? Smo v fazi odkupov zemljišč nasproti kulturnega doma in upam, da nam bo uspel odkup dveh parcel. Čestitke za novi mandat! Kako ste zadovoljni s sestavo občinskega sveta? Nekaj novih obrazov je med svetniki, nakazuje se dobro sodelovanje ... kakšen je vaš občutek? Občutek je dober. Ko smo pred kratkim popolnjevali delovna telesa občinskega sveta, smo se hitro in korektno dogovorili. Tudi na predvolilnih soočenjih je bilo poudarjeno sodelovanje in verjamem, da bomo delali v pravi smeri. Kateri projekt bo letos v ospredju? To bo zagotovo večnamenska dvorana. O njej je bilo že veliko povedanega, saj je to eden pomembnejših projektov zadnjega desetletja, njegova idejna zasnova pa sega že v leto 2007. Cena naložbe se bo približala šestim milijonom evrov, pri čemer se nadejamo sofinanciranja Eko sklada z dobrim milijonom evrov. Čakamo pa tudi na razpise ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kaj pa drugi projekti? V načrtu za letos imamo še en pomemben projekt, saj bomo poskusili pripeljati v Trzin tudi pediatra. Kot veste, je v Centru Ivana Hribarja v ambulanti precejšnja prostorska stiska. Kot vse kaže, bomo najeli približno 130 kvadratnih metrov prostorov v Kidričevi ulici z namenom, da zdravstvena dejavnost ostane v našem kraju. Bodo najeti prostori namenjeni samo delovanju pediatra ali bo v njih deloval tudi zdravnik za odrasle? Tudi ambulanto za odrasle bomo preselili v te nove prostore. Želimo, da je primarno zdravstvo na enem mestu in da bo blizu občanom – na enem mestu skupaj pediater, zdravnik za odrasle in referenčna medicinska sestra. Kako pa bo z zobozdravstveno oskrbo? V Trzinu je vedno več zasebnih zobozdravstvenih ambulant, ima sploh katera koncesijo? Ne, nobena nima koncesije, čeprav jih država že dolgo obljublja. Je pa stanje v zdravstvu zelo resno. Na srečo vsaj v Zdravstveni dom Domžale prihajajo novi zdravniki. Dotakniva se še povabila k javni razpravi glede podrobne urbanistične zasnove Obrtno-industrijske cone Trzin. Urbanistične preveritve smo se lotili, ker smo se zavedali težav v coni. Zato smo izvedli popis odstopanj in posebnosti, ki se jih je treba lotiti na območju cone. Lastnike problematičnih objektov smo že pozvali k ureditvi, ni pa še vse urejeno. Je že znana časovnica gradnje? Glavnina rušenja je predvidena za čas zimskih šolskih počitnic, ni pa to odvisno od nas, ampak od Taubija. Predaja zemljišča je predvidena do konca februarja. Vsa pripravljalna dela bodo nato potekala v dopoldanskem času, gradnja je predvidena med poletjem. Obrtniška dela v samem objektu bodo potekala jeseni in bodo najverjetneje segla tudi v zimski čas. So predvidene kakšne zapore cest? Zagotovo bodo, najverjetneje v nočnem času poleti, saj bo treba pripeljati gradbeni material za objekt. Obvestila o zaporah cest bodo pravočasno objavljena na občinski spletni strani. Ko se bodo izvajala obrtniška dela, bomo najverjetneje čez most omogočili dostop manjšim vozilom. Takšna začasna prometna ureditev ne bo vplivala na šolo, zagotovili bomo koridor za učence, da bo dostop do šole zanje varen. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Kje so še težave? Najbolj problematični so objekt Motnica 1 in še nekaj objektov na Špruhi. Nekatere rezidente v coni moti hrup, čeprav ni zaznati odstopanj. Se pa je treba zavedati dejstva, da tisti, ki se naseli v industrijski coni, ne more imeti enake kakovosti življenja kot nekdo v spalnem naselju. Občinske novice Kako pa boste reševali zaplete? Z urbanistično preveritvijo smo želeli raziskati, kje in za koliko so faktorji zazidljivosti preseženi. Tam, kjer so preseženi, bomo dali lastnikom vedeti, da bodo morali stanje v prihodnosti razrešiti –pridobiti gradbeno dovoljenje, zmanjšati objekte … Najbrž bo treba ukrepati tudi z gradbeno inšpekcijo, ker bo treba zaustaviti spreminjanje in odpraviti težave. Zavedamo se, da je Trzin zelo zaželena lokacija, a ne moremo v nedogled nadaljevati s pozidavo in poselitvami. Na eni od prejšnjih občinskih sej se je govorilo o možni širitvi cone v višino, vendar tudi ta rešitev ni najboljša, saj infrastruktura ni prilagojena … Tako je, to ni rešitev. Še vedno je vsako jutro gneča na uvozu v cono in nevarnost naletov je velika. Dotakniva se še trzinske obvoznice. Na predvolilnih soočenjih smo od Rada Gladka izvedeli, da je kaj kmalu ne moremo pričakovati, čeprav si župani treh občin (Mengeš, Domžale, Trzin) zanjo skupaj prizadevate že več let. Mi bomo še naprej vztrajali. Težava je, da se je ustavilo pri dveh točkah. Prva je ta, da je nova gradbena zakonodaja dobesedno spregledala regionalne prostorske načrte, ki so bili po starem zakonu že odobreni. Zadeva je zdaj obvisela v zraku. Naša zahteva je bila, da se s popravki gradbene zakonodaje postopek vrne nazaj. Druga težava pa je s sredstvi. V vsakem primeru bomo še naprej vztrajali pri pridobivanju dokumentacije. Kaj pa se je zgodilo s projektom poenotenja vrstnih hiš v Reboljevi, Prešernovi in Mlakarjevi ulici, ki so ga pred leti pripravili študenti Fakultete za dizajn? Ta projekt bo ena od podlag za urbanistično preveritev, ki jo moramo obvezno narediti za vso občino, da bomo lahko v začetku prihodnjega leta začeli pripravljati Občinski prostorski načrt (OPN). Za cono preveritev zdaj imamo, nas pa čakajo še Mlake in stari Trzin. Pri Mlakah imamo posnetek stanja z nekaj anomalijami, ki jih bomo z lahkoto evidentirali. V Starem Trzinu pa je bolj pestra slika. Lahko občani že zdaj podajo kakšen predlog ali pripombo? Pripombe in pobude so vedno dobrodošle. Tudi naša opažanja in strokovne podlage bomo poslali skozi vse zahtevane institucije, po obravnavi v občinskem svetu bo sledila še javna razgrnitev, na kateri bodo občani znova pozvani k oddaji pripomb. Metka Pravst Primožič Foto: arhiv Občine Trzin in MPP Januarska seja občinskega sveta Druga redna seja trzinskega občinskega sveta je potekala v sredo, 11. januarja 2023. Svetniki so se ob 17. uri zbrali v sejni sobi v pritličju občine in po ugotovitvi sklepčnosti obravnavali šest točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika prve redne (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Trzin z dne 7. decembra 2022 je pod drugo točko sledila potrditev mandata nadomestni članici Občinskega sveta Petri Podgoršek, saj je Petru Ložarju prenehal mandat svetnika, ko je sprejel funkcijo župana. Pod tretjo točko dnevnega reda je sledil sklep o ustanovitvi in pristojnostih delovnih teles Občinskega sveta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala, da bi v tem mandatu občinski svet poleg Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Statutarno-pravne komisije, ki sta že določeni v statutu in poslovniku, imel še pet stalnih delovnih teles – eno komisijo in štiri odbore. Po sprejetju predloga so svetniki obravnavali še imenovanja predsednikov, namestnikov predsednikov in članov delovnih teles Občinskega sveta Občine Trzin ter Nadzornega odbora Občine Trzin. Posameznim listam je pripadlo različno število mest: Listi za trajnostni razvoj Trzina 21 mest, Gibanju Svoboda in Slovenski demokratski stranki SDS pa vsaki po 10 mest. Prisotni svetniki so na seji sprejeli vse predlagane sklepe Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. • Za predsednico Statutarno-pravne komisije je bila imenovana Dunja Špendal, za njenega namestnika Anton Kralj, za člane komisije pa so bili imenovani Petra Podgoršek, Marcel Koprol in Valerija Pevc. januar 2023 • Za predsednika Odbora za gospodarske javne službe, okolje in prostor je bil imenovan Boštjan Papež, za njegovega namestnika Rado Gladek, za člane odbora so bili imenovani Nuša Repše, Milan Karče, Mihael Mlakar, Robin Kleindienst in Matic Mušič. • Za predsednika Odbora za finance in premoženje je bil imenovan Anton Peršak, za njegovo namestnico pa Petra Podgoršek. Za člane odbora so bili imenovani Oliver Wagner, Miha Pančur, Uršula Homan, Irena Habat in Marjeta Zupan. • Za predsednika Odbora za socialno politiko, zdravstvo in dejavnost humanitarnih društev je bil imenovan Anton Kralj, za namestnico predsednika pa Milica Erčulj. Za člane odbora so svetniki potrdili Veroniko Weixler, Majdo Mušič in Rašo Šömen. • Za predsednico Odbora za kulturo, šolstvo, šport in dejavnost društev je bila imenovana Veronika Weixler, njen namestnik pa bo Anton Peršak. Za člane odbora so bili imenovani Anica Mušič, Tatjana Borec in Zoran Rink. • Za predsednico Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine je bila imenovana Dunja Špendal, za njeno namestnico Milica Erčulj, za člane komisije pa Zinka Kosmač, Jožefa Valenčak, Aleksander Majski, Zoran Rink in Irena Habat. • Za predsednika Nadzornega odbora Občine Trzin je bil imenovan Aleš Dolenšek, za namestnika predsednika odbora je bil imenovan Mitja Kovaljev, za članice odbora pa Darja Matelič, Andreja Mučibabić in Lea Razpotnik. Pod peto točko dnevnega reda je župan Peter Ložar svetnike seznanil z odločitvijo, da v mandatnem obdobju 2022–2026 za podžupanjo imenuje Nušo Repše, ki bo funkcijo z vsemi pooblastili, ki jih določa zakon, opravljala nepoklicno. Tik pred koncem seje so bila na vrsti še vprašanja in pobude občinskih svetnikov, ki si jih lahko ogledate v videoposnetku na občinski spletni strani. Besedilo in foto: MPP | 5 Občinske novice Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Občina Trzin je na državni praznik 26. decembra v dvorani Kulturnega doma Franca Kotarja pripravila občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Za uvod so članice in člani Kulturno umetniškega društva Ivan Hribar zapeli himno Zdravljico, Marija Juteršek pa je recitirala Dramilo Valentina Vodnika. Program proslave je vodil Osmir Ružič. Povedal je, da so izbrali izvajalce različnih starosti, kar naj bi še bolj poudarilo našo enotnost. Najavil je učenca glasbene šole Lartko, vsem dobro znanega harmonikarja Blaža Klopčiča, ki je z narodnozabavnimi melodijami popestril razpoloženje v dvorani, nato pa pozval župana Petra Ložarja, da nagovori obiskovalce. Župan Peter Ložar je ob pozdravu vseh navzočih povedal, da ta praznik zaznamuje trenutek, ko smo kot narod stopili skupaj z jasnim ciljem imeti enotno državo Slovencev. S tem so se uresničile večstoletne želje naših dedov, ki so se udejanjile s plebiscitom in postavile prve temelje naši samostojnosti. Povedal je, da je Slovenija uspešna članica raznih evropskih in svetovnih povezav, da smo vključeni v večino trgovinskih dogovorov in smo člani Združenih narodov. Ostaja pa grenak priokus, da smo v sami državi precej manj uspešni. Polarizacija, ki je izbruhnila po globalnih dogodkih, nas je razdelila na različne tabore in politiki stojijo vsak na svojem bregu. Nadaljeval je o neverjetnem pretoku informacij, ki jih omogoča svetovni splet, in dodal, da še nikoli v zgodovini ni bilo takega dostopa do informacij in znanja. Poudaril je še, da nas po drugi strani prav te tehnologije delijo in nam zastirajo širši pogled na sobivanje, ubijajo zdravo logiko in zastrupljajo odnose med ljudmi. Svet se je spremenil s covidom in vojno v Ukrajini. Pandemično zapiranje in izolacija sta samo okrepila razdor in pripeljali do tega, da se je komunikacija spustila na najnižjo raven. Naši predstavniki v najvišjih institucijah ne dajejo pozitivnega zgleda in razdor se kaže v vseh porah družbe. Zato ne najdemo rešitev za težave, ki so se nakopičile v zadnjih letih. Da se težave ne bi povečevale in nadaljevale, bo treba stopiti korak nazaj, se zamisliti in poiskati vrednote, ki so nas povezovale pred dobrimi tridesetimi leti. Zbranim je zaupal, da verjame, da je velik del rešitve v ponovni vzpostavitvi osebne komunikacije in druženja med ljudmi, in dodal, da je to na ravni občine mogoče doseči. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se društveno življenje po epidemiji počasi, a zagotovo vrača v stare tirnice. Dogodki in prireditve v Trzinu v zadnjih mesecih kažejo, da smo obudili precej društvenega življenja, pa tudi delovanje drugih organizacij, v okviru česar se ljudje srečujejo, med seboj družijo in zabavajo. V nadaljevanju je župan zbranim zaupal, da smo kot občina uspeli dokončati evropski projekt kolesarskih povezav med Kamnikom, Mengšem, Trzinom in Ljubljano. Projekt je bil v celoti financiran iz kohezijskih skladov. Naslednji večji projekt je graditev večnamenske dvorane ob osnovni šoli spomladi letos. Dopoldne bo dvorana namenjena učencem, v popoldanskem in večernem času pa rekreaciji občanov in prireditvam. Dela naj bi bila končana ob koncu leta, če ne bo motena dobava gradbenega materiala. Naslednji večji projekt bosta širitev zdravstvene ambulante s programom pediatrije in referenčne ambulante ter opremljanje le-teh vključno z ambulanto splošnega zdravnika. Povedal je, da je bila v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale najdena hitra nadomestitev za odhajajočo zdravnico dr. Vesno Milojević Teršek. Ob tej priložnosti se je zdravnici zahvalil za dolgoletno odlično delo. Občina bo nadaljevala obnovo infrastrukture: vodovoda, kanalizacije, cestišč, pločnikov in javne razsvetljave, če bodo razmere na svetovnih trgih ugodne. Spet se bo začelo pripravljati vse za gradnjo vzhodne obvoznice in skušalo rešiti težave s prometom DOSTAVA KURILNEGA OLJA Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore, Krvavca ter Krima. ZANESLJIVO IN UGODNO! - TV od 18,5 EUR, INTERNET od 13 EUR, MOBILNA TEL. od 5 EUR/mesec - ARENA SPORT, SPORT KLUB, POP TV, filmski, otroški in dokumentarni (DISCOVERY) programi. - INTERNET in IPTV signal + časovni zamik tudi s Kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoščice, Rožična, Porebra, Sr. Vasi, Črnivca, Slivne in Sv. Miklavža. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin www.hubat.si 080 22 36 plačan oglas SERVIS LCD TV plačan oglas 15 let Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! Občinske novice po državnih cestah v Trzinu. Še naprej se bodo na občini trudili, da bo naša skupnost pridobivala in se med seboj povezovala. Ob koncu svojega govora je župan občanom čestital za praznik ter vsem skupaj zaželel vse najlepše v letu 2023. Volitve 2022 Popravek podatkov v preglednici V prispevku Trzinska supervolilna jesen 2022, ki je bil objavljen v decembrski izdaji Odseva na straneh 10 in 11, je avtor prispevka Miha Pavšek v preglednici rezultatov prvega kroga predsedniških volitev po pomoti navedel nekaj napačnih podatkov. Preglednico objavljamo ponovno in se za napako opravičujemo. Uredništvo Volitve predsednika Republike Slovenije – prvi krog: Program se je nadaljeval z nastopom Ženskega pevskega zbora Trzinke, pevke so zapele pesem Zinke Mori in Ota Čeruja v priredbi zborovodje Primoža Leskovca. Sedmi sonet Prešernovega Sonetnega venca je recitiral Silvo Božič. Voditelj je zatem napovedal nastop Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar, ki je ob spremljavi harmonikarja Blaža Klopčiča zapel pesem Moja Slovenija. Zatem je na oder prišla Meta Selan in recitirala Slovenski sonet I Cirila Zlobca. Sledil je nastop Jona Vodopivca, učenca Glasbene šole Lartko, zaigral je na saksofon. Za konec programa je voditelj napovedal nastop harmonikarjev Blaža Klopčiča in Žige Vehovca, ki sta zaigrala vsak po dve narodnozabavni pesmi. Na odru so se jima pridružili trije pari folkloristov in veselo zaplesali. Po končanem programu se je voditelj zahvalil obiskovalcem dogodka in nastopajočim ter vsem skupaj zaželel zdravja in sreče v prihajajočem letu. V imenu občine jih je povabil na druženje ob bogati zakuski. Kandidat/-ka Trzin I Trzin II Trzin III Povprečje Trzin I–III Milan Brglez 13,12 % 17,16 % 20,36 % 16,88 % Anže Logar 29,48 % 23,32 % 31,30 % 28,03 % Janez Cigler Kralj 4,80 % 2,80 % 1,78 % 3,13 % Miha Kordiš 2,68 % 2,61 % 3,31 % 2,87 % Nataša Pirc Musar 28,21 % 34,70 % 28,75 % 30,55 % Vladimir Prebilič 15,51 % 14,18 % 10,43 % 13,37 % Sabina Senčar 6,21 % 5,22 % 4,07 % 5,17 % Volilna udeležba 54,17 % 59,67 % 53,61 % 55,82 % Volitve predsednika Republike Slovenije 2022, PRVI KROG – 23. oktober 2022 (https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/prva) Slovenci smo se za svojo domovino odločili 23. decembra 1990, ko je velika večina volivcev na plebiscitu izrazila željo po samostojni državi Sloveniji. Rezultati plebiscita so bili razglašeni 26. decembra, dan razglasitve rezultatov pa je postal državni praznik – dan samostojnosti. Ker smo Slovenci s tem dejanjem izrazili ogromno mero enotnosti, se je praznik leta 2005 preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti.   plačan oglas Majda Šilar Foto: Miha Pavšek JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024 Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2023/2024. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2023 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Ploščad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica Matejka Chvatal januar 2023 | 7 Trzin'c vas gleda Zavihajmo rokave Letošnji božično novoletni prazniki so bili taki, da smo morali v veliki meri kar sami poskrbeti za boljše razpoloženje. Pa saj je vedno tako, kajne? S svetlobo na kratko odmerjeni dnevi in umanjkanje snežne beline sta morda le dva dejavnika, ki sta nas morala še dodatno spodbuditi k večji lastni vsestranski dejavnosti. Če ste si zaželeli glamurozne praznične dni z veliko svetlobe in pompa, ste gotovo našli kaj zase v sosednjem in nam bližnjem glavnem mestu, kjer se je svetilo, igralo, pe(i)lo in vriskalo ves zadnji mesec minulega in še prvi teden novega leta. Trzinsko okrasje in seznam prireditev sta bila manj pompozna, vendar je vsakdo lahko našel nekaj zase tudi blizu domačega praga. Na hitro okrašeni Trzin nam ni ponudil kakšnega svetlobnega presežka, se je pa že znani večbarvni »kocki« pri najboljšem sosedu pridružila iz lučk sestavljena velika novoletna »jelka 112« na terasi oziroma strehi novega Doma zaščite in reševanja. Tako pri idejnem osnutku kakor tudi pri izvedbi so imeli glavno besedo nepogrešljivi trzinski gasilci. Z novim domom so očitno dobili voljo tudi za izdelavo tovrstnega okrasja, ki v lokalni skupnosti in seveda tudi širše, saj je poleg glavna cesta, ne bo ostalo neopaženo. Smo jih pa zato »pogrešali« na jesenskih volilnih seznamih, a zakaj bi se zdaj, ko je novi dom pod streho, ukvarjali še s politiko … Oglasni kozolček na Mlakah ... Smo pa ob koncu praznikov opazili, da so nekateri sokrajani že takoj na začetku leta zavihali rokave »v napačno smer«, na kar kažeta (vsaj) dva primera. Slovo je jel jemati oglasni kozolček na Mlakah, ki nas je pred tem vabil v bližnji lokal. Ugotavljamo še, ali so bili na delu objestneži (verjetno ti niso med obiskovalci lokala …) ali pa ga je – kot radi poenostavljeno rečemo – načel zob časa. Že pred tem je bil namreč potreben obnove oziroma zamenjave. Zdaj imajo njegovi lastniki končno pravi razlog, da to izpeljejo, mi vsi pa, da preverimo, kateri od obeh pregovorov bo prišel v tem primeru prav – Če ti denar ni služabnik, ti bo gospodar (angleški pregovor) ali Denar je dober sluga in slab gospodar. Tako smo lahko na začetku leta opazovali nekatere nove trzinske »znamenitosti« … Pri drugi zadevi, posledice smo si lahko v začetku leta ogledovali na Ljubljanski cesti nasproti doma počitka, pa so storilci očitno zgrešili bližnji fitnespark na prostem. Na kaj drugega bi težko pomislili ob dejstvu, da so uporabili za krepitev svojih mišic (ob najmanj zmerni odsotnosti pameti) težko betonsko cvetlično korito in si zapeli »horuk v nove čase (leto)«. Nazaj so ga še postavili (bolj verjetno so to storili naključni mimoidoči), a kaj, ko ni hotela nazaj njegova vsebina – prst in rastje. Glede na to, da na občini dokaj zgledno skrbijo za zelene površine, je odveč skrb, da spomladi iz tega korita ne bo spet kaj pognalo (npr. mokrocveteče rožce poezije …). Do takrat in v naslednji dneh pa, dragi moji Trzinke in Trzinci, pamet v roke in oči na peclje ter zavihajmo rokave tudi sami, a tako, da nam bo tudi v novem letu lepo. Besedilo in foto: Miha Pavšek Vožnja v napačno smer na trzinski dvopasovnici Na družbenem omrežju Facebook je bil v začetku januarja objavljen posnetek vožnje v napačno smer na trzinski dvopasovnici, zabeležila ga je kamera v avtomobilu enega od voznikov, ki so v tistem trenutku peljali iz Domžal proti Ljubljani. Na srečo se tistega dne zaradi pazljivosti in hitrega odziva voznikov, ki so po levem pasu vozili v pravi smeri, ni zgodila prometna nesreča, je pa dogodek sprožil vrsto ugibanj, kako se je sploh lahko zgodilo, da je vozilo zašlo na dvopasovnico in vozilo v nasprotni smeri. Na cesti Črnuče–Trzin so cestne oznake jasno začrtane in verjetnost, da vozilo zgreši pravi vozni pas, je izredno majhna. Enako velja za dve križišči – prvo pri trgovini z gradbenim materialom kot tudi drugo pri obrtno-industrijski coni. Ena od možnosti, da je avtomobil na trzinsko dvopasovnico zapeljal v napačno smer, je pri uvozu na bencinsko črpalko Petrol. Čeprav je tam prometna ureditev jasno označena, saj je ob izvozu iz avtopralnice najprej trikotni znak za križišče/cestni priključek s prednostno cesto, nato pa na drugi strani še znak za prepovedan promet v eno smer, ga je mogoče spregledati. Ena od možnih rešitev bi bila, da bi ob trikotnem prometnem znaku postavili še znak za obvezno smer v desno. O dogodku smo govorili tudi z županom Petrom Ložarjem. Dejal je, da bo zadevo preveril in se povezal s Petrolom v upanju, da se zagotovi varnost za vse voznike, ki se vsakodnevno vozijo mimo Trzina proti Ljubljani. Skrajna previdnost in zbranost na cesti pa nikoli nista odveč! Besedilo in foto: MPP 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Prvi samostojni celovečerni koncert Čivk Decembra običajno pregledamo rezultate dela v preteklem letu in praznujemo dosežke. Tudi za Čivke je v zadnjem lanskem mesecu prišel čas, ko so svoje dosedanje delo posule z decembrskimi bleščicami, ga odele v večerne obleke in praznovale. Kako drugače kot z velikim celovečernim koncertom!? 17. decembra je v Kulturnem domu Trzin potekal prvi njihov samostojni celovečerni nastop, na katerem so pokazale, kaj zmore mlada ženska vokalna skupina, ki že od leta 2018 deluje pod okriljem Kulturnega društva Franc Kotar Trzin. Tokrat so Čivke nastopile v okrnjeni izvedbi in namesto devetih pevk je na odru stal zgolj oktet. Bolezen ni prizanesla niti njihovim gostom, Ženskemu pevskemu zboru Trzinke in Mešanemu pevskemu zboru Ivan Hribar, ki so zaradi zdesetkane zasedbe morali nastop žal odpovedati. Kljub temu so Čivke večer napolnile z energično, prisrčno in prepričljivo izvedbo priredb pesmi, ki smo jih nekatere že slišali ob prejšnjih njihovih nastopih, z nekaj pesmimi pa so se predstavile prvič. Njihovo petje so s samostojno točko dopolnili gosta Nejc Razpotnik na saksofonu in Jakob Kerže na baskitari, ki sta se pridružila stalnemu spremljevalcu Čivk, Igorju Razpotniku ml., na klavirju in njihovemu umetniškemu vodji in bitbokserju Mateju Virtiču na kitari. Skupaj so odigrali skladbo Barbara Ann s solistko Marušo Dodič, nato pa še Sir Duke in I feel Good. Najprej so Čivke zapele štiri slovenske skladbe: To mi je všeč, Življenje je lepo, Lahko sem srce in Mežkovo Božično drevo, sledila je afroameriška narodna Bring me a little water, Sylvie z ritmičnim ploskanjem in udarjanjem, nato pa so nas Čivke popeljale na črno celino še s sklopom afriških pesmi Malaika, Aya Ngena in A wimba way iz risanega filma Levji kralj. Koncert so Čivke končale z navihano Santa Baby, a jih je občinstvo z vztrajnim ploskanjem privabilo nazaj na oder, kjer so kar pred našimi očmi in ušesi ustvarile interpretacijo pesmi Down by the Riverside in ji z vokalnim vodjem in njegovim bitboksanjem dodale tudi ritem. Nekaj misli Čivk o tem, kaj jim pomeni petje »Petje je meditacija in je užitek.« »S petjem osrečiš samega sebe in ljudi ob tebi.« »Tako različne, pa tako zelo uživamo skupaj.« »Vsak ponedeljek je kot sestavljanka čustev, začinjena z glasbo in smehom.« »Po petju je duša lažja in korak poskočnejši.« »Sproščena družba, smeh in nabiranje energije za naslednje dni, vse to deluje kot poletni dež na pregreto zemljo.« »Petje s Čivkami je sprostitev, s katero se vsaj za nekaj trenutkov lahko odklopiš od vsakdanjega sveta.« »Na Čivke hodim, ker doma ne smem peti. No, pa tudi družba je kar fajn!« »To je dragocen čas, ko se odmaknem od vihre vsakdanjika v varen objem Čivk.« »Petje je vibracija uma in telesa, petje zdravi in poživlja.« »Dan brez glasbe je dan brez barv in dan, ko se dobimo s puncami, je mavrica v tednu.« Skozi koncert nas je prijetno vodila Irena Shyama Hlebš, ki jo poznamo s televizijskih ekranov, tokrat pa se je odlično počutila med trzinskimi pevkami Katjo Grubar, Saro Habat, Barbaro Bajc, Ano Cimperman, Tadejo Jaklič, Natašo Grubar Praček, Miro Kotlica in Marušo Dodič, medtem ko je Brigita Ložar pela z njimi v mislih, iz domače postelje. Ob koncu koncerta, na katerem smo pogrešali več trzinskih ljubiteljev glasbe, so nas Čivke pogostile skupaj s starim znancem Martinovih koncertov, podjetjem Kaserei Champignon Hofmeister, kjer so strokovnjaki za dobre sire, in Vinogradništvom Kukovec. Koncert je sofinancirala občina Trzin. Dobro petje, dobri siri in dobra kapljica? Zdi se kot zmagovalna kombinacija, ki bi jo veljalo čim prej ponoviti. Besedilo in foto: Tanja Bricelj januar 2023 | 9 V našem kraju Prednovoletna zabava z Miranom Rudanom Po dveh pandemičnih letih, ko je bilo zaradi vladnih omejitvenih ukrepov druženje ljudi precej okrnjeno, je lahko Občina Trzin za svoje občane spet pripravila tradicionalno prednovoletno druženje. glasbene skupine INDESIGN. Obiskovalci so se približali odru in se prepustili zvokom slovenskih uspešnic. Veliko starejših občanov, med njimi jih je nekaj tudi zaplesalo, je kljub glasnem dogajanju vztrajalo do prvega premora. Zabava je bila tri dni pred božičem v dvorani Kulturnega doma Trzin, začela pa se je ob 19. uri, ko je zbrane občane pozdravil in jim zaželel lepe praznike in srečno novo leto župan Peter Ložar. Tudi tokrat se je vabilu, ki so ga objavili v Odsevu ter na spletnih in Facebookovih straneh občine, odzvalo največ starejših občanov, med njimi pa je bila tudi večina novoizvoljenih občinskih svetnikov. Za pogostitev je letos poskrbel Pekos Pub iz Trzina. Prvi del zabave je minil bolj mirno, ob sproščenem klepetu in nekaj poskočnih narodnozabavnih vižah harmonikarja Blaža Klopčiča. Vzdušje se je spremenilo uro pozneje s prihodom Mirana Rudana in 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Potem je dvorano napolnila nekoliko mlajša generacija, se prepustila ritmu glasbe in z Rudanom glasno prepevala znane popevke, kot so Ko si na tleh, Naj vino tvoj poljub sladi, Na božično noč … vse do 23. ure, ko je skupina končala svoj nastop. Najvztrajnejši so druženje nadaljevali še nekoliko dlje. Besedilo in foto: Tanja Jankovič V našem kraju Gala novoletni večer, obarvan s kančkom rdeče Obiskovalci iz Trzina in okolice so zadnji torek v decembru do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma Trzin. Težko so namreč pričakovali gala novoletni večer, ki ga je že drugič pripravilo Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin. Niso bili razočarani, saj so se organizatorji tudi tokrat izkazali. Da je bilo še bolj slovesno in praznično, so v dogajanje vpletli rdečo barvo. Nastopajoči so bili namreč ozaljšani z rdečim dodatkom, tudi oder so krasile rdeče božične zvezde in rdeče sveče. Celo koncertni list je bil obarvan rdeče, pa tudi nekateri obiskovalci so si nadeli kaj rdečega. Poudarili so, da rdeča simbolizira njihovo delovanje, gibanje, pogum, pa tudi strast – v njihovem primeru strast do petja. Mešani in Moški pevski zbor Ivan Hribar ter Ženski pevski zbor Trzinke so odpeli pet praznično obarvanih pesmi. Tudi Moški pevski zbor Preska je pel pod taktirko zborovodje Primoža Leskovca. Dogodek se je začel s pozdravnim nagovorom voditelja Francija Peternela, ki smo ga slišali le na začetku in koncu koncerta. Gala novoletni večer je sicer uradno odprl župan Peter Ložar. »Še poleti me je malo skrbelo, kaj bo z društvenim življenjem ob vsem dogajanju v zadnjih dveh letih. A sta me zadnja dva meseca prepričala o nasprotnem. Še posebej Kulturno društvo Ivan Hribar – v petih letih so dekleta ustvarila manjša čudesa. Ne samo da so se hitro zbrala, ustvarila dobro ekipo in dobre koncerte, še fante so privabila,« je povedal, obiskovalcem izrazil dobrodošlico v še ne popolnoma prenovljeni dvorani in jim zaželel srečno in uspešno novo leto. Program debelo uro trajajočega koncerta je bil pretežno pevsko obarvan z nekaj plesnimi dodatki. Obiskovalci so lahko poslušali Mešani in Moški pevski zbor Ivan Hribar, Ženski pevski zbor Trzinke in Moški pevski zbor Preska. Pevski del koncerta je zaokrožil Anže Šuštar, ki se mu je na odru pridružila Cirila Zdovc. Praznino za njima sta zapolnila para, ki sta zaplesala že na samem začetku večera. A to še ni bilo vse. Krajšemu premoru je sledilo presenečenje, na katero je bilo vredno malce počakati. Osem pevk ŽPZ Trzinke je namreč obulo plesne čeveljce in v žarečih kostumih zaplesalo ob zvokih uspešnice švedske glasbene skupine Abba, Mama Mia. Občinstvo je bilo nad njihovo predstavo izjemno navdušeno, zato jih je ves čas nastopa spodbujalo s ploskanjem. Nastop mladenk po duši sta s plesno točko začinila še njihova plesna učitelja, nekdanja tekmovalca Ema Pipp in Jan Pirnat iz Plesne šole Fredi, v kateri poučuje tudi Andrej Škufca. Ob koncu prireditve se je vidno ganjena Štefka Prelc, ki je gonilna sila Kulturnega društva Ivan Hribar, vsem obiskovalcem zahvalila za obisk in podporo ter jih povabila na dobrote, ki so jih pripravile članice društva. Prijeten večer, prepreden z glasbo, plesom in lepimi željami, se je tako končal z druženjem nastopajočih in njihovih podpornikov ter obvezno zdravico prihajajočemu letu. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič Anže Šuštar in Cirila Zdovc sta doživeto zapela pesem Da spočijem se na tvoji rami. Njun nastop sta dopolnila plesna para v ozadju. januar 2023 Plesalke, ki so si nadele ime Lepi čeveljci, so tri mesece pridno vadile in obiskovalce navdušile s plesnim nastopom ob zvokih Abbine uspešnice Mama mia. | 11 V našem kraju 16. tradicionalni dobrodelni novoletni koncert DPM Trzin V veliki šolski telovadnici, ki jo je krasila lepa novoletna smrečica, se je 13. decembra spet pelo, plesalo, telovadilo in igralo. Po dveh negotovih letih zaradi epidemije covida je namreč Društvo prijateljev mladine Trzin v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin lahko znova pripravilo tradicionalni dobrodelni novoletni koncert Zapojmo in zaigrajmo skupaj. Gledalci vseh starosti so uživali v iskrivih predstavah nastopajočih. Žal tudi tokrat niso vsi gledalci pokazali spoštovanja do nastopajočih, saj so nekateri takoj po nastopu svojega otroka zapustili prireditev. V šoli deluje tudi Orfov glasbeno ustvarjalni krožek Slavček muzikalček, ki je tokrat nastopil prvič. V pestrem kulturnem programu se je obiskovalcem vseh starosti, ki so tudi tokrat napolnili telovadnico, predstavilo veliko nastopajočih. Program je spretno povezoval Gašper Ogorelec, za praznično sceno pa je tokrat poskrbela Brigita Ložar. Po kratkem pozdravnem nagovoru ravnateljice Mateje Chvatal in nove predsednice Društva prijateljev mladine Trzin Maje Omahna Horvat so se najprej predstavili najmlajši. V šale in prisrčne kapice odeti malčki vrtčevske skupine Sovice so ob glasbeni spremljavi Barbare Karba in s pomočjo svojih vzgojiteljev Gašperja Ogorelca in Tjaše Terlep pogumno zapeli pesmico o treh malih škratih. Tisoč iskric je prižgal Otroški pevski zbor, v katerem pojejo pod mentorstvom učiteljice Mateje Veternik in korepetitorke Špele Šivic učenke in učenci do četrtega razreda. Bele snežinke pa so nam pričarale deklice prve triade, ki pod vodstvom učiteljice Barbare Karba muzicirajo v šolskem Orffovem glasbeno ustvarjalnem krožku Slavček muzikalček. Reden gost novoletnih koncertov je tudi Glasbena šola Lartko. Mladi virtuozi Orkestrina so s pevci pričarali božični čas, njihov orkester pa nas je popeljal v Ledeno kraljestvo. Ob spremljavi bitbokserja Mateja Virtiča so nam zapele tudi izjemne pevke vokalne skupine Čivke. Na prizorišče so pridrveli celo razigrani kavboji, seveda ne čisto pravi. Tudi divjih mustangov niso krotili, ne jezdili po brezkončni preriji, ne iskali zlata. Navihani osnovnošolci v prepoznavnih kavbojskih oblačilih so pod mentorstvom učiteljice Petre Mušič odplesali živahen kavbojski ples. Plesali sta tudi Katarina Hribar in Inaya Sodin. Predstavili sta se s sodobno plesno koreografijo na melodijo zimzelene božične popevke Jingle bells. Mladi folkloristi vrtca in šole, ki vadijo pod mentorstvom Saše Dolar in Nine Zupan, pa so nas s prepletom plesov popeljali nazaj v čase, ko so se otroci še radi igrali na prostem. Hm, se še spominjate obdobja brez elektronike? Prava paša za oči so bile tudi telovadke. Pred nami so spretno vihtele s trakom in izvajale gimnastične prvine mlade ritmične gimnastičarke Športnega kluba Bleščica. Mlajša dekleta kluba S.t.i.c.k. so korakajoč vrtela mažoretno palico, starejša dekleta pa so nam predstavila tvirling – šport, ki ob vrtenju palice združuje še balet, gimnastiko in akrobatiko. Na prireditvi ni manjkalo niti dramskih zapletov. Mali igralci mini dramske šole Zavoda Azum Brina, Tinkara, Špela in Leon so pod mentorstvom Brigite Ložar napisali in odigrali mini predstavo Kaj je pravo darilo. Osmošolke gledališke skupine Show iz KUD Franc Kotar Trzin pa so nam pripravile kratko odrsko postavitev Kraja daril, seveda s srečnim koncem. Za konec zanimivega in pestrega večera so organizatorji pripravili dve glasbeni presenečenji. Trzinska pevka Šolski in vrtčevski folkloristi so nas s prepletom plesov zibenšrit, štajeriš in kolo vit ob znanih napevih Terzinka, Pastirica kravce pase ... popeljali nazaj v čase, ko so otroci večino časa preživljali zunaj na svežem zraku. Otroški pevski zbor, ki sodeluje na vseh šolskih prireditvah, deluje že ustanovitve šole. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Maja Omahna Hrovat in kitarist Mark Zakrajšek sta zapela brezčasno Ne bodi kot drugi in Snežinki. Srca pa so nam s skladbami Let it snow, Just the two of us in Silent night ogreli še člani trzinskega Ansambla Šinko s pevko Hyosenom Kim. Na Tradicionalnem dobrodelno obarvanem novoletnem koncertu se je nabralo 650 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bo Društvo prijateljev mladine Trzin namenilo trzinskim otrokom. Organizatorji se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim namenili denar, kot tudi nastopajočim za iskrive nastope, ki so navdušili gledalce. Mi pa končujemo z lepimi željami Društva prijateljev mladine Trzin in Osnovne šole Trzin: »Naj vam leto 2023 spremeni sanje v resničnost in naj se trud izkaže v dosežkih. Srečno 2023!« Besedilo in fotografije: Tanja Jankovič Osmošolke so pokazale, kaj se zgodi, če sicer razigrani nepridipravi ukradejo božična darila. Pevka Maja Omahna Hrovat in kitarist Mark Zakrajšek sta člana Skupine Adam & Eva, v kateri je bobnar Gregor Seme, ki je bil dolga leta mentor šolskega benda. Razigrani šolski kavboji so plesno točko končali z metom klobukov visoko v zrak. Trzinske mažoretke in tvirlerice navdušile občinstvo Tvirlerice so prikazale preplet vihtenja mažoretne palice s prvinami baleta, gimnastike in akrobatike. V torek, 13. decembra lani, se je ob 18. uri v telovadnici OŠ Trzin začela prireditev Zapojmo in zaigrajmo skupaj. Praznična prireditev kulturnih ustvarjalcev iz šole, vrtca in občine vsako leto povezuje različne generacije in predstavi pestrost dogajanja in ustvarjanja v Trzinu. Z velikim veseljem so se povabilu odzvale tudi trzinske mažoretke in tvirlerice in se na prireditvi predstavile z dvema točkama. Za mlajšo skupino je bil to čisto prvi, krstni nastop. Dekleta so zaplesala mažoretno koreografijo na glasbo ICO ICO. Starejša dekleta pa so skupina z več izkušnjami in so se predstavila s točko Love is the name. Obe skupini sta s svojim nastopom navdušili in poželi lep aplavz. Dekleta so s trenerko Anito Omerzu Tome že začela pripravljati nove točke, saj se veselijo novih nastopov. Želijo si, da jih bo v letu 2023 veliko. Besedilo in foto: Anita Omerzu Tome Brina, Tinkara, Špela in Leon iz Mini dramske skupine zavoda A zum so se spraševali, kaj je pravo darilo. januar 2023 | 13 V našem kraju Prednovoletno druženje članov Centra aktivnosti Trzin Decembra 2022 je minilo dobro leto, odkar je Center aktivnosti Trzin dobil nove prostore v prvem nadstropju Doma zaščite in reševanja Trzin. Naši člani so navdušeni nad njimi, saj so dostopni z dvigalom, in radi prihajajo na druženja. Prostori so privlačnejši in omogočajo, da lahko več dejavnosti poteka hkrati na enem mestu. Center aktivnosti Trzin, ki je namenjen starejšim občanom, sicer deluje že od leta 2010, zato CAT, kot ga običajno poimenujemo, ni več neznanka. Je srčika različnih dejavnosti in prireditev, katerih osnovni cilj je izboljšati življenje starejših občanov v Trzinu in okolici. Ker te dejavnosti vodijo pretežno mladi, gre tudi za medgeneracijsko druženje in izmenjavo izkušenj in zamisli. V okviru centra se v sodelovanju prepletata dva različna svetova, kar mu daje dodaten pomen in vrednost. V času delovanja so se med udeleženci stkale pomembne vezi, rodila so se nova prijateljstva, nabrala se je kopica prijaznih spominov, ki jih ni mogoče izbrisati. Zagotovo bo tako vsem udeležencem ostal v lepem spominu tudi četrtek 8. decembra lani, ko smo v Kulturnem domu Trzin organizirali prednovoletno druženje članov. Na začetku sta navzoče pozdravila župan občine Trzin Peter Ložar in direktorica Doma počitka Mengeš, Lidija Krivec Fugger. Praznično razpoloženje nam je s pevskim nastopom pričarala Manca Izmajlova. Sledili so sproščeno druženje, klepet in pogostitev vseh udeležencev. Vsi prisotni smo se ob tej priložnosti poslovili tudi od socialne delavke Katarine Pezdirc, ki je od leta 2010 vodila Center aktivnosti Trzin. Ob desetletnici obstoja je CAT doživel nepričakovano preizkušnjo. Epidemija covida, ki so jo spremljali številni preventivni ukrepi, je vrste centra nekoliko razredčila. Iznajdljivost njegove vodje Katarine Pezdirc, podpora župana Petra Ložarja ter trdna drža nekaterih udeležencev so pripomogli, da je članstvo le začasno upadlo. Na pomoč nam je priskočila tudi nova tehnologija; marsikatere dejavnosti so v času epidemije covida potekale na daljavo. Člani so se po končani epidemiji začeli vračati in danes jih je spet 120. Prednovoletno druženje članov centra je bilo tudi ena zadnjih dejavnosti ob koncu evropskega projekta LAS Za mesto in vas občine Trzin, v katerem sta kot partnerja sodelovala Dom počitka Mengeš in Društvo upokojencev Žerjavčki. Vabljeni, da se Centru aktivnosti Trzin pridružite tudi vi. Več informacij o Centru aktivnosti Trzin najdete na povezavi https://www.dpm.si/storitve/center-aktivnosti-trzin-2/ Pišite na e-naslov tatjana.prasnikardjuran@dpm.si ali pokličite na telefonsko številko 051 327 317. Tatjana Prašnikar Đuran Foto: Barbara Vesel Prednovoletno srečanje veteranov Na prednovoletnem srečanju veteranov so podelili spominske medalje ob 30-letnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije. OZVVS Domžale je v športno dvorano Mengeš povabil vse svoje člane, ki imajo urejen veteranski status. Že na vhodu jih je z vedrimi zvoki pozdravila Veteranska godba Mengeš. Slovesnost se je začela s prihodom praporščakov in slovenske zastave ter himno, ki jo zapel pevec Rok Rakar, solist komornega zbora Slovenske filharmonije. Sledil je pozdrav župana občine Mengeš Boga Ropotarja, ki se je še posebej zahvalil vsem dobitnikom medalj. Predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič pa je omenil zaslugo celotnega slovenskega naroda, ki nam je bil pred dobrimi tridesetimi leti v izjemno oporo, ko smo branili domovino. Osrednji govornik, obrambni minister Marjan Šarec, je poudaril pomembnost negovanja spomina na tiste prelomne čase, ko smo si priborili svojo državo. Predvsem mladi so v procesu izobraževanja prikrajšani za temeljito obravnavo tega pomembnega obdobja naše zgodovine. Opisal je delno podobnost naše vojne z vojno v Ukrajini in našo vpetost v Evropsko unijo, zvezo NATO in podobne evropske integracije. Slovesnost je vodil Boris Kopitar in ob tem zapel nekaj svojih domoljubnih pesmi, ki opevajo to našo prelepo deželo in lepoto življenja v njej. 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Medalje sta podelila obrambni minister Marjan Šarec in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Podeljenih je bilo nekaj več kot sto medalj, drugi jih bodo dobili ob drugi ustrezni priložnosti. Sledilo je sproščeno druženje vseh udeležencev, nekateri med njimi se že več desetletij niso srečali in so srečanje izkoristili za prijateljski pogovor. Janez Gregorič Foto: S. Gregorič V našem kraju Tradicionalni blagoslov konj Na god sv. Štefana, zavetnika konj, je pred trzinsko cerkvijo potekal 8. tradicionalni blagoslov konj, njihovih rejcev in jezdecev. Blagoslov konj, njihovih lastnikov in jezdecev pred cerkvijo sv. Florijana v Trzinu Sledila sta še prijetno druženje in pogostitev, ki jo je tudi letos pripravila kmetija Mušič. Za prometno ureditev so poskrbeli trzinski gasilci. Zahvaljujemo se za pomoč vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravi blagoslova, in seveda vam obiskovalcem za obisk in prostovoljne prispevke. Veselimo se snidenja prihodnje leto. Besedilo in foto: Miha Gradišek Kot že vrsto let je tudi letos 26. decembra na god sv. Štefana pred cerkvijo sv. Florijana v Trzinu potekal blagoslov konj, njihovih rejcev in jezdecev. Legenda pravi, da je sv. Štefan s svojo čudodelno močjo z znamenjem križa ukrotil divjega konja, zato na njegov god po številnih krajih potekajo blagoslovi konj, v Trzinu je bil že osmi blagoslov. Glavna organizatorja in sponzorja srečanja sta Manuela in Matic Mušič (kmetija Mušič). Zbrane je blagoslovil župnik Boštjan Guček. Iz Trzina in okoliških krajev se je zbralo 20 konj, kar je nekoliko manj kot leto prej. Po molitvi in blagoslovu konj z željo, da bi jim služilo zdravje in jih varovalo pred boleznijo, je vsak jezdec prejel blagoslovljeno sol z darilcem. Fotografske utrinke blagoslova si lahko ogledate na spletni strani ali Facebookovi strani župnije. januar 2023 Posthumna podelitev zlate plakete ZZB NOB Slovenije Lani 15. decembra smo se člani Pokrajinskega odbora ZB za vrednote NOB srečali na redni seji, na kateri smo poleg tekočih zadev imeli tudi točko podelitve zlate plakete ZZB NOB Slovenije. Na predlog Pokrajinskega odbora je ZZB NOB Slovenije sprejela sklep, da se najvišje priznanje v organizaciji posthumno podeli Jožetu Kosmaču, ki je dolga leta vodil ZB za vrednote NOB občine Trzin, bil pa je tudi predsednik Pokrajinskega odbora ZB NOB v osrednji Sloveniji. Zlata plaketa mu je bila podeljena za njegovo dolgoletno delo v navedenih organizacijah, v katerih je pustil svoj neizbrisni pečat. Da je priznanje prišlo v prave roke, smo na sejo povabili Zinko Kosmač in ji izročili zlato plaketo. Moram priznati, da je bila ta podelitev polna mešanih občutkov. Po eni strani smo veseli, da je priznanje prišlo do človeka, ki se je tako trudil in svoje življenje posvetil vrednotam, kakršne goji naša organizacija, ter je bil obenem živi leksikon dogajanja med narodnoosvobodilnim bojem in tudi med osamosvojitveno vojno v občini Trzin in širše. Po drugi strani pa je žalostno, da on te podelitve ni dočakal. Besedilo in foto: Rastko Kotar, ZB za vrednote NOB Občine Trzin | 15 Mladina Novi Mladinski klub v prostorih starega gasilskega doma Drugi decembrski petek je bilo v starem gasilskem domu praznično in živahno, saj je s prvim srečanjem mladih svoja vrata uradno odprl novi Mladinski klub. V petek, 9. decembra, popoldne so v starem gasilskem domu ob božičnih melodijah potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so nastajale praznične voščilnice za oskrbovance trzinske enote Doma počitka Mengeš. Delavnice so bile organizirane v okviru novega Mladinskega kluba, ki se je aktiviral na pobudo osmih razredov trzinske osnovne šole. Mladi pobudniki so obiskovalcem delavnic, ki so se na deževno popoldne odzvali njihovemu vabilu, pripravili različno ustvarjalno gradivo, iz katerega je nastalo kar petdeset prazničnih voščilnic. Unikatne voščilnice so zatem predali trzinskemu domu starejših občanov. Mlade smo povprašali o njihovih načrtih in izvedeli, da se bodo na tematskih dogodkih v Mladinskem klubu srečevali predvidoma dvakrat na mesec. O terminih in temah srečanj bodo kot vestni organizatorji pravočasno obveščali vrstnike in druge učence kar v šoli, prav tako preko družbenih omrežij, ki jih mladi najraje uporabljajo. V uredništvu Odseva verjamemo, da bo mladina koristno izkoristila srečanja v dobro skupnosti in skovala veliko prijetnih spominov. Besedilo in foto: MPP Sejem rabljene smučarske opreme V nedeljo, 11. decembra, je v dopoldanskih urah v trzinskem kulturnem domu potekal prvi sejem rabljene smučarske opreme, ki so ga poimenovali 'Sejem otroške ski opreme'. Potekal je v organizaciji Kulturno umetniškega društva Franc Kotar Trzin in Turističnega društva Kanja Trzin ter Občine Trzin, na sejmu pa je bil prisoten tudi Murijev Ski & Bike servis. Drugo decembrsko nedeljo je od 9. do 12. ure v dvorani domačega kulturnega doma potekala izmenjava oziroma prodaja rabljene smučarske opreme med občani, pri čemer je bil samo en pogoj: vsak obiskovalec je lahko na izmenjavo prinesel pet kosov opreme. Rabljeno otroško smučarsko opremo so razstavili na mizah in jo po simboličnih cenah prodali novim uporabnikom, sejem je namreč potekal po načelu osebne prodaje. Na dogodku je bila omogočena prodaja otroških smuči vseh vrst (do 140 cm) pa tudi drsalk, čelad, očal, smučarskih čevljev, palic, hokejske opreme. Naprodaj so bili tudi kombinezoni ter smučarske bunde in hlače. Organizatorji so za dobro počutje obiskovalcev poskrbeli s ponudbo toplih napitkov, ki so si jih lahko postregli v kotičku za okrepčilo, poimenovanem 'Buffet pr' fletnem' deklet'. Z obiskom so bili zadovoljni, po nasmeških prodajalcev sodeč pa so bili zadovoljni tudi ponudniki zimske opreme in oblačil. Dodatno vrednost dogodku je vdahnil Murijev Ski & Bike servis (www.murijev-skiservis.si), ki je v popravilo sprejemal otroške in odrasle smuči ter odkupil dobršen del smučarske opreme za otroke, ki si opreme ne morejo privoščiti. Vsem obiskovalcem sejma pa je dal poseben sejemski popust za servis otroških smuči še ves teden po sejmu. Besedilo in foto: MPP 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Otroci Božičkova pravljična urica Ko se bliža božični čas, najpogosteje v ospredje postavljamo darila. Obdarovanje je pomemben del teh prazničnih dni, s čimer ni prav nič narobe. Vsi se razveselimo darila, radi kaj podarimo in potem z radostjo v srcu opazujemo odziv prejemnikov, ko naša darila odpirajo. A občasno se zaradi pretirane osredotočenosti na darove pozabimo posvetiti tistemu, na čemer je adventni čas zasnovan – radosti. Pristna radost izvira iz tega, da smo v tem čudovitem času obdani z ljudmi, ki jih imamo najraje. Na to nas je opomnil večer v družbi božičnega gosta, ki se je odzval povabilu Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin in v preddverju Centra Ivana Hribarja poskrbel za val navdušenja. Gospod Božič je, preden se je sam posvetil zbranemu občinstvu, besedo predal pomočnici, pravljičarki Evi, ki je otroke popeljala v svet pristnega božičnega duha. Prebrala je zgodbico iz dela Brigitte Weninger, Božične zgodbe za 24 lepih večerov, naslovljene Najlepše božično darilo. V ospredju je tokrat mladenič, ki mu je obdarovanje pretirano pomembno. Zanj namreč ni lepšega kot to, da vseskozi prejema darila, ki pa se jih tudi hitro naveliča. To nenehno hlepenje po novem in nezmožnost deljenja daril z drugimi otroki mladeniču onemogočata pristne človeške stike, dokler ga Božičkovo pismo ne spodbudi, da v sebi prebudi dobrodelnost ter začne darila deliti med sovrstnike. Ti postopoma spoznajo njegovo toplo plat, zato se med njimi spletejo pristne vezi. Naj nauk zgodbe spremlja tudi nas – obdarovanje je krasna oblika povezovanja, vendar pa ni vedno dobro, ko pustimo, da darila vodijo naša življenja in narekujejo našo vrednost oziroma vrednost ljudi, s katerimi se obdajamo. Čeprav je za odraslega človeka to včasih težko uvideti, za obiskovalce Božičkove pravljične urice to ni bilo izziv. Z veseljem so svoje prejemke podelili s starši, bratci, sestricami in prijatelji, Božiček pa je radostno spremljal, kako so udeleženci ustvarjali pristen božični duh. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dedek Mraz si je vzel čas in obiskal malčke v Vrtcu Trzin Kljub natrpanemu urniku je dobri mož našel nekaj uric ter polepšal iztekajoče se decembrske trenutke tudi mladeži v enotah Palčica in Žabica našega vrtca. Otroci so se ga iskreno razveselili, še bolj kot zapadlega snega, in se skupaj z njim poveselili. Pa ni prišel praznih rok – obdaril je prav vsako izmed trinajstih skupin, nove igrače pa so prijetno polepšale praznično vzdušje. Poleg tega je vrtičkarjem povedal marsikatero zanimivo prigodo, se pošalil, zastavil kopico ugank, se zahvalil za domiselna pisemca z željami, jim na srca položil življenjske modrosti in nauke ter z veseljem prisluhnil tudi iskrivim domislicam najmlajših – pa seveda odgovoril na še tako nenavadna in kočljiva vprašanja (kje ima jelenčke, kdo mu zavija darila, kako zmore obdariti prav vse, kdo mu kuha in ureja brado …). Ob koncu prijetnega druženja (vsaka skupina je pripravila zanj šopek praznično obarvanih pesmic in deklamacij) je dobrosrčni dedek obljubil, da se ob letu osorej znova snidemo, in vsem zaželel prijetne praznike! Gašper Ogorelec Foto: arhiv Vrtca Trzin januar 2023 | 17 Kultura Kulturno srce Trzina Vsi smo dobri, vsi smo najboljši! Pisani šali, svetleči klobuki, veliko smeha in glasbe ter ples so zaznamovali decembrski ponedeljek, ko sta se v dvorani Kulturnega doma Trzin na zaključnem gledališkem nastopu predstavili dve skupini, ki sta se med pomladjo 2021 in zimo 2022 srečevali v okviru projekta Kulturno srce Trzina. Ena od njiju je skupina mladih s posebnostmi in različnimi oviranostmi, drugo skupino pa sestavljajo prijetne živahne upokojenke. Obe skupini sta se v dvorani Kulturnega doma srečevali ob ponedeljkih: upokojenke v jutranjem času, mladi pa v popoldanskem. Nekateri od njih so namreč še vključeni v šole ali društvo Verjamem vate, ki se posveča vključevanju ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v delovna okolja. ne ob ponedeljkovih jutrih. Ob tem so nizale vrsto dovtipov, snov zanje pa so našle v drobnih trenutkih, ki so bili stalnica na srečanjih – pri tem so se pošalile tako druga iz druge kakor iz mentorice Saše, pa tudi iz nekaterih stereotipov glede starejših in navad, ki so prisotne v Trzinu. Smejčki, ki so bili na gledaliških uricah veliko večkrat nasmejani kot ne, so z nastopom pokazali, da smo si ljudje različni, vendar nas te razlike bogatijo, in da obstajajo univerzalni jeziki, ki nas združujejo. Mednje zagotovo spadata glasba in ples. Živahna trojica upokojenk pa je v drugačnem žanru in z drugim pristopom humorno-satirično prikazala, kako so potekala srečanja skupiProjekt Kulturno srce Trzina, v katerega so bili vključeni Občina Trzin, Zavod Azum in KUD Franc Kotar Trzin, je bil izrazito večplasten in kompleksen po vsebinski zasnovi in izvedbi. Glavnina projekta je namreč potekala v času, ko se je razširil novi koronavirus in je bilo zaradi pandemije potrebnega veliko prilagajanja in iznajdljivosti. Še posebej je bilo to nujno, ker sta se med pandemijo obe skupini uvrščali v posebej zdravstveno ogrožene skupine. Ne glede na to pa so se med udeleženci skupin tkale pristne in tople vezi. Če so bile upokojenke že poprej povezane in so se med seboj vsaj poznale, pa je bilo za mlade izjemnega pomena, da so lahko spoznali sovrstnike, se družili in ustvarjali v vključujočem okolju. In kdo bi rekel, da so lahko upokojenke tako živahne in nabrite v gledališki predstavi? Radovedne in odprte za nove pristope ter z ogromno malho ustvarjalne energije, zavzetosti in vztrajnosti. To popoldne je v dvorani vladalo sprejemajoče vzdušje, polno topline, smeha in humorja, ki smo ga čutili čisto vsi, ustvarjalci in gledalci. In vsi smo čutili, kot so v svoji predstavi zaklicali Smejčki: »Vsi smo dobri, vsi smo najboljši!« Saša Hudnik Foto: Peter Hudnik (@hoodfoto) 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Gasilci Novice Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Dogodki ob koncu leta Decembra smo gasilci imeli več dogodkov kot po navadi. Ob koncu leta smo se po dveh letih spet lahko družili. 9. decembra so se veterani, člani poveljstva in upravnega odbora v gostilni Narobe zbrali na druženju ob izteku leta. 14. decembra smo imeli zadnji članski sestanek v letu. 17. decembra so bile organizirane operativne vaje. Na vaji je bil poudarek na odpiranju vozila, po možnosti brez poškodb, in reševanju ljudi iz vozila. 29. decembra je bilo ob koncu leta v našem domu organizirano druženje za naše člane. 10. decembra je potekal tradicionalni kviz v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Študa. Udeležili so se ga pionirji in pripravniki. Ekipa pionirjev je dosegla šesto mesto, pripravniki Lara Pevec, Klemen Kajfež in Neža Kosirnik pa so zasedli odlično drugo mesto. malo pred Petrolom v smeri Trzin–Ljubljana. Nastala je samo gmotna škoda. 22. decembra ob 10.29 se je zgodila nesreča v Lobodovi ulici zaradi napačnega premika pri obračanju vozila na dvorišču. Vozilo je na brežini trčilo v drevo in pristalo na cesti. Pri tem se je voznica poškodovala. Ob prometnih nesrečah smo kraj nesreče protinaletno zavarovali, odklopili akumulatorje, posuli razlite tekočine z absorbentom in pomagali reševalcem pri oskrbi ponesrečencev. Sodelovali smo skupaj s CZR in NMP Domžale. 9. decembra smo ob 10.29 dobili obvestilo, da je na Blatnici 2 v Industrijski coni Trzin prišlo do požara na peči za segrevanje zraka, ki ga podjetje uporablja za sušenje perila. Ob našem prihodu so delavce že sami evakuirali, peč izklopili iz električnega napajanja in zaprli plin. Mi smo začeli gasiti požar in prezračevati prostor, ki je bil poln dima. Pomagali smo tudi delavcu s predihavanjem čistega kisika, saj je začel z ročnimi gasilniki gasiti peč in se je pri tem nadihal dima. Zatem so ga reševalci odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. 23. decembra pa smo dobili poziv, da se kadi iz motorja vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču v Blatnici. Požar ni izbruhnil, ugotovili smo, da se je kadilo zaradi olja, ki je kapnilo na izpušno cev vozila. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik Foto: arhiv PGD Trzin ZAHVALA Intervencije Decembra smo v Trzinu gasilci pomagali kar petkrat, trikrat ob prometni nesreči, dvakrat pa ob požaru. 10. decembra se je ob 16.37 zgodila prometna nesreča na trzinski obvoznici v križišču za Trzin Mlake. Nesreča je nastala zaradi izsiljevanja prednosti, pri tem sta se dve osebi poškodovali in bili prepeljani v UKC Ljubljana. 14. decembra je ob 23.21 spet prišlo do prometne nesreče na obvoznici, tokrat januar 2023 PGD Trzin se iskreno zahvaljuje vsem občanom in podjetjem, ki nam ob koncu leta pomagajo s prostovoljnimi prispevki in donacijami za koledarje in prispevajo 0,5 odstotka dohodnine. Najlepša hvala, saj z vašo pomočjo varno, učinkoviteje in lažje pomagamo, ko je to potrebno. | 19 Trzinci - naš ponos Mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem Od 6. do 8. januarja je v Mengšu potekalo tekmovanje 26. Skirca Open & Trzin Walther Cup 2023, na katero je domačemu strelskemu društvu uspelo privabiti tekmovalce iz različnih evropskih držav. Sobotno dopoldne je minilo v znamenju slovesnega odprtja, ki ga je povezoval Marko Živkovič, predsednik organizacijskega odbora. Vabilu domačega strelskega društva se je odzval tudi župan Peter Ložar. Zbranim na odprtju je povedal, da na žalost največja trzinska športna prireditev že nekaj let poteka v Mengšu, in izrazil upanje, da se bo 'Skirca' kmalu vrnila v Trzin zaradi načrtovane gradnje večnamenske dvorane, za gradnjo katere je pogodba že podpisana. Vsem tekmovalcem je zaželel mirno roko in uspešno tekmovanje ter se poslovil z besedami, da bo morda tekmovanje prihodnje leto že potekalo v domačem Trzinu. Strelsko tekmovanje 26. Skirca Open & Trzin Walther Cup 2023 je v začetku januarja potekalo v Harmoniji v Mengšu. Tridnevni dogodek se je začel s petkovimi treningi za vse ekipe in nadaljeval s tekmovanjem mešanih parov ter podelitvijo prvih medalj. Pri mešanih parih z zračno puško je bil dosežen nov kvalifikacijski državni rekord, ki sta ga postavila Živa Dvoršak in Blaž Lužar iz strelskega društva Olimpija. A v napetem finalu za zlato medaljo sta morala priznati premoč domačemu paru, Suzani in Luki Lukić. Za zmago na domači 'Skirci' jima iskreno čestitamo! Lahko dodamo še, da je Luki Lukiću v nedeljo uspelo za en cel krog izboljšati svoj državni mladinski rekord in ga postaviti na 629,6 kroga. Kot vsako leto do zdaj je mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem uspešno izvedlo Strelsko društvo Trzin, ki je poskrbelo tudi za oddajanje v živo. Obiskovalci so si lahko v treh dneh ogledali številne nastope v različnih disciplinah in starostnih kategorijah. Slovesnost ob odprtju sta popestrili glasbenici Barbara Pavlič in Teja Komar, prvič sta se predstavili s pesmijo Ta zelena dežela, nato pa še s skladbo Pravljica o mavričnih ljudeh. Glasbenici Barbara Pavlič in Teja Komar sta slovesno odprtje popestrili z dvema skladbama. Slovesnost ob odprtju je povezoval Marko Živkovič iz trzinskega strelskega društva. Župan Občine Trzin Peter Ložar je izrazil željo, da se 'Skirca' čim prej vrne v Trzin. 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Po uradnem odprtju so sledile posamične in ekipne tekme za moške, ženske, mladince in mladinke (do 21 let) ter mladince in mladinke Trzinci - naš ponos (do 17 let), izredno bojeviti finali so potekali za vse kategorije, razen za mladince do 17 let. Nedelja je bila v znamenju 26. Skirce Open z ekipnimi in posamičnimi tekmovanji, finale pa je potekal za moške in ženske brez starostnih omejitev. Končni rezultati tekmovanj so objavljeni na Facebookovem profilu Strelskega društva Trzin. Udeležba sicer ni bila rekordna, a so navedene številke kljub temu hvalevredne, saj je trzinsko strelsko društvo poskrbelo za profesionalno izpeljan dogodek. Za to gre zahvala vsem posameznikom domačega strelskega društva, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi mednarodno pomembnega dogodka. Besedilo in foto: MPP Tekmovalci niso skrivali navdušenja nad medaljami in bogatimi nagradami sponzorjev. Letos so organizatorji našteli približno 550 prijav, na tekmovanju pa se je pomerilo približno 340 tekmovalcev iz 62 strelskih društev iz sedmih različnih držav. Aktualno dogajanje 26. Skirce Open & Trzin Walther Cupa 2023 je bilo mogoče spremljati v živo na kanalu YouTube. Letos so organizatorji pripravili dva ločena prenosa – enega za redni kvalifikacijski del in enega samo za finale. Stojnica s svežo zelenjavo in sadjem Od decembra je Trzin bogatejši za novega ponudnika sveže zelenjave in sadja. Kmetija Pr' Novak ob petkih med 8. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro ponuja sveža živila v Kidričevi ulici 12. Besedilo in foto: MPP Popolna osredotočenost na svojo tarčo je bila potrebna za dobre rezultate. januar 2023 | 21 Knjižni kotiček V novo leto z novim knjižnim kotičkom V januarskem knjižnem kotičku predstavljamo nekaj zanimivih del domačih in tujih avtorjev, med domačimi tudi pesniško zbirko. Ivan Sivec – PREŠERNOVA PRVA LJUBEZEN in PIKA PRI BOŽIČKU »Ko brez miru okrog divjam, prijatlji vprašajo me, kam?« je pod naslovom enega svojih novejših del zapisal Ivan Sivec, ki nas je tokrat navdušil s posebno slikanico, namenjeno tako otrokom kakor odraslim, naslovljeno Prešernova prva ljubezen. Delo ne govori le o opevani Juliji Primic, temveč omenja Prešernovo prvo ljubezen, damo po imenu Marija Kljun. Ta je bila prava krasotica, izvirala pa je iz nemško govorečega okolja, natančneje iz avstrijskega Gradca. Njuna ljubezen je vzplamtela v trenutku, ogenj se je le širil, uživala sta v tej strastni ljubezni, dokler ... Ker je imel Marijin oče dokaj veliko pod palcem, je želel, da je njegova hči v razmerju z nekom, ki je je resnično vreden. Tedaj pa je Marija storila usodno napako, saj je Franceta s pismom povabila v Gradec, rekoč, da bodo tam iz njega naredili gospoda. Takrat je sloviti pesnik kaj hitro opustil misel na svojo prvo ljubezen. Ne, iz njega že ne bodo delali gospoda, poleg tega pa je njegova ljubezen do domovine premočna, da bi se podredil nemškemu okolju in pesnil zgolj v tujem jeziku! Tako je ostal v rodni deželi, spomin na njegovo prvo pravo ljubezen pa je počasi usihal ... Bolj praznično obarvano je Sivčevo drugo delo, Pika pri Božičku, ta v ospredje postavi deklico Piko, ki smo jo spoznali že v delu Pika pri Piki, v katerem je dekletce obiskovalo domovino avtorice Pike Nogavičke, Astrid Lindgren. Tokrat se mladenka podaja na potep po Božičkovi deželi, saj tako uživa v božičnem razpoloženju, da se odloči obiskati deželo, kjer je tega na pretek. V petnajstih iskrenih, radoživih in predvsem pozitivno naravnanih zgodbicah nam Pika predstavi potovanje po Božičkovi deželi, kjer neizmerno uživa, hkrati pa nazorno popisuje prigode, ki jim je na tej poti priča. Čeprav je sprva videti, kot bi bilo delo spisano za mlajše bralstvo, ni tako, saj avtor čudovito popiše laponsko pokrajino, navade in običaje, kot smo vajeni že iz Pike pri Piki, pa tudi tokrat naletimo na prekrasne fotografije, ki so avtorjevo lastno delo. Preberite opisani deli in se vsaj za trenutek vrnite v Prešernove čase ter spoznajte njegove ljubezenske prigode; s Piko pa se podajte na čudovito zasnežen potep po eni najlepših pokrajin na svetu, tokrat predstavljen skozi otroške oči, ki svet orišejo, kakor ga vidijo – pristno, srčno, globoko … Per Petterson – MOŠKI NA MOJEM MESTU Večina skandinavskih avtorjev slovi po tem, da dobro poznajo človeško psihologijo ne glede na to, ali s svojimi deli predstavljajo žanr kriminalnih romanov, zgodovinskih romanc, ljubezenskih zgodb ali strokovno obarvano gradivo. To velja tudi za Norvežana Pera Pettersona, ki ga marsikdo pozna po predhodnem delu Konje krast, po ka- Nina Karla Osredkar – UTRINKI Tokrat sem za umestitev v knjižni kotiček izbrala tudi posebno pesniško zbirko Kamničanke Nine Karle Osredkar, ki s svojo poezijo že več desetletij osvetljuje številna ključna življenjska vprašanja. Morda je komu poznana po pesniški zbirki Odmevi, ki s svojo globino presune vsakega bralca. Morda vam je pod roke prišla pred leti izdana zbirka Ostane le ruša, ki prav tako izstopa zaradi edinstvenega pesniškega sloga. Če bodo Utrinki prvo avtoričino delo, po katerem boste posegli, ne boste razočarani. Iz slehernega zapisa pesmi, najsi gre za nekajvrstično pesem ali pesem, ki se razprostira na več straneh, veje iskrena želja, da bi svojim bralcem podelila tisti košček, ki ga v tem trenutku najbolj potrebujejo. Pesmi v zbirki odsevajo avtoričine lastne izkušnje, njeno lastno strast – do življenja in pisanja, njeno upanje za prihodnost. Dopustite si, da delček tega upanja prenese tudi na vas. Besedilo in foto: Barbara Kopač    ‚ƒ„                                   ­ Ob predložitvi izrezanega oglasa vam do konca februarja 2023 pripada 20 % popust na vsako naročeno pico. plačan oglas €  terem je bil posnet izjemen film. Tudi v tem delu je več kot očitno avtorjevo poznavanje človeške narave, načina razmišljanja in samega delovanja. Vendar pa gre delo Moški na mojem mestu še korak dlje. V središče postavi tematiko, ki je marsikomu blizu, dodaja pa motive, ki so v tovrstnih delih sicer pogosto uporabljeni, a redko tako pristno in podrobno opredeljeni in pojasnjeni. Pripoved vsebuje avtobiografske primesi, zato zgodba deluje še bolj pristno, ločenec, ki nastopa kot glavni protagonist, pa še toliko bolj človeško. Arvin Jansen se z bolečino, ki mu jo je prizadejala ločitev, že zgodaj v otroštvu pa načela izguba družine v tragični nesreči, sooča na uničujoč način – s popivanjem, zanemarjanjem samega sebe in pustolovščinami za eno noč. Kot mu ne bi bilo mar – ne zase ne za ljudi okoli sebe. A resnica je čisto drugačna. Arvin čuti, pa še kako! Ni mu vseeno niti si ne želi, da bi ljudje mislili, da mu je. Želi biti slišan in viden, predvsem pa si želi biti spet ljubljen, saj se bo le tako izognil večni temi in pogubi … Dogajanje na dlani Božični knjižni klepet December je bil v Krajevni knjižnici Tineta Orla barvit, saj se je poleg številnih dogodkov za otroke in mladino zvrstilo tudi nekaj ustvarjalnih srečanj. Na knjižnem klepetu pod mentorstvom vodje trzinske knjižnice Zdenke Kopač se udeleženke nismo pomenkovale le o božično-novoletnih zapisih, marveč smo se poglobile tudi v dela, ki so lani na nas naredila največji vtis. Po večini so bila to dela, ki so povezana z našimi osebnimi izkušnjami, najsi je govor o nedavnih prigodah ali pa o spominih iz otroštva. Ker smo knjižne klepetalke različnih ozadij in starosti, so bile izkušnje precej različne, skupno točko pa smo našle v prebranih knjigah. Ker se na srečanjih posvetujemo o prebranem in rade volje sprejemamo priporočila za nove knjižne podvige, se slej ko prej dotaknemo tudi dela, ki smo ga vse že prebrale ali pa smo si ga vse zapisale na seznam želenega branja. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Čeprav smo nekaj časa namenile tudi praznikom, smo večino srečanja posvetile sprehodu po spominih. Teh smo se dotaknile z izseki zgodb, ki smo jih članice bralnega kroga predstavile kot tiste, v katerih smo najbolj uživale oziroma v katerih smo se same prepoznale. Raziskale smo različne kulture, jezike, tudi običaje in navade, jih povezale z lastnimi ter skušale najti točko v prebranem delu, s katero se lahko vse poistovetimo. Udeleženke bralnega srečanja si želimo, da je vsako bralno popoldne, ki se ga udeležimo, posebna izkušnja. Res je, že samo branje prinaša nepopisno zadovoljstvo, a me bralke želimo poskrbeti še za čim več pristnega, da vnesemo osebno noto, po kateri se dogodka še dolgo spominjamo. Tako se ob branju in pogovoru o knjigah povezujemo, rastemo in druga drugo nadgrajujemo. Življenje, obdano s knjigami, je dragoceno, ko pa to lahko delimo še z drugimi, postane preprosto neprecenljivo. Besedilo in foto: Barbara Kopač Trije prašički Zgodbo o treh prašičkih poznamo vsi: kako so odšli od doma, da bi poiskali svoj smisel, svojo srečo, na poti pa spoznali številne zle sile in se naučili, da s pohlepom in nevoščljivostjo ne prideš daleč oziroma nikdar ne dosežeš cilja. Te poti se je držala tudi tokratna lutkovna predstava v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica, ki se je s predstavo Trije prašički dotaknila ključnih življenjskih vrednot, lutkarici pa sta otroke z dinamično pripovedjo popeljali v čudežni svet lutk ter jim predstavili preprosto, a ne očitno pot do sreče. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je svoje lutkovne goste povabila v Dvorano Marjance Ručigaj, kjer so na prav poseben prašičji način nasmejali ter hkrati podučili najmlajše in najbolj vedoželjno poslušalstvo, ki se vedno razveseli prav tovrstnih predstav – tudi sami namreč lahko pripomorejo k razpletu zgodbe, saj s svojim sodelovanjem nastopajočim pomagajo doseči zastavljene cilje, obenem pa si razširijo svoja obzorja. Trije prašički si želijo lastnega življenja, želijo v svet, da bi poiskali svojo srečo. A ta se jim vse bolj izmika, ko se spoznavajo s številnimi nevšečnostmi in grdotami tega sveta v podobi nadvse požrešnega volka. Vsak prašiček si postavi hiško – tako prva sestoji iz slame, druga iz vejevja, tretja pa iz kamenja. Iz vsake napake se skupinica nečesa nauči, naučeno pa vestno uporabi pri naslednjem koraku, s čimer se njihove pomanjkljivosti krčijo, kreposti pa le povečujejo. Na tem barvitem potovanju trije prašički kaj hitro doženejo, da morajo držati skupaj, saj lahko le v slogi kljubujejo največjim življenjskim izzivom – nepremišljenosti, malomarnosti, lenobi in vsem drugim oviram, ki jim jih nepridipravi postavljajo na pot. Predstava je otroke razveselila z razigranostjo in možnostjo sodelovanja. Tudi občinstvo je namreč lahko pomagalo prašičkom, da so našli svojo srečo, čeprav prav tam, kjer tega sprva res niso pričakovali. Kot rečeno je pot do sreče preprosta, a ni očitna. Besedilo in foto: Barbara Kopač januar 2023 | 23 Dogajanje na dlani Brezplačna vadba Društva Šola zdravja na Zoomu – vsak delovni dan ob 8. uri Društvo Pot srca vabi k vpisu v nov semester vadb – v februarju začnemo! Od 3. januarja in vse do 31. marca letos Društvo Šola zdravja omogoča vodeno brezplačno vadbo za razgibanost celotnega telesa na Zoomu. Ste si ob novem letu obljubili, da boste v tem letu bolj negovali svoje zdravje in dobro počutje? Vabljeni na vadbo Joge za dobro počutje in druge redne vadbe ter na delavnice za zdravje in dobro počutje! Vsak delavnik se vadba začne ob 8. uri s 30-minutno vadbo 1000 gibov in nadaljuje z vajami za moč. Celotna jutranja telovadba je preprosta in primerna za vsakogar. Vsakdo jo izvaja po svojih zmožnostih. Vadbe vodijo mag. kineziologije Eva Jeza, dipl. kineziolog Simon Jurmić in prof. športne vzgoje Andraž Purger. Vodena vadba poteka na povezavi: https://us02web.zoom. us/j/87460512935?pwd=Syt3QWhNODBhL0FRSi9wSlFPQU9Cdz09 Vadbo sofinancirajo Ministrstvo za zdravje RS, Fundacija za šport in Mestna občina Ljubljana. Društvo Šola zdravja ima status humanitarne organizacije in status društva v javnem interesu. Več informacij o društvu boste našli na spletni strani www.solazdravja.com Društvo Šola zdravja 7 8 9 14 16 Mojca Močnik, Mengeška c. 69, 1236 TRZIN plačan oglas 15 Delavnice: – Z Biodanzo v prebujen stik s seboj in drugimi – terapevtska delavnica gibanja in plesa za osebni razvoj: sobota, 21. januar, 18.00–21.00; – Zvočna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, obnova in samozdravljenje: petek, 27. januar, 20.00–21.00; – Terapevtska joga z eteričnimi olji – za popolno sprostitev in obnovo zdravja: sobota, 4. februar, 10.00–13.00; – Krepitev zdravja in vitalnosti – napotki tradicionalne kitajske medicine za trdno zdravje, več energije in vitalno počutje – spletni program v teku. Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za sprotna obvestila o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. Dobrodošli! Mag. Mojca Tavčar Najsodobnejši kineziološki center Mengeš je dobil novi, izpopolnjeni in dovršeni kineziološki premium center BODIFIT, namenjen je vsem, ki si želijo zdrav in dejaven življenjski slog. S 5. januarjem je vrata odprl najnovejši center BODIFIT, že sedmi po vrsti. Z več kot 1500 kvadratnimi metri uporabnih površin je to tudi največji in najsodobnejši rekreacijski center v tem delu Slovenije in obiskovalcem zagotavlja celovit pristop. V centru sta prostor za pilates in velika prostorna dvorana za skupinske vodene vadbe. Organizacija BODIFIT kot najuspešnejša slovenska znamka z 20-letno tradicijo s področja rekreacije, preventive in fitnesa, ki je med vodilnimi po kakovosti in naboru vadb, je poskrbela, da imajo prebivalci Mengša, Trzina, Domžal in drugih okoliških krajev pester nabor možnih vadb. Vodene 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin vadbe za različne starostne skupine in različno fizično pripravljene rekreativce potekajo tako v jutranjih kot v popoldanskih in večernih urah. Kineziološki center se osredotoča na vse vadbe, še posebej pa je specializiran za izboljšave telesne forme in postrehabilitacijo poslovnežev, športnikov in drugih posebnih ciljnih skupin (nosečnice, starejši, po poškodbah). BODIFIT Mengeš ima še kineziološki center s strokovnimi obravnavami, diagnostičnimi testiranji telesne sestave, antropološkimi meritvami in FMS-testiranji. V regeneracijskem delu se lahko sprostite v finski in infra savni. Ponudbo dopolnjujejo z masažami ter krio-, magnetnimi in presoterapijami. Kavarna BODIFIT ponuja super napitke, zdrave obroke in druge beljakovinske napitke. Otroški kotiček pa je namenjen najmlajšim, ki se bodo brezskrbno zamotili, medtem ko bodo njihovi starši predano vadili v centru. Foto: arhiv BODIFIT Člani Športnega društva Trzin, izkoristite posebno ponudbo! 20 % popusta na vse vadbene pakete BODIFIT (osnovni, aktivni, napredni in premium) ter nakup izdelkov v trgovini BODIFIT. Akcija velja do 10. februarja. Pokličite in izkoristite enkratno priložnost – BODIFIT Mengeš, 040 800 364. Članarino za Športno društvo Trzin lahko poravnate v piceriji Olivia. Iz župnije Trzin Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli? Jaslice V januarju po cerkvah in v številnih domovih še stojijo jaslice. Večinoma jih ohranjajo vse tja do svečnice (2. februarja). Številni od nas imamo prelepe spomine na otroštvo, ko smo skupaj s starši v »bogkovem kotu« ali na omari postavljali to čudovito prizorišče božičnega dogodka. Če danes obiščemo mesto Betlehem, nam pokažejo mesto, kjer naj bi nekoč bila votlina Jezusovega rojstva in kjer naj bi Marija »porodila sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču«, kot poroča evangelist Luka (2,7). Iz tega poročila sklepamo, da sta se bila z Jožefom zatekla v hlev. Hlevi pa so na Jutrovem navadno podzemeljske votline. Cesarica Helena, mati cesarja Konstantina Velikega, ki je leta 325 potovala po Sveti deželi, je votlino obiskala in velela nad njo postaviti baziliko, ki še danes stoji. Pobožna cesarica je po legendi našla v votlini ostanke desk, ki naj bi bile sestavljale »korito«, v katero je bilo položeno novorojeno dete. Tako govori izročilo, a si je težko predstavljati, da bi se takšno leseno korito tam toliko časa ohranilo. Teh pet deščic, ki naj bi sestavljale Gospodove jasli, se je kot relikvija v 7. stoletju pojavilo v Rimu. Prenesli naj bi jih iz Svete dežele. Spravili so jih v baziliki sv. Marije, ki se je zato poslej imenovala »Sveta Marija pri jaslih« (Sancta Maria ad praesepe), danes pa je znana kot Sveta Marija Velika (Santa Maria Maggiore). Jaslice so – povedano v strokovnem jeziku narodopiscev – »tridimenzionalno, večinoma miniaturno predstavljeno Jezusovo rojstvo v Betlehemu s poklonitvijo pastirjev in s sv. tremi kralji v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po zamisli posameznika«. Tako je zapisano v Slovenskem etnološkem leksikonu. Prve jaslice so postavili jezuiti na Portugalskem sredi 16. stoletja. Leta 1644 so izpričane v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih so se širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Iz cerjanuar 2023 kvenega okolja so se širile v meščanske domove predvsem omarične in odrske jaslice. Hišne jaslice so na slovensko podeželje prišle na začetku 19. stoletja in se najprej uveljavile na Gorenjskem. Dandanes jih postavljajo po cerkvah in domovih, kjer praznujejo božič kot verski praznik, lahko v bogkovem kotu, skupaj z božičnim drevesom ali posebej. V alpskem svetu se je razvila domača obrt rezljanja lesenih jasličnih figur, ki so jih krošnjarji prinašali tudi na Slovensko. Etnolog Niko Kuret je v svoji imenitni knjigi Jaslice na Slovenskem (Družina, 1981) ohranil zapis pisatelja Janeza Trdine, pripovedovalca o Dolenjski in Gorjancih. Poroča o bistrem fantu iz okolice Novega mesta, ki se je učil in navduševal ob opazovanju komedijantov in rokohitrcev in izdelal nekakšne gibljive ali lutkovne jaslice ter jih umestil v večjo sobo. Hiše, ljudi in živali je izrezljal iz lipovega lesa. Mnogo teh podob je navezal na nekakšne škripce in stoje za odrom vlekel za žimo, niti in žico ter jih premikal sem ter tja. Marija in sv. Jožef sta se Zveličarju poklanjala, sklepala roke in pogledala večkrat kvišku. Voliček in osliček, ki sta stala vsak na eni strani, sta veselo zobala in kdaj tudi poskočila, da so se vsi gledalci smejali. Proč od hlevca so mimo betlehemskih hiš že jahali zamorci na kamelah. Pastirji in ovce so hodili na vse strani kakor na kakem podgorskem pašniku na Gorjancih. Po gostem drevju so peli in žvižgali kosi in škorci, ki jih je fant stoje za jaslicami spretno posnemal. Na koncu predstave so prileteli z višave trije svetli angelci in zapeli staro božično pesem; v resnici so jo zapeli ta fant in dve pevki. – Dandanes pa se pri božičnih mašah prepeva pesem o »bornih jaslicah«, ki pravi: »Ve prve ste, srečne, čutile utripati Božje srce, ste postelj'co mu ponudile, ki so jo odrekli ljudje.« Bogdan Dolenc Foto: MPP SAVNA CENTER SOLNA SOBA NEGA ROK in MANIKIRA Domžale • www.fortisspa.si • 031 776 169 plačan oglas Zanimiva je že sama beseda »jaslice«, pomanjševalnica od »jasli«. Jezikoslovci pravijo, da je to že starocerkvenoslovanska beseda in pomeni »žleb ali korito, iz katerega se krmi živina«. Je v sorodstvu z besedo »jesti«. Angleži jaslicam pravijo »manger«, »crib«, »Christmas crib« ali »Christchild's crib«, kar je v sorodu z nemškim »Krippe«. Italijani rabijo izraz »presepio«, ki izvira iz latinščine (praesaepium) in pomeni sprva »nekaj ograjenega, stajo, jasli«. | 25 Divje rastline Njegova semena povezujemo z jetri, ali poznamo njegove liste? Ti se kot plevel tudi sredi zime razraščajo po vrtu. Mraz in zmrzal jih ne motita, čeprav ob močni zmrzali že lahko pomrznejo. Le malokdo ve, da so ti listi prijetnega okusa in hrustljavi najbolj teknejo prav pozimi. Listov pegastega badlja nisem opisala v svoji novi knjigi Zdra­vilni pleveli. A njegovo mesto bi lahko bilo prav tam, med zdravilnimi pleveli, ki jih želimo imeti na svojem vrtu zato, ker dobro prenašajo nenavadno vreme in so pomemben vir lahko dostopnih sestavin za trajnostno prehranjevanje. V receptu smo liste pegastega badlja tokrat dodale kar preprosti sezonski jedi, kisli repi in krompirju. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Pegasti badelj s kislo repo Sestavine: Pegasti badelj, Silybum marianum, je znana zdravilna rastlina. Uporabljamo ga za preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni jeter. V raziskavah so bili dokazani hepaprotektivni učinki pri akutnih zastrupitvah z alkoholom, nekaterimi zdravili in strupenimi gobami. Tudi antioksidativno delovanje pegastega badlja je dobro opisano v raziskavah. Poleg tega ima ta rastlina dolgo tradicijo uporabe tudi v naši tradicionalni medicini. Njegovih semen niso uporabljali le pri zamaščenih jetrih, ampak tudi za zdravljenje migren, pri boleznih vranice, krčnih žilah in kot protistrup pri zastrupitvah s strupeno mušnico. Glavne zdravilne učinkovine iz pegastega badlja imenujemo silimarini. To so raznovrstni flavolignani, ki močno antioksidativno delujejo, predvsem v jetrih. Njihova pomembna lastnost je, da pri predoziranju ne povzročajo zastrupitev, ampak pri zaužitju večjih količin pride le do prebavnih motenj. Pegasti badelj je rastlina z veliko trni tako na socvetju kot na listih. Po videzu nas malo spominja na osate in je z njimi tudi v bližnjem sorodstvu, oboje pa uvrščamo v eno največjih rastlinskih družin pri nas, to so nebinovke, Asteraceae. Pri nas pegasti badelj v naravi ni invazivna rastlina, a se ponekod nenadzorovano razrašča kar sam. V naravi ga največkrat opazimo na Primorskem, saj je njegov izvor prav Sredozemlje. Pegasti badelj rad raste na pustih tleh in dobro prenaša tudi visoke temperature. Zdaj pa se osredotočimo na njegove liste. Če ste pegasti badelj kdaj posadili v svoj vrt, ste gotovo opazili, da se je naslednje leto kar sam zasejal naokoli. Njegovi listi imajo značilne belo-zelene marmorirane vzorce, zato rastlina služi tudi kot okrasna rastlina. Da so užitni tudi listi pegastega badlja, ve le malokdo. Listi sicer vsebujejo le malo silimarinov, a imajo druge antioksidante, ki lajšajo oksidativni stres v našem telesu in so v zimskem času zelo dobrodošel del naše prehrane. Liste pegastega badlja lahko jemo surove ali pa jih rahlo pokuhamo in uporabimo v toplih prilogah. Okus imajo nežen, prav nič grenak, so hrustljavi. Nabirat se jih odpravimo opremljeni s škarjami, s katerimi odrežemo bodice na robu listov. Postriči moramo prav vse bodice, kar pomeni, da spodnji del ploskve pogosto odrežemo zelo blizu listnega rebra, v zgornjem delu listne ploskve, kjer je list širok, pa zajamemo čim več listne površine. Na spodnji strani listnih reber pri tem opazimo še nekaj dlak, ki pa za kulinarično uporabo niso prav nič moteče. Po okusu nas listi pegastega badlja spominjajo na solato, malo pa tudi na sladki koren. Listna rebra so prijetno hrustljava in jih v kulinariki lahko uporabljamo na sto in en način. Nekateri liste pegastega badlja dodajajo tudi v čaj. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin – – – – – nekaj krompirjev pest kisle repe začimbe: mleta kumina, kurkuma, zeliščna sol oljčno olje nekaj listov pegastega badlja Krompir olupimo, narežemo na manjše kose in ga skuhamo v malo vode. Ko je kuhan, mu dodamo kislo repo in njeno vodo po okusu. To lahko še dodatno skuhamo ali pustimo, da ostane surova in hrustljava. Dodamo začimbe, olje in dobro premešamo. Liste pegastega badlja obrežemo, tako da odstranimo vse bodice na njegovem listnem robu. Pri tem nam ostanejo predvsem listna rebra, ki jih sesekljamo ali kar s škarjami zrežemo na vrh jedi. Dober tek! Še več kulinarično uporabnih plevelov najdete v knjigi Zdravilni pleveli. Vremenska s(e)kir(i)ca Nič kaj vljudni in priljudni gruden Za naslov tokratnega prispevka smo združili dva kratka in jedrnata decembrska (ljudsko ime zanj je gruden) vremenska pregovora, ki najbolje ponazarjata vremensko dogajanje minulega meseca, zadnjega v letu 2022. Ta je bil tako kot vsi drugi lanski (izjema je april) pretopel, če smo natančni, zelo pretopel. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila več kot 3 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem; v gorah celo 4. Izdaten je bil tudi padavinsko, saj smo prejeli skoraj dvakratno količino pričakovanih padavin. Glede na temperaturo seveda skoraj vse kot dež; centimeter snega, ki je padel 12. decembra, je hitro pobralo, saj so bila tla dokaj topla, nezmrznjena. Šest hladnih in en ledeni dan je pač veliko premalo, da bi lahko kaj zmrznilo, sploh kakšen bajer za drsanje pred domačim pragom. Če kaj, potem lahko »neprijazen« naslov podkrepimo s podatkom o trajanju sončnega obsevanja – deležni smo bili manj od polovice pričakovanih ur sončevih žarkov. Otožni so bili tudi Primorci, saj ni bilo glede sonca nič kaj drugače – če smo natančni, še slabše – pri njih. Ob koncu leta so se pojavili celo pozivi za obisk burje, saj jih je tudi ta pustila na cedilu! Včasih smo rekli, da »ni zime za Eskime«, zdaj pa je ni niti za druge. Božično-novoletne praznike je v večjem delu Evrope zaznamovalo nenavadno oziroma rekordno toplo vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami, ki so dosegle tudi do 20 stopinj Celzija, celo na severu Švice. Postopoma so zapirali smučišča v Alpah, saj je pobralo ves star in umetni sneg, odprta so ostala le višje ležeča, zato je bila gneča še toliko večja. Posledično pa številne smučarske nesreče, nekatere celo s smrtnim izidom. Ko sredi zime snežne razmere niso ugodne (dejansko »brezsnežne«) za alpsko in turno smučanje in druge dejavnosti v zasneženi pokrajini, se jim je pač treba odpovedati in najti nadomestke. Že res, da božič in novo leto radi povezujemo s snegom in čarom snežne beline (letos bi jo zaradi vsega potrebovali še toliko bolj), vendar nam narava vsakič znova da vedeti, da je močnejša od nas, in se zatorej ne gre igrati z modrim planetom, edinim, ki ga (še) imamo in na katerem živimo. Medtem ko so v Severni Ameriki še odpravljali posledice katastrofalnega snežnega neurja, v katerem so se temperature spustile tudi do –45 stopinj Celzija, smo v večjem delu Evrope konec lanskega leta preživljali v »kratkih rokavih«. Pri nas smo novo leto pričakali ob rekordnih temperaturah, ki so se povzpele celo nad 15 stopinj Celzija. Najtoplejši je bil prav zadnji dan leta, natančneje silvestrska sobota, ko smo tudi v Trzinu prilezli nad 15 stopinj Celzija; ledeni dan smo imeli 13. decembra. Sicer pa kar 18 padavinskih dni, ki so nam navrgli na kvadratni meter več kot 160 litrov vode, s čimer je bil december (za septembrom) drugi najbolj namočeni mesec lanskega leta. 9. decembra smo bili z več kot 50 mm deležni najobilnejše dnevne padavinske pošiljke. Le šest dni se je najnižja dnevna temperatura zraka spustila pod ledišče, prevladovali pa so vetrovi jugozahodnih smeri. Na hitro pa se že lahko ozremo tudi za lanskoletnim vremenom na ravni države. Po trenutno dostopnih podatkih je bilo leto 2022 najtoplejše po letu 1961, podpovprečno namočeno in med najbolj osončenimi. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je znašal 1,8 °C , kar pomeni, da je bilo leto 2022 najtoplejše od začetka meritev. Letna višina padavin je bila pod povprečjem primerjalnega obdobja. Kazalnik višine padavin je znašal okrog 86 %, kar uvršča leto 2022 med šest najbolj suhih po letu 1961. Osončenost je bila v letu 2022 izrazito nadpovprečna glede na primerjalno obdobje. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je znašal okrog 115 %, kar to leto uvršča med najbolj osončene. Po letni statistiki temperature zraka in višine padavin je bilo letošnje leto najbolj podobno letu 2015, ki je bilo za 0,4 °C hladnejše in podobno namočeno. Seveda so se vremenski potek in regionalne razmere med omenjenima letoma precej razlikovali. Medtem ko se je svetovna temperatura v obdobju 1980–2021 dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 2,2 stopinje Celzija. Projekcije nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Dobrodošli doma na (čedalje bolj) toplem … Besedilo in foto: Miha Pavšek Na Veliki planini je bilo v začetku decembra 2022 še nekaj snega, ob vstopu v novo leto pa skoraj nič – motiv na sliki kar kliče k podnebnemu premisleku o našem potrošniško naravnanem načinu življenja. VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (december 2022) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 4,2 1.–31. 12. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 15,4 31. 12. 13.34 Najnižja temperatura zraka (°C) –3,8 13. 12. 6.52 Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 9,8 (15,4 / 5,6) 31. 12. 0.00–24.00 Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 18 / 12 / 3 1.–31. 12. mesec Št. hladnih/ledenih dni (min. T ≤ 0 °C/maks. T ≤ 0 °C) 6/1 1.–31. 12. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 52,6 9. 12. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 161 1.–31. 12. mesec Količina padavin v letu 2022 (mm) 999 1.1.–31. 12. leto Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 27,4 / JJV 5. 12. 20.56 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za december 2022; celoten arhiv za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOA A /NOA A-2022-12.txt, vsi podatki pa na http://trzin.zevs.si/summary.html. Vir: Vremenska postaja Osnovne šole Trzin (Civilna zaščita Trzin). januar 2023 | 27 Obvestila S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala. ZAHVALA DOM POČITKA MENGEŠ VAM JE VŠEČ RAZGIBANO DELO? STE SOČUTNI DO STAREJŠIH LJUDI? BI DELALI NA TERENU? Zaposlujemo nove sodelavce/-ke za delo na terenu. Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenila moja ljubljena žena dr. MARTA BREGAR RIŽNAR, spec. med., V okviru Doma počitka Mengeš že 16 let izvajamo pomoč na domu za starejše občanke in občane, ki potrebujejo pomoč in podporo pri vsakodnevnih temeljnih in gospodinjskih opravilih ter vzdrževanju socialnih stikov. iz Trzina. Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 9. januarja 2023, ob 12. uri na pokopališču v Mengšu. Zahvaljujem se vsem, ki ste se v velikem številu udeležili pogreba, jo prišli pokropit in ste izrekli sožalje, za čudovite rože, aranžmaje, vence in sveče. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, ki je uredila vse potrebno za slovo, pevcem za lepo in sočutno zapete pesmi, za zaigrano Tišino, ki je blažila bolečino slovesa. Zahvala tudi za duhovni obred župniku iz Trzina dr. Boštjanu Gučku in velikemu prijatelju dr. Marte, gospodu Pavletu Juhantu. PREDNOSTI ZAPOSLITVE: uvajanje v delo, zaposlitev za nedoločen čas, delo v dopoldanskem času, omogočamo izobraževanje za socialno oskrbovalko, smo Družini prijazno podjetje ... ZA VEČ INFORMACIJ: dpm.si/aktualno/zaposlitev/ kadri@dpm.si 01/ 7237 339 (kadrovska služba) Dom počitka Mengeš Glavni trg 13, 1234 Mengeš Vabim vas, da jo obiščete na grobu v Mengšu in ji prižgete svečko, pa zmolite za njeno dušo. Pogrešamo jo žalujoči mož Marko in vsi njeni. Spremenjen vozni red vlakov na kamniški progi za poltretji mesec Iz Slovenskih železnic so sporočili, da je od 16. januarja do 27. marca 2023 vozni red vlakov na kamniški progi nekoliko spremenjen zaradi gradbenih del na železniški postaji Domžale. Med tednom bo na voljo nekaj manj vlakov, ne vozijo pospešeni z oznakami RG, ki imajo krajši potovalni čas, ker ne ustavijo na vseh postajah. Nekaj pa jih odpelje iz Domžal oziroma pripeljejo iz Ljubljane le do Domžal in torej ne nadaljujejo vožnje do Kamnika. Da se boste lažje znašli, dodajamo delavniški (ponedeljek–petek) vozni red za vse tri trzinske železniške postaje (na strani 29). Za večjo preglednost smo postajo Trzin Mlake, s katere in na katero pride največ potnikov, podčrtali. Morebitne spremembe in sprotna obvestila spremljajte na www.slo-zeleznice.si in v vitrinah z obvestili. Celoten vozni red za to obdobje in drugega, ki je veljal pred tem in bo veljal vnovič od 28. marca dalje, najdete na spletnem naslovu https://potniski.sz.si/vozni-redi-po-relacijah-od-11-decembra-2022-do-9-decembra-2023/. Sicer je na vlakih v glavnem vse po starem, le večina dizelskih garnitur je novih (Stadler). Že vse od konca jeseni ne deluje Wi-Fi, manjše in občasno večje zamude so še vedno pravilo (potniki si želimo, da bi bile te izjema …), z novim letom pa so začeli sprevodniki na novih garniturah obračunavati dodatek za sedenje v prvem razredu, zato pazite, kam se boste po vstopu na vlak usedli. Če tega razreda še niste odkrili, vam namignemo, da je ta v čisto sprednjem ali zadnjem in povišanem delu vlaka, do katerega morate skozi samodejna steklena vrata; prepoznali ga boste tudi po leseni preklopni mizici. Na železniški postaji Trzin Mlake še vedno pogrešamo kartomat, ki je bil v načrtu postavitve in smo ga napovedali v februarski številki Odseva 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin leta 2021. Pojasnila oziroma vprašanja o vsem tem smo poslali že konec lanskega leta, a je očitno takih in podobnih vprašanja uporabnikov storitev Slovenskih železnic še veliko, zato nam še niso poslali pojasnil. Le splošno obvestilo, da poizvedujejo ter beležijo zamude (poznate Twitterjev profil, na katerem seštevajo zamude vlakov na kamniški progi?) in se opravičujejo zaradi občasnih del na železniški infrastrukturi. S stanjem so seznanjeni, saj v pristojnih službah redno analizirajo vzroke za zamude. Vedo, da potniki potujejo v šolo ali na delo in je seveda zamudo zelo težko in nehvaležno pojasnjevati. Do zamud prihaja tako zaradi zvez vlakov kakor tudi zaradi del na progi. Na slovenskem železniškem omrežju se izvajajo obsežna investicijska dela, ki na posameznih odsekih proge neizogibno povzročajo počasne vožnje. Zato nastajajo zamude v prometu, vendar so obnovitvena dela nujno potrebna, saj je s tem zagotovljena varnost prometa. Vendar pa lahko na koncu poudarimo dejstvo, da je prevoz z vlakom še vedno cenovno zelo ugoden (za ceno osmih mesečnih lahko kupite letno vozovnico) in okoljsko vzdržen oziroma trajnosten. Če lahko oziroma imate prilagodljiv delovni čas, se izognite »šolskim« vlakom v jutranji in popoldanski konici, ki so zelo polni, še posebej takrat, ko ne pripelje dvojna garnitura. Veseli smo je vsakokrat, ko pride, pa četudi eden od muzejskih primerkov; na srečo smo večinoma deležni udobne vožnje s »švicarji«. Veselimo pa se že napovedanega začetka del, povezanih z elektrifikacijo in drugim tirom kamniške železniške proge. Ne nazadnje mineva v teh dneh 132 let, odkar so zgradili prvega … Miha Pavšek Obvestila OZNAKA LP 3161 LP 3103 LP 3165 LP 3105 LP 3167 LP 3107 LP 3169 LP 3171 LP 3173 LP 3177 LP 3179 LP 3181 LP 3183 LP 3185 LP 3187 LP 3189 LP 3191 LP 3195 LP 3197 LP 3199 LP 3147 ŽEL. POSTAJA ODHOD Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona 5.16 5.18 5.20 6.00 6.02 6.04 6.17 6.18 6.20 7.00 7.02 7.04 7.17 7.18 7.20 8.00 8.02 8.04 8.17 8.18 8.20 9.17 9.18 9.20 10.17 10.18 10.20 12.17 12.18 12.20 13.17 13.18 13.20 14.17 14.18 14.20 15.17 15.18 15.20 16.24 16.25 16.27 17.24 17.25 17.27 18.24 18.25 18.27 19.24 19.25 19.27 20.24 20.25 20.27 21.24 21.25 21.27 22.24 22.25 22.27 Trzin Trzin Mlake Trzin ind. cona 23.24 23.25 23.27 PRIHOD LJUBLJANA OZNAKA ODHOD LJUBLJANA 5.38 LP 3162 5.15 6.20 LP 3164 6.12 6.38 LP 3166 7.12 7.20 LP 3168 8.12 7.38 LP 3172 10.15 8.20 LP 3174 11.15 8.38 LP 3176 12.15 9.36 LP 3178 13.15 10.38 LP 3118* 13.30 12.38 LP 3180 14.15 13.38 LP 3120 14.34 14.41 LP 3182 15.15 15.39 LP 3122* 15.40 16.45 LP 3184 16.17 17.45 LP 3186 17.22 18.45 LP 3188 18.22 19.45 LP 3190 19.22 20.45 LP 3192 20.22 21.45 LP 3194 21.22 22.45 LP 3196 22.22 23.43 ŽEL. POSTAJA Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin Trzin ind. cona Trzin Mlake Trzin PRIHOD 5.31 5.33 5.35 6.31 6.33 6.34 7.31 7.33 7.34 8.31 8.33 8.34 10.31 10.33 10.34 11.31 11.33 11.34 12.31 12.33 12.34 13.31 13.33 13.34 13.49 13.51 13.53 14.31 14.33 14.34 14.50 14.52 14.54 15.31 15.33 15.34 15.56 15.58 16.00 16.38 16.40 16.41 17.38 17.40 17.41 18.38 18.40 18.41 19.38 19.40 19.41 20.38 20.40 20.41 21.38 21.40 21.41 22.38 22.40 22.41 Vir podatkov. https.//potniski.sz.si/ Opomba:* – ne vozi v tednu šolskih počitnic (6.–10. 2. 2023)  januar 2023 | 29 Obvestila Vabilo na dobrodelni koncert Ustanova Petra Pavla Glavarja vabi na dobrodelni koncert IL DIVJI, ki bo v soboto, 28. januarja 2023, ob 19. uri v Kulturnem domu Komenda. Vabljeni! 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglasi - STUDIO Mengeška cesta 15, 1236 Trzin • 040 661 700 • jh@jh-lifebook.com “Naredi korak - naprej - v svojem življenju”. Pri vaši obravnavi uporabljamo celostni pristop z ekipo strokovnjakov, ki vas usmerja ter posledično vpliva na izboljšanje kakovosti vašega življenja. Temeljna področja naše obravnave: GIBANJE S primernimi gibalnimi vzorci odpravljamo bolečine v hrbtenici, kolenih, kolkih, ramenih itd. Vplivamo na dobro počutje in raven življenjske energije ter se tako lažje spopadamo z vsakodnevnim stresom, kateremu smo podvrženi prav vsi. TERAPIJA Bolečine naj ne postanejo vaše zveste spremljevalke. S pomočjo različnih manualnih in fizioterapevtskih tehnik vam pomagamo pri lajšanju in odpravi akutnih telesnih bolečin. PREHRANA Pomagamo vam pri procesu urejanja prehranskih navad. Le-te so ključne pri ohranjanju primerne telesne teže, zdravja in dobrega počutja. S pomočjo zdrave prehrane krepimo naš imunski sistem, ki je ključen za obvladovanje z vsakdanjim stresom. januar 2023 DARILNI BON za uvodno srečanje in posvet REZERVACIJA TERMINA • 040 661 700 • jh@jh-lifebook.com Janez Homšak Ustanovitelj & idejni vodja Število terminov je omejeno. Potrebna je predhodna rezervacija. Darilni bon velja do konca leta 2021 2023 in se lahko koristi samo 1x. plačan oglas OSEBNOSTNI RAZVOJ Za naš celostni razvoj ni dovolj zgolj delo s telesom, temveč je potrebno najti tudi notranje ravnovesje, ki se odraža v vsakodnevnih odnosih, boljšem zavedanju sebe in drugih ljudi. | 31 Oglasi plačan oglas Komenda Ljubljana - Dolgi most vrtnicenter.si Odprto: 9-19, sobota 9-17 PEUGEOT 3008 ČISTO SVEŽA ZALOGA BENCIN, DIZEL ali PRIKLJUČNI HIBRID plačan oglas Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,6 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 121 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0155 do 0,0507 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00021 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,04 do 3,24. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_3008_oglas_A5_v09_februar_nve.indd 1 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin 21/02/2022 15:29