številka 267 TRST, v soboto 26. septembra 1908 Tečaj xxxhi — IZHAJA VSAKI Dj •k mdaljth te praMlklk ib 5., ik pmlil|kll afe t. zjitraj. iliae ftrt. •• prodajajo po 9 nvft.(6 stot.) t maogik tobakarnab v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Sl. Peto«, t ročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ne odra. ■inirtii aa SM^jate taAanje „mDZSOSTZ" staae i -. I. Irtu K nt, »ol lata » so Td dopisi aaj se potikajo na uredništvo lista. Nsfranko- vana pisma as m sprs]esM}e Is rekspisl ss ae vratsje. Naročnino, oglase in reklamacije je pofcljati na npravo listom UREDNIŠTVO i sflos Gtsrgls Galitti 18 (Naredal dsa) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠT KFAN GOD I Ji A. Lastnin koneorcg lista „Ediasst". - Natisnila tiskarna konsorega Hata .Edinost" v Trstu. nI. Giorgio Galatti it 18 Failno^raallaRiil raba it 841 652. TELEFON It 11-5? BRZOJAVNE VESTI Minister Derach&tta na potovanju. HOMUTOV 25. Danes ob 6 uri zjutraj je pri-tei stmkai žeiezn ftki mini-ter Dor-chatta, ki bo pntoval po severni Češki. Ob 8.50 se je mims'er odpeljal. MOSTI 25. — Železniški minister dr. Derscbatta je pripel fcemkaj ob 10. uri 28 mi' nt. TEPLICE 25. Železniški minister dr, Derscbatta 6e je pripeljal Bemk^j ob 11. uri 54 minut. Nemški ces«r obišče prestolonaslednika Frana Ferdinanda. BEROLIN 25. Na merodajnem meatu se potriuie vest, da vrne c^snr Viljem nadvojvodi Franu Ferdinandu obisk, in sicer za-Jftk m me-eca novembra. Sestanek Izvolskega s Tittoni-jem. RIM 25. — „Ag*-nzia Štefani" poroča: Hu-ki minister za unnnie stvari prispe dne 28. t. m. s sr progo v Desio. Izv< 1 kega bo spremljal nnki poslauik v Rima Muravjev, ki jima pojd* nasproti do švicarske meje. RIM 25. Politični pogovori med Izolskim in Titt'iijtm se bodo vršili dne 29. t. m. predpoludne. Popoludne bo v Tittonijevi vili vrtna zabave. Prihodnjega dne 30. t. m. zjutraj prideta oba ministra v Ricconigi, k;er vsprejme kralj Izvol-kega v avdijenci. IZ TURČIJE. CARIGRAD 25. „Jeni Gazeta", glasilo velikega vezirja pravi, da so bile vesti o bližnji vojni med Turčijo in Bolgarijo, ki so se razšiijale v Parizu, vržene v javnoat ▼ borzne svrbe. Kolera v Fetrogradu. BEROLIN 25. Voss. Zeitung" poroča iz Petrograd« : Včeraj je obolelo v vojaški akademiji 40 gojencev. Sodi se. da niso oboleli, ker so jedli nezielo sadje. Zli se, da je epidemija dosegla sedaj vrhunec intenzivnost?. Promet tu cev je popolnoma prenehal. Vsi hoteli so prazni. PETBOGRAD 25. — V Kronstadtu je obolelo za kolero 79 oseb, umrlo jih je 24. V Rtgo ie denesia kolero neka pevka, ali se bolezen ni razširjala dalje. Orkan. LONDON 26. „Reuterjev birou poroča, da je dne 13. in 14 t. m. orkan razdejal zapadnoindijske otoke Massan, New-Providence, Lorg Island in TVatlings Island. Orkan je imel brzino 100 milj na uro in je razdejal devet desetin vseh hiš. N&šlo je smrt tudi mnogo liudi. Vlada je prebivalcem, ki so brez vseh sredstev, poslala živil in obleke. Guverner je oduotoval, da si ogleda otoke. Budimpešta 25. — Semkaj je prispel avotrc-f grski poslanik v Bero inu grof S20-gy> nyi-Mar; ;h ter je bil vsprejet od cesarja v polurni a\dijenci. Nato je poslanik obiskal ininisterskega predsednika dr. "VVekerle. Toulon 25. Danes predpoludae se je ob veliki vdeležbi prebivalstva vi žil pogreb žrtev katastrofe na oklopnem križarju „La-touche-Treville". Na pokopališču je bilo več govorov, govorila 3ta tudi minister mornarice in pomorski pretekt. Semkaj je prispel vojni minister, da prisostvuje strelnim vajam. Češki deželni zbor. PRAGA 25. Že dolgo časa pred sejo je bila dvorana napolnjena. Tudi okolu zbornice je bilo mnogo radovednežev, -r- Nemški poslanci bo imeli v svojem klubu sejo in so sklenili zapričeti z vsemi sredstvi tehniško obstrukcijo. Ko so pa hoteli stopati v dvorano, io se pričeli pnčkati s č< škimi «oci alisti, ki ih niso postili v dvorano. — Po lanci so v g stih skupinah obst« p li predsedniška tribino. Nekateri češki poslanci so zasedli predsed-i ko mizo. dr>čim so nemški poslanci obkrožili mizo dpželnegH podmaršala. Ob 11. uri 25 minut ie orišel ▼ dvorano viši deželni maršal knez L'>bk jvic. Nemški poslanci so se podali na svoje sedeže. Viši deželni maršal je pozval češke poslance, naj utore i i to tudi oni, česar pa niso h- teli storiti ter so se med *eboj pogovarjali. Posl. W lf je neprestano vpil. Deželni maršal je odšel iz zbornice. Konečno so poslanci zasedli svoja mosta, nakar ne je deželni maršal povrnil v zbornico. Ko ie naftni mir, jo d- želni maršal proglasil se^o otverjeno. Prečit^ne so bile došle vir ge. Poslanci imajo pred seboj cele kupe interpelacij in predlogov, ter bodo zahtevali, da se jih prečita. Med došlimi vlogami ee nahaja tudi protest posl. Possel a in tovarišev proti postopanju višega deželnega maršala na * č^rajšmi seii. V isti stvari so vložiti protest tudi posl. Mora*etz in tovariši, v katereru zahtevajo, da se včeraišnio gia*ovanie proglasi neveljavnem. Posl. Škarda in knez Jurij Lobkovic sta prijavili protuproteste. Ob 2l/a- tiri so bile vloge prečitane. — Predložene prošnje, da se d«>vo'i dopust ne-knterim poslancem, ata posl. Giockner in Wiist porabila za obstrukcijska govora, ki sta tra ala dlje časa in se je vsled tega mo ralo se]o dvakrat prekiniti. Ko je bila seja zopet otvoijena, je pričelo poimensko glasovan e Pri tem se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna, vsled česar je bila seja vkljub ostremu protesta od strani čeških poslancev zaključena. — Prihodnja seja bo jutri ob 7. uri zvečer. Italijani vedno isti i PODLISTEK. 18 Nekdanji ugled. Spisal Ivo Troit. Je-li treba se ie omenjati, da tudi italijanska glasila Prigorja zavzemljejo te dni •koro isto stališče nasproti nam kakor — Nemci ? Ne, ker to je uaravno Ne sicer naravno s stališča resničnih interesov avstrijskih Italijanov, ali naravno se stališča političnega idijotstva naših italijanskih po litikov, Saj je to za njih najlepša prilika, da beračijoza nemško zavezništvo proti nam! To naj si zapomnijo oni naši, ki v svojem optimizmu mislijo, da bi moglo že sedaj priti do sloge z Italijani proti Ger-manstvu. Ne, s to generacijo italijanskih politikov so vse take nade prazne. Trebalo bo še britkih izskušenj na strani Italijanov, predno sila ia potreba porodita novo generacijo, ki prinese novih ljudij z novimi idejami, boljim poznavanjem nevarnosti germanskega navala — ljudi j, ki bodo umeli, da je skupni odpor Italijanov se Slovani proti germanskemu valu naravnost življensko vprašanje tudi za avstrijske Italijane ! In da sedanja politika, ki na italijanski strani gradi barikade proti vsakemu zbližanju in sporazumljenju se Slovani, je slična možu, ki žaga vejo, na kateri bi imel sedeti! Pri ljudeh, ki so politiki avstrijskih Italijanov dali tako brez9miselno, samoubijalsko smer, ni več pričakovati takega spoznanja in umevanja zahtev, ki so drugim razsodnejim ljudem že po naravi in logiki položaja kar na dlani. Nadi na kako zdravo evolucijo mej njimi, ki vodijo sedaj politiko avstrijskih, posebno pa še primorskih Italijanov, se moramo že odreči. Gojenje takih nad bi bil ie prazen optimizem, dokler ne dobe krmila v roke drugačni ljudje... ! Ne govorimo danes tega prvikrat. To Palničeva rodbina je ostala brez mame. Od nekdanjega prestola grozne in neusmiljene pošasti je ostala samo razvalina. Pošast je zginila — drugam osrečevat sebi udane če&tilce. Gloriole ni bilo več, ne di&-dema — sama pusta razvalina in v nji Palničeva rodbina. Vera je menila, da jo stere ta udarec nemile usode. Vse je ostalo na njenih ramah, vse v njenih rokah, ob njenem zaslužku. Komu naj zaupa male drobljance, kdo naj skrbi za-nje? Skrbela je sama. skrbela kakor Otroci so prihiteli v sobo in videči bosno mamo ter Vero v resni nevarnosti, začeli vpiti na pomoč... Tedaj vstopita W€hrmaier in Ivanec. 5*rbeia je sama. skrbela kakor pre;. Adela m poznala več nikogar. Razbijala ^ljenje se je olajšalo famo toliko, da ji je je okolu sebe m uničevala vse, karkoli je. BameBtB mamine sitnosti režala nasproti ne-dosegla. Tu se je senca postave, ki je po-1 razrešljiva temina, ki ni vedela, če ji sodi še poldne spremljala z enim očesom Ivanca,! Dekoč d ali 8rečo Mama ni poznala promemla v dobro brambo. Došla je straža, \ nikogar ve6. Domnevala si je, da je kraljica, vtakni a zbesnelo v prisilni jopič in je ođ- w ji mora 8iuiiti celi svet. Le redki so bili vedia s seboj. ijasneji trenotki Bjenega življenja, ko se ji je Prejšnji jok se je premeni! ob mat en- dozdevaIo da je nekaj izgubila; razločevala nem odhodu v grezno tulenje. \\ehrmaier m ^ Je'je te njena ^ost. družina ali lvar.ee sta bila sicer samo nemi priči tega; nekdanji ugied> Sirotfl \ Zdravniki so ji pro-groznega prizora, a da a bi bila ne vem kaj, rokoygli še _ dolgo življenjema bi ga nikdar ne videla., nikdar ne shbala.j ?era -e pigala Q^ Q najn0¥ejSi Q£. sreči in ga iskreno prosila, naj ga preveč ne nsglašamo vedno in moramo tudi ponavljati vedno, ker se med nami Jugoslovani zopet in zopet pojavljajo optimisti, bi se nadeiajo nečemu, kar je izkl:učenof in ki *e nočeio dati poučiti po izkustvih in dogodkih, ki jih morejo gledati svojimi očmi in poslušati svojimi ušesi. Nad slovenskim narodom se je ravnokar iz*rš'lo vnebovpij« če nasilje, v Ljubljani so puške povzročile tragedito, ki zahteva srčnega ^očucja od vsakogar, ako ima s r c e v sebi. Oirekanja sočutja z nedolžnimi žrtvami, ki i^že sedaj v hladni zemlji tam na ljubljanskem pokopališču, ne more opravičevati nobeno politično in narodno nasprotstvo. Proti temu ee vspenja princip humanitete. Tako opravičevanje po • en>a onečaščenje čuta oijetete — pojma človečanstva. Kdor ne izrtka sočutja na tem, kar se je v Ljubljaai /godilo, ta negira, da je — človek ! In če kdo, bi morali biti ravno Italijani, že radi svoje historije, vsem svojim fut&tvovanjem na strani krvavo zadet-ga in užaljenega naroda slovenskega. Tako pak gledamo fenomen, da je malone vse avstrilsko italiiansko novinstvo, če že ne prav direktno, pak vsaj indirektno na strani njih, ki so — streljali ! Nai navedemo nekoliko izgledov! „Indipendente" nam jednostavno zabranile, da bi mi v Trstu žalovali, ker take slovanske demonstracije da niso dovoljene v — italijanski biši! -Piccolo" prinaša brzojavke o slovenskih „vandalizmih" v Ljubljani. „L' Adriatico" pak posvečuje celo številko nam. Na enem mestu nas obtožuje kakor „večne divjake" in -provokaterje" ; na drugem mestu siplie ogenj proti „slavizaciji" javnih uradov v Trstu, Anchealla doga s a ! Po sodišču policijo, potem pošto, in za pošto — dogano ! Če bi pa Slovenci — grozna misel — poslovenili tudi — magistrat ! Kaj bo odslej pod egido — mraka (Mracha) ! Naravnost nevredno vlogo igra tudi laško-socijalnodemokratično glasilo „II Lavo-ratore". On, ki sicer vedno gromi v svojih predalih proti militarizmu, ki se zgraža nad vsako brutalnostjo voiaStva kje tam doli v črni Afriki, molči kakor grob, ko se je ▼ neposredni bližini, v civilizirani Evropi, stre-1 alo na mirne in nedolžne ljudi, ko je kakor žrtev vojaškega besnila pal — delavec! I Molči in ne more najti nijedne možke, odkrite besede v obsodbo krvoprolitja in ne more najti besede sočutja s padlimi žrtvami!! £ seveda, da ubiti strojnik Lunder ni bil slučajno Slovenec, in da se ni krvoprolitje zgodilo v Ljubljani, to bi „Lav oratore'' rohnel in bi v potokih prelival svoje zgražanje. Ker pa 6e je zgodilo na slovenski zemlji in so žrtve Slovenci — „L&voratore" molči in izdaja s tem značilnim molkom, da je ob tem krvavem dogodku tihi kompanjon kompanjona vseh sovražnikov slovanske krvi ! Ali šalo na stran ! Torej tudi zadnje žalostne dogodke, ki izzivajo usmiljenje vsega v resnici civilizova-nega sveta, porabljajo italijanski listi, da d&jajo duška svojemu slavofobstvu. Uprav klasičen izgled idijotstva je podal včerajšnji „P.ccolo"'. Podal je dokaz ne le o politični brezglavnosti, ampak tudi o naravnost kričeči ignoracciji glede najprimitivnej-Šiii narodnostnih razmer, geografije in etno-gratre, konstrukcijo naše države. Govori namreč o novih slovenskih provokacija h, na nemških tleh ! A čujte, kake kraje navaja, ki da so na nemških tleh ! ! Celje, Šoštanj, Ljutomer ra Spodnjem Štajerskem ! užali nevesela vest... Pretrpela sem jo še jaz, šibka ženska, ki sem bila v kritičnem tre-notku sama v smrtni nevarnosti in izvedela vse, vse... videla grozno brezdno, šireče se nezadržno med mamo in menoj, med njo in rodbino. Papa, tebi ni treba vedeti tega. Vrni se, pa se umirimo. Kakor bofi ukrenil, vse bo prav. Poslednje dni spoznavam, da imajo nekdanji prijatelji in znanci z nami resnično sočutje. Tudi gospa Mici--- To me navdaja z novo močjo, novo nado... Papa, pridi, pridi... Josip Painič je potočil nekaj sol/, videč nesrečno svojo soprogo, a mnogo več vsled skrbi za nedoraslo obitelj. Dobil je službo potovalnega trgovskega posredovalca in po njenih dohodkih uredil razmere. Po časnikih je iskal svojim maličkom kuharice, ki bi se nekoliko umela tudi na gospodinjstvo; ostale skrbi je prevzela Vera na svoj račun. Na mestu iskane kuharice se zglasi neki večer pri Palničevih — gospa Mici: „Josip, ti si bil vedno dober oče, a vedno — oprosti, da se izrazim odkrito — premehak soprog. Morda sem bila jaz prestroga, ko sem nameravala vzbuditi Adelo iz ničemurne pija- Ignoranti pri „Picc^lu" ne vedo seveda, da na Spodnjem S ajersk^m. kjer K že ti „Picc>lo»i" nemški krap, 2wi zdržema nizu pol milijona našega nan da in da so r ek&-teri veči kraje, kjer so sed- ži oblasti, d bili nemški kolorit le na umet«-n način : po zaslugi german >filskega zistema, z ramtščarreui neuiško-nacijonalmh uradnikov. Nemštvo, v kolikor ga je po nekaterih večih kra-ih Spodnje Štajarske, je le produkt nem£ke bi-rokraciie... In „Piccolo" nastopa tu kakor vrhni zaščitnik tacega d*0a nemške birokracije za ialzificiranje narodnega značaja dežele, tac ga nasil a proti — naravi ! Mi pa si moramo dobro zapomniti te nove dokaze italijansko-nemškega zavezništva ! Težko nam je boriti se na dve fronti, ali, ako nam je borba usiljena, so jej ne smemo izogibati. Danes je v Slovencih čuti le jedco geslo : boj Nemcem v naši domovini ! Ali mi v Primorju moramo prog!aš»ti še jedno geslo : boj italijaestvu v naši hiši! Mi gremo še dalie, pak pravimo : ako iužni Slovani ne morejo neposre miai bo;em doseči Nemcev, pak naj odbijajo njihove zaveznike ii naše ^ečae sovražnike Italijane !! Nemci in Italijani so v zavezništvu proti nam, bodimo tudi mi složni pri ti njim ! Oni vidijo v nas moč, pred katero se tresejo, Pak dobro: pokažimo jim to moč! Duša našega naroda. Iz Vipave nam poročajo, da je tam Bilno razburjenje radi krvoprolitja v Ljubljani. Temu ogorčenju se je dajalo izraza tudi — z dejanji. V Kopru prodajajo sedaj Notraojci vinsko posodo. Tudi oni so dali izraza svojemu ogorčenju s tem, da so na svoji „suhi robi'* razvesili pet črnih zastav. Iz Idrije nam pišejo: Veerai dne 23. t. m. je dospelo semkaj 16 orožnikov z dvema častnikoma in pol. komisar em. To pa zato, ker so bili potrgani in pomazani V3i nemški napisi: privatni, na uradih — tudi državnih. Dijaki so pod nadzorstvom. Zgodil se je komičen prizor. Neki dijak je šel po cesti. Kar je stopil predenj redar in mu velel, nc\j skrije — orodje. Dijak ga jo začudeno pogledal in mn pokazal — ključ. Bedar je ostal z dolgim nosom. Dijaki morajo b ti ob S. uri zvečer na svojih stanovanjih in čakajo, kdaj pojdejo orožniki iz Idrije. Iz Zagreba smo prejeli : V Zagreba sem od ponedeljka zvečer. Na vsej poti od Ljubljane se ni govorilo o drugem, rego o ljubljanski tragediji. Ogorčenje med Ijmlitvom je veliko. Vse hrvatske novine brez razlike strank obsojajo to tolovaj stvo švabske „ H al ta MaulM- kulture. Sinoči je bilo čuti po Ilici klice : Živeli Slovenci, pereat Svabi ! Glasovi iz novin. Izborno glosira vse postopanje Nemcov praška ^Union". Pravi, da Nemci nikakor nočejo umeti, da slabi izgledi kvarijo dobre običaje . . .. kriče o slabih slovanskih odno-šajih, ali pri tem molče o slabih nemških izgledih. Kriče o dogodkih v Ljubljani, a niti na omenjajo več dogodkov v Ptuju ! In vieda hitro kapitulira pred Nemci in hiti reševati nemštvo. Vendar je kamen, ki je bil zalučan v Ptuiu isto tako delikt, kakor oni v L;ub-ljaoi (ki pa v resnici niti ni bil vržen). lu &e nekaj : od kedaj veljajo „kriegs-artikelni" tudi za občinstvo na ulicah ? Po vojaštvo opravlja varstveno slažbo, naj tudi primerno postopa ! Vojak, oborožen s puško in bodalom, je tudi nasproti razgrajajoči množici tako močan faktor, da ima dovoij sredstev, da more zlomiti \saki odpor, no da bi nošti, bolezni, ki jo ugonobila že marsikomu srečo. Tedaj nisem vedela, da je bolezen neozdravljiva. Spoznala sem to — prepozno. In ako bi bila tudi prej, bi se voz, ki ste na njem vi drdrali navzdol, ne dal uatauti. Vendar pa želim poravnati krivico, kolikor je še mogoče : Tvoje otroke, Josip, bom poslij s tvojim dovoljenjem vzrejala jaz. Hočeš .J" ,,Mici.u „Nič ali, uič Mici! To je moja rečna volja in volja mojega soproga. S tem, verjemi, se mi odrali najtežji kamen s srca.'1 „Ia tudi — meni. Srčna hvala. Mici ? Kako naj te zahvalim ?K „Bog naj sodi.'' Svojih otrok nimac ; bodem pa tvojim — mati." „Prosim, dovoli, samo Se eno prašanje : Kaj pa z Vero ? Svetuj mi !w , »Ni treba več svetovati. Čudna so pota človeftke sreče. Vera je bila s svojo vztrajno ljubeznijo vam vsem rešilni tugel. Zasluži, se zgodi njena volja.u „Zasluži, res !rf de Tosip in p -gleda hra-lezno svojo dobrotnico. (Konec.) Stran II >EDINOSTc štev. 267 V Trsta, dne 2H septembra 1903 *akoj strelja!, Kolike formalnosti treba izpolniti/ ako se ima izreči smrtna *odba nad zločincem, ki mu je dokazan zločin, Tu pa B9 je položilo jua gladii v roke mladega, v varstveni službi neizkušenega častnika, ki v tvoji prenagljenosti takoj poseza p j ultima ratio ! ! Ne sme se čakati sestanka državnega zbora, ampak treba takoj interpelirati vlado, je-li pripravljena jednako uporab .jati zakon v Ljubljani in v — Ptuju ? ! ! Če tega noče ali re more, potem —tako zaključuje praški j stranko, ali pa dr, list — ježe dano samo po sebi kaj treba bil nadalje storiti. „Krst v Ognju". „Gorenjec" piše : „Krst v ognju* je za časa Rimljanov, „krst v ognju" se je izvršil dne 20. septembra 1908 v Ljubljani ! Kaj more biti posledica temu ? Nič drugega nego ojunačen;e na tak način krščenih Slovencev, kateremu ojunačenju naj pa sledi fcikoj, če ne mir, pa vsaj premirje med obema slovenskima strankama. Ali je treba da se bijemo med seboj, ko smo si po krvi bratje, tu ec Nemec in vlada nas pa streljajo po cesti, kakor komat; pse in dragonci —■ slovenski fantje cara Nikolaja — moraio na komand',? — prav kakor v Bosni, atakirati ljudstvo, ki se že umika proti &sylu frančiškanske cerkve. Kes premiol, .vanje o kulturi je na mestu. — ,. V Ljubljani puške pokaj u — — — —" na neoborožene in mladoletne ljudi. Kje si, pravic h ! ? KrSeeti smra takoj prenehati — drugače bomo siljeni misliti, da se nas Slovence izziva po nalogu od zgoraj in bo oeu. tudi reagirali tako, da izsilimo ono spoštovanje ki so nam je dolžna vsa — a posabno še c- kr. oblastva 1 Z uradniki, ki ne poznajo deželnih jezi — pr05 i Prizadeti. Prejeii smo in objavljamo nastopna dva dopisa : Rodoljubi! V predvčerajšnji številki ,.Edi-nosti" smo izraziti željo in prošnjo, da bi se odložilo vsako prireditev za nedeljo, dne 27. t. m., in to v znak sožalja do padhh narodnih mučenikov v Lljubliani. Z veseljem konstatiramo, da se je nekoliko društev odzvalo našemu vabilu, vendar pa obžalujemo, da tega niso storila vsa ostala društva. Opozorili smo društva in izvršili smo svojo dolžnost. — Rodoljubi naj store sedaj svoje I Tržaška slovenska mladina. Od Čitalnice pri sv. Jakobu : Z odroni na poziv podpisan od Trž. slov. mladine, šteje si ^Čitalnica" pri sv. Jakobu v dolžnost pojasniti tem potom, zakaj jej ni možno preložiti igre ^Rokovnjači", ki se uprizori 27. t. m. v ..Nar. domu'; pri sv. Ivanu. ,,Čitalnica" je odvisna od dohodkov svojih prireditev, ki so jej letos nakapale mesto dobička, 1000 (reci tisoč) kron dolga. In Bicer v prvi vrsti novi oder na vrtu „Kons. dr, Ne le da se dolg vsled neprestanega slabega vabila ni izplačal, pač pa se ie vsled vednega prekladanja predstav še povišal. Drugič moramo konstatirati, da prične z 1. okt. redno slov. gledališče in da „Čitalnica" ne bo mogla več ničesar prirediti. Obžaljujemo tudi mi morda bolj nego kdo drugi Ljubljanske žrtve, ali pri tem imamo pred očmi tudi društvo, čegar obstanek je v nevarnosti. Toliko v pojasnilo. Črnilo (krema) vprid družbe sv. Cirila in Metodija razprodajajo nadalje (poleg že objavljenih) sledeči trgovci : 1. L Suban, Tosip Kranjc, Ivan Počkaj, Josip Prelog in Josip Stantig trg. čevljev. — Vsaka gospodinja naj kupuje edino le izdelke ki se razprodajajo v prid naši prekoristni družbi. G, Hanibal Škrl. K notici pod tem naslovom v včerajšnji „Ed." naj bo zabeleženo še sledeče : Pasi komandira pri Sv. Iv^nu malone vsa klerikalna društva, se vendar ne brani o ..gotovih prilikah" pohval.ti se kot'prizadejali igredenti grenkih uric! Leta 1887. trd liberalec". No ja, če nese, zakaj pa neVl ko je pokojni Edgardo Rascovich grozil tibo G. Skrl je tudi zvest naročnik izvrstnega slov. čem naših okoličanov, smo bili mi me itn dnevnika „Slov. Narod". Morda ga nosi tudi Slovenci oboroženi, pomešani med irre v ,.Marijino družbo" ali k g. kapelanu b sabo? dento in le sreča je bila za Italijane, da si Nemci, ko da vam je vseeno, ako vas nekoč lastni vnuki zaklič prezirajmo jih ! Kajti ta opombica ni »selei hčerka ponosa, marveč prav stardka — mehkužnosti,,. V mojem sicu kipi in vre,,, iz moje roke koprni po najodločneji obrambi, ko se le spominjam činov ptujske svojati! A tu pri na* v našoj priprosti vasici naj se vgirezdi ti^t^ s^abskii zalega, katero — prav je r»>kel nekj duhovnik v Ptuju — smemo sovražiti z opra-vičenjem, bol, nego gada... Približala se je doba, dragi moji sort-jaki, da ustanete, da se dvignete s trdj pestjo, ne sicer, da provzročate grozodejstva — o tega ne! —, ne da se kažete barbare, kakor Nemci ampak da izsilite reipekt pri njih, ki moraju a!» hočejo živeti med nami, Vedite, d* Nem cev Šo ne poznato, ako menite, da jiua vce pite respekt s prezirom _ ali tihim preklinjanjem. Ako so Nemci v Skednju zaprosili pomoči mestnih straž, niso pokazali s tem ie. da se vas boje, marveč, da so imeli od vri boljše mnenje — to namreč, da nudite svojemu sr.;u, svoji sedanji tugi primemo zi doščenje. Gr. Proč z nemskutarenjem ! Grda slovensk t in lahko rečemo ulovanika razvada, da nem škutarijo povsodi. kjer se snideta vsaj dt i naša, nemščino poznaj o ui človeka, ta mora izginoti! Nemci pač ne zaslužujujejo te časti, d bi se mi Slovani pačili v njih jeziku in k* tako pačenje tudi sramotno za na? in našo narodnost. Posebno po mestih in trgih na slovanskem jugu saio morali že poslušati, kal; se naši ljudje silijo žlobodrati v blaženi nemščini. Izjemo smo opazili v Srbiji, kjer ni čuti — med domačini — tujo besede Posnemajmo torej Srbe in govorimo povsodi in vedno i svoj lepi jezik! Dobro je, da človek poznu več jezikov, ker mu to služi na občevanju z drugorodci in mu znanje raznih jezikov tud gotovo koristi — ni pa treba, da lomimo nemščino in laščino med seboj Zraven tega moramo tudi paziti, pri kon: trosimo svoje žulje — svoj krvavo za-lučeL denar. Slovenec naj kupuje pri Slovenca nI: pri bratu Slovanu, kajti, ako kupuje pri tujcu — pomaga s tem svojemu smrtnemi-sovražniku, a ob enem vničujo svojega brata Slovan naj z bratom govori slovanski in pod pira naj izključno Siovana. Grozijo nam! Kakor nam poroču na zaupnik, se nekatere razgret* laške buč* uatijo o napadu na nas tržaške Slovence' Pravijo, da hočejo obračunati z nami — kakor so obračunali ljubljanski Slovenci nemškimi kričači ljubljanikimi! Kedo se n smeje ?! Primerjati peščico ljubljanskih Nemcev ki so le kalvinja — tržaškim Sluveccem mor le kaka iz Italije tu sem došla neumna duša Že leta 1883,, ko smo mi še skoraj popoi noma spali, smo aktivno nastopali, da-3i po»i tU)iai imenom in v drugačne svrhe srn Sicer je pa g. trgovec Škrl v Trsta že dobro znan. Nedavno temu je oznanjevala po časopisih „Gospodarska zveza", da ga je izbrala svojim zastopnikom. Če ie mislila slavna „Gosp. zveza", da si s tem dela reklamo, se vendar morda nekoliko še precej moti. . i . Odgovor. Prejeli smo: V spominu mi je dopis v iz torkove „Edinosti", v katerem se neki Škedenjc posmehuje Nemcem v Skednju, ker so se le-ti zbali ter povabili na eventu-elno pomoč jato mestnih straž; ob konci pa gosp, dopisnik vzklika: Strah je lepa reč! Jaz pripominjam k vsemu temu sledeča: Strah je včasih res lepa reč, ampak še lepša rač je — ponos! In to lepo reč naj bi Škedenjci baš sedaj pokazali, ko so jim še v toplem spominu bestijalno'ti i& Ptuja in brez-8rčnost 27. polka v Ljubljani. Kaj je mahoma z nami, Škedenici ? Ste li niso upali napasti bratov okoličanov na teda njem trgu Gadola. Torej že pred skoraj cett: stoletjem se mi nismo bali tržaške irredent — pa da bi se je bali danes ? !! I>9 poskusile izkriviti las kakemu na šincu in videli boste — posledice! Mi smo res miroljubni — premiroljubn; —, zato trpimo, da nam vaši bratci iz kra ljevstva odjemljejo kruh iz-pred ust, med teru ko našinci trpe pomanjkanja. Pomislite pa, da bo [tudi naši potrpežlji osti enkrat konte ! Za slučaj, da vi nastopit proti nam, na način, ki ga izražate tu ir. tam — grozeči nam celo s pobojatvi — b: dite uverjeni, da b->mo vračali z dvojno mere Resnični in pametni Tržačani so z nami in v družbi teh (sicer si upamo tudi sami mnogo več, nego mislite vi), bumo nastopali prot. vam in proti tujim rogoviležem na nač»n kakoršnjega si vi niti misliti ne morete ! I. Dnevne vesti. rojem na severu, da zamorete tako mirne Potite nas na miru in ne izzivajte nas! Za krvi prenašati vse to. ne da bi zgenili me- hvalite Boga, da mi mirujemo in trpimo! zinca ? Kako zamorete ostajati toli naivno-i S ovan m plašljivec ! pohlevni in dopuščati, da se Nemec na vaših' . Slovan je vaelej dokazal, da je junak ■ tleh šopiri, dočim se vi ne smete brezskrbno ko je bilo treba nakopati mnasko. Terorizem i pokazati niti v onih krajih, ki so bili pred bomo odbijali z brezobzirnim terorizmom »» desetletji docela slovenski ?! — Vas li niso uverjeni bodite, da bomo mi, ki se bom še dovolj ogorčila prizadeta deianja in vnebo- smejali = zadnji vpijoče vesti po časopisih?! Hočete li, da Ako mislite, da ne moremo živeti tu v vam zaplaoola na šulveranjiki učdnici nemški miru m spošeovati drug do druzega — ste prapor? Hočete-li doživeti prihodajost, da rite, kar mislite, da bo za vas bjljie — m bodo Nemci prepevali po naši vasi: „Die amo tu in tu ostanemo! Nasu- Wacht am Khein ? I 8*va Pa bomo odbijali z nasilstvom ; Joj! Tako mirne vesti posedate na svo- Naši narodni polki so že na svojen: Se o italijanstvu Trsta. Uprav židovskim ganotjem donaša včerajšnji „Piecolo", da je v Bolonji umrl bivši takajdnji zobozdravnik dr. Evgen Vi d ene i c h, velik talijanski -------- . , t . _ _ ...... . . domoljub, ki je zapuatd vse svoje premoženje jih stolcih, ko da si želite doživeti dneve, ko mestu in bodo znah vršiti svojo sveto do,>- rLeghi Nazionale". L J----------" nnnt — h« ' Mi vedno pravimo: „Gori je od Turčina — poturica." Ali iz tega se moramo tudi učiti, da ne smemo pomasrati tem evoiim po- se bodo vaše hčere poročale z Nemci, kakor nost — ako bo treba ! se do sedaj z Lahi; menda veste, da sa neke Hrvatekim in elovenekim rodoljubom ! ženske rajše udajajo najhujšim nasprotnikom, Mesec dni ie že minulo, kar se je za litro nego da ostajajo stare device". ustanovilo ferijalno akademično društvo, ki V Trstu, dne 26. septembra 1908 »EDIN08T« št v. 267 Stran I T :ero. kakor tukajšnje akad. dr. Balkan" za-deduje cilj ; dvigniti v tako zapuVieni [ -tri duševni nivo 1 i u d s t v a. V ta namen naj služilo predavanja, anafabetni xurzi itd., a posebno ljudske knjižnice. Ker so v ta namen prebne sredstva. 6 katerimi ca akademiki sami ne razpolagajo, gotovo ne >0 brezuspešen ta apel na toka šnie Hrvate ;n Slovence, nai nam pomagajo! Vsaki vinar vsaka tudi najmaniša knjižica, se drage volje ?n hvaležno spre emajo. R doljubi! Na noge za našo tužno Istro! l.e ak » gospodarsko in intelektualno dvignemo svi j narod, b >mo opravičeni vsklikali • Z >ra unca, bit" fe dana. Na nocojšnem ^Delavskem večeru" na "at-t d' žavDozborskim poslancem tov. K ofač-u in Bun.alu bodita sodelovala bratska uevska društva „Čitalnica" pri sv. Jakoba in „Ilirija". Čevjarji in trgovci z usnjem ! Rabite in .razprodajajte ed no le kremo za čevlie Ciril-Metndijevo. s kfctero ne le da pripomorete družbi, ampak imate tudi naj bo je do sedaj obstoječih čistil te vrste. Kdor je še nima, naj se obrne pismeno Ji usmeno na g. VekoBlava Piesoiear-;a v alico Giulia št. 29. kjer jo dobi v vsaki množini. Razoošilja se \ Trstu franko na dom. Potres. Na tut-ajšn em pomorskem observatoriju so predainocniem zabeležili potresni instrumenti bliže.i potres. Začetek ob ", uri 32' 57", maksimum ob 7. uri 33? 53", konec ob 8. uri 32 minut zvečer. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzr-jttvne veati ie vojna ladija „Cesarica Elizabeta" prispela v sredo v Coloinbo, kjer ostane čtiri dni. Potem odpluje ladija v S:ngapore. Xa indiji vse zdravo. Izjava. Podpisani odbor naznanja, da so prekinjeni odaošaji med društvom „Kolo" in £rfega bivšim tamburaškim odsekom. Vsled tega ta poslednji nima več pravice do prireditev pod imenom društvo „Kolo". Odbor pevskega društva „Kolo". Nov kinematograf. Danes popoludne se jipre v ulici Mcdia št. 40 v prostornih in mračnih lokaiik nov kinematogpai, ki se bo -roenoval Minerva, Glej vspored v oglasu sa HI fctrani. Prihod 64 000 žakljev kave. Srečanje ia visokem morju. Včeraj zjutraj ob 6. uri e priplui tem iz Santosa in drugih brazili-ansk:h pristanišč ogrski parnik „Szeged" z skladom 64.000 žakljev kave. V parniku vsi zdravi. Kapetan „Ssegeda" g. Bašič je naznanil pomorski oblasti, da je na povratni vožoji ^T2čal na točki 27' 15 severne dolžine in 1° 37' zapadne širine goeleto (veliko ja-irnico), ki je dala signal na pomoč. Iato-asno se je barka bližala z goelete k par-n:ka. Nek mornar goelete je stopil na krov j .c povedal, da se goeleta imenuje „Antoaio" iz Las Paimas (na Kanarskih otokih) in se je nahajala že 40 dni na morju. Ze več dni je navala po morju, ne da bi znala, kje se naslaja, ker je busola bila pokva-jena. Kap a tati B*ši5 jim je razložil natančno lego kraia in »mer proti Las Paimas. Preskrbel je potem jroeleto z drvi in ogljem. Nocojšnji komers v čas' došlima češkima Irž. poslancema gg. Klofaču in Bufivalu, se f o vršil, kakor naznanjeno na drugem me«tu, . gledališčni dvorani „Narodnega doma". Opozarjamo širše občinstvo, da je samoumevno dovoljen vstop v dvorano in galerijo ne ie lenom N. D. O., ampak da je povabljeno ; P loli vse širše slovansko občinstvo. Tržaška mala kronika. Grozen samomor. Včeraj zvečer ob 8.15 u bila zdravniška postaja telelonično pozvana sa pomoč se strani inspektorata na državnem kolodvoru, da si je nekdo strelil v usta iz revolverja stoieč na robu pomola Sv. Tereze li petem padel v morje, na kar so ga ljud e potegnili iz vode še živega. Ko je dospela pomoč z zdravniške postaje, je bil nesrečnež mrtev, Pri samomorilcu 60 našli britev, ključe, tii revolverja — kateri je bržkone padel na 'ino morja — in posetcica, na kateri se je -ahajalo ime Avgust Luzzatto, Tudi na perilu §-3 nahajata inicijalki A. L. — Zares se jo r tem identificiralo ime samomorilca : Avgusta L.izzatto, starega 68 let, stanujočega v ul. * c uodotto Št. 10, zasebnika. Za vzrok samo-oiora se ne ve, Aretaci a markiza Villamarina radi go ;ufije. Predvčerajšnjem so v Benetkah biva očega dr. Roberta Pes markiza di Villama-nna aretirali in izročili sodišču. Naznanjen je radi goljufije storjene s tem, da je deloma osebno deloma posredovanjem tretjih oseb zvabil s trošenjem krivih vesti v svujem premoženju posojilo 20.000 K, oziroma 10.000 K tu bivajočemu g. F. R. Aietiranec, ki je bil iz talijanske armade zdran in katerega lastna rodbina imenuje -oitnim zločincem, je pustolovec najnevarnejše rste. Sudnija je dognala, da ni opravičen uporabljati naslova markiz. Njegova mati je Sastua dama italijanske kraljice — matere. Tri daljše osebe, ki so z go^ufijo v zvezi, dO bile še isti večer aretirane. Z britvijo in nožem med dvema bratoma -egnikoloma. Burna in krvava rabuka je spravila pokonci meatece Novigrad v Istri, Protagonista sta dva brata E* genij in Cosimo Cassano, prvi star 29. drugi 21 let. zidarja iz Ma?s*ire ▼ provinciji Lecce (Sp. Italija), Grozen čin se je zvršil predsinočnjem v reki gostilni radi malenkostnega premoženjskega spnra. Prepirala sta se. Kar oborožila sta «e : Evgenij je potegnil britev, Cosimo pa nož. Planila sta si proti sebi kakor zveri. Ko se je pričam prizora posrečilo ločiti oba krvoločneža, sta oba bila zalita « krvjo. Prisotni so ju pomirili, dokler si nista oba brata segla v roko. Včeraj sta prišla v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer sta bila vspre-jeta v X oddelek. Evgenij Cassamo je imel rano na trebuhu, ki pa ni poškodila cikakih življenskib organov. Drugi brat je bil bolj nevarno ramen in ie bil izgubil mnogo krvi iz rane na rami. Ob ast je uvedla preiskavo. Riziko dela. Podajač Anton Berdon, star 26 let, stanujoč v ul. Muraglione 22, vsluž-ben pri neki gradnji v ulici Tintore, je padel včeraj z zidarskega mostu in dobil težke bunke na hrbtu, ramah in nogah. — Včeraj popoludne je težak Ivan Stok, star 42 let, stanuj 5 v ulici Volta št. 2, ra^kiadal s^li na Josipinov pomol. Zlomil si je levi gl« ženj. Koledar In vreme. — Dane? : Justina muć, Jutri 16. Ned. po Bink. (Kozma in Damnjan. — Temperatura včeraj ob 2 uri popoludne 22° Cels. Viemo včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Tržaška gledališča FOL1TEAM A KOSSE ITI : Pucciniova opera „Bo h črne' povsem jako dobra. Nekaj pomanjkljivejše je bilo drugo dejanje, kar se pa pri reprizi gotovo zbolj*a. Gosp. Erfilda Cervi-Caroli je s svojo Mimi nadkriljevala vse. Gospića Edviga Vaccari pa je občinstvo s svojo živahnostjo naravnost očarala. Marcello jot jrpretiran gospodom EomboJi je bil vse-kako izvrstan, a žali bog se je poznalo tenoristu g. Gris. Gaudenzi, da je močao zagrljen. Pohvalno omenjamo še gospode Rnesi-Sera, de Vecchi in Tre-visan. Največja zasluga za izborno prireditev gre vsetako kapelniku gospodu Anselmi. Danes zvečer ob 8 15 rep iza. FEMCE: Danes ob 815 se vprizori Bellinijeva ^Norm a". i i.• ji:ii iti* i,i.i.4 i t n t M km < rt ui t i i rt i« t t i i 11 i • « i „Nar. delavska organizacija4'. Slovenski delavci! Danes dne 26. septembra 1908. nas obiščeta državnozborska poslanca tovariša V. Klofač in Bu rival zastopnika bratskega nam češkega narodnega delavstva. Na čast milini gostom priredi „Narodna delavska organizacija" danes v soboto, dne 26. septembra 1908., ob 8. uri zvečer v g-ledališčni dvorani „Narodnega doma1 „Delavski večer". V nedeljo dne 27. septembra 1908. ob io. uri predpoludne pa bode v gledališki dvorani ..Narodnega domau - JflVEN SHOD kjer bodeta govorila oba imenovana državnozborska poslanca. Slovenski delavci! Dolžnost vsakega zavednega slovenskega delavca je, da prihiti na obe prirej ditvi posebno na javni shod, da pokaže s tem zastopnikom češkega delavstva, da slovensko delavstvo v Trstu napreduje in da hoče napredovati! t i i i i 11 i i t l i i i«• t ki 11 i i i»i »i 111 11 n • i • 11 n.»rn n Društvene vesti. Telovadno društvo „Tržaški Sokol". Podpisani odbor poživlja tem potom slovenske stariše, naj poSi-ljajo evojo deco k telovadnim vajam. ki 8e vršijo po sledečem razporedu : 1. Za dečke ob sredah in sobotah od 4—5 ure pop. 2' Za deklice ob sredah in sobotah od 5. do 6. ure pop. Vpiaosanje danes od 4. ure naprej v društveni telovadnici. Odbor. »i* * * Današnja plesna vaja se radi žalostnih dogodkov, dogodivših se v Ljubljani, opusti oziroma suspendira in bode prihodnja plesna vaja prihodnjo soboto AVTORIZOVANA PRIPRAVLJALN1CA ZA SKUŠNJO | enoletnega dobrovoljstva ===== in zrelostnega izpita pod ravnateljstvom ===== Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Bell ini št, 13 - TRST Tudi zadnii izpiti so dokazali dober glas, ki si ga je pridobila ta šola. Nekaterim ubogim obiskovalcem se dovolijo znižane cene. UČENJE PRIČNE Z DNEM 1. OKTOBRA. U TRST — ulica Paduina št. 11, II. n. Zastopništvo in zaloga dobroznane tvrdke perila Adolf Neurath's Nachf. Velika izbera perila za gospe. Posteljno teriip, namizno itd. Tkanine in bombažavine najboljše vrsto. — Edina tvrdka 2a nakuo Pošiljajo se cenilci in uzarci brezplačno na vse kr-Je. — Cenjenim odjemalcem so - dovojuje vse možne olajšave. — Zdravnik in r&nocelnik ^ * Dr. Dinko CecilozK specijalist ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulici Stadion 6, I. n. Telefoa 18, IV (gledal. Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. ^f Kupujte vžigalice sv. Cirila in Metoda. Slovenska mizarnica v Tr a I«. Majcen Miloš v Trstu ulica Leo stev. 2 nam javlja, da ima zrn raj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins+vu. GIOV. FELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni ===== ..STELLA POLARE" == Direktni dovoz štajerskih kokoši i» jajc. Specijaliteta: Graške poaiards Cene dogovorne. — Postrežba aa dom Ulica Campanile it* 15. Najboljši malino« H! SIRUP je sedaj oni lekarnaija PICCOLLM o. I. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron 1-80 v rairodiinicah Brnnadln, Cillla ulica delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele; Zsrnitz, ulica. Stadion. — Poštni zavoj K 5 30 V sodih od 10—100 kg po X 1*10 kg pošilja po poštnem povzetju O. PICCOLI — Ljubljana. Prolajaluica porcelana kameoins in kristalov. Popoloc Mrrlce za a&iiTAlnike. • Namizne serrioe za kavo lir > bogati izberi. - Raznovrstni krasni pmiaieti is paro«lacia i ončevinc, jako primerni za darove. - CENE JAKO ZMFKS1" Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da so poslužujete le v V Slovanski brivnici t oliDi SaTBiio Mercadait? žre?, l onim sioveisKe sijiaaijie) —— V. OJURIN, brftveo. i Valentin Zorzini i< urar In dragotlna e ln\, ulica ]f(o5a vetehia st. t (Za ložo) Izbor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. m ^Prejme se popravljanja vsake zlatanine 4 ,n — SPECIJALITETA v popravljunju urnih zaklepnic. PoslaCsnJs In srebrnenje vsake kovine potom pile ali ogujs, in urezi. » ) » >> Novi veliki kinematograf „MINERVA44 v ulici Medla 40 (Časa del Fergoll) :: Danes, sobota :: M" odpretje z velikim izneaadenjem. PROGRAM: Na obrežju „Nila'* komično. Zaročenec, franc. straža drama. Kozmopolitični plesovi plastik l.<». Maščevanje mačka komićno. Zadetek ob 6. url. CENE: I. prostor 40 «»., II. prostor ao stot. Otroci 10 stot. V sredah in sobotah nov vepered. TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crsl — ulica della Cua it. 46. Zaloge: Plazza Rosarlo štev. s. Ulica Lazzaretto vocchio Ste v. 36. Trajna zaloga pohiStvai ulica delta Sani ta Stav. 14. Pisarna i ulica Lazzaretto vecchlo Stav. 39. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; '6-68. (Za informacije vprašati 6-70). DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu TFtfnflRIA rnniNR V^)^ v Trstu JU^h 6odma, Ickama Jiitom JelU Salote" pri 1 Ll\U vliin \3UL/li lil od lekarnarjev: st. Jakobi in Josipi joduia, Ickanii farneto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpožiijamanje od 4 steklenicprotrpoSt. povzetja ali proti snticipatni poži^atvi zneska 7 K franko poŠt, In zavgja ]e Stran IV »EDINOST« štev. 267 V Trstu, dne 26. septembra 190b Odborniki C. M. moške podrož. se uljodoo vabijo dane* zvečer ob 7. uri na zelo važno sejo v p« arno dr. Abrama. Rutki kružek ima danes ob 5. popoludne v prostorih „Učiteljskega društva" ul Giorgio Galatti 12. III. sestanek, pri katerem se doli čuo ure p< uka za rufčino. Vsem, ki se hočejo učiti rutfco in ki hočejo drugo leto zastonj na Rusko kličemo: Na svidenje. Veselićni odsek „Tigov^ko izobraževal-nfga diuštvu" naznanja, da se vrše v mdtljo plesne vaje m sicer od 10—12 ure prtdpc-ludne in od 6—10 popoludne. rNarodna Čitalnica" v R«» anu vabi vse člene t'mbur*>šktrga zbora k vaji dares zvečer ob 8. uri v čitalm&kih prottonh. Poučuje g. kapelnik H. O. V« grič. Vt.bl.eni so tudi vsi drugi tamburaši, ki stanujejo v rojanbktm oboi 6u. Osebnosti naj ne igrajo zopet žalostne ulo^e razdruž-vaoja, naj velia vaem tambura-šoui gt-slu : nV slogi je moči", kajti le tako zarno emu napredovati. Z*tore) tamburaši skinite »e z »sa vnemo tamburaškega zbora R ai.ske Čitalnice! Dne 2». t. m. priredi „Narodna Čitalnica^ odbodi.ico svojemu členu-taujtiurašu Gurjupu, ki odide skušat trdi vo-jfcški s an. P.ijatel|i in V-i rod ljubi v R -ja< u so vabljeni ta dan v nsumno društvo" v R janu, kjer bomo zopet v domačem slovenska m, bratskem krogu v*i bratje našega teptam ga carodti. Na svidenje nocoi in 29. t. m.! Darovi. Gospod Ivan podaril je svoje dijete kron 20 zh 1 u isto knnž co pri sv. I anu. V spomin santi svoje sestre je daroval gospod A. ion R iž čka iz Tr&ta K 10, in v spomin ljubi.auskih žitev K 10 za moško podružnico sv. Cir. in Metodija. Denar hrani uprava. Za Svetoivansko podružnico družbe av. Cirila in Metodija se je nabralo dtLma v tržaški kavarni nCommercioa, deloma v Sve -toivanskem „Narodnem domuu mesto venca na grob žrtvam „mmškega furorja" 31 E. Darovali so: gg. FurJani E. 2 K; Negode, .Fonda ¥., Pertot, Kosovel, B lonič. P. Ferdo, Šorli. Kocijančič, Godina, Grižon, Kuret, Udovič. Švab, Ličen, Fonda J., Germek. Bernetič, Ponikvar, Scbmidt, Mikeluc, Jaklič, Volk, Živec, Camaul, Gombač. Valič, Daneu, Ciril, Sancin po 1 K. — Nabiralna pola je v Svetoivanskem „Narodnem domu". Vesti iz Goriške. x Štajerski jokalni. Iz Goriške okolice smo prejeli : Ko sem čital v listih o postopanju vojakov 27. pe&polka v Ljubljani, spomnil sem se, kaj so počenjali ti štajerski jogri na Goriškem za časa zadnjih vaj. Neki grad je dobil na stanovanje več oficirjev ; preden j so prišli ti od vaje, dospeli so njih sluge. Sluga nekega stotnika, prišedši v grad, je začel na vse grlo kričati in zapovedovati, kakšno stano-nnnjS se mora dati stotniku ; zahteval je toliko in tako, da nobeden princ ne bi mogel iti dalje. Na zavrnitev, da on in njegov i gospodar nimata v gradu nič zapovedati, se j je zadri: „Befehl ist Btiehl und muss befolgt vrerden !u Ko se mu je nato zastopnik gospodarja začel v obraz smejati, je zakričal sluga ,.-walsche Hunde" j ▼enci, zarenth'jI jl „ — Mislim, da ta karakteristična sličica zadostuje, da 6i vsak lahko predstavlja kakšen duh veje v zgornještajerskem pe&polka Leopold II. Kdn'g der Belgier št. 27. Umeje se samo ob sebi, da je naduti „pipni pokrivač" dobil, kar je zasluži s svojim prevzetnim in domišljavim vedenjem. Vesti iz Istre. Seja odbora političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri se bo vršila jutri v nedeljo 23. t. m. na K o z i n i in ne v Pazinu, kakor se je včeraj poročalo. Vesti iz Štajerske. Sodnijsko naloženega denarja (mladoletnih in diugth) je na Štajerskem 101 milijon 006.126 kron. Prebivalci v Ptuju, izlasti pa nemški trgovci, bo silno ogorčeni nad žopanom Orni gom. dr. Plachkj-jem in L nhartom, ker se sedaj ptujski in okoliški Slovenci ogibljejo njiho.ih trgovin. Na Ptuju hudo vre; Nemci j so v velikem strahu, da jih Slovenci popolnoma uničijo — z bojkotom, kar je popolnoma v njihovih rr.bb. Razne vesti. Gozden požar v Ameriki. V Mičiganu jej te dni gorel velik gozd. Ogenj se je razš ril z neznansko hitrostjo. Več vasi je povsem ! pogorelo. Bati se je, da je zgorelo tudi več j budi. Ckoda je ogromna. Diplomirana učiteljica za fran- AA^AinA Emaživic, ae priporoča za lekcij«. COSCmO Commerciale 15 1. Uai.a nn^nrlo za vino so na prodaj v ulici Nove pOSOOe Padnina št. 21 1366 OnHS ® hekt<-litrov se prodajo v ulici OUUI della Vnlle 1. 1439 W f|QIOVTI 8e Pro(i Prnfi9l9 oblek, površnikov, paletots za moike 1 rtlUaJd in afČ.e. Plačilo na of-rote. K o -s t o r i p, ulica c*. Giovanni 16, I.o, naspnjti ka arni ..Diana" *465 llieo na nvnrlai eno nadstropna z vrt. m n'bd lla liruudj j« ca ^o^j 10 minut odda'jena od rojanske ceikv*-. L«-p razgled. Naslov pri Josipu Pegan, Kojan 120, pri Ferlugih. [HriO Slovenska družina spnda. Ubod prost, Belvedere 39, II. nadat. (147^ Josip Stolfa Esposito & Bassa mizamki mojster, Tret, utta. Belvedere Štev 8, izvrtaj* vsakovrstna mizarska dela 38 nasledniki Jakoba Klemene — Tr«-„ aH a San Antonlo I. Tnrovina man i fakt urnega blag , in malih predmetov ter sukna za žensko obleke Novo pogrebno podjetje Crst, Uia Oincenzo B«>Uni St. 13. ------ Telefon 1402. Na novo u rej ero in t ogato preskrbljeno z vso najlepšo opravo Ima krasne ioze različnih bura In za usake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vene , obleke rakve itd. Bogata izbera voščenih sveč. — PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO. ^R« Sprejema in vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmernih cenah. išfe za takr>j suflezo išepetalko). Mesečna pla^ fiO R. Ponudbe na „Dramatično društvo" v Tr«*.^ (N-rodni d mesečne ali tedenske obrok-: obleke, površniki, dežniki, po steljufl pokrivsla itd. Mad»nnira 43. I. I'i Mladenič Prodalo se Sodi za vino od 650 Valdir«vo 33. litrov se predajo v u ici 146? krono. Dunajska c. kr. policijska loterija Kron 30.000 Prvi glavni dobitek Kron 30.000 kakor tudi XI. K 6000 in SI. K 1000 se izplača v gotovini vsled NajviSjega dovoljenja Njeg. c. kr. apost. Velič. in na zahtevo dobitnika z 10°/0 odbitkom in post. dob. davkom. fpV SRlOKE so na prodaj v menjalnicah, loterijskih nablralnieah in tobakarnah. Drad c. Ir. Mlicij ie loterije se Mlaja na Dni ajn I Scbottennir ll (? pa afi' Polic, ramatelisiva) na odgovor, da smo Sloje pa „windische Bagage". je nedosegljiva dede obstojnosti in slastuosti = zmerne oene in Izdatnosti. (9 —i 3C o N< IH <7t O S* >s? v -n u O —i i— g O t» sr -o zn TO <~* V SL o O TI O 2 za -H ~ 3-1 <. n IS* - c 3 Ut fO o i' i C7 2 —» N" KO O 51 M O cn OO C - (M /"K 3 o" —i -i 5" 5" « (O* 5" jer ai 3C o* "O 3 C 3 5TS m (V < 3" CJ 3* :: Prodajalrpca in pekarna :: F. PETERNEL je pre ožena iz ulice G. r.ads;. Stenic ni več! izdelka po nporabi novega DESTRUCTOR" ?v odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. ..DESTBUCTOB'4 deluie takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopueti, da ee zopet zaketijo. Očiati gluvo Y*nVr> r.r«—?ge. — „DBSTBUCTOB" je za vsako druiino neobhodno potreben. Ne pome/ . t;t- : ..joda, ni strupen, ampak higijeničen. — Na tisoče pisem dokazuje njegovo UUon.u?t OĆBTBTJC70R" zalaga Sliizzi & Co. - Cervig-nano Steklenice po K 4 20, 2 30 in 150. Giuseppe Preprodajalcem popust. ■2* Iščejo fla prodaj po vseh mirodilnicah, se povsod zastopniki. tP Va se i tiskane be I _ flajmanjSa MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več pristojbina stane 40 Plača se takoj. Odda se soba in mala sobica z okni na ulico z eno ali dvema posteljama. - Ulica Boccacc:o 6, vrata IG. 1481 dola za skušnjo enoletnega prostovoljstva Avtorizovana od c. kr. Namestnifttva pod ravnateljstvom PROF. RIHARDA. MIKS TRST - ulica delle Poste 10 - TRST •e obdriujejo sledeči tečaji : Clouni tnraii » »kuSnjo enoletnega dobroroljatra ol 1. oktjbra do 15. ju- I.) Ola.Vni leidfl nija in Od 1. julija do 15. rt^.-cmbra. , , Pncohni iopoii M imenovano skuAnjo « mladeniće, morajo k naboru J.) ruseum leidjl prih marem, od 1 okto^a do 15. icbrurartja Prinravlialni torai » T c- Vr- <■■ in,k,r- rnpravijaini tečaj utJemijo ia C. in kr. pomonki ispirane od J. oktobra đo 10 if-pt^mhra. PLAČILA. Xa PT ZNIŽANA druga vprašanja glede ToJaSčiue daja natančna in popolna pojasnila. Urad za tojuk« »t« ari v prvem nadstropju. - 7.% informacij« se je obrniti na ravnatelja tećajev A. SEM1TLIČ Bogata izbera pohištva in tapseirar deialnica Trst, trg Belvedero 6tov. 3 Veliki obrtnijski zavod TBST ulica Chiozza št. 32 Izvršuje vsakovrstna dela v železu lu kovini po cenah da ae nI bati kon------ knrence.--m Umetni |otogra|ičniatelje pri sv. Jakobu n licu Rivo št. 4a (pritličje) TEST. Izvriuje veako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost Pokalov, por-ceianaate ploSće sa spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povećanje vsaiatere fotografije. Radi odobaoati P. M. naroćalkav »prajevi oaroćba in jih Izvriuja u fen* ali 2noaJ nsata. Vnaipm meblirana soba za enega Majclll uradnika f hrano, blizu južne želez uice. Naslov [»o ve Ins. od J. Edinosti 1479 1 Prof. B1HARD KOKS I DAN1ELE PILLIN f TBST - ulica Aoquedotto 94 ^ TELEFON 241. Velika zaloga gašenega in ___________ živega apna. Tovarna cementnih p!o.šć in zaloga oglja za peči.