Največji alovenslri dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 . Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA* i The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays List slovenskih delavcev t Ameriki« B isaumev i *** and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 41. — ŠTEV. 41. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 19, 1935. — TOREK, 19. FEBRUARJA 1935 volume xlm. — letnik xt.tti. N R A NAJ VBODOCE IPRAVUAJO STROKOVNJAKI V WASHINGTONU SO SE ZOPET ZAČELI OGLAŠATI ZAGOVORNIKI INFLACIJE; RELIEF ODGROŽEN Nekateri kongresniki priporočajo, naj bi tiskarski stroji pokrili stroške programa za narodno zaščito. — Farmer ji po južnih državah bodo dobili posojila. — Reliefni administrator pravi* da bi 30-urni delovni k ne koristil dosti. Najvišje sodišče je odobrilo valutno politiko WASHINGTON, D. C., 18. februarja. — Donald Richberg je danes v imenu administracije izjavil, da bodo NRA za slučaj, da bo kongres njeno veljavnost podaljšat, kontrolirali nepristranski u-radniki. V oblasti, ki sestavljajo pravilnike, bodo zastopani tako industrijalci kot tudi delavci. Richberg je načelnik administracijskega odbora, čigar naloga je formulirati NRA politiko. Poleg te~ je tudi pravni zastopnik organizacije, dasi se v zadnjem času kot tak ni udejstvoval. Sprva je bilo rečeno, da bo predsednik še danes priporočil kongresu naj za nekaj časa podaljša veljavnost NRA, toda iz neznanih vzrokov je danes priporočilo izostalo. Poslanica bo najbrž poslana v teku dveh ali fcreh dni. Splošno se domneva, da se bo predsednik zavzel za enoletno podaljšanje organizacije višnjevega orla in za nekatere važne izpremembe. Člen 7 A, ki jamči delavcem pravico organiziranja, bo najbrž costal tak kakršen je. Delavstvo je zahtevalo, naj bo ta člen bolj jasen, češ, da ga je mogoče v sedanji obliki na dva načina tolmačiti. Spomenica, ki jo je predložilo delavstvo, vsebuje priporočila glede določitve minimalnih plač, skrajšanja delovnega časa in določbe proti ustvarjanja monopolov. Richberg je rekel zborničnemu delavskemu odboru: — — Da bo NRA, ki jo snujemo za bodočnost, zares uspešna, jo morajo upravljati javni uradniki, ki re poznajajo strankarstva in posebnih interesov. Richberg je nadalje vztrajal na stališču, da mora boj med industrijo in delavstvom ponehati zaradi javne dobrobiti. NRA je zaenkrat podrejena upravni oblasti, ki ji naČeluje Clay Williams in je v nji zastopano tudi delavstvo. Organizirani delavci se pa že dalj časa pritožujejo, da imajo v upravi zastopniki delodajalcev večjo besedo in da prodro z vsakim svojim predlogom. WASHINGTON, D. C., 18. februarja. — Demokratski senator Wheeler iz Montane bo danes predlagal v zveznem senatu, naj zvezna novčarna natiska za 4880 milijonov novih bankovcev ter naj se s tem denarjem pokrije stroške predsednikovega programa za socijaTno zaščito. Po njegovem mnenju bi bil to najbolj primeren način, da bi ne bili davkoplačevalci preveč priza deti. Zavrnjen je bil predlog senatorja Tydingsa, naj bi pri vladnih gradnjah ne dobil dela nihče, ki ni hotel delati, dasi bi lahko. Predlog je bil oči vidno naperjen proti štrajkarjem. Odobreno je bilo priporočilo senatorja Russella, naj se da fatrmerjem in najemnikom po južnih državah posojilo, s katerim se bodo lahko nabavili poljedelsko orodje. Dolg bi vračali v letnih obrokih. NEW BRUNSWICK, N. J., 18. februarja. — Danes je predaval na tukajšnji univerzi Harry L. Hopkins, načelnik zveznega reliefa. Zveznemu reliefu bo odklenkalo takoj ko bo kongfres dovolil 4880 milijonov dolarjev za izvedbo predsedniko. vega aocijalnega programa. Ko bo kongres odobril tozadevno postavo, bodo nezaposleni dobili delo pri javnih gradnjah ter bodo pri njih zaposleni toliko časa, dokler jim ne bo dala privatna industrija prilike za zaslužek* HAUPTMANN ČAKA USODE Hauptmann je popolnoma odrezan od sveta.— V.nedeljo ga ni nikdo obiskal. — Obnaša se kot izvežban nemški vojak. Trenton, N. J., 18. febr. — Bruno Richard Hauptmann — sedaj kaznenec št. 17,400, — ki je bil v sredo r.aradi odved-be in umora Lindberghovega sina obsojen na smrt, je prvi dan v smrtni celici preživel mirno. ' Governer Harold E. Hoffmann in komisar za kaznilnice William P. Ellis hočeta iz Hauptmannovega slučaja izločiti vse "dramatično" in bosta skrbela, da bo v bodoče prišlo v javnost le malo poročil o Hauptmaimu. Podravnatelj državno kaznilnico Georgo L. Sel by je rekel, da je Hauptmann skoro celo nedeljo sedel na svoji postelji in kadil cigareto za cigareto. Ves čas, odkar se nahaja v smrtni celici št. 9, kaže le malo volje, da bi hotel govoriti. Selbv je rekel, da se drži vzorno, "kot dobro izučen nemški vojak". Poročila, ki so prišla iz kaznilnice, ki pa niso bila potrjena, ne zanikana, pravijo, da je pet drugih na smrt obsojenih pozdravilo Hauptnianna z glasnim kričanjem in s- j>sovkami in s tem so nadaljevali navzlic strogim opominom paznikov. Vso nedeljo je bil Hauptmann sam in mu ni bil dovoljen noben obisk. Po kaznilni-ški navadi v New Jersey so kaznenci dva tedna popolnoma sami v svojih celicah, vendar pa to ne velja vedno za one, ki so obsojeni na smrt. Zato bodo kaznilniške oblasti pri današnji mesečni seji odločile, kdaj ga sme obiskati njegova žena Ana. Njegov sin pa ga njabrže ne bo smel obiskati prej, kot en teden pred usmrtitvijo. Po določbah kaznilnice sme vsak jetnik imeti po en obisk na mesec, Hauptmannovi ženi pa bo najbrže dovoljeno svojega moža obiskati dvakrat na mesec. VOJAŠKO PRI S0DN1JSH OBRAVNAVI Nashville, Ten., 18. febr. — Governer McAllister je ukazal, da mora narodna garda skrbe-to za red pri sodnijski obravnavi proti črncu E. K. Harri-su, ki je obtožen, da je storil silo nad nekim belim dekletom. Pri prvi obravnavi 19. de-decembra v Sbelbyville je prišlo do izregdov, tekom katerih so bile ubite štiri osebe. FLANDIN POZIVA K SODELOVANJI) Spomin na vojno z njenimi mrtvimi je ugasnil. — Vse države naj bi skrbele za odpravo bede. Pariz, Francija, 18. febr. — Ob priliki prve obletnice smrti belgijskega kralja Alberta je imel francoski ministrski predsednik po radio govor, v katerem je obžaloval, da jp spomin na svetovno vojno z njenimi mrtvimi tako kmalu ugasnil. Rekel je tla ima vtis, kot da je narode minila vroča želja po miru in da se pojavljajo stara nasprotstva, ki o-grožajo mir. Fladin je rekel, da imajo države dovolj vzroka, da združijo svoje moči v boju proti bedi in brezposelnosti. Dalje je rejce), da bi morali narodi z vsemi svoj mu i silami delovati na to, da se no ponovi splošno mori tov. Bruselj, Belgija, 18. febr. — Pečine pri Marchesles-Dames, kjer se je kralj Albert 17. februarja lanskega leta smrtno ponesrečil, so postale narodna božja pot. Toda ne samo iz Belgije, temveč tudi iz Francije in Holandske se jo s posebnimi vlaki r»ri peljal o na tisoče ljudi. Škadron francoskih le-talcev je na kraj nesreče vrsrel veliko število vencev. Belgijski veterani so končali s prodajo spominskih kolajn, katerih čisti dobiček je namenjen za most kralja Alberta čez Izero. Kraljica vdova fjlizabeta je s svojim sinom kraljem Leopoldom III. in kraljieo Astri-do prisostvovala maši zadušni-ci v domači kapeli v palači Laeken. Popoldne je bila kraljeva grobnica odprta za občinstvo. u DVA UBITA V STAVKI El Centre, CaL, 18. febr. — Stavkujoči (delavci na solatnem polju so vdrli v šotor stavkokazov ter so bili sprejeti s streli iz revolverjev. Sta^~-karji so se umaknili, toda za seboj so pustili dva smrtno nevarno ranjena tovariša in enega manj ranjenega. Paul Kinight je padel mrtev na tla, ko ga je krogla stavKo-kaza zadela v vrat. E. K. Ha-maker je umrl eno uro pozneje. Shrieve Nelson ima zlomljeno nogo. 'Policija je poaneje s plinskimi bombami razgnala ?.tav-karje. NaroČite se n* GUI jfA&ODA največji slovenski dv Unindh dritviL Hopkins je nastopil proti 30urnemu delovnemu tedniku, češ, da bi bil v zvezi z velikimi stroški in bi nikomur dosti ne koristil. MAC0N" JE IMEL NAPAKE Nadzornik za popravila je podal svoje mnenje. Eno krmilo je bilo zelo slabo. San Francisco, CaL, 18. februarja. — Po dosedanji preiskavi nesreče mornariškega zrakoplova "Macon", ki je prejšnji teden padel v Pacifik blizu Point Sur in se pogrez-nil v morje, je imel več napak v svoji zgradbi. Poročnik Calvin S. Bolster, ki je bil nadzornik za popravila na "Maco-nu", je rekel, da je bilo gorenje krmilo tako slabo' da je lansko leto ko je letel preko Texasa, le malo manjkalo, da se zaradi tega krmila ni ponesrečil. S tem nazi ranjeni pa poveljnik "Macona" Herbert V. Wiley in drugi častniki niso zadovoljni. Vsi pravijo,, da bodo v tem oziru prejeli izjave graditeljev zrakoplova. Wiley zatrjuje, da "Macon" v svoji zgradbi ni imel nikakih napak. Pravi, da je dež razrahjal odejo in da se .je platno zamotalo med krmilo. Vsled tega je pričel veter zrakoplov premetavati, dokler se ni gorenje krmilo zlomilo. Vse to se more zgoditi brez kakih napak v zgradbi. ZBOROVANJE VSERUSKEGA KONGRESA Kolektivne kmetije smejo prevzeti neobdelano zemljo kmetov. —Kongres je odredbo soglasno potrdil. Moskva, Rusija, 18. febr. — S hrupnim odobravanjem je vseruski kongres pozdravil nova odredbo sovjetske vlade, da imajo namreč uprave kolektivnih kmetij pravico obdelovati neobdelano zemljo samostojnih kmetov, ki se še vedno niso pridružili kolektivnih* kmetijam. Novo odločbo je v svojem zaključnem govoru v kongresu objavil poljedelski komisar Oernov in je bila takoj spre-jota. Do sedaj je bil obseg kolektivnih kmetij za stalno določen in ni bilo nikakih določb za povečanje. Posamezni, samostojni kmetje pa bodo sedaj prisiljeni prepustiti zemljo, katere niso mogli ali pa hoteli obdelati, kolektivnim kmetijam. Druga novost, katera je bila na kongresu sprejeta, pa je, da koleketivne kmetije obdrže svojo zemljo "večno", ne pa kot je bilo do sedaj določeno, samo za nedoločen čas. Poleg tega pa je bilo še tudi določe-čeno, da člani kolektive smejo kot svojo zasebno latnino imeti samo pol hektarja zemlje, ker se je do sedaj izkazalo, da BEG IN UMOR V KAZNILNICI 31 kaznjencev je pobegnilo iz kaznilnice. — Paznik je bil ustreljen 13 jih je bilo zopet po-lovl jenih. PET ČLANOV NAJVIŠJEGA SODIŠČA PROTI ŠTIRIM WASHINGTON, D. C, 18. februarja. — Valutna politika predsednika Roosevelta je danes prestala težko preizkušnjo in izšla zmagovita iz nje. — Najvišje sodišče se je bavilo s pritožbo, ki so jo dvignili proti vladi nekateri privatniki, ces, da j m sedanja valutna politika škoduje. Devet najvišjih sodnikov je dolgo časa študiralo pritožbo, včeraj so po podali svojo odločitev. , Štirje sodniki so nastopili proti vladi, dočim jih je pet odobrilo njeno stališče. Razsodba se glasi: — Kongresu je po ustavi dovoljeno proglasiti za neveljavne vse točke v privatnih pogodbah, ki se tičejo plačila dolžne vsote v zlatu ali zlati vrednosti. — Kongres pa nima to pravice, ko gre za vladne obligacijo. Ker ima pa današnji manj vredni dolar skoro isto nakupno silo kot jo je i mol svoječas-no naloženi zlati dolar, no trpe oni, ki jim dolguje vlada, jiobene občutne škode in nimajo pravice tožiti vlado za izplačilo razlike med tedanjo in sedanjo vrednostjo. , — Pri vnovčenju zlatih certifikatov se ne vpošteva zlata pziroma zlate vrednosti, pač pa nominalno vrednost sedaj veljavnega dolarja. Na ta način je razrešilo najvišji' sodišče pereče vprašanje, ki je že dalj časa kot mora ležalo nad Washington o m in nad finančnimi središči dežele. Vodilni gospodarstveniki so jimonja, da je razodba najvišjega sodišča ugodna ne samo za Rooseveltovo vlado, pač pa tudi za vse ameriško gospodarstvo. OBGLAVLJENJE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. 18. febr. — Zgodaj zjutraj sta bili obglavljeni v Moabit kaznilnici lepa baronica Benita von Berg in baronica Benita voh Natzmer, katerima je bilo dokazano, da sta prodajali Poljski nemške vojaške tajnosti. Predsednik Hitler pa je odpustil smrtno kazen poljskemu baronu Jureku Sosnovvskemu in baronici von Jena ter baronici von Thielmann. Vsi trije pa so bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo. so svojo zasebno zemljo marljivo obdelovali, kolektivno zemljo pa so zanemarjali. Tudi število čebelnih panjev je bilo za posamezno osebo omejeno na 20. Moskva, Rusija, 18. febr. — Diktator Stalin je na vseru-skem kmetskem kongresu stavil predlog za varstvo mater. Predlog, ki je bil takoj sprejet, določa, da so poljedelske delavke na kolektivnih kmetijah oproščene dela in za en mesec pred rojstvom otroka in en mesec po rojstvu V tem času pa bodo dobivale polovično plačo. Granite, Okla., 18. febr. — 31 jetnikov, ki so bili večinoma obsojeni zaradi velikih zločinov, jo pobegnilo iz kaznilnice. Med begom pa so tudi ustrelili paznika Petra Jones. Mladi kaznenci so -se za svojo obrambo posluževali žena in otrok, ki so prišli v kaznilnico na obisk. Ward en o v namestnik M. K. Gallion je za bežečimi jetniki streljal in jih je 8 obstrelil ter so bili skupno z dvema dragima jetnikoma izven zidu prijeti. Warden k a Mrs. G. A. Waters je sama vodila zasledovanje in se je izpostavljala ognju beže-čih kaznencev. Kaznenci so z revolverji ustavljali avtomobile, ki so vozili mimo kaznilnice. Nekateri so se odpeljali v ukradenih avtomobilih, dva avtomobila sta bila celo last dveh uslužbencev' v kaznilnici. 18 kaznencem, med kateri trii je tudo ubijalec paznika Jone-sa, se je posrečilo pobegniti in zasledujejo jih traperji in policija. , Upor se je pričel takoj po kosilu. Kaznenci so z utiho-tapljenimi revolverji prisilili kaznilniškega vratarja, da jim je dal ključe. Kar je bilo v bližini paznikov, so jih razorožili in zaklenili v sobo. Nato so tekli v čakalnico, kjer je bilo kakih 15 žensk in otrok katerim so zapovedali iti po stopnicah ter v vrsti do glavnih vrat, da so jim bili v zaščito. Pri vratih so razorožili vratarja Walterja Moore, nato pa pobegniti »kozi vrata na cesto, po kateri je tedaj vozilo mnogo avtomobilov. Na obzidnem stolpu je stal na straži paznik Jones, na katerega je nek kaznenec pomeril in ga ustrelil. Wardenka Mrs. Waters je bila na svojem domu poleg kaznilnice ter je stregla svojemu sinu Victorju, ki je odvetnik in ki je bolan za influenco. Slišala je strel, ki je ubil Jo-nesa m je tekla na cesto. Tudi njen namestnik Gallion je bil na svojem domu in ko je zagledal kaznence bežat1 ie pričel za njimi streljati. ODA" hew york, tuesday, february 10, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. a. (»9 44 Glas Naroda" Frank Sakaer, President . ) ii Owned and Published by 8LOVSNIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) L. Benedlk. Treas. m-ff. lib Street, •f tb« eorporadon and atUUreewe or above officer«: Borough of Manhattan, . New Iforfc City. N. Y. "6L18 NAHODA" HM— ef an People) Irwy Pay Except Sundayn and Holidays It -celo lete vetja m It raTi*ta 9040 $3.00 la New York an cete leto......fT.OO Zft pOl » ♦ 9 m ■■■ n e a ne >>#>>>>> $S>50 Za iDoaanatTfl en cd« leto .......$1.00 Za pol leta '.•>«••••»•••••••■■•» 88.60 Subscription Yearly $6.00 AdTertlacment on Agreement "Glas Naroda" tshaja tmU dan lsrsemM nedelj In praznikov. •oplfl hmr |MM]pliia In osebnosti se ne prlobCuJeJo. Denar naj se blagovoli * *lljnt« Monej Ortut, Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ■ «ot H».ti iif«>Hiil< hlrillWf nuKiianl. da bltreje najdemo, naslovnika. Gt.A8 MARODA". 21« W. 18th Street. New Y«k. N. 1 CHeUsa S—SffM VODLJIVI BALONI Po katastrofi "Macona" se je zopet pojavilo pereče vprašanje, če bilhik> priporočati graidnijo irovega ogromnega vodljivega balona ali ne. Pred kratkim je minilo 150 let, ko se je posrečilo francoskemu molianiku Blanchardu preleteli z balonom Ko-kavaki preliv. Dne 7. januarja 1785 se je odločil za ta idrzen poskus. Spremljal ga je Anglež dr. Jeffries. Tisti polet pomeni važen mejnik v zgodovini zrakoplovstva. V prisčutnosti vi-sooglave Ijudiske množice se je dvignil balon s skalnih pečin pri Doveru. Ko ga je gnal močan veter preko vode proti Calaisu, je letel tako nizko, da je moral Blanchard' odvreči ves ballast. Nekoli'ko se je dvignil, pa ne za dolgo. Dr- Jeffries je hotel skočiti v morje, da bi omogočil prijatelju drzno podjetje. Blaaicliarid' ni hotel sprejeti te žrtve. Po kratkem preudarku sta se oprijela vrvi in odrezala košaro. Breme je postalo lažje, in po dve uri trajajoči vožnji je balon že plaval nad Calaisom ter se v bližini gozida spustil na tla. Prvotna zgodovina zrakopovstva je bila v zvezi z neuspehi in katastrofami, toia boriba za obvladanje zraka se je nadaljevala m je bila slednjič uspešno izvojevana- Na vrsto so prišli vodljivi baloni, po novih principih zgrajena letala; pojavil se je vodij v balon grofa Zeppelina. in danes sta letalo in vodljivi balon vsakidanje prometno sredstvo, četudi obema še precej manjka do popolnosti. Nazdranjem, da je zrakoplova t vo še vedno v povojih, stoje nasproti veliki uspehi zadnjih tridesetih let, redni poštni, potniški in blagovni proniert, ki ga vrše letala v skoro vseh deželah, in rodne prekoioceanske vožnje Zep-pelinov. Žrtve 150 let so bile poravnane z uspehi zadnjih desetletij. Oloveik je obvladal zrak. Vprašanje nastane: ali bodo Ameriko preplašile katastrofe balonov "Maeon", "Akron", "Shenandoah" in "Roma", da bo drugim državam prepustila rešitev sve-tovmo-važne zadeve? Veliki tehnični problemi so vedno zahtevali človeške in druge žrtve in jih boidk> zahtevali tudi v bodoče. Ali je rešitev problema vredna teli žrtev? Ali bo zastoj izločil Amerikance iz tekmovanja narodov? Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Ytied nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovalne udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiši proinje ta povratna dovoljenja, potno liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. i Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno te dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tmaatavlj*-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENK? PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, ft Y. OB WASHINGTONOVEM ROJSTNEM DNEVU Virginia, najstarejša ameriška kolonija, naseljena od Angležev začetkom 17. stoletja, je dala Združenim državam prvega velikega državnika in tvo-ritelja naroda. George Washington. ni le pomagal priboriti neodvisnost te dežele marveč tudi začrtati pot bodočega razvoja prve republike v modernem svetu. Njegov vpliv so še danes čuti, ko je mala zvezna republika, ki jo je pomagal ustanoviti, narasla v velik narod 125 milijonov ljudi. Rodil se je na očetovi plantaži dne 22. februarja 1732. Do šestnajstega leta je pohajal šolo. Tri leta je potem delal kot zemljemerec in se pri tem tudi učil vojaške taktike in rabe o-rožja, kot se je to spodobilo za virginskega žentelmena njegovega položaja. V svoji rani vojaški karijeri je bil Washington major v neki angleški ek- pomoč s svojim brodovjem in vojsko. Vojna je trajala več kot šest let in končala je s podan jem glavne britanske vojske. Neodvisnost je bila dosežena, ali nevarnost je obstojala, da bi osvobojene kolonije degenerirale v možino brezpo-membih, ljubosumnih in slabotnih državic, ki bi prej ali slej padle pod jarem Anglije ali kake druge dežele. Prave vlade ni bilo. Kongres je bil brez moči in ni mogel dobivati ni davkov ni pomoči od posameznih držav. Med častniki nezadovoljne vojske se je govoričilo o proglašenju monarhije. Skupina častnikov je za-jres predlagala, da se Washington proglasi za kralja. Ali on u* takoj ogorčeno odbil to ponudbo kot osebno razžalje-;ije, češ, da bi to bila najhujša nesreča, ki bi se mogla pripe- spediciji proti Francozom. J titi domovini Kasneje je služil kot glavni Kot predsednik ustavne kon-poveljnik virginske vojske v vencije je Washington skušal takozvani francoski in indi-j doseči poravnavo med raznimi janski vojni, ki je trajala od Dopisi Kirkland Lake, Ont., Canada. Ker se malo kdaj kdo oglasi v javnosti iz naše naselbine, katera je v severnem delu prosince Ontario in kjer vlada prava sibirska zima, vas prosim za uvrstitev nekoliko vrstic v ifašem priljubljenem dnevniku Glas Naroda, kateri je tudi najbolj razširjen list med tukajšnjimi rojaki. Tukajšnji zlati rudniki o-bratujejo še povoljno če vzamemo v obzir današnjo svetovno krizo, samo da je delo težko in naporno. Na kulturnem polju smo tudi še precej aktivni- Tako imamo svoje neodvisno "Sloven-sko-Kanadsko Podporno Društvo", katero dobro napreduje jxm1 spretnim in nepristranskim upravnim odborom. Društvo nudi svojim članom za majhen mesečni asesment dveh dolarjev bolniško podporo, en dolar dnevno skozi šest mese- Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. O-GLASUJTE V "GLAS NARODA 1753 do 1755. Po koncu tega vojskovaja se je umaknil na svoja posestva, kjer je mirno živel, dokler ni začel upor proti angleški nadvladi. Od tedaj do njegove smrti je življenjepis Washingtona bistven del zgodovine Združenih držav. Dočim so mnogi drugi bogati zemljiški posestniki ostali verni angleškemu gospodarju, Washington se ni obotavljal niti za trenutek in se takoj pridružil gibanju za osvoboditev kolonij. In ko je prišlo do odprtega upora, je Washington takoj sprejel ponudbo, da bo poveljnik "kontinentalne voj-ske' \ Revoluoijonarna vojna z Washingtonom kot glavnim poveljnikom bo tvorila za vedno eno izmed najbolj blesteči h točk v zgodovini človeštva. Zdelo se je nemogoče, da bi slabo organizirane kolonije poljedelcev z mnogimi voditelji na strani s ovražnika, mogle boriti se proti vojskam Anglije, najmogočnejše velevlasti na svetu. Naloga Washingtona je bila ogromna, ko je moral spremeniti slal>o oborožena, krdela farmerjev v vojaške enote strategičue vrednosti. To je dosegel s pomočjo generala Von Steuben, nemškega voditelja. in je rad sprejel pomoč vojaških voditeljev dmgih dežel, kot so bili Lafayette, Ro-chomebau, DeKalb, Pulaski in JCosciuszki. V kritičnem momentu je Francija prišla na skupinami glede osnovnih na-|cev* dolj.e Pla™je "l"'™cije in čel novorojene vlade. Nekate-! poškodnme ter posmrtnmo. ri so se protivili in bali demo kratične oblike in zagovarjali močno centralno vlado; drugi so hoteli takojšnje udej-tvovanje načel enakosti, proglašenih v Izjavi neodvisnosti. Zasluga gre zlasti Washingto-novemu vplivu, da je bila dosežena jx>ravnava in da ustava (Constitution) je bila sprejeta in odobrena od posameznih držav. Tako je Washington postal prvi predsednik Združenih držav in po štirih letih je bil zopet izvoljen. Bili so težki časi, trdno se je pritivil vmešavanju nove republike v evropske liomatije. 'Posredoval je med raznimi tendencami in bil dostikrat predmet strastnih napadov. Ali počasi se je zveza držav utrjevala in novi narod se je stvarjal. Odbil je tretje imenovanje za predsednika in do smrti leta 1799 mirno potem živel na svojem posestvu Mount Vernon v Virginiji blizu bodočega glavnega mesta, ki nosi njegovo ime. FIJS. Dolžnost je, da pristopi — Dne 10. februarja je umrl v Braddock, Pa. Martin Jeri-na za pljučnico, star G3 let. Doma je bil iz Bistre pri Borovnici. V Ameriki je bil 35 let. — V Clevelandu je preminula vdova Ivana Zakrajšck, stara 52 let. Zakrajškova družina še ni pozabila pokojnega očeta Franka, ki je preminul 2fi. novembra, pred štirimi leti. Pred letom dni se je bolezen lotila še matere in jo mučila tako dolgo, da se je preselila v večnost za pokojnim soprogom. Pokojna Ivana Za-krajšek je bila rojena v Janč-ji vasi, fara sv. Gregor pri Velikih Laščah. V Amerik«/je prišla leta 1902. SKRITI TALENT. vsakega Slovenca ( to domače ZRAČNA PROGA ČEZ ATLANTIK London, Anglija, 18. feb. — Angleški tehnični izvedenci so prepričani, da bo mogoče v poldrugem letu pričeti s stalno zračno progo, ki bo preko severnega Atlantika vezala Evropo z Združenimi državami. v sti m o v slogi je i T : - fiissnnufn mm irmnnunTsnun* t in«^aseniif!HTRnifti?ii i s ntrtmuu nnrr T nrrr« tm nmi«mi»cmnnM r**^ Za Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO «a $ 2.75 .......... Din. 10» $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Ur 100 $18.25 --------------------------Lir 200 $44.00 ....................Ur 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ...............Ur 2000 $263.— .......................Ur 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Sa Izplačilo TefiJUk zneskov kot zgoraj navedeno, bodici ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoja. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJIH Za tsplafflo $ 5.— »orate padati..........$5.70 $10— ** ..........$10.85 $15— " " .......... $16.— $20.— " " $2L— $40-— " - .......... $41.25 1 $50.— " » ..........$5150 Prejemnik dobi ▼ starem kraja lsplagUo ▼ dolarjih. Najna iftartle bvrtajMN pa CsMe Letter ta priataJMae $1—. SLOVENK? PUBLISHING COMPKNY MGlt. Narod*" Sft$ WEST 18* 8TMBBT M|W YORK, N. Y. m društvo, ker moč. Dalje imamo dramski odselt, kateri na« od časa do časa razvedri s kakšno zanimivo in pomembno igro ali pa s kakšno šaljivo burko na našem domačem odru. Pripomniti moram, da ima naš dramski odsek prvovrstne igralske moči. Imamfo tudi slovenski pevski zbor "Triglav", kateri nam večkrat prežene turobne misli z milo slovensko pesmijo, tako da vzbuja začudenje še pri drugih narodih, kateri se vprašujejo, "Kdo je mar?" in mi Slovenci lahko s ponosom vzkliknemo z našim Ko-seskim: 44 Ta pogumne koreni-nine je Slovenski o rat ar". V kupo veselja nam je tudi kanila kaplja grenke žalosti. Dne 0. februarja nam je nemila in kruta smrt iztrgala iz naše sredine rojaka Nick Draku-liča, kateri je postal žrtev za-vratne pljučnice po dveh trpljenja polnih todni]|. Kako je bil pokojnik priljubljen v tukajšnji naselbini, nam najbolj priča njegov veličasten sprevod na mirodvor, kamor smo ga spremili k večnemu počitku v nedeljo dne 10. februarja ob 2. uri popoldne. Pogreba so se udeležili poleg Slovencev in Hrvatov tudi naši južni bratje v obilnem številu, za kar jim vsa čast. Ob odprtem grobu se je poslovilo od pokojnika več govornikov, kar je bilo pretresljivo za vse, posebno pa za ubogo ill razplakano ženo, katera je ostala vdova z dvema nepreskrbljenima otrokoma, sama, zapuščena in neutolažljiva. Ranjki Nick Drakulič je bil star šele 30 let. Poročen je bil dobri dve leti, doma je bil iz vasi Perudina, občina Vinica, Bela Krajina. Bodi mu ohranjen blag spomin in naj mu bo lahka tuja gruda! Preostalim naše iskreno sožalje. , Ob koncu še pozdravljam vse rojake in še posebsej čitatelje Glas Naroda sirom kontinenta. Poročevalec. "GLAS NARODA" zopet posipamo ▼ domovino. Kdor ga hoc« wake ali prijatelje, to lahko stori* Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Hrta ne po- — Te dni je umrl v Gary, Tnd., znameniti hrvat- zdravnik, dr. Thomas Kekič, ki je bil specialist za bolezni oči, ušes in nosa. Pred no je dr. Kekič začel s privatno prakso v Gary je bil profesor na North Western vseučilišču v Chica-gi. Kot pripovedujejo profesorji na vseučilišču je bil dr. Kekič eden najbolj znamenitih specialistov v Ameriki. — Ignac Gors, star •">!» let in doma iz St. Vi mojem skromnem mnenju brez posluha vendarle nisem, ker mi moderni ameriški tingel-tangelsk i jazz ne ugaja. Mojih misli je tudi mengeški rojak Lojze Šuštar, ki sem ga dotlej le na videz poznal. Vedel sem, da igra violino in da bloka slamnike v slovenski tovarni Talija Lacjana na new-yorskem Broadwayu. — Pa bi ti kaj zaigral, Lojze, — so ga silili, — pa ga zlepa niso mogli pregovoriti. 'Slednjič se je vendarle udal ter stopil po desetletno hčerko Lujizo, ki je sedla h klavirju, on je pa vzel violino v roko. In sta zaigrala: ona nekoliko nestanovitno in boječe, on kot dovršen umetnik. Izbral je lažje skladbe, da jih je otrok lahko zmogel. , Do nedelje sem ga postavljal y vrsto godcev, ki znajo igrati valčke in polke, štajeriše in nemške sol«laške marše, ki so se ob koncu prejšnjega stoletja vdomačili v naši stari domovini. Smatral sem ga za godca, ki igra po posluhu, brez yot. — Pa že dolgo igraš? — s«'m ga vprašal. — O, že od desetega leta. Brat je bil naročil s Češkega violino. Kmalu jo je zavrgel, mene je pa neizmerno veselila. Učil se nisem nikjer. Kar šlo mi je, sam ne vem kako. Ta in pni mi je pojasnil par osnov-jiili pojmov. In ko sem note pognal, sem se začel poglabljati v največje in najglobljo lepilo. Neobičajno hitro sem vse doumel. Lojze Šuštar je po obnašanju in govorjenju precej robat in se je s svojo robatostjo že marsikomu, ki ga ne pozna, nameril. Toda vse to je h* grča v a skorja nad globoko čutečo in za lepoto dovzetno dušo. — Kje si se pa šolal ? — sem ga vprašal. — Šolal? — je vzdihnil. — Jfikjer se nisem šolal. V ljudsko šolo sem hodil. Štiri razrede ljudske šole, to je vse. Kraljestvo glasbe mi je bilo mikavno nad #vse. Z veseljem in z velikim trudom sem prodrl vanj. In zdaj sem v njem in v ji jem uživam. V javnosti ne nastopam. Ljudje me drugače sodijo kakršen sem. Moje besede tehtajo, moje duše pa ne poznajo. In nočem, da bi jo poznali. Igram, ko imam količkaj prilike in časa, doma med štirimi stenami. Igram in uživam nesmrtna dela velikih mojstrov: Chopina, Schuberta, JLiszta, Wagner'ja. Takrat porabljam na ves svet. . To in še marsikaj drugega jni je razodel slamnikarski blo-Jcar in umetnik Lojze Šuštar in sem zato posvetil današnjo kolono — skritemu talentu. ^.Ždi.Lft--.. - -I'__,_'V . -__: "GLA. S NAROD A" new york, tuesday, february 19, 1935 i ■,, i ■»ja i »j^g »^■'■■I'^^wiwwiw^— ■ i THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ^WSHSSSt Iz Jugoslavije. Dijaki iz Amerike na beograjskem vseučilišča. Vsa meja : domačini tostran in odjemalci onstran, graničar. ji, miličniki, fiuancarji in tihotapci so jo poznali pod imenom Ivanka. NLliče -ni vprašal po drugem imenu: bila je svoje vrste samo ena v vsem ozemlju, ki ga obvladuje zamolka moc meje. Tisto dekle ni bilo nič posebnega; človek se ne spomni, da bi bil kdaj o njej slišal besedo, da je lepa, da vleče fante k sobi karkoli takega, ku<-je moči pripisovati posebnim ženskam. Zdelane, ozke postave in obraza, ki se je nagibal v prvih gubah že v brezizrazno starost, skoraj tršata, srednje velika, kakor je toliko žensk tukaj. Njihovi obrazi so podobni gmajni, takrat, od tridesetega leta, ko imajo d rug j" ženske čas cvetetl. Tudi ni bilo slišati o njej, da bi bila posebej iskala družbe. Bila je izmed tistih ljudi, ki žive, delajo ginejo, ne da bi kdo opazil, da jih nekje grize nekaj drugega, tuje življenje, nič podobno vsakdanjim videzom; topa, brezoblična vročina, ki se nabira v otožni enoličnosti dni in let. nekega dne nerazumljivo izbruhne, zaplameni in ugasn >, nezadržno in končnoveljavno in kakor lej večer. Samo Bog ve, kaj je v človeku, govore ljudje o 4 * kipi Vidi", Cankar jih je poznal, ljudi oil tu, in jim je .v tisti svoji pesmi ubi-janega hrepenenja položil v lista najbolj resnično besedo, kar so jih govorili njegovi ljudje. Ne trdim, da je bila Ivanka človek za sentimentalno dramo človeškega hrepenenja. Toda odkar jo je pograbila strast za čez mejo, strast samotnih, strmih steza, gozda, nevarnosti, prisluškovanja tujim glasovom, strast po nevarnosti, se je docela spremenila; nikdar bi ji ne bilo prisoditi drznosti, da bi šla dosti dlje ko čez domači prag. Meja da človeku svoj blagoslov, nekaj, kar ga nikdar ne mine dražiti in klicati. Živeti v gozdu, živeti v nevarnosti, hoditi dneve in dneve na robu med svobodo in ječo, postati žival, ki je neprestano na op rezu, imeti skozi opravka p nepretrgano, osnovno skrbjo za svoje življenje, tekmovati v zvijači in pogumu s človekom, ki ga sovražiš zaradi sebe, ne zaradi narodnosti ali politike ali česarkoli, kar človeka nič ne briga, ampak sovražiti ga zato, ker preži na tvojo prostost, na življenje, na denar. * Ko sem bil zaprt, mi ni bilo dolgčas po domu. Dva meseca, nikdar se nisem spomnil nanj. Dolgčas mi je ibilo po gozdu, po poteh čez mejo, po nevarnosti; takrat, kadar smo hodili čez, vsaj ni bilo dolgčas. Doma in v ječi je bilo neznosno. In Ivanka je bila prav taka. Bila je dober tovariš," pripoveduje nekdo, ki jo je spremljal na vseh poteh, kar je med tihotapci redkejša stvar, kakor med navadnimi ljudmi. "Drugim ni bilo zaupati, kadar sem šel čez, nisem nikdar povedal ne dneva ne ure, ne poti. Nikomur ni bilo zaupati, zakaj zgodilo se je, da si se s kom zmenil natanko za pot in ki >si prišel tam čez, so te pri prvi hiši, kjer si imel kaj oddati, Čakali fiuancarji. Za vsak kilogram kave je fi-nanca na oni strani plačala sto lir nagrade tistemu, ki je koga ovadil. In na tej strani je bilo dosti ljudi,ki so Italijanom po- USODA TIHOTAPSKE IVANKE čez čas premagal spanec adt DVE SIROTI 8pfeal A, D. ENNERY ročali, kdaj se odpravljamo. Sto lir od kosa! Sovražili smo se in najboljšemu prijatelju nisem mogel zaupati. Ce sem mu že moral povedati kaj, sem mu povedal od trojega napak eno: ali uro ali dan ali pot. Dvakrat so me tako zaprli, zato sem hodil edino z Ivanko. Ona ni bila taka, ko je hodila že brez karte in ni nikdar nosila toliko, ali tega, kar je bilo dovoljeno, sva zmeraj menjala tovor. Moj je bil vreden 500 dinarjev, njen tri- štiri tisoč. Vedela je, da če koga srečava, bodo prijeli njo, ne mene; mene ni nihče poznal, .laz bom z njenim blagom ušel, ga prodal, ipotem naj si od njenega denarja odračunam ceno svojega blaga in zaslužek. Kadar je prišlo tako, sem moral to napraviti, vzeti si vse do pare, sicer ni marala hoditi z menoj. Z njo je bilo lepo hoditi; ni marala za veliko družbo; potikala sva se po gozdu sama, poznala sva vse financarske ste ze in sva vedela, kdaj utegneva kje koga srečati. Skrivala sva se finanearjem za šalo in se norčevala iz njih, ko so hodili mimo naju. Če sva hodila skupaj, naju niso za vraga ne dobili, čeprav dostikrat nisva bila previdna. Posebno ona ne. Nosila je kontrabanda za tri leta ječe in je prepevala ponoči, komaj toliko daleč od mi-ličniške vojašnice, da je bilo slišati »pse, ki so -naju ovohali. A naju ni nihče dobil." Taka je bila. Leta dolgo je hodila čez mejo brez vsake izkaznice, po vseh poteh, nikogar ni^o tako lovili ko njo, in nikogar niso tako malokdaj dobili kakor njo. A kadar je šlo za res, ji je bilo vseeno, kaj napravi. Tvegala je karkoli, pogosto stvari, pred katerim se strmeli ljudje, ki jih je služba vezala na mejo in na v»e njene nevarnosti. S trideset ki_ logrami mesa na hrbtu se je na begu vrgla po strmini; stražarja, ki sta jo lovila, sta v strahu obstala. Ne le, da si nista upala za njo; po tisti strmini bi si brez plezanja ne u-pal nihče, tudi streljala nista, bila sta prepričana, da ji bo tovor zlomil tilnik ali pa jo vrgel ob skalo ali štor. Napol padala, napol drvela je čez preseko do gozda in izginila v njem. Stražnika sta brez besedi vrgla puške če« ramo in odšla prepričana, da s to žensko meja ne bo imela več opravka.. . Ko so se čez dvanajst ur drugi, ki so jim fiuancarji pobrali vse: blago, izkaznice, denar in jiili čez noč zaprli vračali, so jo srečali z istim bremenom tik pred mejo, vračajočo se, prepevajočo. Zgodilo se je, da je prišla tik pred Postojno; morda jo je kdo ovadil ali karkoli; tam so jo dohiteli, ji vzeli vse, jo odvedli veseli v Postojno na vlak, da jo ■odpeljejo v Trst. Njej ni bilo do tega, bila je zaprta v Trstu, tri mesece in se je zaklela, da ne pojde več dol. Ušla je s postaje, mimo vseh miličnikov, vseh detektivov, vsega prometa velike obmejne postaje. Nihče ni vedel kako, a ujeli je niso, čeprav so jo videli, kako je tekla ob progi in izginila za nasip. Streljal ni nanjo nihče, morda zato, ker je bila ženska in ker je bila predrzna. Drugič je čakala Čez noč v zaporu. Niso ji zaupali in stražar je moral biti pri njej. Ka-rabinijer s puško in strogim nalogom. Ko je zaspala ona, je Končno!... Do smrti utrujen je Rabussou j Bazne organizacije naših ro- I jakov v Ameriki so se v zad- i njem času bavile z načrtom, poslati čim večje Število izse-J ,.....Ijeniških- otrok na šolanje v;do , deblo drevesa kjer je visel na veji Ro_ njega. Navsezadnje: jeca je bi- staro domovino. To zelo važno • . , , , r + u i * . ,,, i r____" - - - f ger. Hitro je splezal doli, neprestano bodreč vi- la zaklenjena od zunaj m on je akcijo je doslej uspesno izved- f m , J_ 1 . * .v . spal pri vratih. In ko je zaspal, la Srbska narodna zveza v iteza' Tooza- vseučilišče je poslala 11 sluša-1 njegove roke že izpuščale vejo, ga je Rabusson bili zapreti — kdo bi zapiral, če je stražar v ječi! — odklenilo od zunaj vrata, jih odprlo, zaklenilo vrata in stražarja v ječi ter ušlo sredi noči, sredi lajanja policijskih psov, ki so dramili straže. Niso je dobili, vzela jo je noč, prijateljica vseh drznih ljudi... Bežala je opoldne po sredi Postojne. Zasledovalci so bili tako za njo, da je videla, da jim ne bo ušla. Postojna je polno vojaštva in miličnikov. Planila je v prvo hišo — v Postojni in dvajset kilometrov onkraj meje ni bilo hiše, da je ne bi poznali vsaj po slovesu. V hiši so ženske prale. 4'Jaz sem Ivanka", je za vpila, vrgla pokrivalo z glave, si zmršila lase, pograbila v kotu star predpasnik, zavihala rokave in začela drgniti perilo, da je bila bolj upehana od vseh peric. Čez pol minute so bili miličniki v hiši in so pretaknili vse, a nje niso videli. Izdala je od žensk ni nobena, dasi so se vsi rotili, da ne more biti drugje ko tu. Mo-radi so iti, ljudje so bili prepričani, da jih zna začarati. Kdor ni videl žametov, ki jih tod, na začetku Krasa narne-če burja, ne ve, kaj je zima, in ne ve, kaj se pravi bežati skozi nje. Ivanka je bežala in hodila skozi nje vsako uro, podnevi, ponoči. Kadar je bežala, je bila pripravljena rajši ubiti se ali poginiti kakorkoli, kakor da bi jo dobili. Bežala je po snegu uro daleč in zasledovalci niso bili za njo dalj ko petdeset metrov. Streljali so za jijo, uiti jim ni mogla, beg jo je peljal v celo, da so jo stopinje izdajale. Ni hotela vreči nahrbtnika od sebe, da bi se ustavila in jih počakala, vrgla enega ob skalo, drugemu se zagnala v obraz, bi bilo mogoče, če bi bila dva, in tako je tudi delala. Zdaj jih je bila cela tropa. Ko je planila čez visok zamet, je stekla do poti, kjer so se stopinje izamešale, zdrvela nazaj do zameta, preden so jo zagledali, se zakopala z bremenom vred v sneg in. ostala pod snegom deset, dvajset minut. Stražniki so jo videli, kako je omahnila čez zamet, videli so sledi padca in stopinje naprej, pretaknili so ves gozd naokoli — in odšli. V tej ženski mora biti sam vrag. Ko so bili daleč, se je pririla iz snega, se utrujena in komaj živa odvlekla do prvih hiš, če bi bile daleč, bi bila zmrznila — a dobili je ne bi bili. Imela je dosti prijateljev na oni strani, menda največ od vseh tihotapcev vzdolž vse meje. Nekje pred Postojno je majhna hiša, kjer se je dosti u-stavljala in z domačo hčerjo sta bili prijateljici. Dve, tri leta, kako, da ne bi prišla praznih rok, pri prijateljici je zve. dela, da pridejo Italijani čez nekaj minut. Med njimi najbrž ni bilo nobenega, ki je ne bi poznal in nobenega ne, ki bi je ne bil kljub slovesnemu dnevu prijel in od vedel. Uiti ni mogla več, na vsaktero stran bi jih lahko srečala. A njej nevarnost ni bila nekaj, kar bi jo spravilo v obup in nepremišljena dejanja. V dveh, treh minutah se je preoblekla, si u- (Nadaljavanje na 4. strani.) teljev, ki se bodo po dovršenih študijah spet vrnili v Ameriko. Zveza je dobila veliko več prijav, kakor pa je mogla poslati dijakov v staro domovino. Za vse je plačala potne stroške, one, ki nimajo podpor od svojih rodbin, pa bo vzdrževala tudi med študijami. Na razpolago ima za vsakega dijaka, ki študira v stari domovini po $20 na mesec. Na beograjski univerzi je vpisanih 8 slušateljev in 3 slušatelj ice iz Amerike. Večina mla- krčevito prijel za zapestje. Vojaki so si globoko oddahnili. Toda strahu in groze še dolgo niso mogli premagati. Vsi prestrašeni so videli, da tudi Rabusson nima dovolj moči, da bi mogel obtežen z vitezovim telesom splezati po drevesu nazaj, kjer bi se mogel bolje držati, da bi se obema vrnile moči Vojakom je zapiralo sapo, da so gledali junaškega seržanta, kako napenja zadnje sile, da reši viteza. Sam Rabusson je že obupaval. Kar so se za- • čuli kriki prestrašenih vojakov. Ozrl se je tja, dih Američanov študira medi) kamor so bile obrnjene oči vseh, in kriknil je cino, vse tri mladenke pa so se ■ Q(j nego .pripravljati in podajati ser- ta del obtožnice odpadel, zaradi strašnega umora žene pa je bil obsojen na smrt. Volk na domači slavi. Kmet Dušan Čorovič v Veliki Reki na Koso vem je imel pri svoji krstni slavi, ki jo je praznoval z mnogimi sorodniki in prijatelji pozno v noč, nenavadnega gosta. Ko je zmanjkalo pijače, je gospodinja stopila v kuhinjo, da bi skuhala žganje. Vsa prestrašena se je vrnila med goste, češ da je v kotu kuhinje neka zver, ki renči ter gleda z žarečimi očmi. Domačin je vezi svetiljko ter se z gosti odpravil v kuhinjo. V -kotu kuhinje so zagledali volka. Oborožilli so se s stoli in poleni ter naskočili zver. Volk se je zagmal v neko žensko, se zagrizel v njeno obleko, ko pa so priskočili možje, se je po nesreči razbila svetilka in situacija je postala zelo nevarna. Volk je medtem že nekemu možu skočil za vrat, a so ga še pravočasno pobili na tla, ko je nekdo iz sobe spet prinesel luč. žaiitu naboje. Kar sta oba onemela od groze. Nova močna tolpa Siouxov se je pojavila za prvo. Zdelo se je, da se je usoda zarotila proti francoski četi Gašper je sicer pravočasno opazil novo nevarnost in brž je razdelil vojake na dve Četi, toda premoč Indijancev je bila preveč očividna. Vendar pa Rabusson ni obupal in njegova karabinka je neusmiljeno kosila v prvih vrstah Indijancev, kjer je bila baš največja nevarnost. Toda kmalu sta oba moža znova obupano •vzkliknila. Rabussonu je bilo zmanjkalo nabojev. Zadnji naboj je bil izstreljen. Staremu seržantu so omahnile roke. Spodaj so hrabri vojaki padali v boju s premočnim sovražnikom, ona dva sta pa morala vse to mirno gledati. Bilo je jasno, da bodo Francozi podlegli. Borili so se sicer čudovito hrabro in niti za ped se niso umaknili, toda vsa njihova hrabrost ni nič pomagala. Gašper se je boril v sprednjih vrstah in bil je med hrabrimi najhrabrejši. Toda Indijancev je bilo preveč. Roger in Rabusson sta videla, da so njuni tovariši izgubljeni. Tudi vojaki sami so postajali malodušni, videč, da ni nobenega upanja na rešitev. Samo Gašper ni obupaval. Toda tudi on «si jaz o tem nimam pojma... Ravnal se bom torej po vaših navodilih. — Dam vam lahko samo nekaj nasvetov, — je dejal poveljnik gorskih čet. — Ki se jih bom strogo držal, — je odgovoril Roger. — Opustiva torej vsako zasledovanje bežečili Indijancev, skličiva svoje vojake in kreniva takoj na pot. Iu ker se je zdelo, da je ta nenadni sklep viteza presenetil, je častnik pripomnil: — V poročilu, ki mi ga je poslal general Washington s poveljem, naj se vam priključimo, je bilo tudi rečeno, naj pazim na kretanje angleškega zbora, ki je general o njem obveščen, da se lx> mudil v našem kraju. (Izlije prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* ki vas bo zanimala. Cene so zelo • • igarna "Glas Naroda" ALI STE ŽE NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES . i- ..--".J'-. U "SLAB NARODI »» NEW YOEK, TUESDAY, FEBRUARY 19, 1935 r TffiJ LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI I (WVC kj (roman IZ 14. stoletja). jlivr f -li\j PODJETNA LEPOTICA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL l h, 30 Sedaj pride do odprte kamenite doline in na vrbu že vidi moleti v zrak križ, ki je blestel v solnčnem siju. Sedaj koraka po zadnji rebri navzgor. Vedno mora zopet postajati. Ne utrujenost, temveč strah, ki ji je stiskal srce, pred pogledom, ki jo je čakal, ji je ustavljal sapo in ji vezal ude. Vsa bolečina, ki jo je čutila, je govorila iz obupanega pogleda njenih oči. Omahovaje pride do vrha. — Hajmo! Hajmo! Prostor pred križem je prazen. Samo napol posušena mlaka krvi je označevala prostor, kjer je. bilo dejanje izvršeno. In poškropljena kri je se visela na križu in podobi. — Ti! Ti si bil poleg in si dovolil, da se je zgodilo! — Nato pa zopet zakriči: — Hajmo! Hajmo! — Nobenega odgovora. Tedaj pa Gitli opazi, da je krvava sled vodila proti lovski koči. Sij veselega upanja se zbudi v njej: Hajmo je živel, se je imel moč, da se je dvignil in se splazil. Vedno kličoč lov-čevo ime, gre po sledi, katero je zaznamoval s svojo krvjo. In vsaka nova kaplja krvi, ki jo je našla in ki jo je vodila, ji je bila nova pekoča bolečina. Vedno bližje prihaja h koči in še vedno ne dobi nikake-ga odgovora na svoj bolestni krik. Pri koči, katero bi že mogla zadeti s kamnom, vidi zaprta vrata. To ji je pognalo v srce nov strah. Steza se iz gostega grmovja zavije na goličavo — in tukaj pred njo leži on, sredi steze, brez življenja, okrvavljen, z glavo potisnjeno v travo, z razprostrtimi rokami, čijili prsti so se še oklepali palice in loka. — Hajmo! Hajmo! — se izvije v bolesti in v veselju skozi ustnice in pade ob njegovo stran. Prime njegove roke, jih stresa, dvigne mu glavo. Noben znak življenja se ne zgane v njegovih potezah, noben dih ne pride iz njegovih napol odprtih ust, siva bledoba leži na vpadenih licih in modrikasto se svetijo ustnice in trepalnice. Toda v njenem srcu ne izgine upanje; najhujšega se ni mogla bati, ni mogla verjeti v njegovo smrt — na nerazumljivo človek ne misli — in drži ga v svojih rokah, čuti toploto njegovega telesa. In za žalost ji ne preostane časa; morala je pomagati, pomagati! V globoki špilji skale zagleda kepo snega; skoči, se vrže na tla, prime z obema rokama in zgrabi, kar so mogle njene roke držati. S snegom prične drgniti Hajmov obraz; medla rdečica sicer pobarva njegova lica, toda speče življenje se noče zbuditi. Kaj naj stori? Tedaj pa ji spomin prešine oni izrek: Dve kaplji — zdravilo. Korenina sneženke! Z gorečimi očmi gleda okoli. Skoro sto čevljev daleč, ob vznožju visoke ckale misli, da vidi pravi grm. Steče tja in ni se motila: okoli stebla še vise odevetele, sneženke n^ ovenelih pecljili. S prsti izkoplje korenino iz zem-1 lje in ko teče nazaj, briše korenino in roke ob krilo. i Sedaj zopet kleči preti Hajmotom, prelomi korenino na' dva kosa, ki ju drži liaj njegovimi ustnicami ter ju tako dolgo stiska, da iz sredine pritečeta dve veliki kaplji, ki kaneta na Hajmove ustnice. Z vroče utripajočim srcem čaka, pogleda ne umakne od njegovih ustnic. Toda njegove ustnice se nočejo premakniti in niti na vratu se ne gane nobena žila. Stresa njegove rame ter mu šepeče v uho: — Hajmo, popij vendar, tisočkrat te prosim, za božjo voljo, popij! — Zatem zopet čaka — pa zastonj. — O, Bog, o Bog, kaj naj storim? Prime kepo snega, ga stali z gorkoto svoje roke ter pusti vodo kapljati na njegove ustnice. Njegova ustna votlina se napolni, stresljaj spreleti njegovo telo, močan vzdih, grgranje in liropenje, nato pa zopet leži tiho; njegove ustnice se premikajo; vsrkal je in redno mu zopet teče sapa. Jokajoč in smejoč se veselja oklene Gitli svoje roke okoli njegovega obraza ter ga dvigne na svoje prsi. Na dihu njegovih ustnic čuti, kako postaja sapa močnejša, vidi, kako se v njegova lica, četudi še medla, vrača barva življenja. Roke .se mu gibljejo, premakne glavo, počasi se odpro njegove oči in dolgo, dolgo gleda dekleta z izgubljenimi očmi. — Ali me poznaš, Hajmo, ali me poznaš? — jeclja in skloni glavo nazaj, da mu niso njene solze kapale na njegov o-braz. — Ali me poznaš? Poglej, jaz sem vendar, Gitli! — Sedaj 30 spocua. Globok vdih dvigne njegove prsi, oči mu zažare, smehljaj se razlije okoli ust. Hoče govoriti, toda jezik se mu ne gane. -- Ne muči se in ne skušaj govoriti! — stoka Gitli ter položi roko okoli njegovega vratu, da ga drži pokonci. — Pojdi, drži se za mene, tako! Samo trdno drži! Poglej, saj že gre, gre! Celo njeno telo omahuje pod težo, s katero visi onemogli Hajmo na njenem vratu. Vendar pa ga spravi na noge. — Tako, sedaj pa enkrat prestopi! In sedaj še enkrat! Tako, tako! Napol obrne glavo ter tiplje s še prosto roko proti tlom. Gitli ga razume: od svojega orožja se ni hotel ločiti, ker je bilo del njegovega življenja. Ko se je pod križem prebudil iz globoke cmedlevice, je njegov prvi pogled veljal loku in predno se je splazil z mesta, je lovski nož, ki je bil še rdeč in moker njegove lastne krvi, spravil v nožnico. Gitli ga pusti, da se napol spusti na kolena in posreči se ji prijeti za lok. — Poglej, Hajmo, poglej, ga že imam! Sedaj pojdi! Gledati morava, da te spravim domov. Po sekiro grem že pozneje, sedaj jo moram pustiti. Glej, svoje roke rabim sedaj za tebe! — Orožje je položila čez ramo ter zopet objame oslabelega lovca z obema rokama; in tako ga vleče naprej, korak za korakom, pozdravljajoč vsak pedenj pota, ki si ga je pridobil s šibečimi koleni, kot težko pridobljeno posest ter z ljubeznivimi besedami hvaleč kot junaško delo vsak sunek njegovih nog. Enkrat pa se zgane in vzdihne. — Hajmo! — se v strahu spesne z njenih ustnic. ___ _ (Dalje prihodnjič.) V Atenah so aretirali grško lepotno kraljico iz leta 1931, ko so jo razkrinkali kot voditeljico nevarne zločinske tol-,*>e. Lepotica je imela nešteto oboževa-teljev, posebno iz " višjih' ' krogov in te je znala premamiti, da so ji doma in v znanih družinah kradli vsakovrstne dragocenosti. Običajno se je potem pri tatovih pojavil "policijski inšpektor", ki si je dal ukradene dragocenosti izbočiti, poleg tega pa še velike vsote za molk Ta 4'inšpektor" je bila seveda eden iz tolpe, ki ji je načelovala lepotica. USODA TIHOTAPSKE IVANKE N idol je vanj* s 3. strani. ZAČETEK OPERACIJ BREZ BOLEČIN 90 let je tega, kar je ameriški zobozdravnik Wells pri nekem predavanju potujočega govornika Coltona prisostvoval o-mamljivim poskusom z dušikovim oksidulom. To mu je dalo misel, da bi poskusil ta čudni plin za izdiranje zob brez bolečin. Naslednjega dne si je dal z njegovo uporabo sam iz-,dreti zob in res ni občutil nobene bolečine. Toda ko je prve dni januarja 1845 ponovil poskus v neki bolnišnici v Massacliusettsu, je pacient od bolečin tulil. Razočaran je Wells svoje poskuse opustil. Pozneje je končal s samomorom. . Njegov prijatelj, zobozdravnik dr. Morton je poskuse takoj nadaljeval z etrom. V oktobru 1846 je z velikim uspehom pekazal svojo metodo pred zborom učenjakov. Naslednji parnik, ki je odpotoval po tem dnevu, je že nosil s se boj v Evropo vest o operacijah brez bolečin v svet. Morton je žrtvoval ves svoj ime-tek, da bi ljudi rešil bolečin, toda plačilo za njegov trud je bilo porazno. Obubožal je do kože, obupno se je boril za priznanje svojega dela in je končal kakor njegov prijatelj dr. Wells sam svoje življenje. Nekaj pozneje je potujoči govornik Colton, ki je 15 let prej z inhalacijami z dušikovim oksidom zabaval občinstvo, z uspehi m uvedel isti plin •v prakso tudi za resne svrhe narkoze. 21. februarja: Saturnia v Trat 22. februarja: Europa v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champiain v Havre 27. februarja; Manhattan v Havre Rex v Genoa 1 marca: Majestic v Cehbourg 2. marca: lie de France y Havre 6. marca: " Albert BaJlin v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Weaterland v Havre 9. marca: Paria v Havre Roma v Genoa 13. marca: Deutschland v Hamburgg Washington v Havre 16. marca: Olympic v Cherbourg le. marca: Champiain v Havre Conte dl Savota v Genoa 20. marca: i Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Prea. Roosevelt v Havre redila lase, se potegnila s pudrom čez obraz m ko so miličniki prišli, je planila z razdraženim veseljem med nje; lepa, da .niso utegnili misliti, kdo je. sedla med nje na mizo, zače-! la prepevati, da jim je užgalo j osamljeno kri; prihajalo jih je vse več in vsi »o pozabljali, da ima gospodinja god in da se, kadar klice prijateljico, skozi zareka: "Iva... ne Minka"; prihajalo je vino in vse bolj vedele ure; vsi so hoteli vedeti, kje je ta nova, osvajajoča prijateljica, ki bi po temperamen tu zaslužila, da bi bila Italijanka, doma. Vsi so jo hoteli spremljati domov, gospodinja je čutila ljubosumnost, kljub vsemu, a tuje dekle je prepevalo in govorilo vse viha meje. Pojoča hiša je čudno odmevala skozi tišino, mimo so go-, nili tihotapci čredo konj; nji-| hov topot se je izgubljal v u-J tripajočem glasnem veselju, ki | je zvenelo skozi vse okna... Ko so čuviarji meje prišli drugi dan v vas, ni bilo lepe prijateljice več. Morda so čez dolgo zvedeli, kdo je bila... Kaj je to žensko gonilo čez mejo t Denar? Že, a bila je od vseh tihotapcev menda edina, ki je dajala blago na upanje. Še zdaj, ko je ni, so ji ljudje tam čez dolžni na tisoče lir. O njej so govorili, da je že bogata; če bi bil zgolj denar tisto, kar ji jc sijalo izza meje, bi bila navsezadnje nehala. Ljubezen? Pozneje so govori-in sušljali, da jo je vabila v neko hišo na samem onkraj meje. Dejstvo je, da so ji bili tisti ljudje,xiolžni dosti denarja, ki jim ga je posojala kar tako, brez kakih obvez. Denarja ji tudi niso vrnili. Tam je bil tudi mlad človek, ki so šle o njem čudne govorice: da se naveličal in da so se bali, da bi prišla po denar in je bil pft-zneje zaradi nje zaprt. A ko se je oliladil, ni nehala in nje-np drznost je rasla. Morda je bila strast po svobodi. Življenje na robu nevarnosti, na robu smrti je najbolj svobodno. Človek ob njem pozabi na vse postransko, ka: ga uklepa v ozire in pomisleke; vsi zakoni se mu umaknejo nekam v nedogled, začuti samega sebe, o življenju in smrti odločuje kolikor toliko sam. Je bilo to? Je bila tajna moč meje, prepovedanega nenadnega ? "Sam Bog ve, kaj je v človeku !'' Nekega dne so jo našli mrtvo, z glavo v plitvi luži, ne daleč od vasi onkraj meje. Bila je brez vsega, kakor da se vrača, nad njo in okoli nje ni bilo drugega ko molk. Molk velike, nepojmljive . človeške strasti. Plitva, presihajoča luža na Krasu zrcali ob rdečih jesenski predvečerih usodo življenja, ki bi bilo lahko — ali ki je — postalo roman. M. Javo m ik. 22. marca: Pennland v Havre Majestic v Cherbourg 23- marca: lie de France v Havre 2T. marca: New Tork v Hamburg Saturnia v Trst Manhattan v Havre 29. marca: « Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paria v Havre 8tuttgart v Hamburg Rez v Cenoa SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU tU WMI ISth STKKT NKW TOU, H. mm HAM ZA CRN* VUMIB UROT, MM* VACUO KABIN, m POJAWILA SA PO-TCVAXJB aMiiimimiiiiiiiiiiiuiiii.iim.........m.,| . i KNJIGARNA GLAS NARODA" NEW YORK. N. Y. 216 WEST 18th STREET in . . . . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 I "ena knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. «08 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis iiosameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druge narodne ustanove, Rogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2._ BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena...........10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Ceua .80 BONTON. 280 strani. Ceua ....................1.50 Knjiga o lei»ein vedenju, govorjeuiu in oblačenju v zasebnem življenju. ,BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of (he United States". Ceua ...........................25 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. 155 strani. Cena ...................75 opisi važnih kužnih telezui z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICI. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Ceua......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in prijKJvedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kueipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše lKflezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Ceua ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 29« strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......L— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 'Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdozuan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Di>l---- .80____II. I>el .80 Zemljepisni pregled ; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Ceua.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJI. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 996 str. Cena.......70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, iiesnika. pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Holihouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne* angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal tir. Franc Goestl. — 275 straui. Cena ........................1._ Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo č'er- rnelj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih modeme znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. Cena ........................1._ Knjiga za mlekarje iu ljubitelje mlekarstva sploh. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, njegove šege in navade. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 291 strani. Cena ........................1.50 To je naji>opolnejša sanjska knjiga, sestavljena ih> najboljših arabskih iu egiptovskih virih. S slikami. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno Izjavljajo v delokrogu gosjiodarja in gospodinje iu je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .15 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženituih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Fiere. 60 straui. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski ~abeeedulk, sestavljen •po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. .50 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... J»5 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OD ORHIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena .70 Zanimiv potopis g slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2S8 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. J>0 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PEROTNINARSTVO. Spisal A. Slivnik. 174 str. Cena 1.50 Članke o boleznih in razvadah perotniue l»ojasunjejo zanimive slike. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisane leimte naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših naj-lepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNA R. Trda vez. 251 str... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji potrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 straui. Cena ...... .65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOl-SKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena .75 Strokovnjašk« razprava o posledh-ah preobi-lega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena .........75 S i»omočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od |h>I odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. ' STANLEY' V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... -50 . Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal .Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgi obuja naš znani ]M>toplsec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SANJSKA KNJIGA. M) strani. Cena .......... .90 SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. 128 strani. S slikami. Ceua ...............40 Na vod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno iu stanovitno pijačo. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90 SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Humek. Kratek uavod o ravnanju s sadjem, o domači sadni ui>orabi iu o konserviranju sadja in ze-leujadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami iu 42 slikami. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-renski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena .................25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovni- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veter. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, tr- • govce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... -50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna tabela: puuktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena.......50 Zbirka voščilnih listov iu pesmic k godovom, novemu letu iu drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena.......50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ .30 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena ..........T............... .25 V prvi knjigi so i>esmi in basni, dočim ga uam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena.....60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družt»e ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 7S strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporošklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 straui. Cena.......40 V knjižici najdeš v leitem redu omenjeno vse, kar i»otrebujeS, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 straui. Cena.... 1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je^6T krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147. strani. Cena........L25 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Račar. Cena......................1.25 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. S slikami.