Leto XLVI, št. 482, 25. maj 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 29. junija. Gradivo bomo sprejemali do 16. junija. Zgodovinski projekt Občina Log - Dragomer je podpisala milijonsko pogodbo. Župan Miran Stanovnik je z izvajalcem gradbenih del Hidrotehnikom d.d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d. o. o. in Trgograd d. o. o. 22. maja podpisal skoraj 10 milijonov evrov težko pogodbo za gradnjo 23 kilometrov kanalizacije s čistilno napravo za 5000 populacijskih enot. Gre za največji in najobsežnej ši projekt v zgodovini občine. Celotna investicija s stroški, ki so začeli nastajati že leta 2014, je ocenjena na 14,5 milijonov evrov brez DDV. Dela se bodo zaključila leta 2022. Več podrobnosti o zgodovinskem projektu preberite na log-dragomerških straneh. --> K Poznate program LEADER? Sodelujte v anketi Razvoj podeželja s pristopom od spodaj navzgor daje že več let dobre rezultate. V naslednjem programskem obdobju jih želimo še izboljšati. Zato vas v LAS Barju vabimo k izpolnjevanju ankete o evropskem programu za razvoj podeželja LEADER/ CLLD na povezavi www.1ka.si/a/271487 ali na tukajšnji kodi QR. Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje. Horjul Manj okužb Stanje se izboljšuje V horjulskem domu za ostarele so sredi maja imeli samo še pet stanovalcev in eno zaposleno osebo z okužbo s koronavirusom, kar je v primerjavi z mesecem poprej, zelo dobro. -- > Borovnica Odpovedan Praznik borovnic Prihodnje leto znova Zaradi epidemije SARS CoV 2 občina odpoveduje prireditev Praznik borovnic. Občina se bo potrudila, da bo kljub prekinitvi, v sodelovanju s pridelovalci borovnic, društvi indrugimi, prihodnje leto nadaljevala s tradicijo. Želi, da Praznik borovnic še naprej ostane prepoznan kot obiska vreden regijski dogodek. Več si lahko preberete na straneh občine. „> 3 Vrhnika Prostofer ponovno v zagonu Po epidemiji Za dva meseca se je ustavil projekt Prostofer, s katerim Občina Vrhnika in Zavod Zlata mreža omogočata starejšim vrhniškim občanom brezplačne prevoze v občini in okolici. Na mesec so odpeljali okoli 50 voženj. Sedaj ponovno zbirajo prijave, hkrati pa iščejo tudi voznike prostovoljce. Dobrova Polhov - Gradec Intervju z županom Kako naprej? Naša dopisnica Lucija Rus se je pogovorila z županom Francem Setnikarjem, kako se je občina odzvala na epidemijo koronavirusa. Beseda je stekla tudi o samooskrbi z lokalno pridelano hrano in o načrtovanih povečanih sredstvih, ki naj bi jih občine prejele od države. Besedilo pogovora si lahko preberete dobrovsko-polhograjskih V stare tirnice Ko smo se sredi marca začeli spopadati z epidemijo, ji ni bilo videti konca. Bali smo se črnega scenarija, sploh tistega italijanskega, o katerem smo toliko slišali in ga spremljali po televiziji ter spletu. Na srečo smo jo odnesli zelo dobro, resda ne vsi, velika večina pa. Ukrepi in naše spoštovanje le-teh so pomagali, zato lahko uživamo v razmerah, kakršne so. Nekateri bi želeli še več sprostitev, drugi se nad ukrepi ne pritožujejo. Dvomesečni »trening« posta od socialnih stikov nam je pokazal, kako zelo socialna bitja smo in kako tehnologija ne more nadomestiti vsega. Različni zoomi, viberji in podobne »tehnikali-je« ne morejo nadomestiti fizičnega srečanja, ki zadovolji še katero drugo čutilo in ne le vid ter sluh. Koliko prisrčnih in iskrenih srečanj je bilo te dni, ko so se številni prvič po dolgem času videli v živo. Čutiti je bilo pristno in iskreno zadovoljstvo, besede so kar vrele na dan, da pogovorov ni in ni hotelo biti konec. Naši šoloobvezni otroci so se vrnitve v šole veselili kot Miklavževih daril, jaz kot eden od staršev pa nič manj. Življenje se je ali se še bo počasi vrnilo v stare tirnice, z njim pa tudi naši prispevki, ki so zadnje čase mogoče nekoliko bolj tematski, v prihodnje pa bo že več poročil z dogodkov. » na straneh. -- > K Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja: Srečna je pot, če je ljubezen vodnik ... Treba je samo prijazne besede in prijaznega pogleda in ozdravljena je vsaka bolezen in vsaka žalost je pri kraju. C / Ivan Cankar, Brat Edvard N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SuSni kova 3a„ zu bivšo mlekarno Vrhnika - nekdanja trgovina IUV w w w.ku h in j eplus i >nfo@ku h in jeplus.s i GSM: 05 V 368 -210 Več kot samo trgovina z AVTGDELI VJhC NOVO - kolesa in kolesarska oprema NIKA: 051 617 590 CERKNICA : 051 310 340 NARAVNOfL ZABAVNO Igrače GRIZLI spodbujajo čustveni, kognitivni, senzorični in motorični razvoj otroka. SO ® ® Za kakovosten otrokov razvoj je izbira dobre igrače zelo pomembna. Privoščite svojemu otroku le najboljše! V \\tâà;mpis Občin a Vrhnika 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C Prve novice Zatravitev parkirišča pri železniški postaji ogroža preveč sproščena igra otrok Med prvomajskimi prazniki je vreme končno omogočilo zatravitev zelenic na novem parkirišču pri železniški postaji. Da bi bila mogoča običajna košnja, je bilo treba dovoziti in izravnati dodatno zemljino, s čimer se je zmanjšala strmina klančine. Ob zaprtju otroških igrišč in »zamrznitvi« javnega potniškega prometa zaradi preprečevanja pandemije pa je parkirišče postalo poligon za pridobivanje kolesarskih veščin in spretnosti najmlajših ter igralna površina za številne družine z majhnimi otroki. FRIZERKA META Sončni dnevi so tukaj. Naj v soncu zašije tudi vaša pričeska! Nudim vam modna kot tudi klasična striženja za moške in ženske vseh generacij. Poskrbim, da se bodo vaši lasje svetili v najlepših odtenkih barv in za nekoliko bolj drzne tudi v kakšnem bolj nenavadnem odtenku. Ker naši lasje včasih potrebujejo malo več nege, vas vabim na razvajanje z naravno lasno kozmetiko Kevin Murphy. Poleg friziranja vam nudim tudi urejanje pričesk za poroke, obletnice ter vse ostale posebne priložnosti. Naročila na tel: 031 219 541 salon se nahaja Pod Hruševco 48C 1360 Vrhnika (nad BJ Fit fitnesom) Z vizitko, ki jo dobite v salonu, pri 10. obisku prejmete popust v vrednosti 5% seštevka zadnjih 9ih obiskov Telekom bo gradil optično omrežje Telekom Slovenije bo v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec gradil optično omrežje, ki bo prebivalcem omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V naslednjih dneh bodo začeli z gradnjo v naseljih Spodnji Razori, Stranska vas in Šujica. V Telekomu Slovenije priporočajo, naj se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo potem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Naročite odvoz kosovnih odpadkov na domu Predvideno spomladansko zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov je zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni, odpovedano. Na Občini Horjul so se vseeno dogovorili, da bodo poskrbeli za odvažanje omenjenih odpadkov vsem občanom. Naročila bodo sprejemali do 10. 6. 2020, odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili 15. 6. 2020. Na občini še sporočajo, da jesensko zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem času ostajata, seveda le, če bodo to dopuščali ukrepi v povezavi s preprečevanjem širjenja COVID-19. Občinski praznik šele, ko bodo dopuščale razmere Praznovanje praznika Občine Log - Dragomer, ki ga občina slavi 30. maja, bo precej drugačno kot v zadnjih letih, ko so se v tednu pred praznikom zvrstili številni kulturni, športni in zabavni dogodki. Letos so vse pritrditve ob prazniku občine odpovedane, tudi osrednja proslava, na kateri so zaslužnim občanom tradicionalno podelili občinska priznanja. Le-ta bodo podelili, ko bodo to dovoljevale razmere. Članice ŠDRŠ Vrhnika so letošnje državne podprvakinje Kot vse panožne zveze je tudi Rokometna zveza Slovenije prekinila tekmovanja v vseh starostnih kategorijah, tako da med mlajšimi in starejšimi deklicami, kadetinjami in mladinkami letošnjo tekmovalno sezono nimamo zmagovalke. Pri članskih ekipah pa je zgodba nekoliko drugačna, saj se je liga morala končati z zmagovalcem, ki iz članske B-lige napreduje v najmočnejšo A-ligo. »Biti podprvak članske B lige je za nas velik uspeh, a ostal nam bo grenak priokus, saj smo bili v boju za osvojitev prvega mesta in dekleta so si želela končnega obračuna, do katerega žal letos ni prišlo,« so sporočili iz vrhniškega rokometnega društva. @ 9 © © @frizerkameta Frizerka Meta Meta Bizjan s.p. Strmica 11 Vrhnika Ponovno avtobus iz Borovnice na Vrhniko S sprostitvijo omejevalnih ukrepov izvajanja javnega potniškega prometa je v sredo, 20. 5. 2020, začel ponovno voziti na Vrhniko in nazaj tudi brezplačni avtobus, namenjen občanom. V skladu s higienskimi priporočili za izvajanje javnih prevozov, ki jih je izdal NIJZ, je število uporabnikov avtobusnega prevoza omejeno. Posledično na avtobusu morda ne bo dovolj prostora za vse uporabnike in jih bo moral voznik avtobusa zavračati. Uporabnike zato prosimo, da avtobusni prevoz na Vrhniko in nazaj uporabljajo racionalno. --> (l9j Challe Salle, med Parizom in Vrhniko N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovane občanke spoštovani občani Mesec maj velja za najlepši mesec v letu. Po deževnem aprilu se končno pokaže sonce in ogreje zemljo naših vrtov, zelenic in drevja. Tako naj bi bilo. Za razliko od naših pričakovanj nam je letos vreme nekoliko zagodlo in vsaj v prvi polovici namenilo nekoliko več dežja -tistega, ki je izostal aprila. Letošnji maj si bomo verjetno zapomnili po tem, da nismo prižigali kresov, da na Vrhniki nismo z občinskim praznikom praznovali Cankarjev rojstni dan in da se v prvi polovici meseca še nismo smeli družiti s prijatelji in znanci. Če se še pred nekaj meseci nismo zavedali, sedaj vemo kako pomembni so naši medsebojni odnosi. Da smo izredno socialna bitja, nam je preizkušnja koronavirusa pokazala, da smo najtežje prenašali ravno socialno distanco. Pokazala je, da naj bodo težave še tako velike, jih veliko lažje rešujemo, če imamo tesno ob sebi družino in prijatelje. Nekoga, ki nam dajejo oporo v težkih časih. Preizkušnja nam je tudi pokazala ali smo pripravljeni na večje izzive ali lahko stopimo iz cone udobja in ali res potrebujemo vso kramo, ki jo v potrošniški mrzlici privlečemo iz trgovin. Ali smo se iz tega kaj naučili. To bo pokazal čas. Sem pa v tem času spoznal, da se lahko še veliko naučimo od naših starejših. Če smo v teh mesecih v tej izolaciji postajali nestrpni in neučakani, pomislimo na varovance v Domu upokojencev. Imajo najdaljšo in najstrožjo socialno izoliranost pa vendar so nam lahko za zgled potrpežljivosti. Kakor pravi pregovor, da za vsakim dežjem posije sonce, bo tudi te preizkušnje konec. Ukrepi se že zmanjšujejo. Druženje z nekaterimi omejitvami je dovoljeno, šole se odpirajo in turistični kraji bodo zopet zaživeli. V teh mesecih se zahvaljujoč tudi vam občanom, ki ste se držali omejitev in s tem preprečili širjenje okužb, Občina ni ukvarjala samo z reševanjem koronavirusa. Z nekolikšno reorganizacijo smo aktivno delali na projektih. Dokončali smo prizidek k Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Konec meseca bomo dokončali z vsemi gradbenimi deli na Zdravstvenem domu Vrhnika. Obnovili smo dobršen del Športnega parka Vrhnika. Začeli z rekonstrukcijo ceste na Strmico in ceste na Razpotju v Ligojni. Izvedli smo več razpisov za nove projekte - od Bevške vage s pripadajočo infrastrukturo do sanacije B--kanala. Vložili smo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za vodohran na Stari Vrhniki. Prijavili smo projekte za pridobitev EU sredstev. Za letošnje investicije načrtujemo obnovo ceste v Podlipi in na Drenovem Griču ter del kanalizacije v Sinji Gorici. Naročili smo elaborate rešitev kanalizacije v vseh krajih kjer odvajanje in čiščenje odpadnih voda še ni izvedeno. Naročili idejno rešitev prometa na tankovski cesti, pridobili projektno dokumentacijo za pokrito tržnico... S koncem epidemije se bodo sicer nekatere težave končale, obnovile oz. pojavile pa nove. Bom raje rekel izzivi, ker pri izzivih rajši sodelujemo in smo raje del njihovih rešitev. Daniel Cukjati, župan Prostofer ponovno v zagonu Vrhnika, 15. maj - Zaradi epidemije koronavirusa je bil začasno ukinjen tudi program »Prostofer«, ki omogoča vrhniškim starejšim občanom brezplačne prevoze. Po dveh mesecih mirovanja, se ta znova vrača. »Veseli me, da je bil projekt med občani tako dobro sprejet. Dnevno smo opravili po dva ali tri prevoze oziroma okoli petdeset na mesec. Imamo še nekaj rezerve, ki bo pokrila še dodatna povpraševanja,« je povedal župan Daniel Cukjati, ki se obenem zahvaljuje vse prostovoljnim voznikom, ki sodelujejo pri projektu. Naj spomnimo: občina je najela električno vozilo, zavod Zlata mreža pa vodi organizacijo programa »Prostofer«, ki je sedaj prisoten že v več desetih slovenskih občinah. »Koronavirus bo seveda tudi od nas zahteval določene preventivne ukrepe. Prvo sito bo opravljal že klicni center, ki bo vsakega uporabnika storitve povprašal o zdravstvenem stanju in opozoril, da mora pri prevozu uporabljati zaščitno masko. Občine bodo v vozilu morale zagotoviti maske za voznike in razkužilo za roke. Po končani vožnji, bodo vozniki morali prezračiti vozilo in z razkužilom obrisati kljuke avtomobila na strani sopotnika, po opravljenih prevozih in vrnitvi vozila pa obrisali tudi volanski obroč, prestavno ročico ipd., da bo vozilo pripravljeno za naslednji dan za drugega voznika.« V klicnem centru že spreje- iščejo tudi dodatne kandidate majo povpraševanja, 25. maja za voznika prostovoljca. pa bodo stekli tudi prevozi. Na Gašper Tominc tem mestu naj še zapišemo, da Obvestilo Iščemo nove kandidate za šoferje! 25. maj začetek nudenja prevozov PROSTOFER Tel.: 080 10 10 info@zlata-mreza.si Vabljeni! Upravno sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe Kemisu Vrhnika, 15. maj - Občina Vrhnika zainteresirano javnost obvešča, da je družba Kemis, d. o. o., na Upravno sodišče Republike Slovenije vložila tožbo zoper izdano odločbo Inšpektorata za okolje in prostor, ki je ugotovil, da je objekt C nelegalna gradnja. Skupaj s tožbo je Kemis, d. o. o., vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se odreditev vseh ukrepov glede nelegalnega objekta C (vključno s prepovedjo uporabe tega objekta in odklopa tega objekta od objektov gospodarske javne infrastrukture) prestavila na čas v prihodnosti, ko bo sodba Upravnega sodišča postala pravnomočna. Občina Vrhnika je prejšnji teden odgovorila na predlog za izdajo začasne odredbe in s svojimi argumenti prepričala Upravno sodišče, ki je v sredo zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe Kemisu, kar pomeni, da bi še naprej veljali vsi ukrepi in prepovedi, ki jih je v svoji odločbi predvidel Inšpektorat za okolje in prostor. Prav tako je posebno pomembno, da je Upravno sodišče v obrazložitvi svoje odločitve navedlo, da celoten objekt Kemis (torej tudi objekta A in B) trenutno ne smeta delovati, česar družba Kemis, d. o. o., sicer še vedno ne upošteva, kar bi v končni posledici lahko imelo tudi znake kaznivega dejanja. V petek, 15. 5. 2020, je MOP ponovno zaradi formalnih pomanjkljivosti vrnil odločanje glede legalnosti objekta A gradbenemu inšpektoratu v ponovni postopek, pri čemer je MOP tudi tokrat poudaril, da je objekt A nelegalna gradnja in od inšpektorata ponovno zahteva zgolj to, da ugotovi, ali gre pri gradnji za novo gradnjo ali za rekonstrukcijo in ustrezno prilagodi ukrepe (delna ali odstranitev v celoti). Prav tako je lahko samo enaka tudi posledica glede prepovedi opravljanja dejavnosti. Zaradi navedenega Občina Vrhnika sedaj pričakuje, da bo gradbeni inšpektorat končno upošteval relevantno zakonodajo in sodno prakso kot jo je predstavil MOP ter v določenem 30-dnevnem roku ugotovil, da je objekt A nelegalno zgrajena nova gradnja, vključno z zakonsko predvidenimi posledicami prepovedi opravljanja dejavnosti. Odločba glede objekta B in odklopa vode ter elektrike iz objekta C je sočasno postala dokončna v upravnem postopku. V naslednjih dneh bo Občina Vrhnika odgovorila tudi na tožbo družbe Kemis, d. o. o., in tako še naprej aktivno zagotavljala varnost svojih občanov in občank. Občina Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nov asfalt na Strmici Vrhnika, 15. maj - V maju so delovni stroji zabrneli na Strmici, in sicer, kot so sporočili iz Komunalnega podjetja Vrhnika, kjer opravljajo večja vzdrževalna dela, ki potekajo v okviru rednega vzdrževanja cest. »Na odseku dolžine cca 150 m se bo izvedla sanacija ceste, ki zajema zamenjavo obstoječe voziščne konstrukcije, delno širitev ceste, ureditev meteornega odvodnjavanja. Ocenjena vrednost vzdrževalnih del na cesti je 30.000,00 EUR brez DDV.« Sporočili so še, da bo sočasno z izvedbo rednega vzdrževanja ceste obnovljen tudi vodovod, ki poteka na območju obdelave. Gašper Tominc Spoštovane prostovoljke in spoštovani prostovoljci! Potres poškodoval fasado sodišča Stavba, v kateri deluje Okrajno sodišče na Vrhniki, je bila zgrajena v 16. stoletju in je zato bistveno bolj izpostavljena poškodbam, ki so posledice potresnih sunkov, ki so bili na tem območju zabeleženi aprila 2020. »Ker je takrat prišlo do odpadanja ometa stavbe, je uporab- nik stavbe, Okrajno sodišče na Vrhniki, na kritičnih mestih izvedel zaščito in namestil opozorila o odpadanju ometa. Glede na to, da gre za stavbo, ki je v Policijska postaja Vrhnika ima novega komandirja V minulem tednu je Policijska postaja Vrhnika dobila novega komandirja. Po novem postajo vodi Vladimir Adam, ki je pred tem opravljal delo pomočnika komandirja na Policijski postaji Ljubljana Moste. Zamenjal je dosedanjega komandirja Mirka Nunica, ki je hkrati prevzel vodenje Policijske postaje Ljubljana Šiška. Dosedanji šišenski komandir Dejan Čulk pa je postal vodja Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana ter na tem mestu zamenjal Igorja Ciperleta, ki od konca lanskega leta vodi Policijsko upravo Koper. Vsem trem je ob imenovanju čestital direktor Policijske uprave Ljubljana mag. Stanislav Vrečar in jim zaželel veliko uspeha pri delu. GT, foto: Policija.si lasti Ministrstva za pravosodje in Občine Vrhnika, z občino že načrtujemo pogovore o sanaciji nastalih poškodb na skupnih delih stavbe. Ocenjujemo, da bo potrebna obsežnejša sanacija objekta, za kar pa moramo pridobiti strokovno oceno stanja objekta, ki mu bo sledil predlog sanacije in ki bo upošteval tudi mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Realizacija obsežnejše sanacije je odvisna od dogovorov z občino in razpoložljivih finančnih sredstev tako občine kot ministrstva,« so sporočili Našemu časopisu z Ministrstva za pravosodje. Gašper Tominc, foto: GT Z 29. aprilom 2020 je Vlada sprejela načrt postopnega sproščanja omejitev ukrepov, uvedenih zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020. Odpravljena je bila splošna omejitev gibanja med občinami, kateri sledi postopen zagon številnih dejavnosti, ki jih bo mogoče opravljati ob upoštevanju navodil zdravstvene stroke. V tem času ste nam bili prostovoljke in prostovoljci s svojo aktivnostjo v veliko pomoč pri različnih opravilih, s katerimi smo našim občanom poskušali zagotoviti osnovne življenjske dobrine, pri tem pa se trudili, da smo v občini uspešno zajezili širjenje virusa. Vaš odziv in pripravljenost sta nam pomenila ogromno, saj smo bili le s skupnimi močmi dovolj močni v tej izredni situaciji. Glede na potek epidemije smo spreminjali vašo vključenost. Zato morda niste bili vključeni vsi, toda že s tem, da ste pokazali pripravljenost pomagati, izkazujete vašo dobrosrčnost. Zato ISKRENA HVALA vsem za Vaš trud, čas in izkazano solidarnost. Vaš odziv tudi v takšnih trenutkih dokazuje, da krajani Vrhnike znamo stopiti skupaj in si medsebojno pomagati. Skupaj smo namreč močnejši. Ostanimo zdravi še naprej. Civilna zaščita Vrhnika Z leve: nekdanji komandir Policijske postaje Vrhnika Mirko Nunic, direktor Policijske uprave Ljubljana mag. Stanislav Vrečar in novi komandir Policijske postaje Vrhnika Vladimir Adam N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjeva nagrada izostala, a ne za dolgo Doslej ni bilo nagrade, poimenovane po Ivanu Cankarju, zato so se lani opogumile štiri inštitucije - slovenski Pen, SAZU, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU - in napovedale nagrado za izvirno književno delo v »Cankarjevih« literarnih zvrsteh, za pesniško zbirko, roman, dramo in/ali zbirko kratkih pripovedi ali esej. 23. aprila so nominirali štiri dela za prvo Cankarjevo nagrado. Izmed dvanajstih predlogov jih je izbrala žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Vabilo Geršak, akademik Niko Grafenauer, izr. prof. dr. Darja Pavlič in red. prof. Ivan Verč (predsednik). Nominiranci so: Vinko Moderndorfer: Ljudo- mrznik na tržnici; Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi; Simona Semenič: To jabolko, zlato; Brane Senegačnik: Pogovori z nikomer. Podelitev priznanja in denarne nagrade v višini pet tisoč evrov, ki jo je doni-rala Občina Vrhnika, je bila predvidena v vrhniškem Cankarjevem domu na pisateljev rojstni dan, 10. maja. Zaradi epidemije koronavirusa so prireditev prestavili na 21. junij - v Cankarjev laz. Gašper Tominc 27. tradicionalno srečanje V CANKARJEVEM LAZU s PODELITVIJO CANKARJEVE NAGRADE za najboljše izvirno slovensko literarno delo minulega leta bo 21. junija 2020 ob 17.00 v Cankarjevem lazu na Vrhniki. V primeru slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Če bo javno zbiranje še vedno prepovedano ali se srečanja ne morete udeležiti, vas vabimo, da ga spremljate na spletnih straneh/socialnih omrežjih. Vljudno vabljeni! Cankarjeva knjižnica Vrhnika Položili venec na Drči Solidarnost v mestu Družba Siliko je krajevnim skupnostim podelilo razkužilo. Na fotografiji z leve: Janez Koprivec (Siliko), Boštjan Koprivec (Rdeči križ Vrhnika), Miran Garafolj (KS Vrhnika Center) in Anže Grampovčan (KS Vrhnika Breg), Mirko Turk (KS Vrhnika Vas). V začetku epidemije okužb s koronavirusom je bilo čutiti veliko pomanjkanje zaščitnih sredstev. Tudi v Domu upokojencev Vrhnika so se soočali s tem, zato jim je na pomoč priskočila Krajevna skupnost Vrhnika Vas. »Direktorica doma Milena Končina je pojasnila, da jim primanjkuje zaščitnih sredstev, zato smo se odločili, da domu doniramo 50 litrov razkužila. Svet naše krajevne skupnosti se je s tovrstno donacijo strinjal in že naslednji dan smo dostavili v dom omenjeno razkužilo,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Mirko Turk. V tistih dneh je solidarnost izrazilo tudi lokalno podjetje Siliko. Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Vrhnika - Center Miran Garafolj, je omenjeno podjetje 3. aprila podarilo krajevni skupnosti 200 razkužil. »Odločili smo se, da razkužila predamo lokalnemu Rdečemu križu, ki jih je na to predal naprej preko paktov pomoči.« Sicer pa so se v svetu KS Vrhnika - Center tudi sami aktivno vključili v izdelovanje zaščite - njihova članica sveta, Agata Smrekar, je iz materiala, ki ga je v ta namen namenila vrhniška Civilna zaščita, v družinskem krogu izdelala 200 zaščitnih mask in jih porazdelila v okolici. Gašper Tominc Na dan 6. maja ob 75-letnici osvoboditve Vrhnike sta delegaciji Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika na Drči položili spominski venec za vse padle in umrle borce, partizane iz vrhniške okolice. Venec sta položila predsednik ZB za vrednote NOB Jani Kikelj in po pooblastilu vrhni- škega župana podžupan Grega Kukec. Naj še omenim, da je bila Vrhnika osvobojena izpod naci-fašizma. 6. maja 1945 v jutranjih urah, boji pa so se nato nadaljevali za osvoboditev Ljubljane do 9. maja 1945, ko je bila podpisana tudi kapitulacija nemške vojske. Simon Seljak Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vabimo na predstavitev dveh novih zbornikov Vrhniški Razgledi 19 in Vrhniški Razgledi 20 i s i i 19 Q w ^ O N < rt l-H tt Krt l-H £ K rt > VRHNIŠKI RAZGLEDI 19 Predstavitev bo v ponedeljek, 22. junija 2020, ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vstop prost. Pred predstavitvijo zbornikov bomo imeli v Muzejskem društvu Vrhnika redni letni občni zbor članov z začetkom ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vljudno vabljeni! N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Challe Salle: »Ustvarjam naprej in razmišljam pozitivno« Priljubljeni glasbenik z Vrhnike Challe Salle se zaveda, da ima ogromen vpliv na svoje poslušalce, predvsem na mlade, zato čuti do njih posebno odgovornost. Tako ne preseneča, da je bil eden izmed prvih domačih glasbenikov, ki so nagovorili svoje številne sledilce, naj zaradi epidemije koronavirusa ostanejo doma. V domačem okolju ostaja tudi sam, a ima, kot nam je zaupal v razgovoru, veliko dela, svoj čas pa poskuša izkoristiti čim bolj kakovostno. Kako epidemija vpliva na vaše delo? Verjetno pogrešate koncerte in obiskovalce? Ustavil se je cel svet in mislim, da bo situacija na vse nas vplivala negativno, še posebej na ekonomijo in gospodarstvo v državi. Velik problem za nas glasbenike so seveda odpovedani koncerti, od katerih smo odvisni in to pomeni, da nimamo rednega vira zaslužka. Pri meni so zaenkrat odpovedani vsi koncerti do jeseni, bomo pa videli, kaj prinesejo novi ukrepi. Ne glede na situacijo se trudim, da me to ne omejuje pri novih projektih. Doma v stanovanju imam glasbeni studio, tako da ustvarjam naprej in razmišljam pozitivno. Definitivno pa ustvarjanje, kreativnost in energija niso enaki, če nisi med ljudmi. Pogrešam svojega producenta, bend in naše vaje, najbolj pa koncerte in obiskovalce. V prvi polovici aprila ste kljub epidemiji izdali skladbo Pariz. Pred novo skladbo Pariz devet mesecev nisem izdal nove pesmi in mislim, da so moji poslušalci že komaj čakali, da slišijo kaj novega. Za izid med karanteno sem se odločil zato, ker sem čutil tudi odgovornost do svojega dela in poslušalcev. Mislim, da je to že moj 28. videospot v karieri, če sem prav preštel, drugače pa peti skupni projekt z ekipo Squareme, ki je poskrbela za video. Šlo je za veliko preizkušnjo, saj gre za moj največji projekt do sedaj, kar se lahko opazi tudi pri kakovosti glasbene in video produkcije. Trudil sem se nadgraditi svoj stil in ustvariti nekaj modernega in osvežilnega za našo sceno. Pariz je energična pesem v stilu reggaeton in hiphop, vendar je zapakirana malo drugače, kot je bila publika vajena do sedaj. Govori o ljubezni med dvema, ki sta čisto nasprotje, med njima pa se prepleta nevarna kemija. Rdeča nit pesmi je mesto Pariz - svetovna prestolnica romantike, z edinstveno kulturo in umetnostjo, ki očara vsakega. Zaradi ljubezni bi storil vse in šel kamorkoli, samo da sva skupaj. A tudi če ostaneva doma, nama nič ne manjka. Vsekakor opisuje moje misli in čustva v določenem obdobju mojega življenja. Je skladba Pariz napoved novega albuma? Tako je bilo načrtovano, vendar trenutno še nisem prepričan. Ob koncu prejšnjega leta sem ponovno začel sodelovati z Zeljkom Mladenovičem, ki je bil moj producent od samega začetka. Po nekajletnem premoru sva se spet povezala in pripravljava nov album ob deseti obletnici kariere. Izid je bil napovedan za 10. 10. 2020, ko je načrtovan tudi veliki koncert z bendom v Ljubljani, nato pa še v Mariboru. Po tem bi se nadaljevala glasbena turneja z bendom po Sloveniji, vendar bo zaradi situacije verjetno vse skupaj prestavljeno na naslednje leto. Vseeno ustvarjam še naprej in pripravljam ogromno novega materiala. Slišim, da pripravljate tudi projekt nove spletne strani, bolje rečeno trgovine, v kateri bodo prodajali tvoja oblačila? So mišljena vaša dizajnerska oblačila ali oblačila tujih in domačih proizvajalcev, na katere pač prisegate? Mladi me spremljajo v velikem številu in trudim se jih usmerjati v pozitivno smer, povezano z glasbo, športom in izobrazbo. Tako je že drugo leto v prodaji moja linija šolskih potrebščin, kjer smo uporabili moje prepoznavne scene iz najbolj znanih videospotov in jih preoblikovali v risane ilustracije. Poleg tega smo potrebščine okrasili z deli besedil iz pesmi in dodali moje motivacijske misli ter lastnoročni podpis. Kolekcija je na voljo na spletni strani podjetja Kopija-nova, najdete pa jo tudi na policah trgovin Mercator in Mueller. Ker je bila prodaja potrebščin zelo uspešna in tudi veliko povpraševanje po lastni liniji oblačil, sem se letos odločil še za korak naprej in ustvaril lastna oblačila za vse generacije. Povezal sem se s priznanimi proizvajalci oblačil iz tujine, ki bodo ustvarili izdelke po mojih željah z mojim logotipom. Tako bodo od junija naprej na moji novi spletni strani na voljo majice in kape, jeseni pridejo še puloverji in preostale stvari. Mineva deset let vaše glasbene kariere. V tem času ste si pridobili veliko glasbene kilometrine. Kako se je v tem času spremenila zahtevnost poslušalcev in nenazadnje oboževalk? Glasbena scena in trendi po svetu se spreminjajo zelo hitro in zaradi interneta je tako tudi pri nas. Mislim, da so apetiti domačih poslušalcev iz dneva v dan večji, ker se pri nas predvaja ogromno tuje glasbe, domače pa v povprečju manj kot 20 %. Zato se moramo domači glasbeniki še bolj truditi in ustvarjati kakovostne izdelke, ki se lahko primerjajo svetovnimi hiti. Poleg tega pa so se ljudje tudi navadili na to, da je glasba dostopna vsem in tudi brezplačna, kar je za nas, ki ustvarjamo avtorsko glasbo, po eni strani dobro, po drugi pa slabo. Če se v Sloveniji že- liš preživljati z glasbo, si praktično odvisen od koncertov in pomoči sponzorjev. Meni je najbolj pomembno, da delam, kar me veseli, in da s svojim ustvarjanjem in življenjskim slogom tudi pozitivno vplivam na svoje poslušalce, ki so različnih generacij. Za moj uspeh je bila najbolj ključna sprememba stila; začel sem z rapom leta 2010, prvi nastop sem imel v športnem parku pri nas na Vrhniki. Potem sem ustvarjal do leta 2015, ko je sledil dveletni glasbeni premor, ker sem se posvetil osebnemu trenerstvu v fitnesu in trgovini s športno prehrano. V teh letih sem dozorel in to je vplivalo na moj način razmišljanja, življenja in seveda tudi na glasbeni stil. Tako sem leta 2017 posnel komad Lagano, ki je še danes najbolj predvajana avtorska pesem na Youtubu v zgodovini Slovenije; trenutno ima več kot 7,4 milijona ogledov. Sledili so singli Poln kufer, Gud vajb, Letim, Legenda, posnel sem tudi duet z Janom Plestenjakom in ustvaril svoj bend Legende. V zadnjih dveh letih sem imel več kot 150 koncertov po Sloveniji, nastopal sem tudi na Škisovi tržnici pred 20.000-glavo množico. Na moje solo koncerte prihaja več tisoč ljudi, npr. decembra lani je bilo na trgu v Mariboru 10.000 obiskovalcev, v Celju pa 5.000. Veliko mi pomeni, da ljudje v tako velikem številu poslušajo in podpirajo mojo glasbo. Več kot 160.000 ljudi me spremlja tudi na družbenih omrežjih Insta-gram in Facebook in kljub pomanjkanju časa se trudim biti v stiku z njimi. Po vsakem koncertu, ki traja uro in pol, se fotografiram z vsemi in podpisujem avtograme, dokler vsi ne pridejo na vrsto. Cenim svoje oboževalce in hvaležen sem jim za podporo, saj sem ravno zaradi njih tako uspešen. Gašper Tominc, foto: Domen Jančič Stara fotog rafija Prizor je iz leta 1946 in predstavlja gradbišče Industrije usnja Vrhnika. V ospredju je viden velik mešalnik za beton, ki je mnogim delavcem ostal v spominu do konca dni. IUV, nekoč paradni konj vrhniškega in celo jugoslovanskega gospodarstva, je bila še leta 2008 z več kot 600 zaposlenimi največja evropska usnjarna. Decembra istega leta je podjetje šlo v stečaj, oprema pa v prodajo. Zdaj je na tem mestu družba Siliko. Knjižnico usnjarne je leta 2011 odkupila Cankarjeva knjižnica Vrhnika in jo vključila v svojo domoznansko zbirko. Več o tem si lahko preberete na Kamra.si. Vir fotografije: kamra.si/Cankarjeva knjižnica Vrhnika. (gt) N as Občina Vrhnika Protest zaposlenih Doma upokojencev Vrhnika 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zbrane sta nagovorila direktorica doma mag. Milena Končina (desno) in poveljnik CZ Vrhnika dr. Peter Rodič. Zbrane nagovoril tudi Doma upokojencev Vrhnika poveljnik Civilne zaščite pri oskrbi z zaščitnimi sred- Vrhnika stvi in iskanju namestitvenih Zbrane je nagovoril tudi po- rešitev v primeru morebitnega veljnik vrhniške civilne zaščite izbruha bolezni v omenjenem dr. Peter Rodič. Ravno lokalna domu. »Da v domu do danes civilna zaščita je vse od izbru- niste imeli potrjene okužbe s ha bolezni pomemben partner koronavirusom, je dokaz, da Življenje v našem domu v času razglašene epidemije Vrhnika, 24. april - Pred Domom upokojencev Vrhnika so se zbrali tamkaj zaposleni in izrazili protest proti trenutnemu odnosu države do domov za oskrbo starejših ter zahtevali čimprejšnjo ureditev stanja na tem področju. Vrhniški dom upokojencev je 26. februarja v luči preventivnih ukrepov zoper nalezljivo bolezen koronavirusa zaprl svoja vrata za obiskovalce. Slabe tri tedne pozneje je država razglasila epidemijo omenjene bolezni, zaradi katere je ugasnilo vsakršno javno življenje v Sloveniji. Zaradi rizične starosti stanovalcev so bili in so še najbolj na udaru domovi za starejše, ki so se morali spopasti z nevidnim sovražnikom, kar še vedno terja velik fizičen in psihološki napor. Kot je dejala direktorica doma mag. Milena Končina, so njihovi zaposleni zato utrujeni, hkrati pa nihče ne ve, do kdaj bodo bolezen in z njo povezani ukrepi trajali. Pomoč države ni taka, kot bi pričakovali, njena navodila so večkrat zmedena in izključujoča, sodu pa je izbilo dno nedavna namera, da bi domovi za oskrbo starejših postali negovalne bolnišnice. Odločili so se za protest Skupnost socialnih zavodov Slovenije, del katerega je tudi vrhniški dom upokojencev, se je zato prvič v zgodovini odločila, da po vsej Sloveniji na isti dan (24. april) s protestom izrazi nestrinjanje s trenutno državno politiko na področju domske oskrbe starejših in zahteva takojšnjo ureditev stanja. Zbrane pred Domom upokojencev Vrhnika je nagovorila direktorica doma mag. Milena Končina, ki je dejala, da je nedopustno, da država o domovih in stanovalcih odloča brez njih in mimo njih, z metodo brezprizivnih ukazov. »Ne bomo dovolili, da se domove pod krinko boja proti virusu preoblikuje v poceni negovalne bolnišnice.« Dejala je še, da zahtevajo dosledno osamitev vseh stanovalcev z boleznijo covid-19 zunaj domov za starejše, saj domovi nimajo ustre- znih prostorov za izolacijo ter niso usposobljeni in registrirani za bolnišnično zdravljenje in oskrbo velikega števila oseb s tovrstnim obolenjem. »Domovi za to nimamo niti ustrezne medicinske opreme niti dovolj številčnega kadra, ki bi bil v skladu z zakonodajo usposobljen za zdravljenje in oskrbo.« Pogrešajo enotno strategijo preprečevanja širjenja virusa covid-19 Po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bi bilo treba obolele stanovalce s koronavirusom zdraviti v bolnišnicah. Z njihovim odklanjanjem, kar se je zgodilo nazadnje na Ptuju, se stanovalcem domov za starejše krši ustavna pravica do zdravljenja in se jih potiska v diskrimi-natoren položaj. Direktorica vrhniškega doma upokojencev mag. Milena Končina je dejala, da pogrešajo enotno strategijo za preprečevanja širjenja virusa covid-19 v domovih za starejše. Navodila z državne ravni se vse prevečkrat spreminjajo in ne upoštevajo preverjenih domačih in tujih praks. »Zahtevamo tudi takojšnjo objavo navodil za izplačilo kriznih dodatkov zaposlenim v domovih in hitro nakazilo potrebnih sredstev izvajalcem institucionalnega varstva starejših v javni mreži v okviru drugega paketa interventnih ukrepov.« Ko po kratkih zimskih dnevih vsi nestrpno pričakujemo pomlad in sonce, se zgodi epidemija, ki je nismo pričakovali, ne želeli in na njeno razsežnost nismo bili pripravljeni, ne mi, ne ves svet. Ob začetku prvih novic o neznanem virusu si nihče od nas ni predstavljal, kaj nas čaka. S takim nevidnim in zahrbtnim sovražnikom se nismo še nikoli srečali. Informacije in dnevne novice so bile vsak dan bolj zastrašujoče in so v vseh nas vzbujale strah, skrb, tesnobo in številna vprašanja. V našem domu smo se že pred prvo okužbo v Sloveniji, odločili, da naš dom zapremo za vse obiskovalce, to je od 26.02.2020. Odločitev ni bila enostavna, saj se zavedamo, kaj tak ukrep pomeni tako za naše stanovalce kot tudi svojce, znance in prijatelje. Zaradi skrbi za zdravje naših stanovalcev in tudi zdravja zaposlenih smo začeli dan z dnem sprejemati in izvajati preventivne ukrepe, ki bi zmanjšali tveganje okužbe. Zavedamo pa se, da kljub maksimalni pozornosti, skrbi in vsem preventivnim ukrepom, COVID-19 predstavlja resno grožnjo celotni človeški populaciji in nas lahko vse preseneti. Vsak dan delamo in živimo v upanju, da ostanemo zdravi, delujete dobro. Zavedam se, da ni lahko. Vsak od vas prispeva kamenček v mozaik domske oskrbe, ki želi biti v teh časih na istem nivoju kot pred epidemijo, hkrati pa vlagate še velike napore v preprečevanje okužbe. To od vas zahteva velik fizičen saj je zdravje in življenje najvišja vrednota. Kljub vsem ukrepom in navodilom, kako naj ravnamo, se življenje v našem domu ni ustavilo. Seveda smo marsikatere aktivnosti odpovedali in spremenili naše navade, način druženja in različnih aktivnosti. Prizadevamo si, da bi življenje naših stanovalcev v danih razmerah potekalo čim bolj normalno. Kadar je lepo vreme, poskrbimo, da se stanovalci lahko naužijejo svežega zraka in toplega sonca. Stanovalci se lahko sprehodijo okoli doma ali na varni razdalji posedijo na klopcah in stolih, in psihološki napor. A vedite, da niste sami. Mislimo na vas in smo z vami. Pomagali smo vam že v preteklosti in tudi v prihodnje se lahko zanesete na nas. Skupaj smo močnejši in bomo prebrodili tudi te negotove čase.« Gašper Tominc najraje »pod vrbo« ter poklepetajo. Za krajšanje časa jim prinesemo pobarvanke, vaje za spomin, križanke in knjige, material za kvačkanje in šivanje, po hodnikih predvajamo glasbo. Tisti, ki nimajo TV sprejemnika v svoji sobi, lahko spremljajo TV program v skupnih prostorih. Poskrbimo tudi za ohranjanje kontaktov s svojci in prijatelji naših stanovalcev. Stike vzpostavljamo preko telefona, video klicev (Skype, Viber). Svojcem smo preko telefona na voljo tudi za informacije o stanju naših stanovalcev. Zaposleni na enotah se vsak dan » N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Eden od spominov na moje otroštvo trudijo in spodbujajo stanovalce, z njimi se pogovarjajo, po-smejejo in skušajo ugoditi tudi kakšni njihovi posebni želji. V kuhinji vsak dan pripravimo sadje in napitke iz sadja, da bi stanovalce tudi »vitaminsko« okrepili. Stanovalcem je na voljo brezplačna kava, ki jo skuhajo v domski kuhinji. Tistim, ki si je ne morejo priti iskat sami, jo postreže osebje. Poskrbimo tudi za male sladke pregrehe s piškoti, napolitan-kami in roladicami. Zaposleni se zavedamo, da kljub našemu trudu ne moremo nadomestiti obiskov svojcev, ki jih naši stanovalci že dva meseca niso videli, se z njimi pogovorili, objeli. Tudi o teh, za vse težkih stvareh, se pogovarjamo in poskušamo vsaj malo ublažiti stiske. Smo pa skladno z vsemi navodili pristojnih institucij v našem domu začeli izvajati tudi obiske, ki potekajo po predpisanem protokolu. Prve obiske smo organizirali 05.05.2020 in težko je opisati zadovoljstvo tako stanovalcev kot tudi svojcev ob ponovnem srečanju. Še vedno moramo strogo upoštevati vse predpisane varnostne ukrepe, zato so obiski mogoči le ob predhodnem dogovoru. V tem času se je izkazalo, kako izjemno pomembno je, da med seboj sodelujemo in smo drug do drugega solidarni ter smo pripravljeni na medsebojno pomoč. Občudujemo naše stanovalce, ki se tako pogumno spo- Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem, ki so nam v tem težkem času priskočili na pomoč za izkazano razumevanje, skrb, podporo in donacije: KRAJEVNA SKUPNOST VAS LIONS KLUB VRHNIKA Zupan občine vrhnika CIVILNA ZAŠČITA VRHNIKA Zupan občine log dragomer LESAFFRE SLOVENIJA D.O.O. GRIP TRGOVINA, D.O.O. VR - ELEKTRONIKA, D.O.O. ŠKERJANC, D.O.O. LEK D.O.O. GOSPA JAPELJ TABORNICA NIKA TIA, VOD OGNJENI VOLKOVI, ROD ENAJSTA ŠOLA padajo z razmerami, zaradi katerih je naše socialno življenje zelo omejeno in se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem in prijateljem za lepe besede, misli in sporočila ter razumevanje v teh težkih časih. Velika zahvala gre županu Danielu Cukjatiju in Civilni zaščiti Vrhnika za izjemno sodelovanje, razumevanje in nudenje pomoči, ki jo v takih razmerah potrebujemo. Vedeti, da imamo nekoga, ki nam lahko priskoči na pomoč in nam je v oporo, je bistven dejavnik, da vsi skupaj lažje prestajamo te težke čase. Upamo in si želimo, da v tem boju zmagamo in se čim prej vrnemo v »stare čase«. Ostanimo zdravi! mag. Milena Končina, direktorica in zaposleni v Domu upokojencev Vrhnika Pisalo se je leto 1952. Bila je huda zima. Ata je moral iti kidat sneg na železniško postajo Verd. Jaz sem bila na krušni peči in čakala, da pride pome stara mama. Mama je že pripravila zajtrk - belo kavo in domač kruh. Prišla je od jutranje maše. Nato pa pot pod noge; čez Kačjo vas, Staro Vrhniko, mimo Ligojne po bližnjici na Mavsarjev grič. Pot je bil dolga več kot 10 km. Vsa premražena sem se ogrela na krušni peči. Med tem mi je stara mama ocvrla jajček v li-toželezni ponvici na nogicah. Tiste ponvice ne bom nikoli pozabil , saj sem si želela, da bi jo dobila za spomin. Tam na griču sta dve veliki kmetiji. Tista, ki je rojstni dom moje mame, spada v Občino Vrhnika, sosedova pa v Občino Vič Rudnik. Vse parcele so okrog hiše - travniki, njive, pašniki in gozd. Ata je za cerkev pobiral »biro« in tam dobil 22-letno nevesto. Brata, 23-letni Jaka in 21-letni Janez, sta zašla med domobrance in izginila. Na kmetiji je ob starših ostala le še moja teta, ki je bila tedaj še otrok. Koliko je pretrpela pri vsem delu! Bila je tudi moja birmanska botra in krstna botra mojima sinovoma. Sedaj vsa zgarana živi v Domu upokojencev na Vrhniki. Takrat mi ni šlo v račun, da niso imeli elektrike. Ze sredi popoldneva so morali nakrmiti živino in prašiča. S starim očetom sva bila največ na peči, kjer je pripovedoval prigode iz prve svetovne vojne v Rusiji in na Karpatih. Seveda me to ni zanimalo. Našla sem tudi knjigo Potovanje od Li- tije do Čateža. Mislim, da je bila to edina knjiga pri hiši. Na sosednji kmetiji so bili bolj razgledani, saj se je tam rodil misijonar Sedej, ki je služboval v Indiji. Čakala sem na kosilo; si lahko mislite, kaj se da pripraviti v črni kuhinji in peči. V velikem litoželeznem loncu je stara mama skuhala v oblicah krompir, rekli so »v komotah«, zraven pa močnik, pravili so mu »sok«, in kislo mleko. Molilo se je pri vsakem obroku. To pri nas ni bilo v navadi. Koliko joka sem preživela v teh nekaj dneh. Sem pa vesela, da je šel moj pokojni sin Aleš tik pred smrtjo na pohod Cankarjeve matere, ker gre pot tudi čez Mavsarjev grič. Da ne pozabim - ko sem bila stara 10 let, so dobili elektriko, tudi takrat sem bila na peči skupaj s harmonikarjem in v drugačnem vzdušju. Ko se prišla domov, spet ista pesem. Še prejšnjega joka nisem pozabila, doma pa spet sama žalost. Soseda, bila je »coklarica«, je moji mami vedno govorila »tabejla«. Mama je bila vedno vsa objokana. Lahko si mislite, kakšno otroštvo sem imela. Počitnice so minile. Naslednje leto smo šli na sprehod mimo naše domačije. Sram me je bilo povedati, da sem tu doma, ker sta bila skedenj in kozolec krita s slamo. Pa mama je bila na dvorišču in sem jo zatajila kot Cankar svojo. Takih in podobnih doživljajev sem imela še veliko. Ne gre mi v glavo, da pri 75-tih letih vse vem za nazaj, če pa me kdo vpraša, kaj sem imela za kosilo, pa največkrat ne. Na Vrhniki, 16. marca 2020 Betka Mrlak N 05 Občina Vrhnika 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Turistične točke znova dobro obiskane »Stirna« ob Tankovski cesti, kjer se začne pešpot na Planino, v Star maln, Staje in na Blatni Dol, se je kar šibila od vseh parkiranih avtomobilov, s katerimi so se pripeljali pohodniki od blizu in daleč. Na Planini je od- prto tudi gostišče planinske koče, ki po predpisih v zunanjem delu ponuja pijačo in razne jedi. Tako je tudi obiskovalcev vedno več. Simon Seljak Turistično društvo Blagajana Komisija za lepše okolje nadaljuje z delom po epidemiji Navkljub epidemiji s koronavirusom se bomo potrudili, da izvedemo naše ocenjevanje okolice tudi v letošnjem letu, seveda v prilagojeni obliki. Ocenjevali bomo: najlepše urejene hiše, poslovne objekte (zbiramo predloge za najlepše urejene gostinske lokale in trgovine) ter javne objekte in površine (kozolce, avtobusna postajališča, kapelice, cerkve, kašče in spominska obeležja). Letos vas še posebej prosimo, da nam posredujte vaše predloge preko izpolnjenega glasovalnega lističa na naslov: TD Blagajana, Cankarjev trg 4,Vrhnika ali pa jih pošljete na spletni naslov drustvo.blaga-jana@gmail.com. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. V kolikor imate možnost vas letos pozivamo, da nam preko spletne pošte posredujete tudi slike vaše okolice ali urejenega kotička vaše hiše in nam s tem olajšate delo na terenu. Že v naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Pozdravljamo vse ljubitelje urejenega in čistega okolja, ostanite zdravi in se oglasimo v naslednji številki Našega časopisa. Predsednica Komisije za lepše okolje, Anita Čretnik GLASOVALNI LISTIČ- Najlepše urejena hiša (vpišete naslov) Najlepše urejen javni objekt (kozolec, kašča, avtobusno postajališče, kapelica (vpišete naslov oz. lokacijo) Najlepši poslovni objekt; trgovina, gostinski lokal, obrtna delavnica (vpišete ime in naslov trgovine, gostinskega lokala ali obrtne delavnice) MOJ NASLOV Glasovnico pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna/www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. Bralci so se ponovno zbrali Po dveh mesecih branja Cankarjevih besedil na različne načine preko videokonference, mobitelov in računalnikov so se zvesti bralci zopet zbrali v Močilniku. Že 194. branje je bilo v sredo, 13. maja, ko so zopet glasno brali prozo in poezijo našega vrhniškega velikana. Ob tem so se spomnili tudi njegovega rojstnega dne, 10. maja, ki je obenem vrhniški občinski praznik. Branje bodo na varni razdalji nadaljevali bralci TD Blagajana Vrhnika in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vabljeni še drugi zvesti ljubitelji Cankarjevih del. Nasvidenje ob sredah v Močilniku. Simon Seljak Sedela v polumraku sva tako lepo sama; in ke sva se ljubila, molčala sva oba. O da bi v hipu tistem Bog začaral urni čas; vso dolgo, dolgo večnost pri tebi bil bi jaz. Ivan Cankar, Neobjavljene pesmi (v pismu Franji Opekovi leta 1894) Koča v Starem malnu odprta Gojenci Varstveno-delovnega centra Vrhnika so že obiskali Star maln in si z veseljem ogledali delovanje mlinskega kolesa. Fotografija jih je na hitro združila, nato pa so upoštevali dogovorjena pravila 1,5-metrske medsebojne razdalje. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je 7. maja odprlo vrata svoje koče v Starem malnu. Glede na predpise in priporočila, ki jih določa vlada, so člani ekipe Star maln uvedli vse postopke za preprečevanje širjenja koronavirusa. Koča je tako odprta po poletnem urniku od četrtka do nedelje od 10. ure naprej. Na odprti terasi je res veliko prostora, zračnosti in zelenila ter seveda dobre ponudbe jedi z žara. Fotografija pokaže vse dobro razkošje narave Starega malna. Zato, Vrhničani, vabljeni in upoštevajte tudi predpise, ki so predvideni za odprte lokale v času koronavirusa. Simon Seljak N 05 Občina Vrhnika 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Vrhniški futsal klub podpisal podaljšanje sponzorske pogodbe s Silikom Predsednik kluba Boštjan Erčulj in Janez Koprivec iz Silika Vrhnika, 15. maj - Vrhniški futsal klub bo še v svojem nazivu naprej nosil ime Siliko. Klub je namreč z omenjenim podjetjem podpisal podaljšanje sponzorske pogodbe. »Dogovor je sklenjen za dobo štirih let in pomeni stabilno podporo našemu klubu. Ob podpori ostalih pokroviteljev, bomo lahko mladim fantom iz Vrhnike in okolice, še na- prej omogočali odlične pogoje za njihov športni razvoj in razvoj futsala nasploh v tem delu Slovenije,« je za Naš časopis povedal predsednik kluba Boštjan Erčulj in dodal: »Zelo smo hvaležni podjetju Siliko oziroma družini Koprivec. V podjetju nenehno dokazujejo, da njihova skrb za družbeno odgovornost ni samo alineja na spletni strani, saj v vsem času, odkar so svoje podjetje prestavili v našo občino, pomagajo različnim društvom iz Vrhnike in okolice. Živimo v negotovih časih, zato je njihova podpora vredna še veliko več, kot številka na pogodbi. V imenu igralcev, trenerjev in ostalih članov kluba, iskrena hvala.« GT, foto: arhiv kluba Podjetje Siliko, d. o. o., je razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in termo-plastov z več kot 30-letno tradicijo. V tem obdobju se je proizvodni program razširil in zdaj obsega dejavnosti, s katerimi lahko kupec dobi celovito storitev od idejne zasnove, konstrukcije in izdelave orodja do velikoserijske proizvodnje. Na trg Evropske unije izvozijo 70 % vse proizvodnje, predvsem kupcem nemške avtomobilske industrije. Hkrati so pomemben dobavitelj industriji bele tehnike na evropskem trgu, sodelujejo pa tudi s partnerji na področju elektroindustrije, sanitarne industrije in gradbene industrije. Pomladni utrinek s Stare Vrhnike Kaj naj rečem za letošnjo pomlad; ravno tako je sončna in hkrati deževna, ravno tako vse buhti, se vzpenja in zeleni. Pa vemo, da ni vse tako, kot je bilo v prejšnji pomladi. Vse preveč bojazni je v njej, vsi smo obstali v nekakšnem krču, ki se počasi sprošča. Pač koronavirus je naredil svoje. Če pogledamo po vasi, ne tu ni bilo okuženih. Mogoče prestrašenih in pa predvsem pazljivih je vedno več, kar je tudi prav. Drugače pa je vas živela, delala, sadila in opravljala dela kot vsako leto, vendar na drugačen, koronanačin. Tako smo v KS ravno tako oddali razpise za turizem in kmetijske poti, na oknih doma KS so nove rože in na vhodu v vas je letošnja nova pridobitev, drevored brez, ki že krasi okolico. Na tem koncu vasi letošnja pomlad prinaša veliko novosti: na vojaškem prenavljajo objekte, ki bodo pomembni za celotno občino, obnavljajo tudi že skoraj propadli stanovanjski blok na drugi strani, kjer bo enajst stanovanj, in za smetano na torti smo zasadili še naš brezov drevored. Pri tem bi se zahvalil PGD Stara Vrhnika za vestno zalivanje vaških brez. Še posebno pa smo veseli, da ima cerkev sv. Nikolaja na Kurenu novo streho. Glede letošnjih praznikov: imeli smo vse, a z doma. Spoznavali smo sami sebe in družino, učenje na daljavo, delo na daljavo, prehodili smo skoraj vsak kotiček bližnjega gozda ali travnika, navadili smo se na maske, a ne na pustne, hodili z daljšimi lasmi in si umivali roke z razkužili, pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na so-krajana, soseda, prijatelja. Le tako bomo držali sebe in vas kot celoto, ki deluje. Naj nam piš skozi brezove liste in modro nebo ohrani zdravje na vasi ... Zapisal Jani Krvina Skrb ZŠAM Vrhnika tudi v času epidemije Nemalo neprijetnosti, težav ter izgub življenj je povzročil koronavirus, s katerim bomo očitno morali živeti in se mu prilagoditi. Na tem mestu velja iskrena zahvala vsem organizacijam in delavcem, ki skrbite in se trudite za naše zdravje v teh dneh. Prav mi sami lahko s svojo disciplino in odgovornostjo prispevamo, da bomo lahko čim prej zaživeli normalno življenje. Tudi društva in nevladne or- ganizacije se trenutno srečujemo z veliko nevšečnostmi. Kar nekaj naših ciljev na področju prometne preventive je za letošnje šolsko leto končanih. Potrudili se bomo, da jih bomo čim več nadomestili v jesenskem času. Ob informaciji o odprtju vrtcev in šol smo svoje misli usmerili v naše poslanstvo, skrb za najmlajše v cestnem prometu. Članice in člani ZŠAM Vrhnika smo se pridružili skupni akciji ZZŠAM Slovenije Varovanju otrok na cesti od ponedeljka, 18. 5. 2020, do petka, 22. 5. 2020. S svojo fizično prisotnostjo smo skozi Vrhniko na najbolj izpostavljenih in nevarnih prometnih točkah zagotavljali varnost, opozarjali voznike in vse prisotne, da so na cesti ponovno najmlajši otroci iz vrtcev in šol. Razposajenost otrok po daljši odsotnosti in slabša pozornost lahko kaj hitro pripeljeta do nezgode, zato je izredno pomembna voznikova usmerjena pozornost na dogajanje ob cesti. S tem namenom smo prek različnih medijev opozarjali na ponovno povečano pozornost na dogajanje ob cesti, izobesili smo transparente skozi Vrhniko, ki opozarjajo, da na cesti nismo sami. V delo se je vključila tudi PP Vrhnika, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Le na tak način bomo lahko del vizije nič: "Nič mrtvih v prometu." Iskrena zahvala velja vsem članicam in članom ZŠAM, ki ste sodelovali v akciji: Francu Modrijanu, Željku Jadaniču, Leonu Novaku, Na-cetu Jerini, Karolu Jurjevčiču, Slavku Jerebu, Mariji Zemljič, Nacetu Zemljiču, Jožetu Mesecu, Dušanu Rodošku, Francu Turku, Antonu Go-stiši, Tonetu Tomšiču, Janezu Šušteršiču in Irenki Štefančič - ZŠAM LPP. Naj velja geslo: »S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi.« Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika PREJELI SMO Moja država - moja zastava Slovenija je mlada država. Po dolgih prizadevanjih se je Slovencem uresničila želja, da živimo v lastni državi; da imamo svojo vlado, svojo himno in svojo zastavo. Zastava je najvidnejši simbol države - pri svojih državljanih naj bi vzbujala veselje, ponos in samozavest, dvigovali naj bi jo visoko v zrak in v njen bran naj bi bili pripravljeni stopiti v vsakem trenutku. Kako lepo je videti vihranje zastav v Planici, kako nas navdaja ponos, ko se naša zastava dviguje visoko na zmagovalnem jamboru! Naš odnos do zastave je bil v preteklih obdobjih razumljivo zadržan. Čutili smo, da zastava ni popolnoma naša. Vendar v zadnjih 30ih letih zadržanosti ne bi smelo več biti, naša zastava predstavlja tisto, po čemer je slovenski narod tako dolgo hrepenel - samostojno državo. V zadnjem mesecu dni je bilo kar nekaj priložnosti, da bi se spomnili svetlih trenutkov v zgodovini našega naroda in jih zaznamovali tudi z državnimi simboli. Sprehodil sem se po Vrhniki, z namenom, ugotoviti kako moji someščani izražajo spoštovanje do zgodovinskih mejnikov, do državnih praznikov. Res so bile ulice prazne zaradi karantene, ljudje so se zadrževali v domovih in posebnega prazničnega vzdušja niti ni bilo pričakovati. Pričakoval pa sem, da bodo mesto krasile izobešene zastave; vendar podoba mesta, v tem pogledu, ni bila prav nič praznična. Izobesiti zastavo zahteva le malo truda, izraža pa dolžno spoštovanje državnemu prazniku in hvaležnost za življenje v lastni, neodvisni državi. Zbodlo me je, da je pred Loko, vrhniškim nakupovalnim centrom, plapolalo šest! zastav - tri Mercatorjeve in tri Intersportove - nobena izmed njih pa ni bila slovenska zastava. Kapital nima domovinske zavesti. Državljani sami moramo gojiti narodno zavest, tudi skozi simbole, sicer se nam lahko zgodi, da bomo spet živeli pod zastavo, ki ne bo naša in bomo morali častiti praznike, ki ne bodo naši. Branimir Kostric N aŠ Občina Vrhnika 25. maj 2020» 25 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naši gospodarstveniki Podjetje Plevnik je opremilo že več kot 3.500 sirarn Nagrajeni napravi na sejmu Agra 2019 Skupinska slika ekipe Zgodovina podjetja Plevnik sega v leto 1992, ko so bratje Plevnik na domači kmetiji začeli s proizvodnjo hladilnih bazenov za potrebe kmetijstva. Leta 1996 so razvili lasten si-rarski kotel in postopoma širili asortima in proizvodnjo opreme za sirarstvo in mlekarstvo. Od leta 2010 proizvajajo tudi opremo za male pivovarne. Dandanes večino proizvodnje obsega oprema za predelavo mleka v sir, jogurt, skuto in druge mlečne izdelke ter oprema za predelavo hrane. V Evropi so eno od vodilnih podjetij na področju predelave mleka (do 2.000 litrov) in sorodnih panog. »Dodajmo mleku vrednost!« V podjetju Plevnik pravijo, da jih v razvojnih procesih vodi misel: Dodajmo mleku vrednost. S svojimi napravami omogočajo pogumnim kmetijam ustvarjati uspešne zgodbe. S svojim načinom dela so si pridobili zaupanje številnih si-rarjev in mlekarjev doma in po svetu. V Sloveniji so opremili kar dve tretjini sirarjev, članov društva malih sirarjev Sloveni- je. Zaupajo jim tudi kupci po svetu, saj na leto opremijo več kot 300 sirarn v zahodni Evropi ter drugod po svetu. Glavnina proizvodnje je sirarsko-mlekarska oprema. Ponujajo izvedbe na ključ in skupaj s strankami zasnujejo kompletno linijo naprav, ki ustreza potrebam posamezne stranke. Prednost podjetja Plevnik je, da pri njih dobite kompletne rešitve, torej naprave za vse faze predelave mleka (različne tipe visoko kakovostnih pasterizatorjev, sirarske kotle, stiskalnice in predsti- skalnice, sirarske mize, pinje, banje za slanico, koagulacijske banje, cisterne in drugo opremo za predelavo mleka). Ponujajo tudi kontejnerske sirarne, ki so zanimive zaradi hitre postavitve in enostavne gradbene dokumentacije. V letih so potrebe večkrat prerasle razpoložljivi prostor, zato so večkrat širili svoje prostore. Trenutno delujejo na treh lokacijah na več kot 4.000 m2. Sedež podjetja je v Podsmre-ki, kjer so proizvodni prostori, razvoj, konstrukcija, tehnologija ter celotna uprava. Tod je » PLEVNIK Doo ftleU y/re> povečujemo tudi prepoznavnost lokalne hrane s skupno blagovno znamko Dobrote Blagajeve dežele in pripravo programov in doživetij, kot je npr. Polna cula lokalnih doživetij, kjer v različna doživetja vključujemo lokalno hrano. Bodo kateri projekti morali zaradi finančne situacije počakati? Kaj pa pomeni za občino nedavno povečanje povprečnine slovenskim občinam s strani Vlade RS? Vesel sem, da je vlada spoznala, da slovenske občine potrebujejo več sredstev za opravljanje svojih nalog, kot vseskozi ob različnih priložnostih župani občin od države zahtevamo. O končnih učinkih povečanja sredstev pa bomo lahko govorili čez nekaj mesecev, ko bo realna slika pokazala, kakšna bo likvidnost občine zaradi skrajšanja plačilnih rokov dobaviteljev na osem dni ter podaljšanja plačila izdanih računov na šestdeset dni, izpada prihodkov iz naslova plačil stroškov za potrebe predšolske vzgoje, nakupa zaščitne opreme ... Da bodo letošnji plani v čim večji meri realizirani, upra- Objavljena javna razpisa na področju kmetijstva in postavitve male komunalne čistilne naprave V aktualni številki Našega časopisa lahko najdete dva novo objavljena razpisa, in sicer Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec in Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2020. Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec je namenjen dodelitvi nepovratnih sredstev za pomoč panogi, ki se vedno znova izkaže za temelj naše družbe. Modernizacija kmetijstva, izboljšanje kmetijske infrastrukture, povečanje učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, skrb za naravno okolje in sofinanciranje kmetijskih projektov so le nekateri izmed ciljev, ki jih bo razpis pomagal uresničiti. Razpis tako s sledečimi ukrepi podpira razvoj kmetijstva in podeželja: • - Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopred-metena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. • - Pomoč za plačilo zavarovalnih premij. • - Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. • - Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje. • - Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de mi-nimis. • - Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. • - Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis). • - Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol. Vabimo vse, ki ustrezate razpisnim pogojem, da vlogo oddate najkasneje do 17. 7. 2020. Drugi razpis, ki občanom in podjetjem vsakoletno pomaga, pa je namenjen sofinanciranju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE. Zagotavlja dodatna sredstva fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v občini, ter pravnim osebam s sedežem proizvodne enote na območju občine. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2020 Za več podatkov o obeh razpisih ter pogojih za pridobitev pomoči si preberite objavljeno razpisno dokumentacijo. va ves čas dela na zaključkih projektov in projektih v teku. Občina je v tem času pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo čistilne naprave na Dobrovi, odkupljena ima tudi vsa potrebna zemljišča. Gradnja je sedaj odvisna od razpoložljivih investicijskih sredstev Javnega Holdinga Ljubljana. Izvedli smo tudi razpis za nabavo tehnične opreme za odpravo napak na vodovodnih sistemih Dobrova in Brezje, v okviru katerega se bodo dela pričela izvajati v naslednjem mesecu. Izdelani so projekti za ureditev javnih poti JP Hoja-Ravnek, JP Črni Vrh-Gugelj-Reka, JP Nartnik-Kucelj, ter cesta Šu-jica-Podutik. V prihodnjih dneh se bodo pričeli izvajati še postopki za ureditev zemljišč, povezanih z območjem posegov za izvedbo naštetih izboljšav, ravno tako tudi postopki pridobivanja zemljišč za kolesarsko povezavo. V izdelavi je tudi geodetski načrt in projekt rekonstrukcije LC Zerovnik-Osredek-Topol. Hvala za vse izčrpne odgovore. Lucija Rus Dobrovsko krožišče odeto v pomladne barve Krožišče na Dobrovi je te dni dobilo novo podobo. sijalo v pomladnih barvah in prejelo marsikatero pohvalo. Veliko vas urejenega krožišča trenutno ne more videti zaradi upoštevanja priporočil v V cvetje ter zelenje ga je odelo Vrtnarstvo Kle- času karantene, zato smo košček Dobrove pripe-men Trobec s. p., ki je poskrbelo, da je krožišče za- ljali v vaše domove. Vam je všeč? LR Vrtci se bodo septembra spet napolnili Marca vsako leto poteka vpis otrok v vrtec. Zaradi razmer se je letos vpis podaljšal do 16. aprila 2020. Statistika vpisa otrok v vrtce na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec pa kaže, da je število novo vpisanih otrok vsako leto manjše. Javni razpis za vpis otrok za šolsko leto 2020/21 v vrtcih Občine Dobrova - Polhov Gradec je potekal od 9. marca do 16. aprila 2020. Na dan 17. 4. 2020 so vrtci v občini skupno prejeli 80 vlog otrok, ki so občani naše občine ter se želijo na novo vpisati v vrtec, kar jasno nakazuje, da število vpisanih otrok občanov naše občine upada. Za ponazoritev; lani je prispelo 81 takih vlog, leto prej 89, leta 2017 114 vlog, 124 vlog pa so vrtci prejeli v letu 2016. Statistika nas tako pelje do leta 2013, ko je bilo prejetih kar 156 vlog za vpis otroka v vrtec. Pregled starosti vpisanih otrok pa kaže, da 8 vlog pripada otrokom drugega starostnega obdobja, 49 vlog prvemu starostnemu obdobju, 23 vlog pa se nanaša na otroke, ki na dan 1. 9. 2020 ne bodo izpolnjevali starostnega pogoja za vpis v vrtec oz. starosti 11 mesecev. Vrtci na območju naše občine (vrtci v Črnem Vrhu, Polhovem Gradcu, Šentjoštu, Brezju in na Dobrovi) bodo v prvem krogu skupno sprejeli 68 otrok s stalnim prebivališčem v naši občini, in sicer 8 otrok drugega starostnega obdobja, 48 otrok prvega starostnega obdobja in 12 otrok, ki na dan 1. 9. 2020 ne izpolnjujejo omenjenega starostnega pogoja. Praksa preteklih let pa je pokazala tudi, da navedene številke še niso končne - starši pogosto vlogo iz različnih razlogov umaknejo, posledično pa tudi ne pride do podpisa pogodbe. Tako se sprostijo dodatna mesta v vrtcu, ki jih zapolnijo otroci na čakalnem seznamu. Vrtec pa lahko pridobi dodatna mesta tudi upoštevajoč število otrok, ki iz vrtca napredujejo v šolo, a ta številka niha glede na generacijo. V letošnjem letu je kar 14 otrok, od tega 11 otrok na območju Dobrove, katerih starši še razmišljajo o odlogu vpisa v šolo. Končno in uradno število sprejetih otrok bo sicer znano po zaključenem postopku vpisa. Takrat se bo tudi oblikoval centralni čakalni seznam za sprejem otrok. Staršem otrok na čakalnem seznamu bo ponujeno prosto mesto v drugi enoti vrtca v občini; trenutno so prosta mesta še v enotah vrtca Polhovega Gradca. A ne glede na statistike, je eno jasno. Vrtec je pomemben člen naše družbe, saj staršem omogoča vrnitev v službeno okolje, ter je hkrati ena izmed ključnih ustanov v življenju otroka, saj vzgaja, uči in spodbuja. Lucija Rus NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 160. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomembno obvestilo! Očistimo pred svojim pragom Redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov Odpadke povzročamo vsi, zato moramo biti vsi, ki na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec stalno, začasno ali občasno bivamo v svojih ali najetih nepremičninah, smo lastniki počitniške hiše ali opravljamo poslovno dejavnost, tudi vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Ravnanje z odpadki ureja več predpisov, predvsem pa Uredba o ravnanju z odpadki, Uredba o odlaganju odpadkov, Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list št. 77/2012). Stroške ravnanja z odpadki smo dolžni plačevati vsi stalno ali začasno prijavljeni prebivalci, ki smo vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Vključitev v sistem ravnanja z odpadki pomeni zbiranje in oddajanje odpadkov po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat (redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov), oddajanje odpadkov na ekoloških otokih in zbirnih centrih (predvsem v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev) ter oddajanje kosovnih odpadkov. Obveznost plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki nastane z dnem stalne ali začasne prijave bivanja v občini Dobrova-Polhov Gradec. Volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke se določi na osnovi števila oseb in se plačuje glede na volumen zabojnika in število praznjenj. Podatek o volumnu zabojnika, za katere se plačuje odvoz odpadkov je naveden na vaši položnici. Analiza področja ravnanja z odpadki v Občini Dobrova - Polhov Gradec je pokazala, da kar 9 % zavezancev ni vključenih v sistem ravnanja z odpadki. V prihajajočem obdobju bo inšpekcijski nadzor usmerjen k vključevanju gospodinjstev, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dobrova - Polhov Gradec. V nadaljevanju predstavljamo, kako se vključimo v sistem ravnanja z odpadki: Če stanujete v individu- alni hiši: Z obvestilom na poštni naslov Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, Vodovodna cesta 90, p.p. 3233, Ljubljana ali elektronski naslov vokasnaga@ vokasnaga.si sporočite podatke lastnika stanovanjskega objekta, število oseb vašega gospodinjstva in želeno prostornino zabojnikov za mešane odpadke. Če stanujete v večstano-vanjskem objektu: Stavba mora imeti upravnika, če ima več kot dva etažna lastnika in več kot 8 posameznih delov. S stavbo upravlja upravnik, ki ga izberete etažni lastniki. Upravnik v imenu lastnikov uredi vključitev v sistem ravnanja. Delitev stroškov, ki izvirajo iz stavbe, torej tudi stroške komunalnih storitev, med etažne lastnike mesečno pripravlja upravnik. Če ste lastnik vikenda: Ne glede na to, da obveznosti iz naslova ravnanja z odpadki plačujete na vašem stalnem oz. začasnem bivališču, morate biti v sistem vključeni tudi kot lastniki počitniškega objekta. Če ste pravna oseba ali samostojni podjetnik: Z obvestilom, naslovljenim na poštni naslov Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, Vodovodna cesta 90, p.p. 3233, Ljubljana ali elektronski naslov vokasnaga@ vokasnaga.si, sporočite podatke pravne osebe in želeno prostornino zabojnika za mešane odpadke in odpadno embalažo. Kako pa je z zabojniki za mešane odpadke in odpadno embalažo? Odpadke, ki se ne predelajo, odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Kljub temu, da odpadke dosledno ločujemo, nastajajo tudi takšni, ki se jih ne da predelati. Zato moramo imeti vsi povzročitelji odpadkov zabojnik za mešane komunalne odpadke, zraven pa BREZPLAČNO dobite zabojnik za embalažo. Pojavlja se problem, kako in na kakšen način pravilno odstranjevati vso embalažo, ki nam ne služi več. Ločeno zbiranje odpadkov doma je enostavno, zahteva pa, da ljudje, ki se odločijo zanj, nekoliko spremenijo svoje navade. Tako lahko zmanjšamo količino odpadkov, ki se j o odloži na odlagališče, varujemo naravo in ohranjamo naravne vire. S tem privarčujemo z dragocenim prostorom za odlaganje, industriji vrnemo surovine za proizvodnjo novih izdelkov in hkrati tudi ustvarjamo nova delovna mesta v predelovalni industriji in drugje. Pomembno je, da poskrbimo za čisto okolje in se naučimo primerno odstranjevati ter ločevati odpadke. Bolj, ko smo ekološko ozaveščeni in gojimo spoštljiv odnos do narave, tem bolj nam narava nudi tisti lep košček sebe, ki nas navdihuje. Okolje, ki je manj obremenjeno z odpadki, nam je vsem v veselje, hkrati pa je podlaga za zdravo življenje. ZMOREMO! Občina Dobrova -Polhov Gradec Vabilo na malo drugačno spomladansko akcijo čiščenja okolja 22. april je svetovni dan Zemlje -ROJSTNI DAN NAŠE ZEMLJE. To je priložnost, da se spomnimo, kako pomembno je, da poskrbimo za našo Zemljo in da vsak posameznik prispeva kamenček v mozaik zdravega in lepega planeta. Vsi si moramo prizadevati, da bi z ločenim zbiranjem odpadkov ustvarili novo vrednost iz zavrženih stvari in tako zmanjšali onesnaževanje naravnega okolja. Naša skupna prizadevanja so uspešna, če vsak izmed nas naredi korak v to smer in tako v celoti prispeva svoj delež. A tudi v naši lepi občini vsem odnos do okolja ni tako pomembna vrednota. Vsi, ki se dnevno vozimo po naših cestah, lahko samo nemočno opazujemo, koliko smeti leži ob cesti, na sprehajalnih poteh, da ne govorimo o planinskih in gozdnih poteh, ko nas sredi neokrnjene narave presenetijo kupi papirčkov, plastičnih steklenic ali pa kar celo odlagališče. Opazujemo nemarno odlaganje smeti na Šujici, kjer so zabojniki vedno znova do vrha napolnjeni, smeti pa so raztresene vsepovsod naokoli (poleg tega so tam odložene še tiste smeti, ki tja sploh ne sodijo), ali ko nam užitek med sprehodom v naravi pokvari pogled na divje odlagališče, ki ga odkrijemo zgolj po naključju. Tisti, ki nam ni vseeno, se sprašujemo, kdo so posamezniki, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje, kdo so ljudje, ki kljub urejenem področju ravnanja s komunalnimi odpadki brezvestno odvržejo iz avtomobila vse česar ne potrebujejo? Zakaj nekdo odvrže smeti sredi gozda? Zakaj bi odpadke sploh kam vozili, če pa jih izvajalec javne službe pride iskat k nam domov? Tako odvrženi odpadki kazijo naravo, kvarijo podobo naših lepih krajev, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistično privlačnost krajev. Predstavljajo tudi grožnjo okolju, posledično pa grožnjo tudi nam vsem, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode in poslabšajo kakovost prsti. Kaj tak odnos do narave pove o nas samih? V Občini Dobrova - Polhov Gradec nam je čisto okolje zelo pomembno. Skrb za naravo in okolje v katerem živimo je prva in najvišja vrednota; skrbeti moramo za naravo, saj tudi narava skrbi za nas. In ker je naša dolžnost, da predamo svojim otrokom okolje v katerem bodo lahko kakovostno živeli, dihali čist zrak in pili izvirsko vodo ... Kljub temu, da zaradi epidemije koronavirusa letos akcije čiščenja okolja ne moremo izpeljati v običajni obliki, vas pozivamo, da vsak po svojih zmožnostih prispeva, da bo naše okolje lepše, čistejše in bolj urejeno. Vabimo vas na sprehod, s seboj pa vzemite vrečko in rokavice, in kljub temu, da smeti niso vaše, poberite odpadke, ki jih odkrijete v naravi. Z majhnimi koraki in malo dobre volje do čistega okolja - vedno znova in znova. Pri tem še enkrat opozarjamo, da pobrane odpadke pravilno ločite. Pravilno ločevanje odpadkov na vseh področjih vašega življenja je izjemno pomembno, saj se le tako lahko več ton odpadkov ustrezno reciklira, manj pa jih pristane na odlagališčih za sežig. Vse, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi ali opazite posameznike, ki brezvestno sme-tijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, pa prosimo, da o tem čimprej obvestite Občino Dobrova Polhov Gradec, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Vabimo vsa društva in organizirane skupine, ki bi želeli izvesti čistilno akcijo v svojem okolju, da nam to sporočite na 01/3601-800 ali info@dobrova-polhov-gradec.si, in posredovali vam bomo pripomočke za čistilno akcijo. Vsak zase očistimo pred svojim pragom in skupaj še celo Občino Dobrova - Polhov Gradec, a seveda ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov in zdravstvenih priporočil za obvladanje epidemije koronavirusa. Za vaš prispevek k urejenemu okolju se vam že vnaprej zahvaljujemo in se veselimo skupnega sodelovanja! Občina Dobrova - Polhov Gradec Poznate program LEADER/CLLD na slovenskem podeželju? LAS Barje z zaledjem sodeluje pri raziskovalni nalogi o prepoznavnosti in učinkih programa LEADER/CLLD na slovenskem podeželju. V ta namen smo bili tudi prebivalci Občine Dobrova - Polhov Gradec povabljeni k izpolnitvi spodnje spletne ankete. Knjiga o programu LEADER/ CLLD Razvoj podeželja s pristopom od spodaj - navzgor daje že vrsto let dobre rezultate. V naslednjem programskem obdobju jih želimo še izboljšati. Zato Vas vabimo k izpolnjevanju ankete o evropskem programu za razvoj podeželja LE-ADER/CLLD, ki jo odprete na povezavi https://www.1ka. si/a/271487. Rezultate ankete bomo povzeli v publikaciji »Učinki LE- ADER/CLLD na slovenskem podeželju«. Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje. NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti v juniju Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov Za uporabnike storitev v Občini Dobrova - Polhov Gradec je odvoz kosovnih odpadkov enkrat letno brezplačen. Spomladanski termin odvoza bo potekal v obdobju do 31. 5. 2020. Kako naročiti odvoz kosovnih odpadkov? Odvoz kosovnih odpadkov lahko prebivalci Občine Dobrova - Polhov Gradec izberete znotraj razpisanega termina (med 15. 4. 2020 in 31. 5. 2020). Odvoz je potrebno predhodno naročiti prek posebne naročilnice, ki jo v elektronski ali pdf obliki najdete na spletni strani JP VOKA SNAGA d.o.o. (http://www.mojiodpadki.si/ narocanje/kosovni-odpadki). Ko bodo na Snagi prejeli vašo naročilnico, vas bodo poklicali, nato pa se boste skupaj dogovorili za datum odvoza. Če ste možnost brezplačnega odvoza že izkoristili, lahko kosovne odpadke odpeljete v zbirni center ali pa se s podjetjem JP VOKA-SNAGA d.o.o. dogovorite za prevzem in odvoz, kar pa je treba plačati v skladu s cenikom. Za dodatne informacije nam pišite na e-naslov kosovni@vokasnaga.si. Kako pripraviti kosovne odpadke? Na dan, dogovorjen za odvoz kosovnih odpadkov, te pripravite na prevzemna mesta za komunalne odpadke. Ko Snaga prevzame kosovne odpadke, mora biti njihov lastnik obvezno dosegljiv po telefonu, če pa želi, je lahko tudi fizično navzoč. Kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, itd.). Kosovne odpadke pripravite po 20. uri pred dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura, pa do dogovorjene ure. Med kosovne odpadke spadajo kopalniška oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, druga oprema, igrače, sodi, samokolnice, otroški vozički, vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika -hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Med kosovne odpadke se ne sme odlagati preostanka (gospodinjskih) odpadkov, stavbnega pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih odpadkov, zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, JP VOKA--SNAGA d.o.o ne bo odpeljala in bo o njih obvestila pristojne inšpekcijske službe. V pomoč vam je na razpolago tudi Center za podporo in pomoč uporabnikom, dosegljiv na tel.: 01/477-96-00 ali na snagalj@vokasnaga.si. Njihov delovni čas je vsak delovnik od 8:00 do 14:30, ter ob torkih od 8:00 do 16:00. Občina Dobrova - Polhov Gradec VODOVOD - KANALIZACIJA SNAGA Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem, faranom, sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam omogočili, da smo lahko z njihovo pomočjo izvedli veliko investicijo hidravlične invalidske ploščadi. Hvala župnijski Karitas Šentjošt za organizacijo dobrodelnega koncerta ter darovana sredstva. Prav tako se zahvaljujemo Radiu 1, občini Dobrova -Polhov Gradec, Imo izdelki za gradbeništvo Izidor Oblak ter Francu Leskovcu. Hvala tudi izvajalcu za hitro izvedena dela. Ob enem pa se zahvaljujemo tudi Top dom Ljubljana, ki je pomagal pri zaključnih delih. Družina Buh - Ricmanovi Gradnja optičnega omrežja se nadaljuje v Stranski vasi, Draževniku in Šujici Telekom Slovenije bo v sodelovanju z Občino Dobrova -Polhov Gradec gradil optično omrežje, ki bo prebivalcem omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V naslednjih dneh se prične gradnja v naseljih "Spodnji" Razori, Stranska vas in Šujica. OBVESTILO -i 0 GRADNJI * OPTIČNEGA r: OMREŽJA ^ Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Izvajalec del je GVO, d.o.o.; kontakt: 051/372-131, anze.radovan@telekom.si. Junijska rubrika je prilagojena trenutnim okoliščinam in ukrepom, ki se jih moramo držati, da bomo ostali zdravi, in se kasneje lahko udeležili več dogodkov, ki jih pripravljamo za vas. Nekaj ukrepov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem že sprostilo, zato določene dogodke že izvajamo v prilagojeni različici. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas v teh dneh spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www. visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu 10:00-20:00; vstopnice lahko kupite v hiši v parku.V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Hiša v parku Hiša v parku je odprla svoja vrata. Odprto imamo vse dni v tednu 10:00-20:00, kjer lahko obiskovalci kupite vstopnice, spominke, sladoled, ipd. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Ogled razstave zaradi ukrepov zaenkrat še ni mogoč. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Dvorska cerkev Ali ste vedeli, da je po dolžini strop v glavni ladji razdeljen na 17, v stranskih pa na 16 vrst skoraj kvadratnih kaset, medtem ko se počez v stranskih ladjah zvrstijo štiri, v glavni pa pet vrst? Iz tega sledi, da imamo v glavni ladji 85, v stranski pa 64 kaset. Kasete so v osnovi bele barve, letve in motivi gotskih stropnih mrež pa oker barve, gre za motiv štirikrake zvezde. Vse to in še več boste lahko izvedeli na vodenjih po našem najlepšem primeru pozne gotike pri nas, cerkvi sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Vodenj zaradi ukrepov še ne izvajamo. Mozartovi družinski dnevi S klikom na Festival ljubiteljev klasične glasbe si za 45 minut popestrite nedeljsko popoldne 24. 5., ter si oglejte že 211. Mozartove družinske dneve v izvedbi KUD Serafina. Vljudno vabljeni! Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Zopet imamo uradne ure za poroke ob sredah med 12. In 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Čaj z grofom Blagajem Kako lepo se je vrniti v preteklost, kadar to upodabljata tako uglajen in imeniten mož, kot je grof Rihard Ursini Blagaj, in njegova soproga, elegantna Antonija! Res sta minili dve stoletji, ko sta živela v graščini v osrčju Polhograjskega hribovja, a odtlej se nista postarala niti za leto. 19. stoletje - čas, ko je tu vrvelo od vznemirjenja zaradi odmevnega botaničnega odkritja, ki je v te kraje pripeljalo celo saškega kralja in čas, ko je bila graščina središče naprednih razsvetljenskih idej. Zato se to območje tudi imenuje »Blagajeva dežela«. GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice so ponovno odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. V knjižnici je na voljo veliko literature, ki je priporočena za domača branja (za osnovne in srednje šole), bralne značke in za Cankarjevo tekmovanje, zato vabljeni tudi šolarji in dijaki. Članarine za mlade do 18. leta ni. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina. Pripravili: Julija Buh in Nina Slana NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNI POZIV K PRIJAVI KORIŠČENJA ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DOBROVA -POLHOV GRADEC V SEZONI 2020/21 1. Predmet javnega poziva so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v sezoni 2020/21, ki so občinskega pomena: - Večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova - Večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec 2. Na pozivu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v in izven občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec je možna vadba, treningi in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah po dogovoru. 4. V športnih objektih je možno izvajati sledeče športne dejavnosti: - športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,... - 1/3 velike športne dvorane Dobrova: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,. - 1/2 športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - plesna dvorana: ples, aerobika, joga - fitnes: vadba na različnih orodjih 5. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) Osnovne šole v Občini Dobrova - Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti b) Športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova - Polhov Gradec c) Programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec d) Programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec e) Drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova -Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo f) Društva in klubi izven občine g) Drugi uporabniki 6. Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: www.dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do torka, 30. junija 2020 na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova ali po mailu: simona.kostrevc@ dobrova-polhovgradec.si 7. Rok prijave: 30. junij 2020 8. Pričetek sezone je predviden: ponedeljek, 7. septembra 2020 Zaključek sezone je predviden: četrtek, 10. junija 2021 9. Na osnovi prejetih vlog bo komisija pripravila predlog koriščenja športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gradec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o koriščenju športnih površin. 10. Informacije v zvezi z javnim pozivom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhov-gradec.si Datum: 14. maj 2020 Šifra: 430-0014/2020-2 Zupan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Iz OŠ Polhov Gradec 6. maj, svetovni dan babic V okviru izbirnega predmeta Literarni klub so učenci ob svetovnem dnevu babic (6. maj) babicam napisali pismo. Ker so v »korona« času odsvetovani stiki s starejšimi, je bilo napisano pismo ena od stvari, ki je babice najbrž še posebej razveselila. Učenci so strnili misli in razmišljanja o njih, predvsem v tem času, ko so stiki s starejšimi okrnjeni. Urška Žagar, mentorica Literarnega kluba Ura glasbene umetnosti malo drugače V času šolanja na daljavo se je učiteljica glasbene umetnosti domislila povsem novega, prav posebnega in zanimivega načina, kako izpeljati uro glasbe na daljavo. Glasbo smo ustvarjali s čisto običajnimi predmeti, ki jih ima zagotovo doma prav vsak: s kozarci. V kozarce enake oblike smo do vrha nalili vodo, nato pa iz vsakega odlili drugačno količino. Če smo na kozarce nežno udarili s palčko ali pa kar s kuhinjsko žličko, so različno zazve-neli. Z različnimi količinami vode v kozarcih smo poskušali toliko časa, dokler ti niso dobili lepo si sledečih uglašenih tonov cele glasbene lestvice. Tu smo bili prepuščeni svojemu glasbenemu posluhu, jaz pa sem si pri uglaševanju kozarcev pomagala tudi s klavirjem. Ta način ustvarjanja pri uri glasbe mi je bil zelo všeč in z uglaševanjem kozarcev sem nadaljevala. Poskušala sem tudi s kozarci drugačnih oblik: visoki, nizki, ozki, široki, z vratom ali brez ... Na koncu je bila kozarcev že polna miza. Ko smo kozarce uglasili, smo nanje zaigrali različne preproste pesmice. Te so zvenele še posebej lepo, ker smo kozarce uglasili sami. Všeč mi je, da šolanje na daljavo ni le dolgočasno sedenje za računalnikom in pisanje v zvezke. Učitelji ga znajo narediti tudi zelo zanimivega in zabavnega. Ustvarjanje s kozarci je odličen primer zabavnega pouka, poleg tega pa tudi odlično urjenje glasbenega posluha, zato vam predlagam, da poskusite še sami! Neli Dolinar, 8. b Živjo, babi! Zelim ti sporočiti, kako zelo te pogrešam in tvoje tople objeme. Seveda pa pogrešam tudi rižev narastek, na katerega dam veliko »cukra«. Pogrešam tudi, ko se s tabo igram Zadnji štih. Ta karantena je iz mene naredila pravega lenuha. Ko nam trenerka pošilja treninge, se mi ga komaj da narediti. Pri delu za šolo pogrešam razlago. Delam za šolo, poslušam glasbo. A veš, da je 6. maja svetovni dan babic in ti tudi zaradi tega pišem? Mislim, da ne. Najprej čestitke za ta svetovni dan. Ne veš, kako si želim, da bi bilo te karantene čimprej konec. Srečo sem imel, da je bil oči doma in da sem lahko jedel izjemne jedi. A to je le iskrica v najbolj temni noči. Prej ko sem govoril, da je ta karantena naredila iz mene pravega lenuha, sem mislim dobesedno. Najprej doma delam za šolo, potem pa cel dan poležavam. Res komaj čakam, da se bo ta karantena zaključila, ker si želim priti nazaj v nogometno formo. Še kanček svetlobe v temni noči je, da lahko z Niko igram nogomet, a še to bolj na leno. Res ne veš, kako te pogrešam! Tvoj vnuk Blaž Ponovno odprte knjižnice Dobrova Vlada je 28. aprila sprejela spremembe odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev v Sloveniji, s katerimi so ponovno odprte tudi knjižnice. Knjižnične storitve se sproščajo postopno, kjer je kljub zaprtemu prostoru storitev možno organizirati na način, da je onemogočen stik med potrošniki ali je stik minimalen in je število obiskovalcev ter njihovo gibanje v prostoru ob upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko strogo nadzorovano. Knjižnica Dobrova ponovno deluje od 12. 5. 2020, in sicer po poletnem urniku: - torek in sreda med 12:30 in 19. uro - petek med 8. in 15. uro. Knjižnici v Šentjoštu in Polhovem Gradcu bosta začeli delati z 18. 5. 2020, in sicer po običajnem urniku:- Polhov Gradec: četrtek med 17. in 19. uro ter sobota med 10. in 12. uro - Šentjošt: sreda med 18. in 20. uro ter sobota med 10. in 12. uro. Da bo obisk knjižnice varen, upoštevajte varnostna navodila ter spremenjen način izposoje gradiva. Izposoja gradiva v Knjižnici Dobrova • Izposoja gradiva je možna le ob predhodnem naročilu gradiva. • Po naročilu gradiva je treba počakati na potrditev knjižnice, da je gradivo za vas pripravljeno. • Gradivo lahko ob navedbi članske številke naročite: • v spletnem servisu Cobiss+ • Naročeno gradivo je treba prevzeti v dveh (2) dneh od prejema obvestila. • Naročiti je možno največ pet (5) enot gradiva. • Po telefonu 01 308 57 40. Izposoja gradiva v knjižnicah Polhov Gradec in Šentjošt • Gradiva ni možno naročiti, zato vam bodo želeno gradivo poiskali ob obisku v knjižnici. • Poiščemo največ pet (5) enot gradiva. • Samostojno iskanje gradiva po policah ni možno. Vračilo gradiva v vseh knjižnicah • Gradivo, ki ste si ga izposodili pred zaprtjem knjižnic, lahko vrnete do sobote, 30. 5. • Zamudnine za čas od 13. 3. do 30. 5. ne bomo obračunali. • Gradivo, ki ga vračate, ob vhodu v knjižnico oddajte v pripravljene škatle, saj mora gradivo za sedem (7) dni v karanteno. • Deseti dan po oddaji gradiva v knjižnici v storitvi Moja knjižnica preverite stanje na svojem knjižničnem računu (velja le za Knjižnico Dobrova) • V vseh knjižnicah lahko do 30. 5., brez plačila, vrnete gradivo iz druge knjižnice. Priporočila ob vstopu v knjižnico Prosimo vas, da pred vstopom v knjižnico upoštevate napotke zaposlenih ter si preberete priporočila na plakatih: • v knjižnico vstopajte le, če ste zdravi; • med obiskom knjižnice nosite zaščitno masko in si razkužite roke. Razkužila so na voljo pri vhodu v knjižnico; • upoštevajte predpisano varnostno razdaljo med obiskovalci, ki znaša 1,5 metra; • v knjižnico vstopajte le posamično; • če je le mogoče, uporabite brezstična plačilna sredstva. Veselimo se vašega ponovnega obiska! Mestna knjižnica Ljubljana V začetku meseca marca, ko je bila zabeležena prva okužba z novim korona virusom, nas je mnoge kar pretreslo. Kdo bi si mislil, da lahko tako majhna stvar vpliva na cel svet, nam postavi življenje na glavo in ga za nekaj časa ustavi. In kmalu za tem se je za vedno ustavilo tudi srce našega Milana Koširja, ki smo ga vsi poznali kot »Birtov Milan«. Bila je nedelja, 15. marca 2020, ko so se žalostno oglasili domači cerkveni zvonovi in naznanili, da je za vedno odšel od nas Milan. V življenju, ki ni bilo tako kratko, saj bi letos dopolnil častitljivih 85 let, je opravljal marsikateri »poklic«. Znan je bil kot trgovec v domači trgovini, bil član gasilskega in turističnega društva, društva upokojencev pa tudi ustanovni član Kulturnega društva Črni Vrh. Doma je zbiral stare predmete in si uredil celo mali muzej, bil aktiven pri raznih knjigah in zbornikih in še in še bi lahko naštevali. Vedno je bil poln novih idej, rad je sodeloval pri prireditvah in bil vedno hvaležen, da se v domačem kraju kaj dogaja. V zadnjem času je rad pisal pesmi za vse priložnosti, ki se jih je udeleževal. Od raznih srečanj, izletov, občnih zborov vseh društev in te bomo ohranjali v naših srcih. Na letošnjem zadnjem občnem zboru kulturnega društva je dejal: »Kdor čaka, dočaka. In jaz sem dočakal, da je mladinska dramska skupina našega društva odigrala prečudovito igro Trdoglavci, ki sem je bil neizmerno vesel.« Igra, pa čeprav ne prva izpod rok naših mladih igralcev, se mu Zahvala Milanu je vtisnila globoko v srce, kot bi slutil, da je zadnja. Spomini so mu segli tja v dni, ko je z igro nastopala njegova generacija in on z njimi. Besede, ki jih je izrekel, so bile velika pohvala vsem igralcem in mentoricama ter hkrati velika spodbuda za naprej. Milan je ljubil tudi slovensko narodno glasbo. Še posebej sta mu bila pri srcu harmonika in klarinet. Za lansko srečanje starejših je napisal celo pesem na to temo z naslovom »Pozdrav glasbi«, ob kateri je nato še zaigral družinski trio. Vsako leto je skrbno zapisoval spomine na umrle, ki smo jih z veseljem in hkrati žalostjo v srcih prebirali na srečanjih starejših krajanov. Kot najstarejši in hkrati tudi ustanovni član Kulturnega društva je bil kljub svojim letom še vedno aktiven vse do zadnjega dne. Z njegovim odhodom smo izgubili močno in delovno roko, ki jo je rad ponudil. Veliko je pripomogel k delovanju društva, vedno bil poln novih idej, mladim dajal spodbude, motivacije in še marsikaj. Njegova hvaležnost, da se v kraju kaj dogaja, je bila neizmerna in tako smo tudi mi neizmerno hvaležni njemu za vse, kar nam je zapustil. Od napisanih pesmi, knjig ... do lepih spominov. Milan, naj ti bo lahka rodna zemlja in poavaj v miru. Za Kulturno društvo: zapisala Katja Skopec NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO Gozdovi niso za avte in motoriste ter sebične kolesarje Že nekaj časa se vsi, ki si v gozdu želijo spočiti telo in duha ali pa sprehoditi svoje hišne ljubljenčke, soočajo z nepričakovanimi srečanji z vozniki motornih vozil (motoristi, avtomobilisti), ki zagotovo ne opravljajo gozdne dejavnosti. Prometni znak pred vstopom v gozd jasno pove, da je pot z motornimi vozili prepovedana, razen za lastnike gozdov, ki svoje delo opravijo nekajkrat letno s traktorjem. Občina Log - Dragomer je skupaj z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Horjul čez gozd uredila kolesarsko stezo, ki naj bi omogočala varno in nemoteno vožnjo, vendar zaradi objestnih motoristov in voznikov osebnih avtomobilov, ki iz različnih razlogov kršijo pravila, žal ne more zares služiti svojemu namenu. Tudi na klopeh ob poti - številne so bile že uničene in neznanci so pokradli lesene dele - ni mogoče v miru posedeti in si odpočiti, uživati v naravi, saj redno mimo hrumijo glasni motorji in avtomobili. Med sprehajalci so tudi majhni otroci, ki se ne zavedajo vseh nevarnosti in je zanje trenutek nepozornosti lahko usoden. Glede na to, da je gozdna pot postala priljubljena bližnjica za voznike, ki se izživljajo z motorjem ali izogibajo glavnim cestam, ker so pod očitnim vplivom prepovedanih substanc, je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do hujše nesreče. Sprehajalci in bližnji stanovalci voznike in kolesarje, ki kršijo pravila, redno opozarjajo, pogosto v odgovor dobijo posmeh, češ, kaj nam pa morete, nekateri celo grozijo. Na platformi YouTube so celo kanali, kjer skupine objavljajo svoje gozdne avanture na motorjih, vključno z nedovoljenim snemanjem sprehajalcev s kamerami na čeladah, posnetke objavljajo in komentirajo. Iz dobre namere občin, da se uredi kolesarsko pot, je torej nastala obilica težav, med drugim uničevanje flore in favne, ogrožanje varnosti sprehajalcev in kolesarjev ter nadlegovanje s hrupom. Gozd je postal zbirališče in bližnjica za uživalce prepovedanih substanc, objestne kolesarje in motoriste. Žal so kulturni kolesarji, ki se mirno peljejo po kolesarski poti v manjšini. Kljub urejeni poti se številni kolesarji (moun-tainbikerji, downhillerji) te ne držijo, vozijo se praktično po celem gozdu, s tem uničujejo naravo, plašijo živali in se požvižgajo na varnost sprehajalcev. Ko z vožnjo po delih gozda, ki temu niso namenjeni, ogrožajo ljudi, prestrašijo pse na vrvicah ali gozdne živali, morajo prevzeti tudi odgovornost za morebitne reakcije prestrašene živali ali nezgode, ko se jim ni mogoče pravočasno umakniti. Namesto tega je marsikateri jezen kolesar ali motorist po neprijetnem dogodku, ki ga je sam povzročil, osoren ali celo napadalen do sprehajalcev in jih krivi za posledice svoje vožnje po neutrjenih poteh, kjer v resnici s kolesom ali motorjem nima kaj iskati. Sprehajanje po gozdu je postalo nevarno, saj vsak trenutek lahko od nekod pridrvi kolesar, motorist ali se pripelje avto. Vsekakor pa gozd za sprehajalce ni več prostor za sprostitev, mir in uživanje v naravi. V zvezi s krajo gozdnih klopi, ki so bile postavljene ob kolesarski poti, je občina pozvala vse občane za kakršnekoli informacije. Nujno bi bilo konkretno ukrepanje tudi v zvezi z nedovoljeno vožnjo skozi gozd. To bi lahko storili z zapornico (z omogočenim prehodom za lastnike gozdov s traktorjem za opravljanje gozdne dejavnosti) ali z ustreznimi pozivi in ukrepi občinske redarske službe ali policijske postaje (nekaj časa reden nato pa občasen nadzor, poziv občanom z navodili, kako lahko poročajo o kršitvah in storilcih). Brez ustreznih ukrepov in tudi sankcij za kršitelje bo žal dobronamerna poteza občine postala le vir škode, ogrožanja varnosti in slabe volje. Sprehajalci in bližnji stanovalci so na to že opozorili občinske organe, konkretnih in učinkovitih rešitev še ni bilo. Sproščeno, prijetno in varno sobivanje v občini je možno le, če bomo vsi prispevali po svojih močeh. Občani, ki jim je mar Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobrova--Polhov Gradec za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 106/2015) in Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec naslednji JAVNI RAZPIS za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobro-va-Polhov Gradec v letu 2020 I. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Dobrova-Polhov Gradec za naslednje ukrepe: • UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopred-metena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje • UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de mini-mis • Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja • UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) • UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol II. UKREPI IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji lahko vložijo skupaj največ dve vlogi na javni razpis in največ eno vlogo za posamezni ukrep. Upravičenci pomoči z izvedbo ne smejo pričeti pred prejemom sklepa o dodelitvi pomoči. Kadar je predmet vloge naložba, mora vlagatelj ob oddaji zahtevka dokazati, da je lastnik naložbe. Osnovni pogoji na podlagi Uredbe komisije EU št.: 702/2014: Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; - podjetja v težavah; - upravičenci, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine. Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. - pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le--ta ni izterljiv. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 De minimis pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 se uporablja za pomoč dodeljeno podjetjem dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, razen za: - pomoči določene na podlagi cene ali količine proizvodov danih na trg; - pomoč za dejavnosti povezane z izvozom dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakul-ture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: z Uredba Komisije (EU) št. 717/2014/EU) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 717/2014. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: - ribištva in akvakulture; - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-ura-dno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu Mčasopis Občina Dobrova-Polhov Gradec _^„^1202° © oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: A. stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; B. stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala); C. stroški nakupa nove ali rabljene kmetijske mehanizacije; D. stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; E. stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav; F. stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...); G. stroški postavitve ali obnovitve sadnega ali drugega trajnega nasada; H. stroški nakupa računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel); - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine; - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija; - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, okoljevarstveno,....), - dokazilo o presoji vplivov na okolje za investicije za katere mora biti opravljena (presoja vplivov na okolje mora biti opravljena pred datumom dodelitve pomoči). Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije; - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine; - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU; - za že izvedena dela; - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami; - nakupom proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditvijo letnih rastlin; - stroškom v zvezi z odvodnjavanjem; - nakupom živali in samostojnim nakupom kmetijskih zemljišč; - obratnim sredstvom, Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega po-dukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč (A) (nezahtevne agromelioracije) in pašnikov (B). Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - dokumentacija potrebna za izvedbo naložbe, - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, okoljevarstveno,.. ) - dovoljenje lastnika zemljišča za iz- vedbo naložbe, da vlagatelj ali njegovi družinski člani niso lastniki zemljišča; - dokazilo, da se naložba se izvaja na območju občine Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije; - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine; - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU; - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami; - nakupu proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditvi letnih rastlin; - delom v zvezi z odvodnjavanjem; - nakupom živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; - obratnim sredstvom; Intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek pomoči lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega po-dukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: - naravnih nesreč; - slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in - drugih slabih vremenskih razmer; - bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter - zaščitenih živali. S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški: - strošek zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, ki krije stroške za nadomestitev izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer, boleznimi živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja; - pomoč ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev, biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupna podjetij in biti pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici; - sklenjeno zavarovanje ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Intenzivnost pomoči: - do 20% upravičenih stroškov. Pomoč skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije. UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del); Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel); - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine; - dokazilo, da je stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo; - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija; - dokazilo o ustreznih dovoljenjih za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno; - dokazilo, da je objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti nosilca ali članov kmetijskega gospodarstva; - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 60% upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči na posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podu-krepa predloži nosilec ali član kmetijskega gospodarstva. UKREP 5: Podpora delovanju društev dejavnih na področju primarne kmetijske proizvodnje Cilj pomoči je razvoj dejavnosti društev, ki delujejo na področju primarno kmetijsko proizvodnjo. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije za tečaje, seminarje, predavanja, ki so vsebinsko vezani na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje, - stroški nastopa na sejmih, katerih vsebine nastopov so vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje ; - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje; Upravičenci do pomoči: - društva, ki delujejo na področju primarne kmetijske proizvodnje in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni (s specifikacijo stroškov) za upravičene stroške, za katere se uveljavlja pomoč, - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega s primarno kmetijsko pridelavo. - dokazilo o dostopu do pomoči vsem upravičencem na območju občine, Pomoč se ne dodeli: - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje ali-neje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 15.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičene naložbe: A predelava primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč; B predelava gozdnih lesnih sorti-mentov; C prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; D turizem na kmetiji; E dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami in izdelki; F vzreja in predelava vodnih organizmov; G dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije; - stroški gradnje ali obnove objekta; - stroški nakupa opreme in naprav. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem v občini Dobro-va-Polhov Gradec. Pogoji za pridobitev sredstev: - trije predračuni s popisom del, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali dokazilo o registraciji dejavnosti ali drug ustrezen dokument, - predložitev ustreznega dovoljenja in soglasij za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 5.000 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije. Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Podukrep 7.1: Individualno izobraževanje in usposabljanje Upravičeni stroški: - stroški kotizacij in šolnin za tečaje, seminarje in predavanja povezana z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Pomoč se ne dodeli za: - usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov, - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Upravičenci do pomoči: - nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine, - društva, ki delujejo na področju kmetijstva in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni s specifikacijo stroškov; - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; - dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje ali-neje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije. Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) Cilj pomoči je izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in izboljšanje varnosti pri delu v gozdu. Upravičeni stroški: - stroški gradnje in rekonstrukcije gozdne vlake; - stroški nakupa in dobave nove in rabljene opreme. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: - dokazilo, da se investicije, izvaja na območju občine; - dokazilo, da ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali najemu najmanj 5 ha gozda; - soglasje Zavoda za gozdove za načrtovan poseg; - mapna kopija z vrisano predvideno traso gozdne vlake; - druga dokumentacija potrebna na izvedbo investicije. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.500 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje ali-neje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine, države ali Evropske unije UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol Cilj pomoči je spodbujati mlade, da se odločajo za šolanje na kmetijskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetijah. Upravičenci do pomoči: - dijaki in študentje kmetijskih in gozdarskih šol ali univerz, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev pomoči: - kmetijsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev; - uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu; - redno vpisan v srednješolski ali univerzitetni program kmetijskih in gozdarskih smeri, v tekočem šolskem letu programov; - enkratna pomoč se ne izplača dijakom in študentom, ki niso vpisani v kmetijske šole; - dijaki in študentje ponovno vpisani Ukrep Višina razpisanih sredstev v EUR Odstotek sredstev v % UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 9.000 30% UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 400 1% UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine 2.500 8% UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje 5.000 17% UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji 4.000 13% Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja 2.500 8% UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov 5.000 17% UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol 1.600 6% v isti letnik in študentje, ki izgubijo status, do pomoči niso upravičeni. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije; - potrdilo o katastrskem dohodku kmetijskega gospodarstva; - kopijo zadnjega šolskega spričevala; - potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema). Intenzivnost pomoči: - enkratna pomoč do višine 450 € na dijaka in študenta v tekočem šolskem letu. V. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV IN MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki so namenjena za ukrepe za razvoj podeželja po tem javnem razpisu, je 30.000 EUR. (glej preglednico) V kolikor bodo zaprošena sredstva posameznega ukrepa nižja od razpisanih sredstev posameznega ukrepa, se sredstva prerazporedijo na druge ukrepe v pripadajočih deležih. Če bo na razpis ali posamezen ukrep prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se odstotek pomoči sorazmerno zniža. VI. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Vlagatelji za sredstva dodeljena za leto 2020 vložijo zahtevek za izplačilo najkasneje do 30.4.2021. VII. Način prijave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Do-brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kmetijstvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Rok za oddajo vlog: 17.7.2020. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 22. 7.2020, v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno, in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo, - ki jih bo komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, oce- nila kot neustrezne, Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda sklep o pravici do sredstev. V obrazložitvi sklepa o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo sklepa o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. Hkrati s prejemom sklepa bodo vlagatelji pozvani k podpisu pogodbe, s katero se uredijo medsebojne obveznosti med prejemnikom sredstev in Občino Dobrova-Polhov Gradec. Vlagatelji morajo podpisano pogodbo posredovati na občino v roku osem (8) dni od prejema, drugače se šteje da odstopajo od pogodbe. VI. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletni strani: http://www.dobrova-polhovgradec.si. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov info@dobrova--polhovgradec.si, posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. X. Pritožba na odločitev Zoper odločitev o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke: - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2020 najkasneje do 30.11.2020, - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2021 najkasneje do 30.4.2021. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila o plačilu računa. Na podlagi popolnega zahtevka, se sredstva izplačajo na vlagateljev tran-sakcijski račun. Nakazilo na transak-cijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Dobro-va-Polhov Gradec spremlja komisija. Namen porabe sredstev lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Vlagatelj je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V teh primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, - da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine, pred iztekom 5 let, - če investicije za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prijavi na razpis, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. XIII. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si. St.: 430-0004/2020-2 Datum: 9.3.2020 Zupan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar, l.r. Na podlagi Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova - Polhov Gradec od leta 2017 do 2023 (Uradni list RS 20/2017) objavljamo: Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2020 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE v Občini Dobrova-Polhov Gradec. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so: Sklop A: fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini; Sklop B: pravne osebe s sedežem proizvodne enote na območju občine. III. Višina pomoči: • Sofinancira se do 35% upravičenih stroškov za postavitve male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, vendar največ 250 € upravičenih stroškov na PE. IV. Splošni pogoji upravičenosti: - Upravičenec z deli ne sme pričeti pred podpisom pogodbe. - Mala komunalna čistilna naprava mora biti skladna s predpisi Uredbe NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. maj 2020* 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). - Mala komunalna čistilna naprava mora biti postavljena izven predvidenih območij aglomeracij skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji, razen v primerih, kadar bi z odvajanjem v javno kanalizacijo nastali nesorazmerno visoki stroški glede koristi za okolje. Seznam upravičenih območjih za leto 2020je del razpisne dokumentacije. Mala komunalna čistilna naprava mora biti izven vo-dovarstvenih območij. Informacije o vodovarstvenih območjih pridobi vlagatelj na Občini Dobrova - Polhov Gradec. - Učinek čiščenja male komunalne čistilne mora dosegati parametre, določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015). - Lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati neovirano praznjenje. - Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na katerem načrtujejo postavitev MKČN. - Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat. V kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. - Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Dobrova -Polhov Gradec. - Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€. - Objekt na katerega se priklaplja MKČN mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje. V. Upravičeni in neupravičeni stroški: Upravičeni stroški: - stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, - stroški postavitve male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, - stroški montaže male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE. Neupravičeni stroški: - gradbena dela povezana s postavitvijo nakupa male komunalne čistilne naprave, - stroški izvedbe analiz, pridobitve soglasij, meritev in drugi splošni stroški, - DDV, - drugi stroški. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenijo proračunsko postavko 11004 Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2020. Okvirna višina razpisanih sredstev je za leto 2020 je 7.000 €. VI. Državne pomoči Kadar so vlagatelji pravne osebe, se pomoč dodeli v skladu s pravili državnih pomoč na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu vlagatelju oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de mini-mis« ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Pomoč de minimis se ne sme ku-mulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumu-lacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR). VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) in ostale informacije so objavljeni na: http://www.dobrova--polhovgradec.si. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. VIII. Način prijave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Do-brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis,MKČN«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31.12.2020. Datum in ura zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani občine. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na konec seznama. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog kot je na voljo sredstev se sredstva razdelijo vsem popolnim vlogam v enakem deležu. IX. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog: Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove k dopolnitvi. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. X. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda sklep o pravici do sredstev in se z njimi podpiše pogodba. V obrazložitvi sklepa je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. Rok za izdajo sklepa je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. XI. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v sklepi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. XII. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, ki mu upravičenec priloži: • fotokopijo računa, • fotokopij potrdila o plačilu računa, • poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE z analizo iztoka iz MKČN, ki mora dosegati parametre določene v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), • dokazilo, da je MKČN vpisana v evidenco MKČN pri izvajalcu javne službe. Zahtevke se vlaga najkasneje do 31. 12. 2021. V kolikor prve meritve ne dosegajo parametrov določenih v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), lahko upravičenec z vlogo zaprosi za podaljšanje roka. V vlogi navede razloge za podaljšanje roka. Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev tran-sakcijski račun. Nakazilo na transak-cijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. O spremembi roka za vložitev zahtevka, se na podlagi utemeljenih razlogov odloči s sklepom. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali sklepa o pravici do sredstev se zavrne. XIII. Spremljane namenske porabe sredstev: Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, • če investicije za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. VX. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si. Št. dokumenta: 430-0003/2020-2 Datum, 9. 3. 2020 Franc Setnikar, l.r. župan OŠ Polhov Gradec Prvošolci imeli kulturni dan Učiteljice so pripravile uvod z lutkami in jih tako popeljale v svet lutk in zgodbe o Piku dinozavru. Učenci so poslušali zgodbo, jo obnovili in si ogledali posnetek ustvarjanja lutk Lutkalnice ga. Irene Rajh in se še sami lotili izdelave lutk. Poiskali so nogavice, ki so izgubile svoj par, staro volno, odpadni karton, blago in še kaj. Vzeli so škarje, lepilo in z veliko domišljije ustvarili lepo četico Pikov in njegovih prijateljev kužkov ter dinozavrov. Nastale so res prave pisane mojstrovine, ki so na rokah otrok in njihovih družinskih članov oživele in ustvarile prave predstave kjer smo spoznali tegobe kužkov v času korone, ki se ne smejo ovohavati in skupaj v šolo. Ogledali smo si lahko predstavo ob pesmici Kuža pazi, zgodbo o prijateljih, kako se je zmajček naučil lepega vedenja in ugotovil, da ni dobro biti vedno trmast. Učenci in njihove družine so se res potrudili in mentorice na daljavo smo zelo vesele, da so nas starši, ponekod tudi bratje in sestre tako dobro nadome ščali. Učiteljice. Simona. Neža in Petra NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Županova beseda Spoštovane, spoštovani! Iskreno verjamem, da mesec mladosti prinaša le še spomine na zelo ostre ukrepe in našo enotnost v premagovanju izzivov ob pojavu novega korona virusa. Ob tem naj ponovno izrazim svoje občutke zahvale in ponosa za vašo držo in sodelovanje, da smo skupaj in odgovorno naše okolje ohranili skoraj nedotaknjeno. Tudi v prihodnje nas čaka vrsto izzivov, saj se naše življenje počasi normalizira in se vrača v že utečene tirnice. Naj nas ne zavedejo optimistične ocene in mogoče blage napovedi glede pojava okužbe. COVID-19 je tu in bo glede na rezultate prekuženosti še nekaj časa prisoten. Tudi v prihodnje delujmo sproščeno, a visoko odgovorno, predvsem, ker so pred nami bolj veselja polni meseci, vsaj kar se tiče otrok. Za gospodarstvo tega ne bi mogel reči. Na vsakem koraku bomo še vedno lahko opazili posledice pandemije, ki naj nam bodo blagi opomnik in usmeritev, da je še vedno treba biti pozoren na ljudi, ki potrebujejo našo pomoč in jim po svojih močeh nesebično pomagati. V našem okolju imamo v tem obdobju kar nekaj vzrokov za zadovoljstvo in veselje, saj bomo v dneh, ko obeležujemo ustanovitev lastne občine priča podpisa tako dolgo pričakovane pogodbe za izvajanje del za izvedbo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, česar brez evropskih in državnih sredstev zagotovo ne bi zmogli. Narava in naši nasledniki nam bodo hvaležni. Kmalu bodo zabr-neli tudi gradbeni stroji, zato ob tej priložnosti prosim za nekaj strpnosti, saj zna biti kdaj to tudi moteče za našo vsakdanjo rutino. Novo urejene prostore dobiva tudi občinska uprava, zdravnik in lekarniška dejavnost in to v objektu stare šole na Logu, kar ima tudi visoko zgodovinsko in kulturno vrednost, saj z nepovratnimi sredstvi države posredno zagotavljamo tudi varovanje naše dediščine. Smo torej priča nekaterim pomembnim mejnikom v razvoju naše lokalne skupnosti in zato imamo vzrokov za zadovoljstvo več kot dovolj. Za praznovanje in veselje ob naših skupnih dosežkih v teh okoliščinah žal ne bo priložnosti, bomo pa seveda kar se tega tiče vse nadoknadili v zato bolj primernih časih predvidoma v zgodnji jeseni. Ob prihajajočem občinskem prazniku naj povem, da bodo tudi nagrajenci in dobitniki priznanj občine tega deležni v kasnejšem terminu, ko bo ozračje za druženje bolj primerno, kljub temu pa jim že danes izrekam iskrene čestitke in zahvalo za ves prispevek k razvoju našega okolja v širšo korist vsem občankam in občanom. Srečno tudi v prihodnje občina Log - Dragomer! Ostanite vedri in zdravi, Miran Stanovnik, vaš župan Pogodba za gradnjo kanalizacije je podpisana Log - Dragomer, 22. maj 2020 - Župan Miran Stanovnik je z izvajalcem gradbenih del Hidrotehnikom d.d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d. o. o. in Trgograd d. o. o. podpisal skoraj 10 milijonov evrov težko pogodbo za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Gre za največji in najobsežnejši projekt v zgodovini občine. Kot je ob tej priložnosti povedal župan Miran Stanovnik, ta projekt prinaša številne učinke. »Projekt poleg velikanskega prispevka za varovanje naše neprecenljive barjanske narave prinaša še druge učinke. Za našo ožjo, regijsko in širšo skupnost je zelo pomembno spoznanje, da smo lahko tudi manjše občine z dobrim, povezovalnim vodenjem in kvalitetno pripravo projekta uspešne pri črpanju nepovratnih sredstev, ki jih v takem obsegu v Evropski skupnosti zmanjkuje.« Dodal je, da ga veseli, da so prav vse občine ljubljanske urbane regije v projektu prepoznale veliko ciljev, ki bodo koristili razvoju celotne regije in so projekt soglasno podprle. »Tudi to dejanje kaže na zavidljivo raven dobronamernega, solidarnega in nesebičnega sodelovanja med vsemi občinami ljubljanske urbane regije, ki bi marsikomu lahko služile za primer dobre prakse, za kar se kolegom županom še enkrat iskreno zahvaljujem. Poleg izpolnjevanja zahtev evropske direktive s projektom varujemo tudi naravno vrednoto Krajinski park Ljubljansko barje in nenazadnje se s tem izpolnjujejo tudi dolgoletna pričakovanja naših občanov, ki so nedvomno povezana s kvaliteto bivanja v naši občini.« Finančno najbolj zajeten projekt Pogodba je težka 9.797.990,06 evrov brez DDV, projekt bo sofinanciran z evropskimi sredstvi. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, »Podlago za neposredno potrditev predmetnega projekta predstavlja Dogovor za razvoj osrednjeslovenske regije, projekt je bil izbran na podlagi meril in pogojev in Zakona o skladnem regionalnem razvoju (ZSRR-2) in Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike ter na podlagi specifičnih meril po postopku, določenem v ZSRR-2, Uredbi in povabilu,« so nam pojasnili na občini. Evropska unija bo zagotovila podporo v višini 7,65 milijona evrov, država iz proračuna krije 1,36 milijona, razlika pa bo šla iz občinskega proračuna. Celoten projekt je ocenjen na 14,5 mio EUR brez DDV, kjer so Vakuumsko kanalizacijo bodo letos začeli graditi v okolici šole, na Dragomerški in Stari cesti. Drago- Odpovedane prireditve ob prazniku občine Log - Dragomer, maj 2020 - Praznovanje praznika občine Log - Dragomer, ki ga občina slavi 30. maja, bo precej drugačno kot v zadnjih letih, ko so se v tednu pred praznikom zvrstili številni kulturni, športni in zabavni dogodki. Letos so vse pritrditve ob prazniku občine odpovedane, tudi osrednja proslava, na kateri so zaslužnim občanom tradicionalno podelili občinska priznanja. Ta bodo podelili, ko bodo razmere to do- voljevale. »Glede na aktualne razmere v državi in še vedno povečano epidemiološko tveganje in nevarnost širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) odpovedujemo vse prireditve ob prazniku Občine Log - Dragomer,« sporoča župan Miran Stanovnik. Ta dodaja, da bodo priznanja Občine Log - Dragomer za leto 2020 podelili, ko bodo to dovoljevale razmere. »Ker je zdravje občanov najpomembnejše in še vedno velja večina sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni, se moramo vsi skupaj tudi v prihodnje še vedno obnašati odgovorno in delovati preven- tivno. Vse organizatorje prireditev v Občini Log - Dragomer zato pozivamo, da še naprej sledijo in upoštevajo navodila NIJZ in navodila ostalih pristojnih institucij ter dosledno spoštujejo veljavne ukrepe,« še pojasnjuje župan Občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik. V. L. vključeni stroški gradbenih del, nadzora, obveščanja javnosti, že vložena sredstva, dokumentacija in ostali stroški, ki so nastajali že od leta 2014 dalje. Občina je objavila razpis za izbor izvajalca gradbenih del, kjer je bila izbrana najcenejša ponudba podjetja Hidrotehnik d.d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d.o.o. in Trgograd d.o.o. Zgrajenih bo 23 kilometrov kanalizacije Gradbena dela za čistilno napravo v velikosti 5.000 populacijskih enot in kanalizacijo v dolžini 23 kilometrov naj bi se začela junija. »Izgrajen bo nov kanalizacijski sistem, ki je projektiran kot ločen, vsa komunalna odpadna voda bo speljana na centralno čistilno napravo, vsa padavinska pa v najbližje potoke. Za odvod komunalne odpadne vode je na območju Loga in zahodnem delu Dragomerja predviden vakuumski sistem, za preostali del Dragomerja in Lukovice pa gravitacijsko--tlačni sistem. Oba sistema sta med seboj fizično ločena in se zaključita na območju komunalne čistilne naprave,« pravijo na občini. Na sistem bo priključenih 3.524 prebivalcev. Na območju gradnje kanalizacijskega sistema bo na nekaterih delih potekala tudi sočasna gradnja vodovodnega, plinovodnega, elektro omrežja in omrežja javne razsvetljave. Dela bodo potekala do leta 2022 V juniju naj bi se začela dela za izboljšanje temeljnih tal na območju ker bo stala čistilna naprave ter konsolidacija in predobremenitev. Pestro bo tudi na gradbiščih, kjer bo potekala vakuumska kanalizacija. Dela naj bi letos izvajali v oko- lici osnovne šole, na merški in Stari cesti. V okviru projekta gravitacijsko tlačne kanalizacije naj bi v letošnjem letu izvajali dela ob regionalni cesti, kjer bodo pregledali in očistili že zgrajene kanale in dogradili tudi tiste, ki se v sklopu izgradnje kolesarske povezave, ki je v pristojnosti RS, še niso zgradili. Začela se bodo tudi dela na kanalizacijskem omrežju v osrednjem delu Dragomerja. V naslednjem letu se bodo nadaljevale aktivnosti na vseh treh projektih. Na projektu čistilne naprave se bo izvajala zaščita gradbene jame in se nato pričelo z gradbenimi deli. Na projektu vakuumske kanalizacije se bodo izvajala dela na primarni kanalizaciji in vodovodu ob regionalni cesti, sočasno se bo gradil tudi primarni plinovod. Dela se bodo izvajala na območju Rosovž, Repiča in Mol. Na projektu gravitacijsko-tlač-ne kanalizacije se bodo izvajala dela na območju osrednjega dela Dragomerja, ter delu Dra-gomer-vzhod. V letu 2022 naj bi se na čistilni napravi izvajala strojna instalacijska in elektro dela. Po končani montaži se naj bi pričelo s poizkusnim obratovanjem čistilne naprave. Na projektu vakuumske kanalizacije se bodo nadaljevala dela na področju Mol, ter Kačje vasi in Jordanovega kota. Na projektu gravitacijsko--tlačne kanalizacije se bodo nadaljevala dela na območju Dragomer-vzhod, ter Lukovi-ca-Dolina in Lukovica. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Šola in vrtec ponovno odprta Log - Dragomer, 18. maj 2020 - V vrtec in šolo so se po več kot dveh mesecih ponovno vrnili otroci, a ne vsi. V vrtec je prišlo 39 % otrok, v šolo pa večina učencev prvih treh razredov. 25. maja se v šolo vračajo tudi devetošolci, vsi ostali pa bodo šolanje nadaljevali od doma. Kot je povedala ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer, mag. Mihaela Mrzlikar, se je v šolo vrnila večina učencev prve triade. »V matično šolo je prišlo 109 od 112 otrok, v podružnično šolo v Bevkah pa 35 od 37 otrok.« Pouk bo potekal v manjših učnih skupinah, v katerih po priporočilih NIJZ lahko vključijo do 15 otrok. Kot so nam povedali na šoli bo šest razredov razdeljenih v dvanajst skupin, v Bevkah bodo otroke razdelili v tri skupine »Pravila so zelo stroga. Upoštevati bo treba priporočene medsebojne razdalje, zato smo šolo polepili s trakovi s katerimi smo označili razdalje, premikali smo pohištvo in mize ter označili imena učencev. Vse bomo delali v skladu s priporočili, ki pa jih bo težko izvajati.« Starši so svoje otroke lahko pripeljali le do vrat, v šolo pa so lahko vstopili zgolj učenci in zaposleni. »Malice in ostali obroki bodo zaradi strogih imenom. Otroci prve triade mask v šoli ne nosijo, te morajo imeti le zaposleni, skrbeti pa je treba tudi za redno prezračevanje. »Otroci bodo pred svojimi učilnicami pustili čevlje, oblačila pa bodo prinesli v učilnico, število učencev potrebovali ob normalnih pogojih. »Uporabili bomo vse, ki jih lahko, od knjižničarke, učiteljev športne vzgoje, socialnih delavk, na pomoč so prišle tudi vzgojiteljice iz vrtca, da bomo lahko pribli- ukrepov nekoliko prilagojeni. Malica bo na primer enopor-cijska, ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov jo bodo otroci zaužili v učilnici, kjer bo potekal pouk.« Za vsakega otroka so pripravili mizo in stol, ki so jo označili z njegovim da se bodo lahko oblekli, če bi jih zeblo, saj bo zaradi priporočil učilnice treba redno zračiti.« Zaradi uresničevanja vseh navodil in priporočil je na delo prišlo bistveno več zaposlenih kot bi jih za tolikšno žno v skladu z navodili speljali pouk,« je še pojasnila Mrzlikar-jeva. V šolske klopi naj zadnji teden v maju sedlo še 51 učencev devetih razredov ter 10 učencev od 4. do 8. razreda, ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja in bi bili lahko negativno ocenjeni, zato bodo za njih izvajali dopolnilni pouk. Za vse ostale učence od 4. do 8. razreda pa bo izobraževanje še naprej potekalo na daljavo. Tudi v vrtcu je delo danes potekalo v manjših skupinah. Kot nam je pojasnila pomočnica ravnateljica vrtca, Mojca Erjavec, so prijavljene otroke razdelili v pet oddelkov. »V vrtec je prišlo 15 od 28 otrok prvega starostnega obdobja in 33 od 100 otrok drugega starostnega obdobja. Tri delavke so na čakanju zaradi zdravstvenih razlogov, dve sta priskočili na pomoč osnovni šoli in sta bili prerazporejeni na delo v dežurstvo oziroma v popoldansko varstvo.« Delo je potekalo nekoliko drugače kot običajno, predvsem z upoštevanjem strogih higienskih ukrepov. »Zelo smo hvaležni, da so starši sprejeli in razumeli, da moramo vpeljati drugačen sistem dela in so otroke pripravili na ponoven prihod v vrtec in prilagojena pravila. Zahvaljujemo se tudi vsem staršem, ki varstva nujno ne potrebujejo, in so otroke zadržali doma, saj bi v nasprotnem primeru lahko imeli resne težave z organizacijo,« so dodali v vrtcu. »Pri starejših otrocih smo igrače, ki jih lahko razdelimo, na primer kocke, razdelili v več posodic. Vsak otrok je dobil svojo posodo igrač, ki si jo je sam izbral in jih bo uporabljal tudi naslednji dan. Igrače, ki jih ne moremo razdeliti pa bomo razkuževali. To bo v praksi tudi pri mlajših otrocih, saj ti otroci pogosteje menjavajo igrače. Tako da jih bomo po uporabi dali v škatle, umaknili in potem spet razkužili.« Kot so nam povedali v vrtcu so otroke vzgojiteljice učile o priporočenih medsebojnih razdaljah. »Vzgojiteljice so na tla igralnic narisale pike na katerih se naj bi otroci igrali, naučile so jih, da naj bi bili od svojih prijateljev oddaljeni toliko kot lahko stegnejo roke. Ker je bilo v vrtcu le okoli 40 odstotkov otrok, je sistem dobro funkcioniral. Če bi v vrtec prišli vsi naenkrat bi bil v teh razmerah verjetno kaos. Tako se bo zaradi postopnega odpiranja vrtcev, približno polovica otrok seznanila z novim sistemom. Kar je zelo v redu, saj ga bo tako lažje vpeljati še za vse ostale otroke.« V. L. Občinska uprava se bo preselila v Staro šolo Log - Dragomer, 13. maj 2020 - Selitev je načrtovana konec maja. Medtem se zaključujejo dela v lekarni in ambulanti, na Občinski upravi pa s predstavniki projektantov usklajujejo še zadnje detajle. Selitev v prenovljen in rekonstruiran objekt Stare šole je tik pred vrati. Delavci podjetja Delta skupina d.o.o. kljub izrednim razmeram niso ustavili del v načrtovani lekarni in ambulanti. Ta so potekala z upoštevanjem preventivnih organizacijskih ukrepov za preprečitev okužbe s SARS CoV-2 ob omejitvi in prilagoditvi dela z upoštevanjem varnostnih ukrepov. »Skladno s prejetim dovoljenjem 9. aprila 2020 s strani UE Vrhnika za izvedbo spremembe namembnosti posameznega dela objekta v lekarno in ambulanto izvajalec Delta skupina d.o.o. izvaja operativne aktivnosti na zaključevanju del,« so nam pojasnili na Občinski upravi. Ob tem so Menjava v občinskem svetu Log - Dragomer, 11. maj 2020 - Igorja Rojca, ki je odstopil kot občinski svetnik, bo v Občinskem svetu Občine Log -Dragomer zamenjala Jelka Pontelli. Ta je ponujeno mesto sprejela, njen mandat pa so na dopisni seji že potrdili ostali svetniki. Na lokalnih volitvah leta 2018 je bil v Občinski svet Občine Log - Dragomer z liste LMŠ izvoljen Igor Rojec, ki je konec leta podal pisno izjavo, da odstopa s funkcije občinskega svetnika. V njegove čevlje bo stopila Jelka Pontelli iz Loga, ki ji je po odstopu Rojca pripadlo mesto v občinskem svetu. Pontellijeva je mandat sprejela, njeno imenovanje pa so na dopisni seji, ki je potekala v prvi polovici meseca maja, potrdili tudi ostali člani Občinskega sveta. V. L. še pojasnili, da dnevno tečejo pogovori tudi s predstavniki projektantov Savaprojekt d.d., s katerimi usklajujejo še zadnje detajle za popolno in natančno izvedbo konstrukcije. Eden izmed primerov je na primer izvedba ekološkega otoka, na katerem bo poskrbljeno za ločeno zbiranje odpadkov iz zdravstva in bo pokrit, varovan in nepooblaščenim osebam nedostopen prostor,« so še razkrili. Izvedeli smo, da so prostori v lekarni razporejeni tako, da zagotavljajo kakovostno delo v skladu z dobro lekarniško pra- kso. Za stranke je načrtovan osrednji javni prostor lekarne z izdajnim pultom za izdajo zdravil in medicinskih pripomočkov ter prostori za svetovanje. Za opravljanje dejavnosti splošne medicine v ambulanti pripravljajo površine za čakalnico, sprejemnico, kartoteko, ordinacijo, prostor za previjanje ter skupne in pomožne prostore. »V prostorih objekta bo zagotovljeno notranje ugodje in kakovost zraka. Objekt je grajen tako, da je dostopen vsem ljudem. Prosto- ri bodo namenjeni javni rabi in bodo zagotavljali uporabo na način, ki bo omogočal neoviran dostop do objekta in njegovo uporabo,« pravijo na Občini, kjer pričakujejo, da bo izvajalec z deli na spremembi namembnosti objekta v lekarno in ambulanto zaključil v drugi polovici meseca maja. Konec meseca je v nove prostore načrtovana selitev Občinske uprave. »V petek, 22. 5., in ponedeljek, 25. 5., referenti ne bodo imeli uradnih ur. Delovala bo sprejemna pisarna s sprejemanjem vlog z žigom prejetja, telefonom in podajanjem splošnih informacij. V kolikor bo kdo želel informacije ali kaj drugega, pustijo telefonsko številko za povratni klic ali pridejo kasneje. Prosimo za razumevanje,« še obveščajo z Občinske uprave V naslednjih številkah Našega časopisa vam bomo predstavili potek sanacije objekta. V prvem delu bomo pisali o gradbenem poteku obnovitvenih del, v drugem pa bodo predstavljen še finančni vidik. V.L. NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Pasji iztrebki jezijo sprehajalce Log - Dragomer, maj 2020 - Čeprav je po občini razporejenih več kot 21 posebnih košev za pasje iztrebke ter 17 navadnih košev, mnogi lastniki kljub temu »pozabijo« pospraviti kakce, ki ostanejo za njihovimi ljubljenčki Na občini so v zadnjem času dobili več pripomb na ta račun, na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu pa nadzor opravljajo v okviru vsakodnevnih rednih nadzorov. Lastniki psov morajo na javnih površinah za svojimi živalmi počistiti iztrebke, ne glede na to, kje pes opravi svojo potrebo. Na Občini pravijo, da je kultura pobiranja iztrebkov za pasjimi ljubljenčki iz leta v leto boljše razvita, a ne pri vseh. Medtem, ko njihovi kužki kakajo, nekateri lastniki gledajo stran ali pa se pretvarjajo, da so doma pozabili vrečko s katero bi iztrebek odstranili in tako mečejo slabo luč tudi na tiste lastnike psov, ki vestno počistijo iztrebke. »V zvezi s to problematiko na Občini dobimo več pripomb na račun pobiranja pasjih iztrebkov. Teh je bilo v zadnjem času kar nekaj.,« so nam pojasnili na Občinski upravi, kjer ne vedo ali je pasjih iztrebkov več kot v preteklosti ali pa so ljudje postali bolj pozorni na to problematiko.«Morda smo prejeli več pripomb zato, ker se občani v času epidemije več sprehajali po lastni občini, morda se je povečalo število sprehodov s psi, ker so bili ljudje več doma ali pa je kultura pobiranja iztrebkov slabša,« še dodajajo. Koši opremljeni z vrečkami za iztrebke Občina Log - Dragomer mrežo pasjih košev vsako leto dopolnjuje s postavitvijo novih. Trenutno je po občini postavljenih 21 košev za pasje iztrebke ter še 17 navadnih košev. »Koše na JP KPV d.o.o. redno praznijo in nadomeščajo manjkajoče vrečke,« pravijo na občini in dodajajo, da je možnosti za skrb za okolje in pobiranje pasjih iztrebkov dovolj. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju počistiti iztrebek. Odloži ga lahko v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke oziroma pasji koš ali pa ga zavije v plastično vrečko, ki jo prinese s seboj ter ga odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oziroma v mešane »črne« zabojnike. MIRED nadzor vrši v okviru vsakodnevnih nalog Kot pravijo na Skupni upravi MIRED, ki pokriva območje osmih občin, se s problematiko pasjih iztrebkov srečujejo v vseh občinah. . Inšpektorji sprehajalce psov večinoma preventivno opozarjajo na njihove dolžnosti, s čimer skušajo pripomoči k boljšemu sobivanju človeka in psa. »Lahko rečemo, da tedensko opozorimo nekaj lastnikov psov glede izvajanja določb tako Zakona o zaščiti živali, kjer mora lastnik imeti psa na povodcu, kot čiščenja iztrebkov za živaljo,« pravijo na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, kjer so nam še zaupali, da se ljudje na opozorila odzivajo pozitivno in spoštujejo ukrepe pooblaščenih uradnih oseb. Dodali so, da za to kršitev redko izrečejo globo za prekršek. »Res pa je tudi, da mora inšpektor oz. občinski redar kršitev sam zaznati, da lahko s tem obremeni vodnika psa ali živali. Posredno ugotovljanje le teh kršitev je iz vidika dokaznega bremena nima zagotovljenega učinka in lahko služi le kot opozorilo,« pojasnjuje Dean Stepančič vodja Medobčinskega re-darstva. Izpostavil je še, da več težav s pasjimi iztrebki zaznavajo izven naselij, kjer so pristojnosti MIRED omejene in sodijo v pristojnost inšpektorjev za kmetijstvo in lovstvo. Kazni za nemarneže so sicer precej visoke, nepobran iztrebek občane občine Log - Dragomer stane 100 evrov. A strah pred kaznijo ne sme biti edini motiv za pobiranje iztrebkov. Razlogi so najmanj trije: veterinarski ali zdravstveni, higienski in okoljski. Kot pojasnjujejo na Kliniki za male živali, ki deluje v okviru Veterinarske fakultete v Ljubljani, nam iztrebek da podatek o zdravstvenem stanju psa. »Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, spremljamo ali je njegova prebava primerna. Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih naseljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bakterij so lahko tudi odporne na številne antibiotike. Poleg bakterij, se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti kot so gliste Toxocara canis, protozoji Giardia in Cryp-tosporidium, ki so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi. Najbolj izpostavljeni so seveda otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.« Z okoljevarstvenega vidika pa je pobiranje iztrebkov pomembno zato, da ne pride do onesnaženja zemlje ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z antipara-zitiki. V. L. Dragomerška cerkev razglašena za kulturni spomenik Log - Dragomer, 11. maj 2020 - Cerkev sv. Lovrenca v Dragomerju so razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Predlog so občinski svetniki podprli na dopisni seji, ki se je zaključila danes dopoldan. Najstarejša cerkev v brezoviški župnijo, cerkev Sv. Lovrenca v Drago-merju, je odslej zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem ukrepom se varuje cerkev v celoti, vključno z vsemi ohranjenimi likovnimi in arhitekturnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo ter zemeljskimi plastmi z morebitnimi arheološkimi ostalina-mi. Pobudo za zaščito je lansko leto na občino naslovil občan, občina pa ji je prisluhnila. »Cerkev sv. Lovrenca ima zaradi izjemnih stenskih poslikav iz 30. let 15. stoletja, ki so delo delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija, arhitekturnih prvin, zgodovinskih vrednot in arheološkega potenciala, pomembno vrednost za razumevanje zgodovine kraja Dragomer, kontinuitete poselitve, kot tudi zgodovinsko vpetost v širši osrednjeslovenski prostor,« pravijo na Občini, kjer so pobudo poslali Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Ta je prižgal zeleno luč za nadaljevanje postopka. Občinski svetniki so na dopisni seji po skrajšanem postopku soglasno potrdili odlok s katerim so Cerkev sv. Lovrenca v Dragomerju razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, pred tem je bila cerkev vpisana v seznam enot nepremičnin kulturne dediščine v občini Log - Dragomer in je bila varovana v prostorskih aktih. Po novem bodo cerkev zavarovali s strožjim varstvenim režimom, s katerim bodo ohranjali celostno podobo arhitekturnega in ambientalnega spomenika ter zagotovili ustrezno rabo, ohranili neokrnjenost arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, povečali pričevalnost kulturnega spomenika, predstavili kulturne vrednote spomenika in vzpodbudili učno-predsta-vitveno in znanstveno raziskovalno delo. Med drugim varstveni režim določa, da je treba cerkev celostno ohranjati in redno vzdrževati, prepovedano je poseganje v zemeljske plasti arheološkega spomenika, razen s predhodnim soglasjem zavoda, prepovedano je spreminjati varovane elemente in premeščati spomenik ali njegove dele, v območje spomenika pa je prav tako prepovedano postavljanje ali gradnja trajnih ali začasnih objektov, ohranjati pa je treba še vedut na spomenik in s spomenika na okolico. Najstarejša cerkev v župniji Cerkev sv. Lovrenca stoji na hribčku Grič, ki se vzpenja nad Dragomerjem. Kdaj točno je bila zgrajena in kakšna je bila prvotna cerkev, ni znano, Prvič je bila omenjena leta 1526 v Bizancije-vem popisu cerkvenih dragocenosti, a je še vsaj sto let starejša. To dokazujejo poslikave v ladji, ki datirajo v 30. leta 15. stoletja. Prvotno je bila posvečena sv. Nikolaju, kdaj so jo posvetili v čast sv. Lovrencu ni znano, znano je le, da je bilo ime tega svetnika prvič omenjeno leta 1631. Cerkev so čez leta večkrat obnovili, jo temeljito prenovili, prezi-dali in jo v 18. stoletju povečali. Večji gradbeni posegi so bili izvedeni v 19. stoletju, saj je bila cerkev v zelo slabem stanju. Ena od sten se je skoraj porušila, zato so jo leta 1811 na novo sezidali in kasneje pri glavnem vhodu naredili še nove kamnite podboje. »Kljub tema posegoma je bilo cerkev še vedno treba temeljito prezidati. 8. julija 1840 je bila v stari cerkvi zadnjič sveta maša. Nato so jo do leta 1843 prenavljali in dve desetletji kasneje oltarje oskrbeli s slikami in svečniki,« lahko preberemo v zadnji številki revije Kosec. Prvotno je cerkev imela tri oltarje, danes ima enega, ta pa je posvečena sv. Lovrencu. Prvič je bil prenovljen leta 1865, nato 1920 in 1955. Leta 1871, po požaru, so zvonik, ki je bil zgrajen med leti 1840 in 1843, nekoliko povišali in ga pokrili s škrlji. Cerkev ima danes tri zvonove, zadnjega so dodali leta 1880. Osupljiva najdba srednjeveških fresk Ob obnovitvenih delih v sedemdesetih letih ko je bila odstranjena pri-žnica in so se začela dela za napeljavo električnih inštalacij (1978) so izvajalci naleteli na zanimivo najdbo. Šest centimetrov pod ometom so se skrivale poslikave, ki so bile naslikane že v srednjem veku. Na severni steni se poslikava začenja s prizorom iz legende Treh kraljev, in sicer je prikazano slovo Kraljev od Heroda ter njegove žene. Motiv je obogaten tudi s konjeniškim prizorom, na južni pa je naslikan motiv Kristusovega pasijona. »Poslikava sodi v krog delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija. Prepoznamo lahko dva različna slikarska pristopa pri slikanju obraznih karakteristik. V slogu delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija je zaznati odmeve pozne internacionalne gotike, ki je vplive mehkega sloga povezal s Koroško in Štajersko. Različne slogovne usmeritev je združil v svoj značilen slog,« lahko preberemo v gradivu za sejo. Po odkritju fresk so cerkev prebelili, freske prekrili, načrtovane obnove pa vse do danes niso realizirali. Glavni oltar je delo s preloma 18. in 19. stoletja, ki je bil kasneje večkrat preslikan, prav tako je kompozicija kipov na spodnjem združena iz starih stranskih oltarjev. Večina kipov glavnega oltarja kaže enake obrazne karakteristike in bi jih lahko pripisali isti delavnici in so narejeni v maniri poznega baroka, medtem ko je kip sv. Nikolaja najverjetneje še starejši in je bil nekoč del starejše oltarne kompozicije. Kip Marije in Srca Jezusovega sta mlajša in sodita v čas 19. st. V okolici cerkve so bile v preteklosti najdene posamezne arheološke najdbe, med njimi kos antične tegule, srednjeveška keramika ter ostanki apne-nice iz časa barokizacije cerkve. Besedilo in foto: V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Zadnji dnevi vojne V teh zagatnih časih pandemije, ko nam nevidni virus, ki ne premore niti dvojne vijačnice, ampak nas ogroža zgolj z eno, me zna potolažiti lepo, sončno vreme. Zagotovo smo v času karantene ljudje na deželi privilegirani, saj se lahko varno podamo daleč v naravo. Mene v zadnjem času skoraj vsak dan z vrtoglavo hitrostjo moj ma-kadamkar z Brezovice ponese v sosednjo občino do hiše, kjer sem preživljal svojih prvih štirideset let. Včasih zmorem prevoziti Lukovico v pičlih sedemdesetih sekundah - tukaj se namreč občina Log - Dragomer s svojo tretjo vasjo, ki so ji nekdaj rekli Podlukovec, zajeda v precej večjo brezoviško sosedo. Na mostičku čez Veliki Graben veselo pozdravim živahnega belolasega Ivana A., ki s palico sloni ob ograji in opazuje mimoidoče tekače in kolesarje. Poleti bo dopolnil 92 let. Zal te častitljive starosti ni bilo dano dočakati njegovemu bratu dvojčku Avgustu, ki je živel na Logu. Še danes ne vem, kdo od njiju se je prej rodil. Ivan mi je pred časom pravil o dnevih grmenja, ki so zdrevili čez barjanske vasi pred 75 leti. Če se danes voziš po barskih kolovozih, si ne moreš niti predstavljati jeklene toče, ki so jo v tistih dneh sipali partizanski topovi proti umikajočim se enotam nemške vojske in ostalih formacij sil osi z Ljubljanskega vrha. Ivan pravi, da so ljudje takrat skrivali kar po jarkih, saj kleti domačije na barjanskem delu Lukovice nimajo. Prepričan je, da gotovo veliko neeksplodiranih izstrelkov, ki s svojo smrtonosno silo niso uspeli najti cilja, počiva globoko v mehki barjanski prsti. Ko me torej kolovoz ob največjem osamelcu Plešivica mimo starodavnega Kušljanovega gradu čez goli osamelecBluša Namesto verouka prenova Marijinega doma na Brezovici! Kogar je pot zanesla na Brezovico mimo župnišča, je lahko opazil, da se v Marijinem domu spet nekaj dela. In res, naš župnik se je po končanem urejanju okolice, popravila strehe in montaži dodatnih snegobranov lotil še posodobitve notranjosti Marijinega doma. Generalno je prenovil dvorano in stopnišče in hodnike. Popravil je toplotno izolacijo strešnih oken in stropov ter strope v veliki meri obložil z mavčnimi ploščami. Zamenjal pa je tudi svetilke, ki so v Marijinem domu 35 let služile svojemu namenu potem, ko smo jih takrat v pisarnah Mladinske knjige nadomestili z novimi. Po dvorani je na obeh straneh naredil ličen kanal za inštalacije ter led razsvetljavo tako stropov, kot tudi sten. Na novo pa je tudi razpeljano ozvočenje in druga računalniška tehnika. Novi stropi in moderna led tehnika pa je izvedena tudi na stopnišču in v spodnjem hodniku. Zanimivo pri tem pa je tudi to, da je žu- pnik Jožef Poje praktično vsa dela opravil sam! Zato si zasluži vso pohvalo tudi v imenu vseh prihodnjih uporabnikov Marijinega doma. Prav gotovo pa je narejeno tudi v spodbudo vsem nam in še posebej tistim v javni upravi, ki se glasno sprašujejo, če bodo primerno plačani za spremembe v delovnih navadah, ki jim jih je prinesla pandemija. Gospodu Jožefu se še enkrat zahvaljujem v imenu vseh uporabnikov vsem nam skupnih prostorov. DS pripelje do rodnega Loga, me domišljija zanese nazaj za tri-četrt stoletja, ko so vas, prižeto ob Grič, Strmec in Jelovški vrh, pretresale silne eksplozije. Do ljudi, ki so se pred razbesnelo vojno vihro zatekli v kleti, izsekane v trdi kamen obronkov nad vasjo, je kanonada prihajala kot zamolkel odmev, ki pa vendar tri dolge dni ni pojemal. V klet starodavne Škandrove domačije se je - tako sosed Tone K. - zateklo kar okoli 100 ljudi. Gospodarji so se skupaj s hlapci le na hitro podajali domov, da so poskrbeli za živino, potem pa spet nazaj v varno zatočišče. Takrat osemletni domači sin Ivan R. se spominja, da so v klet prinesli tudi ranjeno Ivano S., ki jo je očetu uspelo pripeljati na vozičku do Škandrove domačije. Ljubezen do hčere mu je pomagala, da se je iz Jorda-novega kota prebil skozi metež fronte. V bolnišnico v Ljubljano so jo lahko odpeljali šele precej pozneje, vendar pa je nesrečno dekle preživelo. To pa ni uspelo Tinetovemu gospodarju Ivanu L. in dekli Mariji C., ki sta mrtva obležala pod navzkrižnim ognjem in so ju lahko domači pobrali šele čez nekaj dni, ko so boji minili. Tinetova domačija na Logu se je znašla ravno na frontni črti in ena od granat je zakurila tudi hlev. V svinčeni mečavi nihče ni mogel odvezati goveda, zato so vse živale zgorele v hlevu. Njihove sežgane ostanke je po vojni v kotanjo od granate v Lipovcih odpeljal Vrbičev oče, z nesrečnimi živalmi pa je pokopal še dva ubita nemška vojaka. Še zdaj se ne ve točno, kje je ta groblja. Prav tako je kar nekaj dni pri Kostanjevici ležal ustreljeni nemški vojak, banatski Švab, ki se je z domačini v Bevkah lahko sporazumel tudi po domače, saj so mu bila slovanska narečja znana že iz domačih krajev. Zdaj počiva na bevškem pokopališču, tako kot na bre-zoviškem pokopališču počiva njegov rojak Michael Schick iz Orzydorfa blizu Temišvarja, ki mu je kot nemškemu vojnemu ujetniku domnevno življenje vzela nezgoda pri preizkušanju streliva konec julija 1945. V zagrizeni obrambi umikajoče se vojske je umrlo veliko vojakov, veliko je bilo tudi ranjencev. Večinoma so vse te vzeli Nemci s seboj zvečer 8. julija, ko so se naposled umaknili proti Ljubljani. Prodirajoča 29. hercegovska divizija je imela manj žrtev - prav na Logu je tako zadnji dan borb umrl Simo Medan iz Poljica pri Stubcu in še nekaj neznanih vojakov. Tisti njegovi soborci, ki so uspeli 9. maja 1945 vkorakati v zapuščeno Ljubljano, so se Loga in cerkvice na Griču nad njim še dolgo spominjali in po-doživljali dogodke na številnih srečanjih v rodnih hercegovskih mestecih. Danes jih je verjetno ostalo le še malo, čeprav so bili v cvetu svojih let borci mladinskih brigad in tako sorazmerno mladi. Vojska, ki si je s težkimi boji utrla pot ob jadranski obali do Opčin in Trsta in potem prek Postojne in Logatca 6. maja osvobodila Vrhniko, se je tri dolge dni borila prav okoli griča, na katerem stoji cerkvica sv. Janeza Krstnika. Ni naključje, da so se Nemci, vlasovci in domobranci odločili za zadnjo obrambo Ljubljane prav tukaj, saj apnenčasti pomol, ki je mimogrede kar bogat s kraškimi pojavi, potniku z Vrhnike proti Ljubljani zastira pogled proti prestolnemu mestu. Tako je bilo že v preteklosti in ni čudno, da je bil Grič poseljen že v železni dobi, o čemer priča dvojni nasip, ostanek tedanjega gradišča. Marija Š., ki je bila v tistih dneh malo dekletce, se spominja, kako jo je ogenj izpod neba presenetil ravno, ko je šla po mleko v hišo občinskega tajnika Matija R. Povedala mi je, da se je plazila po visoki travi, medtem pa so nad njeno glavo letele granate v Mole in naprej proti Dragomeru. K sreči jo je spazila Gregorjeva mama in skupaj sta odšli najprej v Martinov, potem pa v Slabetov hlev, ki je bil obokan in tako bolj varen. Pri Gregorju je bila vojaška bolnišnica, na hiši je visela za- stava Rdečega križa, v hiši pa je bilo polno nemških častnikov, pripravljenih za umik. Mogoče so bili med njimi tudi tisti oficirji, ki so stanovali v hiši pri Matičku, tako kot še v mnogih drugih hišah po Logu. Marija K., ki je bila nekaj let starejša od druge Marije, se spomni, da so bili Nemci zaskrbljeni za ljudi v hiši. Verjetno so vedeli, kakšen pekel se bo prav kmalu odprl na frontni liniji. To se je zelo hitro izkazalo za resnično, saj je arti-ljerijska brigada 29. divizije prvi dan proti Logu poslala več kot 2600 izstrelkov, iz Mol, z Brezovice in z Ljubljanskemu gradu pa hercegovskim topničarjem gotovo niso ostali prav nič dolžni in bobnenje je odmevalo na vse strani. Pod večer 8. maja 1945 pa je vse naenkrat vse potihnilo. Mali Ivan R. se je iz domače kleti skupaj s sovaščani podal v sončno jutro in bil kar malo razočaran, ko na cesti skozi Log ni zagledal tankov, ampak samo utrujene vojake, ki so proti močnemu nasprotniku izbojevali končno zmago. Mnogi Ložani, ki so bili v tistih usodnih dneh še otroci, se spominjajo treh dni peklenskega bobnenja, ki mu danes tiho priteguje le še hrup z avtoceste. Morda se še kje belijo kosti kakšnega nemškega vojaka, ki se je v smrtnem obupu nemara zatekel na skrit kraj in umrl zapuščen od vseh. Te vrstice pišem v spomin vsem, ki so se udeležili teh bojev in katerih življenjska pot se je potem nadaljevala ali pa žal kmalu končala. Prav nesrečni virus nam jasno kaže, kako smo pod kožo vsi enaki in kako nas vse enako prežemata bodisi strah bodisi veselje. Ko sem bil sam še zvedav fantič, nisem vedel za te dogodke, zato sem jih petih letih od prvega članka o zadnjih dneh vojne skušal še vsaj malo napaberkovati, saj so del zgodovine moje vasi, temnega Loga, kakor ga je v enem svojih del poimenoval kdo drug kot Ivan Cankar. Naj se od smodnika temni Log nikoli več ne ponovi! Miha Rus NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] DVI G-ovi mentorji o življenju s korono Dragica Krašovec, urednica Dnevnika bralnega krožka Verena Perko, mentorica študijskega krožka Slovenska in svetovna kulturna Darja Rojec, mentorica študijskega krožka Pogovori z Darjo Rojec Kot boste lahko prebrali, so odzivi na ta čas povsem različni: od premisleka o življenju nekoč in danes, do pomoči tistim, ki jih je korona še dodatno prizadela, ali pa urejanje domačih zadev, za katere prej ni bilo časa. Tokrat objavljamo prispevke treh mentoric: Dragice Krašovec, Darje Rojec in Verene Perko. Dragica Krašovec, urednica Dnevnika bralnega krožka Ko se človek ozira nazaj v čas otroštva in rosno mlade dni, se zave, da nam v tistih letih "generacije boom" res ni bilo veliko podarjenega, še manj pa je bilo dni, ko ne bi vedeli, kaj početi in kako naj človek preživi dan. Starši so poskrbeli, da smo ob šolskih obveznostih popri- jeli za marsikatero delo v gospodinjstvu, kar po vrsti smo bili varuške mlajših bratov in sester. Znali smo mnogo opravil na vrtu, polju ali v hlevu, odvisno, kje smo živeli, in mnoga kuhinjska opravila so bila vsakdanja obveznost. Večina pa je poznala starševsko ljubezen in prave, tople med sosedske odnose. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo kmalu po končanem šolanju in zaposlitvi morali poskrbeti za lastno eksistenco, nam je vse poznano prišlo še kako prav. Tako smo lažje poskrbeli za lasten dom, svoje otroke in družino. Seveda smo se priučili še mnogih drugih opravil, ki so pomembna za vsakdanje življenje. Mnogi od nas so pre- vzeli odgovorne naloge tudi v poklicnem življenju, a človek, ki veliko zna, tudi veliko zmore. Ko smo svoje otroke "spravili h kruhu", smo mnogi šele zares našli čas in priložnosti za svoje konjičke, za rekreacijo, za druženje. Z novimi, velikimi spremembami smo se v bistvu soočili ob upokojitvi. Takrat ima človek prvič vseh štiriindvajset ur časa zase in samo od njega samega je odvisno, kaj bo z njimi storil. Nekatere so te spremembe zmedle, drugi v njih najdejo nešteto novih priložnosti za vse, kar še niso postorili, kar bi radi naredili ali spremenili. Če človeku dobro služi zdravje in premore dovolj dobre volje in energije, mu je to v veliki meri tudi dobro uspevalo. Potem pa se zgodi, nena- NARAVNA VREDNOTA LIPA NA LU KO VICI ^ «i* Drevesna vrsta: v-; -X wM £ g? lipovec tTiiia cordato) * v Dimenzije (julij 2017): ^ w ^ , j obseg debla 4,03 m ' " Lip-D- jp- IflSi^dil ^oipodsir ^Bfirff.^/; h ' kmetijo pri Krvajftavih Jan« Hrfko Spoštovani člani, podporniki in sokrajani V DVIG-u se življenje kljub koroni ni ustavilo. V tem času smo uspeli pripraviti in poslati v tisk zbirko poezije naših sokrajanov, naslovili smo jo Šepet barja. Izdelano imamo tudi označevalno tablo za lipo na Lukovici. Takoj, ko bo mogoče, vam bomo oboje tudi predstavili na slavnostnih dogodkih. Več o pesniški zbirki si lahko pre- berete v posebnem prispevku. Tudi učenje ni povsem zamrlo. Skupina študentov angleščine se uči na daljavo. Enkrat tedensko dobijo domačo nalogo, ki jo mentorica pregleda in opozori na napake, ki ji študentje potem pravilom znajo popraviti sami. Ob tem se je izkazalo, kako veliko so se naučili v preteklih letih, čestitam, dragi študentje. DVIG, Olga Drofenik povedano in nenadoma, brez pravih informacij, kaj sploh to je, KORONA virus. Najprej smo gledali Kitajce in spremljali dogodke v Vuha-nu. Ampak to je daleč od nas in se nas v bistvu ne tiče, je menil marsikdo med nami, ko je spremljal dogajanje v varni razdalji z domačega kavča. Tisti, ki so pozorneje spremljali potek širjenja bolezni in iskali več podatkov in informacij na internetu, so nas previdno opozarjali, da se to lahko kaj kmalu zgodi tudi pri nas in drugje po svetu. A celo najvplivnejši svetovni politiki in celo del strokovne javnosti so nas mirili, rekoč, da smo na to pripravljeni in je možnost, da se virus razširi tudi drugod pravzaprav zelo majhna. Najbrž ste kdaj v mladosti brali roman Julesa Verna "V 80 dneh okoli sveta". Približno toliko časa je virus potreboval, da se je razširil po vseh celinah in prizadel na deset tisoče ljudi. Ukrepi, ki so sledili in ki se v večini držav še vedno izvajajo na različnih koncih sveta še vedno niso enotni. Najbolj pa so očitne razlike med odločitvami, ki jih sprejema politika in tistimi, ki jih zagovarja stroka. Še en dokaz več, kako pomemben je kapital in koliko je vredno zdravje ljudi. Nenadoma se je moja generacija in tudi vsi tisti, ki so nekoliko starejši, znašla med najbolj ranljivimi skupinami. Ljudje, ki smo do sedaj do vsega, kar imamo in kar smo v življenju dosegli, prišli s svojim lastnim delom, znanjem in izkušnjami, smo nenadoma postali najbolj izpostavljeni državljani. Nobenih stikov, še z lastnimi otroki ne. Nismo primerni za varovanje vnukov. Naše gibanje je strogo omejeno. Obisk trgovin omejen na strogo določen čas. Večina naših otrok je ta čas doma. Doma so tudi naši vnuki. Otroci delajo od doma. Vnuki, še zlasti tisti najmlajši, potrebujejo varstvo, druženje, igro in zabavo, vsaj nekaj obrokov na dan, gibanje v naravi in še kaj. Tisti malo starejši se izobražujejo na daljavo. Potrebujejo pomoč in nadzor. Mi smo zmogli veliko, ko smo bili v njihovih letih. A ti naši otroci morajo biti Super-meni, da zmorejo vse to. Ima njihov dan morda več ur, kot zanje vem sama? Ob vsem tem je človeka strah. Naše mentorje, donatorje in podpornike smo prosili, da nam napišejo, kako preživljajo čas, ko se nam je življenje čez noč spremenilo in imamo na vse, kar se dogaja, več vprašanj kot odgovorov. Strah ga je pred okužbo z virusom, strah ga je, da bi kdo od najbližjih zbolel, da bi ostal brez svojcev, prijateljev, brez dela in zaslužka. Strah ga je, da bi posledice občutili otroci, mladostniki, kdorkoli, ki nanje ni pripravljen in se težko znajde v življenju. Kar vidim in slišim mnoge, ki bodo po končani bitki generali. Zaslužni za vse, kar se je v tem času dobrega napravilo in tega zares ni malo in vidim jih, kako s prstom kažejo na tiste, ki so krivi za tisto, kar smo prezrli, premalo resno upoštevali ali prepozno ukrepali. Morda smo kaj celo zanemarili iz kdove kakšnih razlogov že. A generali so zdravstveno osebje, ki že drugi mesec nesebično opravlja zaupane jim naloge. Nič manj zaslužno ni osebje v domovih za starejše, mnogi prodajalci, vozniki, policisti, vojaki, novinarji in reporterji, mnogi prostovoljci, ki sami ali preko društev opravljajo brez številne pomembne naloge. Zame so heroji tudi naši otroci, ki nesebično skrbijo za svoje družine, za otroke, za opravljeno delo v službah, čeprav od doma in na vratu smo jim tudi predstavniki najbolj ranljivih skupin. Vsi smo samo ljudje. Večini je mar zato, da čimbolj omili vsakodnevne težave in zato težko pričakuje omilitev napetosti in vseh omejitev, ki so trenutno v veljavi. Čas po virusu bo zagotovo drugačen. Drugačni bomo tudi ljudje, ki ta čas živimo. A življenje gre naprej in skrb za otroke, za mlade, za starejše, za bolne ne bo drugačna in bo ostala za vselej. Naj bodo to ranljive skupine ali kakorkoli jih že imenujemo. Treba bo ne le preživeti, temveč živeti naprej. Lepše nam bo, če se bomo iz sedanjih zgodb česa naučili in to s pridom kasneje tudi uporabili. Lepo bi bilo, če ta vzajemnost, solidarnost, skrb za druge in še kaj za vedno ostane v nas. Darja Rojec, mentorica študijskega krožka Pogovori z Darjo Rojec Korona virus me je zajel v Kopru, kjer vodim in koordiniram skupino bolnic z rakom z obale. Zato sem tam tudi ostala. Kaj sem delala oz. še de- lam. Takoj sem se javila v ZD Koper kot prostovoljka. Poleg tega sem imela tudi telefon za pomoč v depresiji med korono. Pomoč so poiskale bolnice z rakom, ki prebolevajo težko bolezen in so se morale soočiti še s korono. Vprašanja, kako reagirati ob določenih pojavih, kaj vzeti za boljšo imunsko odpornost ali pa samo klepet, ker jim je bilo hudo. Ves čas sem za Europo donno snemala videe z recepti, kako si lahko vsi ljudje in seveda bolniki naredijo domače razkužilo, napitek z B kompleksom, magnezijevo olje, kremo ... Vse videe si lahko vsi pogledate, če obiščete fb Europa donna. Ker smo imele obalne članice projekt, da naredimo za ostale bolnice 300 pup iz lavande za darila in ker nismo mogle ven, sem delo organizirala tako, da sem jim material razvozila po domovih, koordinacijo pa sem izvajala po telefonu. Zelo sem ponosna, da smo uspele narediti vseh 300 pup. Ženske in celo možje so si tako krajšale čas in preganjale depresijo. Tudi doma sem morala kaj ponarediti, prebarvati teraso, renovirati kopalnico in organizirala sem za naše stanovalce, da smo sami razkuževali in tako prihranili tudi denar, ki ga oderuhi računajo za razkuževanje večstanovanjskih stavb. Tako, korona bo počasi izzvenela, mi pa delamo naprej. Upam, da se kaj vidimo kmalu tudi v naši občini. Verena Perko, mentorica študijskega krožka Slovenska in svetovna kulturna dediščina Zunaj je rano jutro, šele zdanilo se je. Nenavadna tišina je. Običajno so avtomobili ob tej uri že drveli proti Ljubljani, KORONA doba pa nam je vrnila malo miru in nas obrnila k samim sebi. Včasih se mi zdi, kot da je čas spet dobil svoje nekdanje razsežnosti. Jutro je še sveže, nežno, mlado. Dan ima čas spodobno dozoreti in se prevesiti v večer in noč je polna mehke, žametne tišine. In jaz imam nenadoma čas postoriti to, kar sem odlašala že nekaj let. Najprej je bila na vrsti moja obsežna knjižnica. Soba je bila, ko smo se leta 1988 preselili v » NflJ Občina Log - Dragomer 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] » našo novo, staro hišo, namenjena za študijsko sobo. Vsem v hiši. Tudi meni, seveda. Visoke lesene in zelo asketsko zasnovane police, ki jih je mizar naredil kmalu po vselitvi, so obetale dokončno rešitev za vse naše knjige. In res prvih nekaj let se je na njih družile vse naše knjige. Sčasoma pa se je moja arheološka literatura širila in širila in zelo brezobzirno izpodrivala moževo psihologijo in našo skupno beletristi-ko, pa filozofijo in sociologijo in drugo. Čedalje bolj proti vratom je šlo. Dokler se ni moj mož vdal, spet poklical mizarja in obdal v prvem posegu knjižne police v dnevno sobo, sledile so še police na hodniku, pa na zgornjem skupnem prostoru, otroških sobah, veži in v najini spalnici in čisto nazadnje vsepovsod, kjer se je dalo še pribiti kakšen ploh. Knjige pa so se množile in se še množijo, kot piščančki v valilnici. Študijska soba je nazadnje postala samo moja. (Končno!). Vsi so obupali nad kupi arheološke, muzeološke in filozofske literature. No, občasno tudi jaz, posebej ko iščem katero od knjig, za katero vem, da že dolgo stanuje v moji knjižnici, pa se očitno nesramno skriva nekje na policah, da ji nikakor ne morem iztrgati tistih nekaj citatov, ko jih nujno rabim. In tako je prišla v KORONA dobi na vrsto najprej moja Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Log - Dragomer objavlja DRUGO SPREMEMBO POZIVA K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ za pripravo Občinskega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log -L2S/6 1. Občina Log - Dragomer naznanja, da zaradi izrednih razmer ponovno podaljšuje Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo Občinskega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log - L2S/6 (v nadaljevanju OPPN SS Log L2S/6) in ponovno spreminja datum javne predstavitve predloga izhodišč. 2. Tretja točka poziva in druga točka spremembe poziva se v celoti črta knjižnica. Lestev, vedro vode, goba, krpe, rokavice, suhe krpe, metle, ome-la, čistila vseh sort, sesalec. In razkužilo, seveda. KORONA doba pač! Najprej vse zložim s police. V kratkem sem zaprašena kot star kmečki voz s konjsko vprego. Kupe nosim v dnevno sobo in jih zlagam. Rimska arheologija, rimska arheologija, rimska arheologija, rimska arheologija, rimska arheologija ... v vseh jezikih, vseh oblik, vseh velikosti ... Izkopavanja. Amfore. Keramika. Najdišča po imenih . in nato kupi knjig, kjer je najti vse. Teh je največ. Sledi mitologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, klasična zgodovina, grška zgodovina. Pompeji. Rim. Akvileja. Emona in ostala slovenska najdišča. In nato kupi filozofskih del. Pa knjige o muzejih in dediščini na splošno. Knjige konca in kraja. Najbolj sem navdušena, ko od-krijem kakšno super zanimivo knjigo, za katero sem ne le pozabila, da jo imam, temveč sem celo pozabila, da sem jo že natančno preštudirala. Dokaz zato so na drobno s svinčnikom popisane strani z mojo lastno pisavo. ali pa kup izpiskov, ki se vsuje po pisalni mizi. Žal pa nihče drug v hiši nima razumevanja za moje naporno knjižničarsko delo. Še več, razburjajo se in predlagajo različne popolnoma in nadomesti z besedilom: Predlog izhodišč se javno objavi od 8.4.2020 do vključno 21.6.2020 na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu http://www. log-dragomer.si. 3. Četrta točka poziva in tretja točka spremembe poziva se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Javna predstavitev predloga izhodišč in posvet za oblikovanje dokončnih izhodišč OPPN SS Log L2S/6 bo v četrtek, 18.6.2020 ob 18.uri v sejni sobi v pritličju Občine Log -Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani. 4. Druga sprememba poziva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log -Dragomer. Številka: 350-25/2019 Dragomer, dne 6.5.2020 nesprejemljive rešitve. Recimo, kaj če bi kaj zavrgle? Ne? Podarila? Tudi ne? Izgubila ... Ojej. Dnevna soba je že teden dni neprehodna. V mojo študijsko sobo si ne upa nihče vstopiti. No, saj tudi ne sme! Med kupi knjig se množijo prazne šalice za čaj in precizni čistilni instrumenti, kot so umazane krpe, krtače vseh velikosti, očala vseh oblik, rokavice vseh materialov, škafci in vedra . Nazadnje se moj mož, pa prav na dan ljudskega upora je to bilo, dokončno upre mojemu intelektualnemu sadomazohističnemu ukvarjanju s knjižnico in podobno kot papež Frančišek vsemu svetu, torej urbi et orbi sporoči, da bo vse zažgal, če hitro ne pospravim vsega. Na razpolago mi da dva ušiva dneva in zagrozi z nasilno izselitvijo. Knjig, ne mene. Mene še rabi, da pospravim do konca. Nato tri dni ne govorim z nikomer. Razen s knjigami. Zlagam jih v skupine, kjer bo dokončno jasno in enkrat za vselej razvidno, kje je kakšna tema in katera od pomembnih ali manj pomembnih objav. Na koncu so vse police očiščene in knjige zložene. Nič več pokonci, ker če hočem vse spraviti nazaj, morajo ležati naložene kot polena do stropa. Nazadnje ostane le še en kup. Precej velik. Vse teme. Vsi avtorji. Vsi jeziki. Vse znanstvene metode. Da bi bila stvar še slabša, nekaj sem jih v dobri veri, da knjige še nimam, kupila celo dvakrat. Nekaj malega celo trikrat . Ampak the primerov je zanemarljivo malo in tega ne bomo niti omenjali. Vsaj ne pred mojimi domačimi! Te skrbno skrijem pred sokolskim očesom mojega moža, ki gleda na koledar in skrivaj išče telefonsko od smetarjev in gasilcev. Ko vse odvečno zložim v kartonske škatle, se prvič sočutno vključi v mojo okoljsko čistilno akcijo in z velikansko naglico odnese vse, kar leži na hodniku, v skladišče, kjer bo počakalo, da se odpre Mestna knjižnica. Ali pa kaj drugega. (Moram ga imeti na očeh te dni!). Končni rezultat in finalni izplen: izpraznila se je dnevna soba. Spet lahko sedimo na kavču in gledamo naš zanič TV program (sem vedela, da se ne splača hiteti s pospravljanjem!). Spet lahko delam v svoji študijski sobi. Toda! Še vedno je nekaj kupov knjig, za katere se je izkazalo, da nimam kam z njimi in da tudi prostora ni več v sobi. Izven sobe, po hiši, pa je hišni svet sprejel dogovor, da mi je prepovedano širjenje arheološke literature (bojijo se je bolj kot Korone!). Ampak! Odkrila sem tudi nekaj knjig, ki sem jih že načrtovala za nujen nakup, pa se je izkazalo, da so že pri nas doma. Čudno. Vse tako kaže, da tudi moj mož kupuje arheologijo. Jaz jih gotovo nisem kupila. No, vsaj spomnim se ne. REZULTAT. Komaj sem za silo pospravila svojo študijsko sobo, pa že pravijo, da je KORONA doba pri kraju! Ne morem verjeti! Izbor pesmi Šepet Barja Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Univerza za tretje življenjsko obdobje DVIG, ki je predstavila v revijah Pogovori z občani vrsto življenjskih zgodb in dosežkov krajanov Loga, Dragomera in Lukovice, se je tokrat lotila zanimive zamisli. Zavedajoč se, kako bogata je kulturna in umetniška dejavnost v občini, kjer je vrsta literarnih, glasbenih, likovnih in drugih ustvarjalcev, smo želeli tokrat zbrati in izdati knjižico ustvarjalcev poezije. Uredniški odbor je na presenečenje spoznal, koliko občanov podarja svoja najbolj intimna občutja poeziji. Dobili smo čez tristo trideset pesmi in dvanajstih avtorjev, tako da je bil izbor kar zahteven. Knjižico smo naslovili Šepet Barja, kajti naša edinstvena narava, ki nas obdaja, je vzpodbudila toliko avtorjev, ki v pesmih razkrivajo intimna iskanja, doživetja, nostalgijo in spomine na mladost. Pesmi izpovedujejo radost, ljubezen do družine in bolečino ob nedoumljivih izgubah. Govorijo o občutjih tistih, ki so se rodili na obrobju Barja in onih, ki jih je življenje pripeljalo sem od blizu in daleč in so tu našli svoj dom. V tem prelepem kraju s pogledom na ravnico, kjer še slišimo žvrgolenje ptic in šelestenje trav, kjer lahko objamemo svoje drevo ali se srečamo s plašnimi srnami v jutranji meglici, je veliko navdiha. Vse to je navdihovalo tudi naše avtorje: Ivana Armiča, Stanko Di-mic, Jožeta Jesenovca, Heleno Kavčič, Dragico Krašovec, Alenko Logar Pleško, Zdravka Pečana, Vesno Poga-čar, Angelco Svete, Pava Zaninovica, Alenko Zavodnih Kristan in Jožeta Zvera. Z ilustracijami je zbirko pesmi obogatil Gorazd Vahen. Ko nam bo spet omogočeno druženje, bomo knjižico poezije Šepet Barja prestavili na srečanju z avtorji na svečani prireditvi. Nina Komparič PREJELI SMO Gozdovi niso za avte in motoriste ter sebične kolesarje Že nekaj časa se vsi, ki si v gozdu želijo spočiti telo in duha, ali pa sprehoditi svoje hišne ljubljenčke, soočajo z nepričakovanimi srečanji z vozniki motornih vozil (motoristi, avtomobilisti), ki zagotovo ne opravljajo gozdne dejavnosti. Prometni znak pred vstopom v gozd jasno pove, da je pot z motornimi vozili prepovedana, razen za lastnike gozdov, ki svoje delo opravijo nekajkrat letno s traktorjem. Občina Log - Dragomer je skupaj z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Horjul čez gozd uredila kolesarsko stezo, ki naj bi omogočala varno in nemoteno vožnjo, vendar zaradi objestnih motoristov in voznikov osebnih avtomobilov, ki iz različnih razlogov kršijo pravila, žal ne more zares služiti svo- jemu namenu. Tudi na klopeh ob poti - številne so bile že uničene in neznanci so pokradli lesene dele - ni mogoče v miru posedeti in si odpočiti, uživati v naravi, saj redno mimo hrumijo glasni motorji in avtomobili. Med sprehajalci so tudi majhni otroci, ki se ne zavedajo vseh nevarnosti in je zanje trenutek nepozornosti lahko usoden. Glede na to, da je gozdna pot postala priljubljena bližnjica za voznike, ki se izživljajo z motorjem ali izogibajo glavnim cestam, ker so pod očitnim vplivom prepovedanih substanc, je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do hujše nesreče. Sprehajalci in bližnji stanovalci voznike in kolesarje, ki kršijo pravila, redno opozarjajo, pogosto v odgovor dobijo posmeh, češ, kaj nam pa morete, nekateri celo grozijo. Na platformi YouTube so celo kanali, kjer skupine objavljajo svoje gozdne avanture na motorjih, vključno z nedovoljenim sne- manjem sprehajalcev s kamerami na čeladah, posnetke objavljajo in komentirajo. Iz dobre namere občin, da se uredi kolesarsko pot, je torej nastala obilica težav, med drugim uničevanje flore in favne, ogrožanje varnosti sprehajalcev in kolesarjev ter nadlegovanje s hrupom. Gozd je postal zbirališče in bližnjica za uživalce prepovedanih substanc, objestne kolesarje in motoriste. Žal so kulturni kolesarji, ki se mirno peljejo po kolesarski poti v manjšini. Kljub urejeni poti, se številni kolesarji (mountainbikerji, downhillerji) te ne držijo, vozijo se praktično po celem gozdu, s tem uničujejo naravo, plašijo živali in se požvižgajo na varnost sprehajalcev. Ko z vožnjo po delih gozda, ki temu niso namenjeni, ogrožajo ljudi, prestrašijo pse na vrvicah ali gozdne živali, morajo prevzeti tudi odgovornost za morebitne reakcije prestrašene živali ali nezgode, ko se jim ni mogoče pravočasno umakniti. Namesto tega je marsikateri jezen kolesar ali motorist po neprijetnem dogodku, ki ga je sam povzročil, osoren ali celo napadalen do sprehajalcev in jih krivi za posledice svoje vožnje po neutrjenih poteh, kjer v resnici s kolesom ali motorjem nima kaj iskati. Sprehajanje po gozdu je postalo nevarno, saj vsak trenutek lahko od nekod pridrvi kolesar, motorist ali se pripelje avto. Vsekakor pa gozd za sprehajalce ni več prostor za sprostitev, mir in uživanje v naravi. V zvezi s krajo gozdnih klopi, ki so bile postavljene ob kolesarski poti, je občina pozvala vse občane za kakršnekoli informacije. Nujno bi bilo konkretno ukrepati tudi v zvezi z nedovoljeno vožnjo skozi gozd. To bi lahko storili z zapornico (z omogočenim prehodom za lastnike gozdov s traktorjem za opravljanje gozdne dejavnosti) ali z ustreznimi pozivi in ukrepi občinske redarske službe ali policijske postaje (nekaj časa reden nato pa občasen nadzor, poziv občanom z navodili, kako lahko poročajo o kršitvah in storilcih). Brez ustreznih ukrepov in tudi sankcij za kršitelje bo žal dobronamerna poteza občine postala le vir škode, ogrožanja varnosti in slabe volje. Sprehajalci in bližnji stanovalci so na to že opozorili občinske organe občine, konkretnih in učinkovitih rešitev še ni bilo. Sproščeno, prijetno in varno sobiva-nje v občini je možno le, če bomo vsi prispevali po svojih močeh. Občani, ki jim je mar N OS Skupne strani 25. maj 2020» 40 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pravljično-doživljajske poti so odprte! Polhov doživljajski park je odlična priložnost za prve pohodne korake. Otroci bodo polhu, ki so ga grofje pregnali z grajskega podstrešja, pomagali najti nov dom. Polhovo knjižico najdete v Hišici v grajskem parku pri Polhograjski graščini, ki je odprta vse dni v tednu od 10. do 20. ure. Pot močvirskih škratov na Mali plac lahko obiščete vse dni v tednu od 8. do 18. ure. Otroci na poti iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok močvirskih škratov, pri tem pa jim pomagata prijazna škratica Lilija in Močvirska beležka, ki jo dobite v ŠPB baru Bevke. Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu je odprta vse dni v tednu. Na poti obiskovalca spremljata deček Julijan in smaragdni deževnik, ki razkrijeta skrivnosti narave in modrosti Rimljanov. Knjižico za obisk poti dobite v razstavišču Moja Ljubljanica ali TIC Vrhnika. Več o pravljično-doživljajski transverzali na: https://www.facebook.com/skrateljc/ Navadni potrošnik - cikorija Za zdravilno rastlino leta 2020 je bil izbran navadni potrošnik, znan tudi kot cikorija. Je trajnica, podobna regratu. Listi so globoko narezljani, cvetno steblo pa je grobo in visoko. Cvetje, ki se odpira samo dopoldne, je intenzivno svetlo modre barve. Prav to je osnova pravljici o modrooki nevesti, ki je ob cesti zaman čakala svojega dragega. Le-ta se je na poti za zaslužkom ponesrečil in bogovom se je mladenka zasmilila, pa so jo spremenili v cvetico. V nemščini ime rastline Wegwarte pomeni, da čuva pot. Tudi primorsko ime pripotnik kaže na kraj nahajališča, saj raste ob cestah na peščeni zemlji in grušču ob robovih travnikov in gozdov. Že v starem Egiptu so poznali zdravilno moč potrošnika in so mu pripisovali celo čarobne moči. V antiki so ga uporabljali pri zdravljenju jeter (sodobna medicina to potrjuje). Germa- ni so ga dajali pod rjuho za lažji porod, žene pa so ga skrivaj mešale v hrano, da bi možje ostali zvesti. Potrošnikova zdravilnost izhaja v glavnem iz grenčin, pa tudi inulina in kalija. Pospešuje izločanje žolča, je čistilo za kri in učinkovito odvajalo. Zbija vročino, pomaga pri kožnih težavah, protinu in revmatiz-mu. Inulin je pomemben pri zdravljenju sladkorne bolezni, znižuje holesterol in spodbuja razmnoževanje koristnih bakterij v črevesju. Uporabna je celotna rastlina. Zaradi grenčin je primerna za pospešitev prebave in razstru-pljanje. Za čaj pri želodčnih težavah lahko pripravimo po-parek iz cvetov. Za jetra, žolč, neješčnost in celo hipohon-drijo pa prevremo narezano korenino. Sladkorni bolniki naj zvečer korenino namočijo v hladno vodo, jo zjutraj pre-vrejo in po požirkih zauživajo čez dan. Pri kožnih težavah naredimo iz korenin in cvetov prevretek, v katerega namočimo ovitek. Prekuhani listi v ovitku pomagajo pri otečenih jetrih. Mešanica soka iz listov, vinskega kisa in rožnega olja je obkladek pri glavobolu. Topli obkladki iz listov in rženega slada blažijo bolečine v trebuhu. Cvetovi, namočeni v žganju, pomagajo po kapi odpravljati negibnost. Izvleček semena in korenine deluje podobno kot pegasti ba-delj - obnavlja jetrne celice. Po Bachu je potrošnik osma rastlina, ki deluje proti sebičnosti, samopomilovanju, motnjah čustvenosti in samožrtvovanju. Kot predhodnica gojenih radičev in endivije je cikorija primerna, da jo čim pogosteje uporabimo v kuhinji. Mlado listje primešamo solatam, dušeno ali popraženo pa juham in omakam. Ker so samo mladi listki mehki in sočni, jih moramo pozneje namakati 2 do 3 ure, da se izločijo grenčine in so potem uporabni kot špinača. Cvetni listki so prijetna barv- na popestritev čajev, pijač ali sadnih solat. Korenino z veliko vsebnostjo inulina posušeno in popraženo uporabljamo za kavni nadomestek - cikorija. Modrina potrošnikovih cvetov se ujema z letošnjo izbiro barve, saj je le-ta ravno modra. Od sinjine neba do globin morja srečamo v modrem res veliko simbolike: mir, preudarnost, sproščenost pa po naše seveda modrost. Modrina deluje sproščujoče, je barva miru in harmonije, zrelosti, natančnosti, visokih vrednot in sposobnosti. Je med najbolj priljubljenimi, torej tipično ženska barva. Pri stresnem vsakdanu je priporočljiva za opremo bivalnih prostorov, ki jih optično poveča. Pri človeku pospeši tvorbo insulina in adrenalina, upočasni ritem srca in dihanje. Opazovanje modre barve pomirja centralno živčevje, omogoča koncentracijo, popelje pa tudi v sanjavost. Francka Čuk N as Skupne strani 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [¡¿j MDJA LJUBLJANICA št. 43 »Stari mlin pri Vrhnki. Kakih 4000 korakov od Vrhnike izvira potok, ki mu Slovani pravijo Stari mlin. Teče s polnim tokom štiri, pet dni, nato pa za ravno toliko dni izgine pod zemljo in se mu struga popolnoma posuši. Nato prekine svoje mirovanje in zpote priteče voda iz globin in potok je pet dni poln, nakar se spet posuši. Če udariš s palico po skali izvirka, ko ta miruje, tedaj udari voda vsa v penah iz globin in napolni strugo potoka, a kmalu se umiri in zopet usahne. Leta 1650 po K.r. nas je skupina hodila po teh suhi strugi. Vreme je bilo jasno in sonce je sijalo, ko nam je nenadoma prižuborela nasproti polna struga vode in nas opomnila, da je mirovanje potoka prenehalo. Morali smo se hitro umakniti na breg in nadaljevati pot po bregu ob kipečih valovih. Spisal prvi slovenski zgodovinar Martin Baucer, Zgodovina Norika in Furlanije Jezuitski samostan v Gorici 1663 po K.r. - po Kristusovem rojstvu, 2414 p.u.R. - po ustanovitvi Rima, 4057 p.v.p. - po vesoljnem potopu, 5715 p.u.s. - po ustvaritvi sveta« O »vodi, ki samo ob določenem času teče, sicer pa le, če se je dotakneš« je pisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske. »Zvedel sem zanjo leta 1684, ko sem 24. junija tistega leta jahal proti domu...... Po pripovedovanju domačinov je zapisal zgodbo o zmaju, ki bruha vodo in mladiče. Zmajevi mladiči so bile človeške ribice, katere obstoj so prvič ugotovili prav tu. Ljudje so od nekdaj potovali, a turizem v pravem pomenu besede se je začel razvijati konec 18. stoletja in v 19. stoletju. V vodiču za popotnike po slovenskih krajih iz leta 1827 je bila zaradi svoje ugodne prometne povezave in bogate zgodovine omenjena tudi Vrhnika. Da bi v kraj privabili kar največ gostov, so ugledni vrhniški možje leta 1888 ustanovili Društvo za olepšavo trga Vrhnike in njene okolice, danes Turistično društvo Blagajana. Lepo urejene poti, drevorede, parke, razgledne točke in zanimive naravne danosti so povezovali v vabljivo celoto. Biser v tej ogrlici je tudi Lintvern, izvir potoka, ki je imel nekoč na poti od izvira do mlina ime Šumljak, danes pa mu rečemo Bela. Ivan Cankar je v knjigi Nina napisal: »Od daleč sem zagledal samoten, polrazpal mlin, in kakor vselej, kadar sem ga zagledal, me je obšla skrivnostna groza. Mlin je visel visoko, kakor nad brezdnom. Izpod njega je curljal v globel siromašen potok, ki se je skoro ves izgubljal med nasutim kamenjem....« Po koncu prve svetovne vojne so člani Olepševalnega društva postavili kažipote k Sv. Trojici, Lintvernu in v Močilnik. Izkrčili so pohodne poti s Planine do Kurena, skozi Jelovškov gozd do Lin-tverna ter naprej do Blatnega in Starega dola. Leta 1931 so na območju Starega malna posadili 2000 čebulic narcis, a v kasnejših zapisnikih preberemo, da se jih je prijelo le četrtina. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja so svoje delo posvetili nakupu zemljišča na Planini, postavitvi razglednega stolpa, skromne koče, kleti in vodnjaka. 1937 pa so pri Lintvernu postavili klopi in mizo za izletnike. 1938 je društvo od Lore Jelovšek odkupilo zemljišče v Starem malnu. Naredili so nov betonski jez za kopališče, poglobili strugo in uredili stu-denček s pitno vodo. Gospodarski odbor trga Vrhnike je podaril društvu leseno barako, ki je bila postavljena na Jelovcu v času gradnje vodovoda, prenesli so jo v Star maln, jo preuredili, okrog nje pa postavili mize in klopi. Maja 1940 so razpravljali o načrtu večjega kopališča, ki ga je pripravil ing. Korba, za katerega so menili, da je »izstavljen prav dobro in popolnoma odgovarja krajevnemu namenu«. Predračun za gradnjo pa je bil previsok in se zanjo niso odločili. V času druge svetovne vojne je društvo delovalo v ilegali, po koncu vojne, ki je uničila večino NOVICE i y ■rF ? i v w objektov v lasti društva so takoj začeli z obnovo. V knjigi zapisnikov od leta 1930 do 1949 je prav v slednjem zabeležena naloga obnovitve Starga malna. Pot do tu je bila še dolga. Med drugim so urejali Sv. Trojico in jo poimenovali v Cankarjev gaj, obnovili so postojanko na Planini in leta 1955 postavili nov razgledni stolp, uredili Močilnik, kupovali zemljišča in postavili nov gostinski objekt. 1957 so v Starem malnu kupili zemljišče od Janeza Stanta, uredili so kopališče in dokončali gradnjo koče, leta 1960 so zgradili klet, cementni zid okrog bazena in stopnice. Namestili so klopi in mize okrog točilnice. Dela je društvo krilo s svojimi finančni sredstvi, udarniškim delom članov in delno s podporo Občinskega ljudskega odbora na Vrhniki. Leta 1974 je društvo želelo s pomočjo tabornikov oživiti Star maln, 1987 je prvič organiziralo prvomajsko srečanje, leto dni kasneje pa v Star maln pripeljalo elektriko. 1993 je kupilo zemljišče in porušen objekt [nekoč mlin] ter obnovilo mlinsko kolo, 1994 je dokupilo zemljišče pri koči, izdelana je bila lokacijska informacija in načrti za postavitev mlina [Pavle Mrak]. Kočo je društvo nadgradilo, prekrilo in izdelalo sobe med letoma 2005 in 2006. Leta 2011 je bila izdelana Strategija razvoja Starga malna in hribovitega zaledja, leto dni kasneje pa prva Idejna zasnova. Star maln je bil in je priljubljena izletniška točka in naravno kopališče za domačine, vedno znova pa ga odkrivajo domači in tuji gostje od vsepovsod. V zeleni oazi ob čisti vodi, v kateri domujejo potočni raki se nadihamo svežega in v poletnih dneh malo hladnejšega svežega zraka. Turistično društvo Blagajana je v zadnjih desetletjih kočo dajalo v najem. Leta 2016 je registriralo prostovoljstvo in upravljanje koče vzelo v svoje roke. S pripravo hrane po domačih receptih, z vedno aktualno ponudbo jedi z žara, z domačimi sladicami, povezovanjem z lokalnimi pridelovalci in proizvajalci ekipa Star maln privablja goste, ki se radi vračajo. Po mnogih letih premora je društvo obudilo prireditev »Živel 1. maj«. Spet se je povezalo s taborniki. Od leta 2008 društvo vsako leto pripravlja srečanje priseljenih občanov z domačini »Tu smo doma«, v Star maln je pripeljalo karavano mladih popotnikov iz Francije EUROP. RAID, gostilo je »Dneve evropske kulturne dediščine« v sodelovanju z razstaviščem Moja Ljubljanica, povezuje se z lokalnimi organizacijami in društvi pri organizaciji mnogih prireditev. Oktobra 2019 se je zavrtelo novo mlinsko kolo! Ekipa Star maln je tej zeleni oazi miru vdihnila domačnost. Z izkušnjami bogate preteklosti je društvo zazrto v prihodnost. Avtorica: Mirjam Suhadolnik Situacija območja ureditve (Idejna zasnova ureditve Starga malna, Delavnica d.o.o., 2012) 9 avi*h VLAK ftffUMii EinvCt&JE J H EVROPSKO KChEZIJSkO POLlTPiO grants NflS Skupne strani 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO VIZIJA Idejna zasnova območja starga malna V nadaljevanju predstavljamo tri glavne točke ureditve, predvidene v projektu idejne zasnove ureditve Starga malna [Delavnica d.o.o., 2012]. Točke bodo območje povezale v urejeno funkcionalno celoto, ki se bo lahko naprej razvijala v skladu s trajnostnimi načeli. MLIN Rekonstrukcija in revitalizacija mlina V skladu s strateškimi izhodišči se mlin v Starem malnu prepoznava kot element neregistrirane kulturne dediščine območja Vrhnike in je zato smiselna obnova z namenom ohranjanja in pre-zentacije, tudi v širšem kontekstu Vrhnike [npr sistem kašč v povezavi z mlinarsko dejavnostjo, ipd.] Stavba mlina se rekonstruira z namenom programske revitalizacije in kot razširitev turistične ponudbe Starga malna. Razpoložljivi podatki za rekonstrukcijo so stara fotografija iz leta 1905 [vir: Arhiv TD Blagajana] in skica rekonstrukcije [slika v gostišču, vir: Arhiv TD Blagajana]. Idejna zasnova mlina Prenova notranjosti mlina oz. program mlina je možna v več variantah. Pomembno je zlasti, da je program mlina dovolj neagresiven, da ne kvari ali prekomerno obremenjuje objekta hkrati pa vzpostavlja neko novo atrakcijo, ki bo zanimiva za obiskovalce. Prvotna kvaliteta in vrednost mlina je bolj v pomenski vrednosti, kot pa dejanskem arhitekturnem izgledu, ki ga lahko bolj ali manj verno rekonstruiramo zgolj po zelo skopi fotografski dokumentaciji. Najbolj avtentična prenova oz. program mlina je rekonstrukcija originalnega programa. Zaradi skopih podatkov o dejanski vsebini mlina lahko prenovo izvedemo kot interpretacijo prvotne dejavnosti na sodoben in atraktiven način po principu hiše eksperimentov. Za najbolj nazorno izkušnjo dejavnosti opremo mlina prikažemo kot interpretacijo mlinske naprave, ki omogoča interaktivno sodelovanje obiskovalca in dejansko upravljanje z napravo na poenostavljen način. V spremstvu vodiča bi lahko obiskovalec npr preusmeril vodo na mlinsko kolo, zagnal prenos z mlinskega kolesa na mlinske kamne in nenazadnje dejansko zmlel zrnje. Obiski bi bili lahko vodeni za posameznike in skupine ter na ta način edinstveni v Sloveniji. Najstarejša fotografija starega mlina iz leta 1905 [vir: Arhiv TD Blagajana) TURISTIČNA KOČA Lokacija in obstoječe stanje Območje Star maln se nahaja ob potoku Bele, enemu izmed pritokov reke Ljubljanice. Nahaja se tik za znamenitim izvirom Lintvern. Turistični objekt je bil predmet številnih predelav in širitev. Za senčenje so uporabljeni sponzorski dežniki, po prostoru so se postavljale tudi razne programske razširitve, a brez premisleka o celoviti zasnovi območja. Obstoječi objekt trenutno po kapaciteti ne zadošča več potrebam turističnega in gostinskega programa, zato je predvidena programska in volumenska širitev. Celostna sonaravna zasnova K zasnovi objekta je potrebno pristopiti čimbolj trajnostno in sonaravno v vseh pogledih - od zasnove samega programa, do uporabe materialov in nenazadnje delovanja objekta. Programska zasnova izhaja iz principov trajnostnega turizma, ki temelji na kvaliteti, izvajanju programov v povezavi z lokalno tradicijo in uporabo lokalnih proizvodov, ozaveščanja, vključevanja lokalnih skupnosti itd. Izogiba se masovnemu turizmu. Pri obnovi samega objekta bi se pristopalo z reciklažo gradbenega materiala obstoječega objekta in uporabo lokalnih polizdelkov, z vključevanjem lokalnih obrtnikov. Nov objekt bi zadoščal sodobnim energetskim standardom. Predvideva se tudi možnost energetskesamooskrbe spridobivanjemenergije z mlinom, solarno ogrevanje, izkoristkom naravnih danosti in podobno. Koncept Dejstvo je, da obseg željene turistične dejavnosti presega zmogljivost obstoječega objekta. Postavlja se vprašanje pravilnega širjenja programa. Širjenje se je do sedaj izvajalo v obliki prizidkov in nadstreškov, ki so sčasoma "skazili" prvotni uravnoteženi izgled turističnega objekta. Predlaga se, da se z nadaljnjo prenovo objekta pristopi bolj celostno - osnovni objekt se izčisti, izgled se poenoti z dodatno fasado, s katero se rešuje tudi energetsko učinkovitost stavbe. V sklopu tega se zamenja/viša tudi ostrešje, s čimer se izkorišča tudi mansardni prostor, ter iz-čisti stavbni volumen. Vsa širjenja programa se izvedejo s samostojnimi volumni, ki se povezujejo v sklenjeno celoto, ki bo urejalo celotno območje, ter odgovarjalo na danosti lokacije. TEMATSKA POT - ZMAJEVA POT Idejna zasnova celostne ureditve Voda oz. potoček Bele, ki teče vzdolž območja Starga malna daje karakter in identiteto celotnemu območju. Posebnosti Lintverna je opisoval že Valvazor: voda ki priteče, če se jo dotakneš, zmaj na izviru, ....]. To je izredno močno izročilo, ki se je ohranilo vse do danes in predstavlja etnološki potencial, ki ga je vredno izkoristiti. »Zmajeva pot« je obnovljena planinska pot do izvira Lintvern, obogatena s tematiko vode, opazovanja narave in legendo. Ob poti se nanizajo posamezni elementi tako meditacije in mirnega doživljanja vode ter narave, kot posamezne točke atrakcije in motivacije. Oblikovanje ureditev in opreme je v zasnovi so-naravno, predvsem v izboru lokalnih materialov [les, kamen]. Skozi svojo funkcijo izobražujejo obiskovalce, npr. z igro ali skozi svojo umetniško ali tehnično vrednost. Pot je zasnovana za večkratno doživljanje oz. uporabo. Glavni uporabniki tega prostora so lokalni obiskovalci iz bližnje okolice Vrhnike, ki se v območje Starga malna vračajo pogosteje, zato naj bo obisk le-tega vedno zanimiv in privlačen. Otroke skozi igro uči o izjemni zgodovini območja, življenju ljudi in naravnih pojavih. Avtor: Delavnica d.o.o., Uroš Jereb Idejni projekt prenove mlina [Delavnica d.o.o., 2012) STAR M A L N Celostna grafična podoba Starga malna [Delavnica d.o.o., 2017) Idejni projekt prenove turističnega objekta [Delavnica d.o.o., 2019) PROGRAM 27. 9. 2019 - 31. 12. 2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 občasna razstava Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 13. 6. 2020 ob 11. uri splošno JAVNO VODENJE PO RAZstavi MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 20. 6. 2020 POLETNA muzejska NOč 10.00 - 13.00 ANKINA KAŠčA - Stara Vrhnika 14.00 - 17.00 STAR MALN - Vrhnika 18.00 - 24.00 Razstavišče Moja Ljubljanica V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana in Anko Grom pripravljamo zanimiv celodnevni program s poudarkom na etnološki dediščini Vrhnike. Podrobnejše vsebine programa na www.mojaljubljanica.si. Sledi stoletij označujejo naravni biser. Zdaj, ta čas, smo tu mi, ki puščamo svojo sled. Verjamemo, da delamo dobro in prav. Turistično društvo Blagajana www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 25. maj 2020» 40 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urška svetuje Društvo Kneipp Vrhnika Kako Obdobje po koronavirusu zaljubljenosti k ljubezni? Zaljubljenost in izbira partnerja. Otroški vzorec navezanosti človek vnaša tudi v svoje odrasle ljubezenske odnose; išče ga in ga s svojim ravnanjem v odnosih tudi poustvarja. Bolj ko je nekomu primanjkovalo brezpogojne starševske ljubezni, bolj že vnaprej idealizira ljubezenski odnos. Idealizacija izhaja iz nestvarnih pričakovanj, da bo partner naposled zapolnil čustvene primanjkljaje iz otroštva in nam zacelil morebitne rane. Od tod izhaja pričakovanje brezpogojne partnerske ljubezni. Človek, ki skuša v partnerskem odnosu nadomestiti idealizirano starševsko ljubezen, si za partnerje praviloma izbira ljudi, ki ga nezavedno spominjajo na enega od staršev, navadno na tistega, od katerega je prejel premalo ljubezni. Poleg tega pričakuje, da mu bo partner v simbiotičnem odnosu potešil čustveno lakoto iz otroštva. O tem človeku si bo ustvaril predstavo, da premore vse idealne lastnosti in da mu lahko ponudi vse, kar je pogrešal pri starših - in se v to predstavo zaljubil. Tu se skriva past - od človeka, ki je zelo verjetno podobno čustveno opremljen in deluje kot roditelj, ki nas je prikrajšal, pričakujemo še več. Tega seveda ni mogoče dobiti, zato sledijo razočaranja, še večja čustvena lakota in novo iskanje, saj si izbiramo podobno čustveno nedostopne ali nezanesljive partnerje, kot so bili starši, pri tem pa pričakujemo, da jih bomo spremenili, kot smo pričakovali pri starših. Ena bistvenih razlik med zaljubljenostjo in ljubeznijo je v tem, da se zaljubljenost zgodi, za ljubezen pa je potrebna odločitev. Medtem ko zaljubljenost po treh do šestih mesecih zagotovo mine, lahko ljubezen traja, a le, če si dovolimo bitje, ki je ob nas, videti kot človeka s prednostmi in pomanjkljivostmi ter ga takega sprejmemo in imamo radi. Za ljubezen je tako potrebna odločitev, ki pa jo lahko vzdržujemo le, če se zavedamo, da partner prihaja iz enakega čustvenega sveta, kot je naš, odločitev, da ga bomo raziskali, se tako s partnerjem čustveno povezali in z njim vztrajali. Pri tem potrebujemo tudi veliko poguma, saj gre za popotovanje predvsem po lastni psihi in če je le-ta prežeta z mnogo bolečine, se odnosa lahko ustra- šimo ter pobegnemo. Za zaljubljenost rečemo, da se zgodi, ker na to ne moremo vplivati. Naši možgani, v katerih so shranjeni spomini na najzgodnejšo ljubezen - na naš odnos z mamo in očetom - prepoznajo človeka, ki v sebi nosi skrita podobna vzdušja iz primarnih družin, kot jih poznamo mi. Bolj ko so naši spomini boleči, močnejša bo zaljubljenost, saj bodo vanjo vtkana vsa naša neizpolnjena hrepenenja: če mati z nami ni bila nežna, se nam ni dovolj posvečala, nas ni občudovala, bomo po tem toliko bolj hrepeneli, saj so to najosnovnejše otrokove potrebe, ki kasneje vztrajajo in se jim ne moremo odpovedati, in toliko bolj bomo seveda pričakovali, da nam jih izpolni partner. Kmalu sledi boleče spoznanje, da nam tega ne more dati, čeprav najprej mislimo, da noče, ker je to nekaj, kar bi morali dobiti že davno in je za vedno izgubljeno, lahko pa je do naših potreb sočuten in se odloči dati, kar partner lahko da. Po zaljubljenosti, ki je začetna faza intimnega odnosa, sledi neizbežno razočaranje, saj naenkrat ugotovimo, da je stanje, v katerem je bilo vse lepo in celo vzhiče-no, v katerem smo videli partnerja samo v najlepši luči, se navduševali nad njim, minilo. Več časa ko preživimo z njim, bolj se seznanjamo z njegovimi značilnostmi, ki so nam veliko manj všeč ali nam sploh niso. Tako se začnejo najprej nedolžni spori, nesporazumi, potem pa vse pogostejši boleči prepiri, mi pa se nemara začnemo počutiti utesnjene, nemirne, nemara začnemo čutiti potrebo po umiku in polagoma se začnemo spraševati, ali je ta človek sploh pravi za nas. Za marsikoga bi bil to lahko začetek konca in mar- sikdo se po koncu zaljubljenosti tudi odloči za prekinitev, saj meni, da „ni več kemije", pravzaprav pa se je kemija šele začela: dekle in fant sta se začela drug ob drugem počutiti že toliko varna, da sta si začela sporočati, kako se res počutita v odnosu, kdo onadva v resnici sta in kaj vse doživljata, katere so tiste boleče vsebine, ki ostajajo v njima nezaceljene in nepotolažene, izhajajo pa iz odnosov v primarni družini. Začnemo namreč prisilno ponavljati vzdušje - v kar nas sili naša možganska struktura, v kateri je zapisan model odnosov z ljudmi, torej „kemija", ki so za nas domača, nam pomenijo odnos, saj samo tako lahko pripadamo, pa naj bodo le-ta še tako uničujoča in tega ne želimo. Naši možgani so si jih zapomnili in nas vodijo po istih poteh, saj je zanje varno samo znano, četudi je to za nas nevarno in škodljivo. Takrat ima par priložnost, da se tega zave ter se odloči začeti ustvarjati nove vzorce navezanosti in pripadnosti, take, v katerih se bosta počutila vredna, ljubljena in spoštovana. Ker pa je treba dobesedno vzpostaviti nove možganske povezave, ki so dogovorne za naše čustvovanje, mišljenje in vedenje, si morata za to zelo prizadevati. Ko torej vzpostavimo odnos, v katerem se počutimo varne, saj smo sprejeti z vsem, kar smo, in lahko s partnerjem delimo svoje najgloblje bolečine, se nanj torej navežemo, ne čutimo potrebe po zaljubljenosti ali novem partnerju, saj so izpolnjene naše najgloblje potrebe: po ljubezni, spoštovanju in pripadnosti. Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 031 544 095. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail. com 031544095 Zelo težko obdobje, ki postopoma mineva z veliko vzdržnostjo vseh ljudi. Teža vzdržljivosti je že načela« ljudsko dušo« in jo vznemirja do take mere, da so se pojavile anomalije v vedenju pred bližino sočloveka. Ne vemo, kaj bo. Ne vemo, kako se bomo morali vesti do okolja, ljudi v okolici in širše. Strah, ki se nam je zalezel po kožo, nas usmerja v skrajno nezaupanje zaradi nevednosti ali bolje neustrezne informiranosti. Napočil je čas ranljivosti. V umu se ustvarjajo slike, ki predstavljajo osmišljen način življenja, naš obstoj in prostor, kjer bomo bivali. Skozi um bodo poletele slike, ki nam kažejo smer, kam in kako. Pomišljamo, s kom bo primerno sobivati, se družiti in trdno biti skupaj. Šport je eden od dejavnikov, ki terja nekaj fizične obremenitve, porabo nakopičene energije, ki pomaga pri usmeritvi k razmisleku o sebi, posvečanju sebi in svojim strahovom ter težavam. Znano je, da se ob fizičnem aktiviranju telesa sproščajo hormoni sreče, budnosti, zadovoljstva in simpatij. Stiske, ki jih čutimo in skrbno skrivamo, v prvi vrsti pred seboj in nato še pred drugimi ljudmi, ki so nam blizu ali le naključni ljudje, ki smo jih srečali. Premišljeno druženje ali, bolje, izbiranje okolja, ki nam godi, je pametnejše. Naključno srečanje je pogosto tisto, ki v našem umu sproži olajšanje in sprostitev. Je most med stisko in zunanjim svetom. Beseda ne zastane, v umu pa je zadovoljstvo, da bo izpoved težave ostala pri sogovorniku, ki je neprizadet in ne pritiska na nas. Na tak način postajamo odporni proti vplivom iz okolja. Bodimo osredotočeni na dogajanje okoli nas in »vadimo« razbremenitev občutkov in razbremenimo postopek prehoda doživljanj iz uma v srce, ki ohranja spominske sedimente in ve, kako naprej. Pametno se je priključiti spontanemu srečanju na nedoločenem kraju in času. Občutke tesnobe začutimo v prsih in podzavestno sežemo z roko v predel srca. Pričakujemo, da nam bo dana moč razumeti stisko. Ustavimo se, zapremo oči, vzdihnemo in prislonimo roko v ravnino s srcem. Dihajmo počasi, zaslišimo blago melo- dijo, ki nam jo prikliče spomin, ki nas sprošča, umirja in nas veseli. Misli usmerimo proti srcu, ki mu prepustimo sprostitev napetosti in zagledamo ob odprtju oči tisto, kar smo si zaželeli. Tak sprostitveni korak naj ne traja več kot tri minute. Napotimo se naprej in si olaj-šajmo dan. Potrudimo se ter spregovorimo ob naključjih in naša duša bo lažja in zadovoljna. Postopke vadimo ob vseh priložnostih. Zadovoljni bomo, predvsem pa se zavedajmo, da smo si pomagali sami. Pojdimo v naravo in usmerimo um v opazovanje okolice. V naravi srečamo rastline in cvetje, ki se v miru in dobrotah narave veselijo dne. Vzorniki našega naj bodo. Želim lepe dni postopno okrevanje in korak v nov način življenja s pridihom starega. Maja A. Poslovanje, telefonske informacije in naročanje strank v Upravni enoti Ljubljana Zaradi preprečevanja morebitnih okužb s COVID-19 in zaradi povečanega števila klicev bo upravno poslovanje Upravne enote Ljubljana še naprej potekalo po sistemu naročanja strank (kadar je to le mogoče oz. kadar je upravno storitev mogoče opraviti brez prisotnosti stranke). Upravna enota Ljubljana obvešča stranke na Sektorju za upravne notranje zadeve (Tobačna ulica 5), da od 11. 5. 2020 lahko za naročanje in informacije pokličete na naslednje telefonske številke: - Oddelek za javni red (naročanje za izdajo osebnih izkaznic ter potnih listov) in Oddelek za promet (naročanje za izdajo vozniških ter prometnih dovoljenj): 01 306 30 26, 01 306 30 14 in 01 306 30 70, - Oddelek za matične zadeve (izdaja izpiska iz matičnega registra o rojstvu in smrti, prijava sklenitve zakonske ali partnerske zveze, priznanje očetovstva): 01 306 32 10, - Oddelek za tujce: 01 306 32 60 ter 01 306 32 87. Od 5. maja naročamo tudi stranke, ki želijo pridobiti spletno digitalno potrdilo, overiti podpise, pridobiti garantna pisma ter vrednotnice. Telefonska številka za naročanje omenjenih storitev je: 01 306 35 20. Overitev podpisa za namen spremembe lastništva motornega vozila na tej telefonski številki ne sprejemajo. To lahko po predhodnem naročilu uredite na Oddelku za promet (Sektor za upravne notranje zadeve, Tobačna ulica 5). Še vedno velja usmeritev, da se vse upravne storitve plačuje brezgotovinsko oz. kartično. GT N OS Skupne strani 25. maj 2020» 40 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ana svetuje Pomen hvaležnosti v času epidemije in izolacije Čeprav je bila hvaležnost prepoznana kot pomembna že v antičnih filozofijah in kulturah (v rimski kulturi je npr. Ciceron hvaležnost imenoval kot »mati« vseh čustev), pa je področje raziskav postala šele v zadnjih dveh desetletjih. Opredeljujemo jo kot pozitiven čustveni odziv, ki ga zaznavamo ob dajanju ali prejemanju koristi oz. prispevka, in izhaja iz spoznanja, da določeno dobro v našem življenju izhaja iz nečesa zunaj nas in našega nadzora. Izražanje hvaležnosti sproža pozitivna čustva, predvsem srečo ter vpliva na duševno in fizično počutje. V zadnjih nekaj desetletjih so raziskovalci v študijah potrdili povezavo med hvaležnostjo in dobrim počutjem. Ena najbolj preprostih in priljubljenih vaj je dnevnik hvaležnosti. Namen vaje je razmisliti o minulem dnevu ali tednu in si spomniti 3 do 5 stvari, za katere ste še posebno hvaležni. Na tak način se osredotočite na vse dobre stvari, ki so se vam zgodile v določenem času. Čeprav se globoko v sebi vsi tega zavedamo, se kljub temu premalokrat ustavimo, ozavestimo določeno situacijo in se zahvalimo za tisto, kar je najpomembnejše. Ana Podlipnik (mag. psihosocialne pomoči, učiteljicapilatesa, joge in skupinskih vadb) Zakaj biti hvaležen? Že če samo nekaj minut na dan namenite razmisleku, za kaj ste hvaležni, se vam lahko to obrestuje fizično in psihično pa tudi v socialnem pomenu. Študije so pokazale, da so osebe, ki izrazijo oziroma pokažejo hvaležnost, manj nagnjene k tesnobi in depresiji. Hvaležnost pa lahko pomaga tudi na karierni poti. Kot je pokazala študija, pri tistih, ki so bolj hvaležni (in razmišljajo veselo ali nevtralno), obstaja manjša mo- žnost, da bodo pri finančnih odločitvah ravnali impulziv-no. Raziskovalci so skladno s tem ugotovili, da hvaležnost poveča raven potrpežljivosti. V pomoč vam bo morda nekaj korakov 1. Dnevnik hvaležnosti - v zve- zek zapišite razloge za hvaležnost. 2. Napišite sporočilo nekomu, ki je na vas naredil vtis. 3. Cenite vsak svoj dan in po- membne osebe v njem. 4. Pokažite hvaležnost tudi ti- stim sodelavcem, ki so navadno slabe volje. 5. Dajte nekomu kompliment. 6. Dnevno si vzemite vsaj pet minut časa za razmišljanje o svojih vrlinah in pozitivnih lastnostih. 7. Priznajte zasluge ob dobro opravljenem delu tistemu, ki je za to zaslužen, pohvalite ga. 8. Javno izrazite hvaležnost: na svojem družbenem omrežju, pridružite se projektu v tem pomenu. 9. Hvaležnost postavite pred ogovarjanje, ko ste v družbi ali s prijatelji. »Čutiti hvaležnost in je ne pokazati je enako, kot bi zavili darilo in ga ne bi podarili« William Arthur Ward Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@ motivacijainsvetovanje. si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040126 826. Monika Ažman Letošnje leto je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, večina najprej pomisli na zdravnike. A ko potrebujemo zdravstveno storitev, se najprej srečamo z medicinsko sestro. Brez njih zdravstveni sistem ne more delovati. So nepogrešljiv del vsakega zdravstvenega tima ter pomembno prispevajo k izboljševanju našega zdravja in k preprečevanju bolezni. Medicinske sestre in babice so z nami ob rojstvu, v različnih življenjskih obdobjih in vse do smrti. So edina poklicna skupina, ki je ob pacientu 24 ur na dan, vse dni v letu. Zaradi vse kompleksnejših zahtev zdravstvenega varstva prevzemajo vedno večje odgovornosti, njihove vloge pa se marsikdo zave šele takrat, ko se znajde v osebni stiski. Najlepši poklic na svetu V počastitev dela izvajalcev zdravstvene in babiške nege je Svetovna zdravstvena organizacija letošnje leto, ko obeležujemo 200-letnico rojstva britanske medicinske sestre Florence Nightingale, ki velja za utemeljiteljico sodobne zdravstvene nege, razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Poleg tega smo maja obeležili tudi mednarodna dneva babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj). Prvi je potekal pod geslom Babice z ženskami: praznujte, dokažite, aktivirajte, združite se - naš čas je ZDAJ!, drugi pa z motom Medicinske sestre: glas za vse nas in za zdravje po svetu. Poklic medicinske sestre je plemenit poklic, ki pa je žal podcenjen in deficitaren. »To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela, poklic, v katerem smo ljudje s čutom za pomoč in empatijo, poklic, ki je po mojem prepričanju najlepši na svetu,« je prepričana Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, stanovske organizacije, ki združuje več kot 16.000 članic in članov. Medicinske sestre so hrbtenica Medicinske sestre in babice temelj vsakega zdravstvenega sistema vsakega zdravstvenega sistema Izvajalci zdravstvene in babiške nege so temelj vsakega zdravstvenega sistema in predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu. Imajo odločilno vlogo pri krepitvi zdravstvenega sistema ter so ključni pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi po vsem svetu. Njihova glavna skrb so vedno pacienti, za kar pogosto tvegajo tudi lastno zdravje. Pomanjkanje kadra in slabi pogoji za delo Poklic medicinske sestre je med pacienti zelo cenjen. Po zaupanju jih Slovenci uvrščamo na drugo mesto, takoj za gasilci. A čeprav zdravstveni sistem brez njih ne more delovati, saj so vpeti v vse pore zdravstvenega in socialnega varstva, tudi na področje vzgoje in izobraževanja, politika zaposlene v zdravstveni negi pogosto prezre. »Razvoj slovenske zdravstvene nege sledi razvoju medicine in drugih znanosti, žal pa temu ne sledijo kadrovski standardi in normativi v delovnih okoljih. Ti nikakor ne zadoščajo več potrebam današnjih pacientov in jih je nujno treba posodobiti. Izvajalci zdravstvene in babiške nege imajo slabe pogoje za delo in so slabo plačani. Številni izvajalci zato odhajajo v tujino, kjer njihovo delo ne le cenijo, ampak tudi dobro plačajo,« je povedala Monika Ažman. Zaradi pogostega odhajanja v tujino ali celo zapuščanja poklica se področje zdravstvene nege sooča z velikim pomanjkanjem kadra. »Na to podhranjenost pristojne opozarjamo že več kot 15 let, a so nas doslej slišali le redki, upošteval pa praktično nihče. Vedno prevlada argument, da je na voljo premalo denarja, da ne potrebujemo tako visoko izobraženega kadra, kot ga priporočajo strokovne smernice in z dokazi podprta praksa, da dodatno znanje ni potrebno,« je poudarila Ažmanova in dodala: »Razmere, s katerimi smo se soočili ob epidemiji koronavirusa, dokazujejo, da sta izobražen kader v zdravstveni negi, katerega poslanstvo je tudi preventiva, ter zadostno število izvajalcev nujna.« GT Komisija za izdajanje glasila Naš časopis razpisuje delo ODGOVORNEGA UREDNIKA NAŠEGA ČASOPISA. Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki - ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije; - je poslovno sposoben; - mu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja; - ima najmanj univerzitetno visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri oziroma magisterij stroke (2. bolonjska stopnja). - ima najmanj tri (3) leta izkušenj s področja urednikovanje kateregakoli medija v Razvidu medijev Za odgovornega urednika ne more biti imenovan kandidat, ki - funkcionar politične stranke ali liste, ki nastopa na volitvah; - družinski član - zakonec, izvenzakonski partner, otrok, posvojenec, oče, mati, posvojitelj, brat ali sestra - župana ali občinskega svetnika. Izbrani kandidat bo na mesto urednika imenovan za obdobje petih let. Prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi, življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in predvideno programsko zasnovo časopisa morajo kandidati oddati osebno na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (Tržaška 9, 1360 Vrhnika) najkasneje do 5. junija 2020 do 12. ure v zaprti ovojnici s pripisom »Za razpis - Naš časopis - NE ODPIRAJ«. Prijava se šteje za pravočasno, če je tudi oddana priporočeno po pošti na zadnji dan prijave, 5. junija 2020. Prijavo pošljite v zaprti kuverti, opremite z napisom: »Za razpis - Naš časopis - NE ODPIRAJ«, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Informacije na e-naslov: info@zavod-cankar.si Upoštevane bodo le popolne prijave, z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, ki bodo vložene pravočasno. Komisija bo s kandidati opravila razgovor. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni po opravljeni izbiri. NflS Skupne strani 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a RDEČI KRIŽ VRHNIKA Poslanica ob tednu Rdečega križa Slovenije 2020 Od 8. do 15. maja je v Sloveniji potekal teden Rdečega križa. Toda kaj sploh je teden Rdečega križa? Teden Rdečega križa je naš najljubši čas v letu. Povezuje se s svetovnim dnevom Rdečega križa in Rdečega polmeseca, 8. majem. To je vsakoletna proslava dela našega gibanja po vsem svetu. Praznuje se 8. maja na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta. Ta dan se spominjamo poguma in dosežkov več kot 16 milijonov prostovoljcev in skoraj pol milijona članov, ki delujemo v 192 državah sveta. Ta dan smo ponosni, da smo del največje humanitarne mreže na svetu za pomoč ljudem v stiski. Rdeči križ Slovenije igra pomembno vlogo pri odzivanju na nujne primere in trajajoče, nenehno spreminjajoče se razmere glede pandemije koronavirusa (COVID-19) niso izjema. Vsaka, tudi najbogatejša družba potrebuje prostovoljce in humanitarne organizacije, ki jih povezujejo, saj smo prav mi, sodržavljani, sosedje Med lanskim tednom Rdečega križa se je s prodajo do-plačilnih znamk in nalepk zbralo 690.822,23 evra, ki jih je RKS namenil za izvedbo razvojnih projektov RKS na nacionalni ravni, izvedbo XIII. državnega preverjanja znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči, izvedbo dobrodelne akcije Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane, izvajanju aktivnosti območnih združenj RKS za pomoč učencem in in naključni mimoidoči, nepogrešljivi, ko je treba pomagati nekomu med nami. Vsem sporočamo, da nas potrebujete in vas vabimo, da nam pomagate, da bomo mi lahko pomagali vam. V tednu Rdečega križa Slovenije želimo v svoje vrste pritegniti nove prostovoljce, nove krvodajalce in nove donatorje. Teden Rdečega križa je priložnost, da vsi skupaj poglobljeno razmislimo, kaj pomenijo načela našega gibanja: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Njihov pomen je zelo preprost. V času krize smo tukaj, da pomagamo ljudem. Smo lokalni in globalni. To počnemo že več kot 150 let. Naša mreža neverjetnega osebja in prostovoljcev v negotovih časih pomeni, da smo edinstveno dosegljivi za ljudi. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva vsem našim prostovoljcem in osebju, ki nenehno delate, da bi dosegli ljudi v stiski in omilili njihovo trpljenje. Povsod po Sloveniji dokazujete, da so lokalni akterji ključni za reševanje življenj in pripravo skupnosti za hitrejše in boljše delovanje v vsaki posamezni krizi. Hvala! Mag. Vesna Mikuž, predsednica RKS Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS dijakom pri nakupu šolskih potrebščin ob novem šolskem letu, za materialno in finančno pomoč posameznikom, družinam in skupinam prebivalcev, za plačilo logističnih stroškov, povezanih z izvajanjem pomoči, za usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev, izvedbo drugih social-no-humanitarnih programov ter aktivnosti na področju promocije RKS in delovanja RKS-OZ. Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak! Na podlagi skupnega prizadevanja komunalnih podjetji za ozaveščanje uporabnikov in javnosti o pomenu premišljene rabe naravnih virov, varovanja okolja in prizadevanja za krepitev družbene odgovornosti je pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva leta 2014 nastala pobuda Skupaj za boljšo družbo (v nadaljevanju SBD). V zadnjih letih, pa tudi zdaj, ko smo zaradi koronavirusa večino časa v domačem okolju, se kaže potreba po ozaveščanju javnosti o odpadkih, ki ne spadajo v straniščno školjko, zato je bila pobuda SBD nadgrajena z akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak. Na eni strani smo za pravilno odvajanje komunalne odpadne vode odgovorni upravljavci sistemov, na drugi pa je zelo pomembno, kako z odpadno vodo ravnamo v gospodinjstvih. Zato si moramo zapomniti preprosto navodilo: STRANIŠČNA ŠKOLJKA NI KOŠ ZA SMETI, VANJO SPADAJO LE TRI STVARI. Da, prav ste prebrali. V straniščno školjko sodijo samo človeški izločki in iztrebki ter toaletni papir. V kanalizacijskih sistemih so čedalje hujša težava vlažilni in čistilni robčki, ki se od toaletnega papirja razlikujejo po tem, da je v njih celulozi dodano vezivo, ki preprečuje, da bi hitro razpadli. Zaradi svojih lastnosti se vlažilni in čistilni robčki kopičijo na kritičnih mestih v ceveh, kjer se spri-mejo z drugimi odpadki, ki v kanalizacijski sistem ne sodijo, in tako povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, ki skrbijo za nemoteno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Posledično so zaradi zamašitev in okvar višji tudi stroški popravil in zamenjave opreme kanalizacijskega sistema. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., vam zato sporoča, da v straniščno školjko ne spadajo naslednji predmeti. Odvreči jih moramo v koš za smeti: - vlažilni in čistilni robčki, - vata, paličice za ušesa, vložki in tamponi, kondomi, - olja in maščobe, ostanki hrane in cigaretni ogorki, - zdravila, obliži, kontaktne leče in drugi izdelki. Tudi v obdobju krize zaradi koronavirusa ravnajmo odgovorno in robčkov ter krp za razkuževanje, zaščitnih mask in rokavic ne mečimo v straniščno školjko, ampak med odpadke. Skupaj lahko pripomoremo k čistejši naravi in ohranjanju naših vodnih virov. Delovanje vseh sistemov v komunalnih dejavnostih je lahko uspešno le toliko, kolokor je odgovorno ravnanje vsakega posameznika. Zato BODI JUNAK IN NE ZAMENJAJ ŠKOLJKE ZA SMETNJAK. Zakaj so naše mišice zakrčene? Centralni živčni sistem je odgovoren za delovanje telesa kot celote. Da se lahko gibamo ter izvajamo želene in potrebne gibe, je odgovoren živčno-mišični sistem. Mišični refleks ima čutno in gibalno komponento. Poleg osnovnih refleksov so v človeški somi tudi kompleksnejši refleksi, katerih osnovni namen je čutno gibalno učenje in posledično gibanje. Mišični refleksi, ki izhajajo iz razumskega dela centralnega živčnega sistema in povzročajo senzorično motorno amnezijo (SMA), ločenost uma in telesa, se pojavljajo v zelo specifični obliki. Thomas Hanna (utemeljitelj somatike) je opredelil tri tipične refleksne odzive: refleks zelene luči, refleks rdeče luči in refleks travme. Refleks landau ali v somatiki refleks zelene luči je eden izmed avtomatizmov globokih možganskih struktur, ki že od rojstva naprej usmerjajo naša življenja. Refleks človeku omogoča avtomatsko gibanje. Gibi in dejanja, ki se zgodijo kot posledica refleksov, že dojenčku omogočajo poznejše učenje zavestnega gibanja, ki se kot čutno-gibalna izkušnja zgodi v živčno-mišičnem sistemu. Da lahko načrtujemo in naredimo želeni gib, je treba del telesa najprej začutiti. Po čutnem delu živčevja nato informacija potuje do čutno-gi-balnih centrov v možganski skorji, od koder po gibalnem delu živčevja začuteno spremenimo v želeni gib. Brez čutenja ni gibanja in brez gibanja ni čutenja, zato je zavestno gibanje posledica učenja. Na začetku življenja vse učenje poteka na podlagi občutenja in reakcije na občuteno. Tako funkcija refleksov počasi prehaja v želeno aktivnost in hoteni gib. Dojenček v prvem letu največ učenja nameni gibanju in grobemu gibalnemu razvoju, usmerjen je k takrat pomembnemu cilju, hoji. Ko osvoji osnovo ob dovolj dinamični stabilnosti, se lahko začne razvoj fine motorike, prijemanja in igre s predmeti, temu sledi učenje akademskih sposobnosti. Občutenje gibanja in učenje gibanja sta osnovi razvoja inteligence. Do tretjega meseca starosti, ko se aktivira refleks landau v zadnjem delu vratu, ki omogoča dvig glave, dojenček zelo malo aktivno sodeluje pri gibanju. Najlažje to prepoznamo, ko leži na trebuščku in »pase kravice«. V petem mesecu starosti se refleks landau aktivira v celoti, kar pomeni, da se aktivira celostna eks-tenzija po hrbtenici ter v zadnjem delu nog in rok. Takrat rečemo, da dojenček »plava«. Iz fleksijskega (pokrčenega) gibalnega vzorca preide v ek-stenzijski (iztegnjen) gibalni vzorec, ki je nujno potreben za pokončen položaj. Ko se aktivira glavica v prostoru, se tudi obe očesi postavita v horizontalno linijo, hkrati se aktivira tudi center za ravnotežje, ki je v ušesni votlini za očesoma. Hkrati z refleksom landau se torej sproži učenje ravnotežja, ki je osnova vsakega spreminjanja položaja. Z refleksom landau se nadaljujeta senzorno motorično učenje ter integracija naučenega v kakovostno gibanje, pravilno držo in pridobivanje izkušenj. Tudi osvajanje hoje je posledica refleksa landau. Hoja je kompleksno gibanje, za katero je potreben ravno prav sproščen sprednji del telesa ob ravno prav napetem zadnjem delu telesa. Za tako dovršeno in usklajeno gibanje kot je hoja, je potrebno ravno prav mehko, lahkotno telo. Refleks zelene luči predstavljajo aktivnosti, ki premikajo telo naprej. Je refleks veselja, aktivnosti in premikanja naprej, proti cilju. Ko refleks postane navada, je ves čas nezavedno aktiviran. Zaradi pomanjkanja občutenja stalne napetosti v zadnjem delu telesa mišic ne sproščamo več v polni meri. Čez leta mišica izgubi sposobnost podaljševanja za 30 % do 40 %. Nastane kronična, podzavestna zakrčenost mišic, ki ni več pod našim zavestnim nadzorom. Ko je mišica napeta 24 ur na dan, sedem dni v tednu se začne izločati mlečna kislina. Bolečine se pojavijo tudi ponoči, ko bi se moralo telo popolnoma sprostiti. Mlečna kislina vzdraži senzorne receptorje za bolečino in pojav kronične bolečine je tukaj. Vse le zato, ker povečane mišične napetosti v celotnem zadnjem delu telesa ne zaznamo več. Refleksi so prisotni in nas vodijo skozi celotno življenje, pravzaprav že kar dominirajo. Koliko bo lok v ledvenem delu hrbta izrazit, je odvisno od tega, kako živimo. Kdaj bo refleks landau začel nezavedno dominirati v naših življenjih, je odvisno od tega, kaj in koliko stvari moramo opraviti v kratkem času. Prisotnost bolečine nam sporoča, da mišic ne znamo več zavestno sprostiti. Bolečina oziroma napetost kjerkoli v zadnjem delu telesa je povezana z nezmožnostjo začutiti in zavestno sprostiti mišice refleksa zelene luči. Stalna mišična napetost pomeni stalno izgubo življenjske energije, kar je za posameznika velika energijska obremenitev. Ko določenih mišic ne moremo več občutiti in nadzorovati, se začne kompenzacijsko gibanje, kar vodi v dodatno mišično napetost, ki načeloma za določeno gibanje ni potrebno. Za gibanje začnemo uporabljati več mišic, kot je potrebno. Telo dolgoročno izgublja energijo, potrebno za druge telesne, čustvene in miselne procese. Počasi, a vztrajno drsimo tudi v čustveno izgorelost. Vključi se komponenta čustva jeze, ki je prisotno v refleksu zelene luči. Na začetku je zdravo izražanje jeze naše gorivo za napredek. Čez čas, ko postane refleks kronično podzavestno aktiviran, se vse več jezimo, za jezo pogosto ni neposrednega razloga, le vsepovsod nas najdejo priložnosti, ki nam vzbudijo jezo. Telo želi energijo jeze, ki je ujeta v informacijah znotraj mišične membrane, sprostiti in nas počasi osebnostno spremeni v jezljivca in nezadovoljneža z vzkipljivim značajem. Refleks zelene luči ima v svoji osnovi prilagoditveno nalogo v odzivanju na stres. Ta posebni refleksni celostni vzorec gibanja odraža naše odzive na stres in težje čustvene dogodke tako, da zakr-či mišice v telesu. Posledično pride do SMA, ki vodi v večino nepravilnosti v delovanju čutno-gibalnega sistema v telesu. Nehoten in stalno aktiviran centralni živčni sistem vpliva na čezmerno delovanje hormonskega sistema, ki nato poruši delovanje imunskega sistema in to vodi v bolečine, bolezni in neprijetna čustvena stanja, ki zelo slabšajo kakovost življenja. Togost, bolečine, obrabe in bolezni mišično-skeletnega sistema so prve na seznamu. Nato se zgodba le poglablja v izgubi občutenja telesa, posledično v izgubi in siromašenju čustvovanja, kar vse vpliva na izbiro misli, to pa na izbiro dejanj in rezultati so vse pogosteje drugačni, kot si želimo. Česar ne čutimo, ne moremo spreminjati. Brez učenja novih občutkov ni spreminjanja, brez spreminjanja ni napredka, ni prevzemanja nadzora nad čutenjem mišic, ki so le služabniki naših možganov. In bolečina ostaja. Petra Šmid Seljak, učiteljica metode AEQ 3, stopnje 3/5, terapevtka razvojno nevrološke obravnave, Bownova terapevtka. info@terapevtskidotik.si naročanje@ terapevtskidotik.si www.terapevtskidotik. si Haščasopis KULTURA 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Okrnjeno, a vseeno bralno bogato leto na Drenovem /—• • v Griču Bil je prijazen ponedeljek, 2. marca 2020. Na našem mesečnem srečanju je z velikim navdušenjem potekal pogovor o prebrani knjigi Ivane Vatovec, Kjer šelestijo breze. V ustvarjalnem vzdušju smo sestavile mozaik življenja avtorice, kot nas je vodila skozi krog lastnega dogajanja v različnih življenjskih situacijah. Zatem smo določile knjigo za aprilsko srečanje - Ivan Svetina, Stena in sledilo je načrtovanje našega zadnjega srečanja v maju ter priprav na zaključno ekskurzijo v Novo mesto. Da bi to zadnje lahko v polnosti doživeli, smo se odločile, da preberemo nekaj literarnih del avtorjev iz tega okolja: Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, Ivan Si-vec: Julija iz Sonetnega venca, Boris Karlovšek: Stoja na krogih in katerokoli pesniško ali prozno delo Mirana Jarca. O vsem bi se pogovarjali na prvem majskem srečanju in na strokovni ekskurziji konec maja v največje dolenjsko mesto. A to je bil račun brez krčmar-ja. Čez deset dni smo dobili razglasitev epidemije koronavirusa in sledili so tedni, ki jih nihče nikoli ne bo mogel pozabiti. Naša srečanja so ostala nekje daleč, vsak dan smo se ukvarjali s stvarmi in dogodki, ki si jih pred tem nikoli nismo predstavljali. A drenovška bralna skupina računa na jesen, na prvi ponedeljek, 5. oktobra, da se bomo zopet srečali v polni »postavi«. Nadaljevali bomo z enako zavzetostjo kot doslej, ekskurzijo uresničili v jesenskih mesecih, medse povabili Ivana Sivca, kot smo se dogovorili. VABLJENI NA OGLED CANKARJEVE „ SPOMINSKE UISE TOR-PET 9:00-13: SOB, NED 14:00-18: PONEDELJEK ZAPRTO. it WWW.VISITVRNNIKA.SI ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 661 063 tic@zavod-cankar.si Pohvaliti pa se moramo, da je bilo naše tretje bralno leto zelo bogato. V septembru smo se posvetili knjigi Borisa Pahorja, Nekropola. Delo je pričevanje o koncentracijskih taboriščih, v katerih je Pahor čudežno preživel. Avtor se sprašuje o eksistencialnih vprašanjih, o tem kako preživeti nasilje in razčloveče-nje. Zgodba je prvoosebna in z jasnim sporočilom, da se kaj podobnega ne bi smelo več dogajati. Sledilo je konkretno spoznavanje življenjskega okolja avtorja Nekropole, saj smo v oktobru izpeljali ekskurzijo v Trst. Prvi ponedeljek v novembru smo v naši bralni skupini namenile pozornost knjigi Suzane Tamaro, Pojdi, kamor te vodi srce. Delo je zanimiva mešanica dnevniških zapisov, avtobiografskih spominov in romana v pismih, ki nas boleče opo- mni na vse pozabljene zgodbe in neizrečene modrosti naših babic in dedkov iz naše preteklosti, a smo jih v naglici skozi življenje največkrat preslišali in zanemarili. Je delo o zaupanju in odpuščanju. Za zadnje srečanje v koledarskem letu 2019 smo izbrale delo Dušana Jelinčiča, Bela dama Devinska. Okvir zgodbe je iz ljudskega slovstva; zlobni graščak na hribu in pod njim pridni marljivi pošteni ribiči, vmes še pridih ljubezenske zgodbe. Značajske lastnosti so črno bele, a avtorju ne manjka spretnosti tako v zgradbi kot v jeziku zgodbe. V januarju 2020 smo se pripravili na srečanje z avtorico treh knjig z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače izpod peresa Milene Miklavčič. Humorno, trpko in pogosto presenetljivo je branje, v katerem spoznamo, kako drugače so živeli naši predniki in kako malo informacij so imeli o življenju. Dela so izviren pri- spevek k zgodovini slovenskega vsakdanjega življenja. Na našem druženju malo pred slovenskim kulturnim praznikom je potekal pogovor o delu Vinka Mo-derndorferja, Opoldne nekega dne. Roman je zasnovan natančno, s številnimi zapleti, a hkrati s tekočim prvoosebnim pripovedovalcem. Razplet nas popolnoma preseneti in nismo več prepričani o resničnosti pri-povedovalčeve sreče. Delo nas je navdušilo. Na februarskem srečanju smo izbrale knjigo belokranjske avtorice, ki sem jo predstavila v uvodnem delu zapisa. Naš bralni krog za leto 2019/2020 je bil zaradi objektivnih okoliščin zaključen v začetku prvega pomladanskega meseca. Nasvidenje v jeseni! Za bralno skupino v okviru KUD Drenov Grič - Lesno Brdo zapisala vodja Karolina Jarc. Sredi viharja epidemije, čeprav njegova smrt ni povezana z njo, je v 85. letu starosti umrl igralec Janez Bermež, nekdanji član celjskega gledališča, v katerem je deloval od leta 1962pa vse do upokojitve. V gledališču je ustvaril skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v filmu in na televiziji. Slovel je po prefinje-ni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri, so zapisali v gledališču. Janez Bermež se je rodil 18. avgusta 1935 na Vrhniki. Rosno mladost je preživljal v viharju vojne, v kateri je padel njegov brat. Nekateri Vrhničani se Janeza Bermeža še v živo spominjajo, kako je še kot dijak v vrhniškem bazenu treniral prsno plavanje. Odločil se je za študij na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani v letniku Mire Danilove. Leta 1962 se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje, kjer je ostal do upokojitve v sezoni 1999/2000. Prejel je nagrado Borštnikov prstan, ob tem pa je bil še prejemnik nagrade Prešernovega sklada, dveh Borštnikovih nagrad, nagrade sklada Staneta Severja in številnih drugih, so spomnili v celjskem teatru. V enem od V slovo Janez Bermež maloštevilnih intervjujev je Bermež dejal, da mu je bil še posebno pri srcu lik Hermana Celjskega. Igral ga je tudi na celjskem gradu, saj mu je vloga odprla diapazon veličastnih čustvenih stanj. Ponosen je bil, da je preigral celoten Cankarjev opus, večinoma pod vodstvom Mileta Ko-runa; v najbolj markan-tnem spominu je imel vlogi dr. Grozda v komediji Za narodov blagor in Poljan-ca v Lepi Vidi. Za obe je prejel Borštnikovi nagradi. Veselil pa ga je tudi njegov komedijski repertoar. Med drugim je Bermež nastopil tudi v filmih, kot so Moj ata socialistični kulak v režiji Matjaža Klopčiča, Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavloviča in Idealist v režiji Igorja Pretnarja. V celjskem gledališču so poudarili, da je Bermežev opus resnično veličasten in predstavlja enega od kolosov slovenskega igralstva: »Lahko ga postavimo ob bok vsem največjim slovenskim igralcem druge polovice 20. stoletja od Severja do Šugmana. (...) Skratka, vsestranski, izjemen talent, kar je velika redkost tudi v svetovnem merilu.« STA/GT Haščasopis KULTURA 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika »Knjižnica je marsikomu tretji dom« S Sonjo Žakelj, direktorico vrhniške knjižnice, smo se pogovarjali v dneh po odprtju knjižnic. Osvetlila nam je stran knjižničarstva, ki je navadno nam obiskovalcem malce prikrita: po kakšnem merilu se odločajo za knjige, koliko zamudnine se nabere na leto, kakšen priročnik izgovorov glede zamudnin bi lahko izdali, zakaj se v knjižnici šepeta in kje končajo knjige za odpis. Sogovornica je tudi opisala, kaj vse so počeli v tednih, ko so za obiskovalce zaprli vrata. No, kot je povedala, jih niso popolnoma, gradivo je bilo še vedno dostopno: elektronsko ali po pošti. Knjižnico ste ponovno odprli 5. maja, ampak v omejenem obsegu. Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da so na voljo osnovne storitve knjižnice. V prvi fazi bo mogoča izposoja vnaprej naročenega oziroma rezerviranega gradiva in vračilo gradiva. Naj naštejem nekaj priporočenih preventivnih ukrepov s strani NIJZ: sedemdnevna karantena za knjige, razkužilo ob vhodu, upoštevanje varnostne razdalje, vstop dovoljen samo zdravim osebam z zaščito v predelu nosu in ust. Glede zaščite zaposlenih pa: v knjižnici smo priskrbeli zaščitne maske in obrazne vizirje za vse zaposlene ter rokavice in predpasnike za zaposlene, ki bodo delali z vrnjenim gradivom. Kako so bralci sprejeli odprtje? Nekateri so mrzlično čakali na odprtje lokalov, ste tudi pri vas beležili kaj podobnega? Zabeležili smo predvsem veliko klicev in elektronskih sporočil. Na dan odprtja pa nas je prva uporabnica čakala že pred deveto. V nadaljevanju je bilo umirjeno in kulturno. Mislim, da smo bili srečni vsi: naši uporabniki in mi zaposleni v knjižnici, saj tako kot še za katero drugo dejavnost velja, da smo knjižnice predvsem ljudje (od ljudi za ljudi). Uporabniki so prišli primerno zaščiteni, ozaveščeni in se jim na tem mestu za to tudi zahvaljujem! Knjižnica je bila zaprta slaba dva meseca. Kaj se je v tem času dogajalo v knjižnici? Verjetno je to čas za digitalizacijo in podobne projekte, za katere sicer ni časa? V naši knjižnici smo v prvi fazi predvsem povečali nakup e-Knjig, v soglasju s Svetom CKV smo omogočili brezplačni spletni vpis, ki je omogočal dostop do vseh e-virov in omogočili prvo novo storitev: dostava gradiva po pošti. Pomembne informacije iz knjižnice in povezavo na informacije NIJZ smo objavljali na spletni strani knjižnice, socialnih omrežjih in v splošnih obvestilih uporabnikom. Uporabnikom smo bili ves čas na voljo prek elektronske pošte in mobilne telefonske številke. Tistim, ki so gradivo nujno potrebovali, smo ga dostavili z upoštevanjem vseh predpisanih varnostnih navodil. V nadaljevanju smo predvsem razmišljali/načrtovali in realizirali nove dejavnosti - z dostopom na daljavo. Začeli smo s pravljicami prek Facebook profila, ki so bile sprejete z navdušenjem staršev in otrok in kjer se je začetna skupina pošteno razširila. Sistem je bil po vsebinski strani enak kot prej v fizični obliki: pravljica in potem ideja za ustvarjanje. Da bi polepšali dneve in olajšali karanteno našim uporabnikom in potencialnim uporabnikom, smo na spletni strani knjižnice in družabnih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram) objavljali pozitivne misli, uganke, vaje za rekreacijo z domačimi knjigami (knjigogib) in ideje za različne družbene igre (lahko si jih še vedno ogledate in sodelujete). Še vedno lahko sodelujete tudi v dveh bralnih značkah: Berem iz domače knjižnice in pri E-bralni znački, otroke pa prijazno vabim k sodelovanju v likovno literarnem natečaju: Super junak reši svet pred Koronosom; rok za oddajo je 10. 6. 2020. Sodelujočim, ki bodo poslali izpolnjene prijavnice, bomo podarili praktično nagrado. Z Markom Juhantom, predavateljem, pisateljem in specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti, smo se na pobudo Bogdana Kukovca (Elementum) dogovorili za videoposnetke z nasveti o vzgoji otrok: Prazniki in šolsko delo/čas za družino, Kako motivirati otroke k šolskemu delu, Ko se otrok noče pogovarjati, Ko otrok ne uboga staršev, ... (videoposnetki so objavljeni na www.ckv.si/Preberite_se, Youtube in FB; vabljeni k ogledu in posredovanju drugim staršem). Kar pa zadeva digitalizacijo, predvsem se je digitaliziralo domoznanske vsebine, omogočilo dostop do celih besedil in posodobilo/obnovilo spletne strani z domoznanskimi vsebinami, dodane ali obnovljene so bile povezave (nekaj primerov: Glas Vrhnike, Naš časopis, Usnjar, Bela krizantema). Na domoznanski portal Kamra.si je bila dodana nova zbirka Marjan Smrtnik: Parne lokomotive so ostale moje sanje. Spletna stran za Kamro je bila obnovljena in zdaj omogoča dostop do polnih povezav z našimi prispevki. V tem času smo pospešeno odpisovali zastarelo in uničeno knjižnično gradivo. »Malo poškodovano gradivo« je bilo popravljeno in je zdaj pripravljeno za izposojo. V sistem COBISS smo vnesli precej domoznanskega gradiva. V okviru projekta VGC N'šPLAC se je del dejavnosti nadaljeval na daljavo, urejalo se je dokumentacijo in delalo načrte za naprej. Izvedli smo generalno čiščenje floteksa in čiščenje zunanjih steklenih površin ter poskrbeli za odstranitev lamel s fasade Kulturnega centra Vrhnika (na delu, kjer so ob močnejšem vetru in nevihtah v preteklosti nekontrolirano padale na parkirišče/okolico pred stavbo). Sodelavka je izdelala zaščitne maske za vse zaposlene. Uredili smo možnost brezstičnega plačevanja članarine in drugih finančnih obveznosti ... Pa naj bo dovolj besed o zadnjem mesecu in pol. Kako pa sicer digitalizacija vpliva na vaše delo? Imate občutek, da bo nekoč izpodrinila papir? Digitalizacija močno spreminja naše delo, papirja pa ne bo nikoli izpodrinila! Če na kratko analiziram bližnjo preteklost, se pokaže celo obratno: da tehnologije pridejo in minejo (diskete, gramofoni, videorekorderji in z njimi videokasete ...). Nekaj konkretnih sprememb, ki jih je prinesla digitalizacija, so na primer iskanje gradiva za seminarske naloge - včasih smo iskali v priročni knjižnici, danes iščemo večinoma na spletu, včasih smo izposojali videokasete (dandanašnji so jih zamenjali DVD-ji), omogočamo dostop do e-Knjig, prek platforme PressReader do časopisov in revij ... Celo se mi zdi, da bo na nas morda bolj vplivala pandemija zaradi koronavirusa kot pa digitalizacija. Včasih smo hodili v knjižnico na internet, kaj pa sedaj? Je še potreba po tovrstni storitvi? Še. Neenak socialni status ni nič manjši, kot je bil. Občutek imam celo, da go bo trenutna kriza še poglobila. Po eni strani je razvoj tehnologije čudovit in omogoča možnosti oziroma storitve in dejavnosti, o katerih včasih tudi sanjati nismo mogli, po drugi strani pa povečuje stisko tistih, ki jim tehnologija ni dosegljiva zaradi ekonomskega statusa ali neznanja uporabe le-te. Menim, da je eno od pomembnejših poslanstev splošne knjižnice, da uporabnikom iz ranljivih skupin omogoča izobraževanje uporabe novih tehnologij (računalnikov, pametnih telefonov, socialnih omrežij ...). Knjižnica se je uveljavila kot prostor socialne interakcije, eden redkih javnih prostorov v državi, kjer človek lahko preživi ure in ure ali »dneve« na toplem in suhem , ne da bi moral kaj plačati, kupiti ... Knjižnica je marsikomu tretji dom. Koliko ljudi na leto obišče knjižnico in koliko knjig izposodite? Trend narašča ali pada? Lani (2019) nas je obiskalo 135.339 obiskovalcev, posebej beležimo udeležence organiziranih dogodkov (predstavitve knjig, tečaji, delavnice, predavanja ...): 13.899 oseb. Izposodili smo 371.708 enot knjižničnega gradiva, kar je za 1,17 % manj kot prejšnje leto. Beležimo pa zelo velik porast izposoje e-Knjig 2018: 679 izposoj, 2019: 1.289 izposoj in letos (v štirih mesecih; do konca aprila): 1.355 izposoj! Svojevrstna zadrega vsakega bralca je zamudnina. Koliko se je na leto nabere in kam gre ta denar - je rezerviran za kaj? Svojevrsten se mi zdi tudi način, kako se s tem različni ljudje spopadamo! Enim je namreč popolnoma jasno, da je zamudnina logična posledica neupoštevanja roka za vračilo gradiva ... Nekateri pa se temu posvetijo z drugega zornega kota: v iskanju drugih krivcev in v nekaterih primerih tudi zelo domiselnih izgovorov. Vedno pa obstaja tudi delež uporabnikov, katerim se v resnici zgodijo nepredvideni dogodki in je zamuda nastala upravičeno! Verjamem, da bi iz razlogov lahko nastal mini priročnik: kako se izogniti plačilu zamudnine? Ampak ne upajte v prazno, mi ga ne bomo izdali. Lani se je z zamudnino zbralo » Wasçasopis KULTURA 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » dobrih 20.000,00 evrov; večina sredstev gre za nakup novega knjižničnega gradiva, del pa tudi za programske stroške in druge stroške. Letos je že naročen tretji knjigomat za našo knjižnico, nakup je sofinancirala tudi Občina Vrhnika. Nameščen bo v pritličju in bo omogočal avtomatsko vračilo knjižničnega gradiva. Še večja zadrega pa je izguba knjige pri bralcu. Se tudi to dogaja? Se dogaja, ampak moram pohvaliti naše uporabnike, da je tega malo. Vsak primer obravnavamo individualno; v pravilniku pa imamo zapisano, da ga lahko uporabnik nadomesti z enakim novim ali pa plača trikratno tržno vrednost izgubljenega gradiva. Kako izbirate nove knjige? Je kakšen ključ oziroma so lahko pri tem udeleženi tudi bralci, torej vaši obiskovalci? Pri izbiri novega gradiva je osnovno načelo, da poskušamo kupiti gradivo v čim večjem obsegu, različnih žanrov in na različnih medijih, da bi s tem poskrbeli za čim večjo dostopnost gradiva za naše uporabnike. Se pa ne kupuje vsega, predvsem ne kupimo nekaterih nekakovostnih del. Kajti ni vse, kar izide, tudi dobro, kakovostno, poučno. Naši uporabniki nam svoje želje sporočajo na knjiznica@ckv.si ali osebno v knjižnici (Knjiga želja). Če je mogoče, njihove želje/ predloge tudi upoštevamo. Kako vi gledate na knjige: dejstvo je, da jih še nikoli v zgodovini ni bilo toliko. Izdajo lahko praktično vsak z nekaj stotaki evrov ali celo manj. Se vam zdi, da se bralec v taki poplavi še težje odloči, kaj je dobro in kaj slabo? Lahko najde kje kakšne smernice o dobri literaturi? »Meni brez knjig živeti ni!« Rekla bi, da je to področje primerljivo z vsemi drugimi in odsev trenutne realnosti: preobilje vsega. Zato je izziv najti dobro, kakovostno knjigo res velik. Na našem področju imamo odlična pomagala: poleg svetovanja knjižničarjev lahko ideje za kakovostno gradivo poiščete tudi v priporočilnih seznamih knjižnic, na portalu dobreknjige.si, v reviji Bukla, med nagrajenimi knjigami (Zlata hruška, Kresnik, Rožančeva - dobil jo je tudi Marcel Štefančič in še mnoge druge: slovenske in svetovne). Kot v vsaki »shrambi« se tudi v vaši slej ko prej nabere višek gradiva. Kaj se zgodi z njim? Kje konča? Verjetno gre za staro gradivo, ki nekako ne dohaja duha časa, ali pa gre za katero drugo merilo, na podlagi katerega se odločite za njegovo odstranitev? Odpis poteka v skladu s sprejetimi smernicami stroke za odpis. To je morda za knjižničarje eno težjih opravil: se mi zdi, da je naša podzavestna notranja etično-moralna zaveza, da se knjig ne meče stran, ne tako in ne drugače. Ampak, ja, gradivo je nujno tudi odpisovati in ga izločiti iz zbirke. Odpiše se gradivo, ki je fizično uničeno, gradivo, ki je neaktualno po vsebini, pomembno merilo, ki se upošteva pri odpisu, pa je tudi analiza izposoje v preteklih letih. Odpisano gradivo se ponudi drugim v skladu s strokovnimi načeli. V zadnjih letih imamo odlične izkušnje tudi s Knjigobežnicami (v naši/ vrhniški občini jih je 17, dve pa sta postavljeni v borovniški občini). To je vaš drugi mandat na mestu direktorice knjižnice, tudi že prej ste bili zaposleni v knjižnici. Kako so se bralne navade spremenile, če so se, v teh desetih ali petnajstih letih? Raziskave kažejo, da Slovenci beremo manj, vendar pa bi jaz rekla, da stanje morda ni tako hudo kritično, saj beremo knjige tudi na drugih medijih (e-Knjige.). Sama opažam največje spremembe v samem delu in storitvah, ki jih nudimo sodobne knjižnice (dostop do e-Knjig, oddaljen dostop do podatkovnih zbirk in baz z različnimi podatki, v času razglašene epidemije brezplačni e-vpis, množica najrazličnejših dogodkov in tečajev, ki jih organiziramo v sodelovanju z lokalnim okoljem in drugimi). Preden se posloviva, dovolite, da postavim še vprašanje, kije mogoče na prvi pogled provokativno, pa vendar: Zakaj je v knjižnici potrebna tišina? Saj imate vendarle učne prostore, kamor se lahko obiskovalci zaprejo pred »hrupom«. Ha, ha, ki jih mi v trenutnih prostorih nimamo. To je tudi eden mojih dolgoročnih načrtov: celice za učenje. Ampak pojdiva po korakih: tišina je zahtevana zaradi oseb, ki se v naših prostorih učijo ali berejo ali delajo za računalnikom ali izbirajo gradivo med policami. To, da imamo zdaj na Vrhniki en prostor za vse oddelke, je velika prednost, ob tem pa se je izkazalo, da je prenos zvoka po prostoru tako dober, da se glasno govorjenje na mladinskem oddelku razlega čez celotno knjižnico in seveda obratno. Posloviva se po knjižničarsko: Kaj trenutno berete? Je knjiga upravičila vaša pričakovanja? Trenutno imam v branju: Simon Sinek: Skupaj je bolje, Andreja Križan Lipnik: Za srečo v družini, Aljoša Bagola: Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke, Miša Pušenjak: Vodnik po vrtu, Tone Pavček: Ena sama beseda in Sebastijan Pregelj: Vdih. Izdih ... Jaz moram namreč imeti doma vsaj deset knjig na »zalogi«, saj berem po trenutnem navdihu/ željah/razpoloženju. Pred kratkim pa sem prebrala Yuval Noah Harrari: 21 nasvetov za 21. stoletje, ki jo priporočam vsem (navdušili sta me tudi njegovi prejšnji knjigi: Sapiens: kratka zgodovina človeštva in Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti). Navdušila me je tudi Bronja Zakelj, saj sem se z branjem njene knjige Belo se pere na devetdeset povrnila v del mojega otroštva. Naj pa navedem še nekaj mojih priljubljenih citatov: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo! (Tone Pavček); Pozor: branje lahko resno ogrozi vaše neznanje (www.or-ca.si) in Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo (mongolski pregovor).« Pogovarjal se je Gašper Tominc. .......... KINO.......... VRHNIKA PRIPOROČA PREKLA Vojna drama / Dilda / režija: Kantemir Balagov, scenarij: Aleksander Terehov / Rusija / 137' Pretresljiva in čudovito posneta zgodba o dveh mladih ženskah, ki iščeta smisel in upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Bala-govu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec. DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIČ Biografska drama / Dnevnik Diane Budisavljevič / režija: Dana Budisavljevič / scenarij: Dana Budisavljevič, Jelena Paljan / Hrvaška, Slovenija, Srbija / 88' Gre za eno največjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film preplete igrani del, spomine preživelih ter arhivske posnetke iz taborišča. MLADI AHMED Drama / Le Jeune Ahmed / režija in scenarij: Jean-Pierre in Luc Dardenne / Belgija, Francija / 90' Ahmed živi kot običajen najstnik v belgijskem mestu, vendar pa razvija nevarno povezavo z lokalnim imamom, ki fantu vceplja v glavo bojevite ideje. Najstnik tako v šoli zavrača rokovanje s svojo učiteljico, in to samo zato, ker je ženska, doma pa v arabščini zmerja svojo belsko mamo, ker pije alkohol. Islamski učitelj medtem slavi mučenike, ki so prelili kri in žrtvovali življenje za sveti džihad, kar se Ahmeda še posebno dotakne, saj je tako življenje izgubil tudi njegov bratranec. Usoda trinajstletnika je zdaj odvisna od tega, na katero stran se bo postavilo njegovo srce - radikalnega islama ali vrednot zahodnega sveta? MILOST Drama / Roubaix, une lumière / režija: Arnaud Desplechin / scenarij: Arnaud Desplechin, Léa Mysius / Francija / 119' Božična noč v Roubaixu. Policijski načelnik Daoud križari skozi mesto, v katerem je odraščal. Goreči avtomobili, nasilni obračuni ... Njegova ekipa, ki se ji je nedavno pridružil sveže diplomirani Louis Coterelle, raziskuje primer umorjene starke. Zaslišani sta njeni sosedi, mladi ljubimki Claude in Marie. Dekleti sta revni, zasvojeni ... JADRALKE Dokumentarni film / Maiden / režija in scenarij: Alex Holmes / Velika Britanija / 97' Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne, če bodo sploh preživele . Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/ kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so možne spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Vabilo 27. tradicionalno srečanje V CANKARJEVEM LAZU S PODELITVIJO CANKARJEVE NAGRADE za najboljše izvirno slovensko literarno delo minulega leta bo 21. junija 2020 ob 17.00 v Cankarjevem lazu na Vrhniki. Vabimo vas na 27. tradicionalni kulturni dogodek v Cankarjev laz. Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada: Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno slovensko literarno delo minulega leta so ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalni center SAZU. Donatorica in sofinancerka nagrade je Občina Vrhnika. Pri organizaciji sodeluje tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za kulturo, šport in turizem. Navzoče bodo pozdravili direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Zakelj, župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati in predsednik Upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja. V kulturnem programu bodo sodelovali nominiranci za Cankarjevo nagrado: Vinko Moderndorfer, Sebastijan Pregelj, Simona Semenič in Brane Senegačnik ter dramska igralka Draga Potočnjak, harmonikar Nejc Grm in slavnostni govornik Tone Partljič. Z nominiranci se bo pogovarjala Agata Tomažič, prireditev bo povezoval Igor Velše. Vljudno vabljeni v Cankarjev laz pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki (v primeru slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika) v nedeljo, 21. 6. 2020, ob 17.00. Vabimo vas, da se prireditve udeležite. Če bo javno zbiranje še vedno prepovedano ali se srečanja ne morete udeležiti, vas vabimo, da ga spremljate na spletnih straneh/socialnih omrežjih. Cankarjeva knjižnica Vrhnika N OS KULTURA CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za junij 2020 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, Zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! Do 30. 6. 2020. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Matjaž Hmeljak OBLIKA SENCE Razstava grafik Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Od 16. 6. do 30. 6. 2020. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Maks Lenart Černelč: ČAS Razstava digitalnih grafik Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 4. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC LIFFE 2019, biografska drama, 88 min, Hrvaška, Srbija, Slovenija PETEK, 5. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 102 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 5. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT LIFFE 2019, Komična drama, 132 min, Južna Koreja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 7. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TAČKE NA PATRULJI 2 Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 63 min, Kanada, 4+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 7. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLEKO LIFFE 2019, komična drama, 92 min, Islandija, Nemčija, Francija, Danska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 9. 6. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: MLEKO LIFFE 2019 Komična drama, 92 min, Islandija, Nemčija, Francija, Danska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 11. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREKLA LIFFE 2019, Vojna drama, 137 min, Rusija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 12. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 81 min, Norveška, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 12. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JADRALKE Dokumentarni film, 97 min, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 13. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ 3D Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 102 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 13. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POSEBNI Komična drama, 114 min, FrancijaVelika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 14. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: odrasli 10 €, otroci 5 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, OTROŠKI PEVSKI ZBOR MLADA MAVRICA POMLADNI KONCERT Z gostjo Alenko Godec Dirigent: Marko Fabiani; Zborovodkinja: Darinka Fabiani Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 15. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POLSESTRA Komična drama, 104 min, Slovenija, Srbija, Severna Makedonija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 17. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED LIFFE2019 Drama, 90 min, Belgija, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 81 min, Norveška, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Srhljivka LOV , 89 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 21. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 21. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED LIFFE2019 Drama, 90 min, Belgija, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 22. 6. 2020, ob 20. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 19 in VRHNIŠKI RAZGLEDI 20 Predstavitev novih zbornikov TOREK, 23. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TO MORAJO BITI NEBESA LIFFE 2019 Komedija, 97 min, Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 24. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČAS DEKLIŠTVA Romantična drama, 135 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 25. 6. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: JADRALKE Dokumentarni film, 97 min, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 25. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILOST Drama, 119 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 26. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 26. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBETAVNA MLEDENKA Kriminalna srhljivka, 113 min, ZDA, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SOBOTA 27. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 27. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILOST Drama, 119 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 28. 6. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ 3D Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 102 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 28. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TO MORAJO BITI NEBESA LIFFE 2019 Komedija, 97 min, Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 30. 6. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA EMMA Komična drama, 124 min, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www. zavod-cankar.si, www.vrhnika.si, kino-vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. ....... RAZSTAVE ....... v Cankarjevem domu Vabimo vas na ogled razstave grafik Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE. Razstava v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 30. junija 2020. Vabimo vas na ogled razstave digitalnih grafik Maks Lenart Černelč: ČAS. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 30. junija 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Haščasopis KULTURA 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Spoštovane uporabnice in uporabniki Cankarjeve žnice Vrhnika! Danes, 12. 5. 2020, je nemogoče napovedati, kakšna bo situacija v knjižnicah konec maja in v juniju: kateri ukrepi bodo še sproščeni. Zato vas vabimo k spremljanju naših objav na spletni strani www.ckv.si, socialnih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram) in v splošnih obvestilih knjižnice. V »korona« času smo za vas pripravili dve bralni znački (Berem iz domače knjižnice in E-bralna značka), pri katerih lahko še vedno sodelujete. Prijavnico in seznam e-Knjig za E-bralno značko najdete na www.ckv.si in v Našem časopisu. Otroke pa vabimo k sodelovanju v likovno-literar-nem natečaju: Super junak reši svet pred Koronosom. Rok za oddajo za vse je 10. 6. 2020. Za vse, ki boste do tega datuma poslali izpolnjene prijavnice ali tri likovne/literarne izdelke, smo pripravili praktično nagrado, ki bo podeljena v Cankarjevem lazu 21. 6. 2020 ob 17.30. Letošnji, 27. Cankarjev laz bo zagotovo prav poseben, saj bo na njem prvič podeljena Cankarjeva nagrada. Želimo vam, da ostanete zdravi in se veselimo ponovnih srečanj v knjižnici. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika LIKOVNO LITERARNI NATEČAJ // IN MLADINO Prebudit A svojo super km&tivnv mati >nvRISiit PESMI ZGODBI Ml STRIPU t j r Si ? 11 i t ■■ m j ji p r jun n ft *i f ki bo resll 5vet prod 2iobitim "HorOnoths^ O cr 4 i ^ .iT MMM/ / MJi.iiiM.ui™! s i ■TnTVjr mo n m sit ti mkv lilhi SO NJEGOVI StIPEt Hptlf nt m uj n "Koedhds'h Pil n JE mmi vi nt nuiviuE Jitut stiHUMMJ'uui umu uio >t mi s UiMstf CJI SE touji mlmi iiu iJ r ' I i i / / is I h \ ureiiMii nm\ ■iumau* u mivA IHfMH FUN 111 Jt M J iT Bralna značka berem iz domače knjižnice e-bralna značka za odrasle Pozdravljeni ljubitelji knjig, čas in razmere nas nagovarjajo, da še naprej ostanemo ljubitelji dobrih in zanimivih knjig, čeprav tokrat na malce drugačen način. Namesto da knjigo vzamemo v roke in jo listamo ter občudujemo njeno naslovnico, vsebino, debelino ter velikost črk, si tokrat lahko izposodimo e-knjigo prek portala BIBLOS. Portal BIBLOS (https://www.biblos.si) nudi raznovrstne knjige, različnih žanrov in za različne okuse. Za prijavo v knjižnico potrebujete le uporabniško ime in geslo (številka vaše članske izkaznice in geslo, ki ga že uporabljate za dostopanje do Moje knjižnice prek COBISS-a). Ker želimo, da vsi skupaj ostanemo bralno aktivni in še naprej povezani s svetom domišljije, resnice, pa tudi zanimivih odkritij, vas v Cankarjevi knjižnici Vrhnika vabimo k projektu e-bralnA značkA za odrasle. Za vas smo pripravili izbor e-knjig. Vsaj pet e-knjig s seznama (v nadaljevanju) preberete in nam do 10. 6. 2020, na ckv.natecaj@gmail.com ali na Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, s pripisom E-BRALNA ZNAČKA pošljete izpolnjeno prijavnico z vašimi podatki (naslove prebranih knjig, avtorje, letnice izida knjig, ali in komu bi knjigo priporočili v branje, kaj vas je najbolj pritegnilo pri branju omenjenih knjig, vaše kontaktne podatke (ime, priimek in naslov ter številko članske izkaznice, če ste vpisani v knjižnico). Najboljše bralce bomo nagradili. Namesto ene e-knjige lahko preberete eno knjigo iz vaše domače knjižnice. Za prebranih pet ali več e-knjig boste dobili praktično nagrado na prireditvi Cankarjev laz, 21. 6., ob 19.00 (pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki; v primeru dežja/ slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). » Pozdravljeni ljubitelji knjig in ljubitelji branja, verjamemo, da si v teh dneh marsikdo lahko privošči kakšno urico ali več na dan, da posedi ob dobri knjigi, se potopi v svet domišljije in knjižnih junakov, stran od televizije, računalnikov ter radijskih valov. Verjamemo tudi, da niste prav vsi ljubitelji elektronskih knjig. Ker so knjižnice zaradi nastalih razmer do nadaljnjega zaprle svoja fizična vrata, ste nekako ostali tudi brez novih in zanimivih knjig. Verjamemo pa, da ste se spomnili, da čisto brez knjig le niste ostali. Pogledali ste na svoje knjižne police, morda tudi na svoja zaprašena podstrešja, v pozabljene kartonske zaboje, v omare in na mesta, kamor ste že pred časom odložili kakšno knjigo, ker takrat preprosto ni bilo časa, da bi jo vzeli v roke in prebrali. Ravno zato smo se spomnili na vas in se v Cankarjevi knjižnici Vrhnika odločili, da vas pova- bimo k projektu BRALNA ZNAČKA BEREM IZ DOMAČE KNJIŽNICE. Z vaših domačih knjižnih polic izberete vsaj pet knjig, jih preberete in nam do srede, 10. 6. 2020, na elektronski naslov ckv.natecaj@gmail.com ali na Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, s pripisom BEREM IZ DOMAČE KNJIŽNICE, pošljete izpolnjeno prijavnico z vašimi podatki (ime, priimek in naslov ter številko članske izkaznice, če ste vpisani v knjižnico, naslove prebranih knjig, avtorje, letnice izida knjig, ali in komu bi knjigo priporočili v branje, kaj vas je najbolj pritegnilo pri branju omenjenih knjig). Najboljše bralce bomo nagradili. Namesto ene domače knjige lahko preberete eno e-knjigo. Za prebranih pet ali več knjig boste dobili praktično nagrado na prireditvi Cankarjev laz, 21. 6. 2020, ob 19.00 (pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki; v primeru dežja/ slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). Prav radovedni smo, kakšne knjige se skrivajo na vaših knjižnih policah. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika K Wasçasopis KULTURA 25' maj 202(W^5o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Kamri boste našli tudi Smrtnikovo sliko z ambientom, ki ga Vrhnika nima več... Ob razširitvi Tržaške ceste so leta 2018 podrli nizko, svetlo zeleno Ferbežarjevo hišo, ki je skupaj s staro mitnico (ubožnico) in s cerkvijo sv. Pavla v ozadju, zaokroževala eno od tipičnih vrhniških vedut. (Foto: Tatjana OblakMilčinski) » Sedaj pa veselo k branju. SEZNAM E-KNJIG za E-bralno značko za odrasle: 1. PRIROČNIK ZA ČISTILKE, Lucia Berlin 2. V ČASU EPIDEMIJE, Paolo Giordano 3. DIVJA: izgubljena in najdena na pešpoti življenja, Cheryl Strayed 4. LAMPEDUSA: Sredi morja solza, Pietro Bartolo in Lidia Tilotta 5. OBRAČUN OB POLNI LUNI, Ivan Sivec 6. SAMURAJ, Shùsaku Endô 7. BELA DAMA DEVINSKA, Dušan Jelinčič 8. ČLOVEŠKO TELO, Paolo Giordano 9. MALA PLESALKA, Cathy Marie Buchanan 10. SRAMOTA GOSPE ROBINSON: zasebni dnevnik viktorijanske dame, Kate Summerscale 11. OLGA, Bernhard Schlink 12. SLEPEC, Mitja Čander 13. ŠKRLATNI HIBISKUS, Chima-manda Ngozi Adichie 14. POJDI, KAMOR TE VODI SRCE, Susanna Tamaro 15. STVARI, KI PADEJO Z NEBA, Selja Ahava 16. KOŠČEK ČOKOLADE V PASJI DLAKI, Monika Žagar 17. NAJLEPŠA NEZNANKA SVETLOBA, Vladimir P. Štefanec 18. RESNICA IMA TVOJE OČI, Samo Rugelj 19. TRI EVINE HČERE, Elif Shafak 20. KOMPAS, Mathias Énard 21. MOJ MIHAEL, Amos Oz 22. HHhH, Laurent Binet 23. ANALFABETKA, KI JE OBVLADALA RAČUNSTVO, Jonas Jo-nasson 24. LÉON IN LOUISE, Alex Capus 25. ČAS ČUDEŽEV, Anne-Laure Bon-doux 26. PLOSK ENE DLANI, Richard Flanagan 27. INGRID ROSENFELD, Jurij Hu-dolin 28. MORJE, Petra Soukupova 29. LADJAR Z LEPIMI STOPALI, Arto Paasilinna 30. ODPOSLANEC, Markus Zusak 31. MORILEC, KI JE HOTEL V NEBESA, Jonas Jonasson 32. TU JE BILA BRITT-MARIE, Fre-drik Backman 33. OSTANKI DNEVA, Kazuo Ishi-guro 34. BAKHITA, Véronique Olmi 35. RDEČELASKA, Orhan Pamuk 36. PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG, Ivan Sivec 37. POGOVORI S PRIJATELJI, Sally Rooney 38. SREČA JE, ČE VSEENO LJUBIŠ, Petra Hülsmann 39. ZA OŽENIT, Curtis Sittenfeld 40. PRISEŽEM PRI SVOJEM ŽIVLJENJU, Renée Carlino 41. SISI - NAKLJUČNA CESARICA, Allison Pataki 42. NOVOROJEN, Margaret Mazzan-tini 43. ZVEZDA VEČERA, Susan Elizabeth Phillips 44. NAJINI VALOVI, Petja Rijavec 45. LUCIFERKA, Svetlana Makarovič, Matej Šurc, Kotik 46. APALAŠKA POT: 3500 KILOMETROV HRIBOV IN AMERIKE, Jakob J. Kenda 47. NA STARA LETA SEM VZLJUBIL SVOJO MAMO, Dušan Jovanovic 48. DVA KORAKA PO MOKRI MIVKI, Anne-Dauphine Julliand 49. STALINOVI OTROCI, Owen Matthews 50. VIDIM SE V TEBI, Linda Jarosch, Andrea Larson 51. DELAJ, TECI, ŽIVI, Samo Rugelj 52. SIBIRSKA VZGOJA, Nikolaj Lilin 53. TISTA LEPA LETA, Rado Kočevar, Mojca Volkar Trobevšek 54. BELO SE PERE NA DEVETDESET, Bronja Žakelj 55. RESETIRAN, Jean-Marc Potdevin 56. KO SE DOTAKNEŠ NEBA, Ivan Sivec 57. MILEVA EINSTEIN, TEORIJA ŽALOSTI, Slavenka Drakulic 58. PARFUM, Patrick Süskind 59. SEDEM, David Benjamin 60. DUŠA, Stephenie Meyer 61. IZRUVANA, Naomi Novik 62. PEŠČENI PLANET, Frank Herbert 63. NORDIJSKA MITOLOGIJA, Neil Gaiman 64. TISTO, Stephen King 65. MRTVI TEK, Kurt Aust 66. OTOK, Àsa Avdic 67. NASAD ORANŽEVCEV, Larry Tremblay 68. RESNICA O AFERI HARRY QUE-BERT, Joël Dicker 69. TIHA VODA, Viveca Sten 70. NORO ZALJUBLJENA, Stella Norris 71. BREZSKRBNO, Jo Nesbo 72. OTROK 44, Tom Rob Smith 73. V NAJTEMNEJŠEM KOTU, Elizabeth Haynes 74. TRI SEKUNDE, Anders Roslund, Borge Hellström 75. SKRIVNOST OKRASNE ZAPONKE, Agatha Christie 76. LUTKA IZ CUNJ, Daniel Cole 77. PRISEGA, James Patterson 78. KNJIGA ZRCAL, E. O. Chirovici 79. KNJIGA PO VAŠI IZBIRI. Prijavnica, kratka vsebina e-knjig in razvrstitev po žanrih na spletni strani www.ckv.si Cankarjeva knjižnica Vrhnika in portal Kamra Od 5. maja 2020 si lahko na regijskem portalu Kamra ogledate digitalno zbirko z naslovom Marjan Smrtnik: Parne lokomotive so ostale moje sanje. V prispevku predstavljamo slikarska dela in modelarske stvaritve Marjana Smrtnika, ki smo si jih oktobra 2019 lahko ogledali na razstavi v Cankarjevem domu na Vrhniki. Takrat smo v sodelovanju z Muzejskim društvom Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika pripravili razstavo z naslovom Potovanje na Vrhniko, posvečeno 120-letnici vrhniške železnice. V prispevku sledimo življenjski poti Vrhničana Marjana Smrtnika, obdarjenega s številnimi talenti, ki jih je z vztrajnim delom razvil do popolnosti, o čemer pričajo tako njegovi likovni kot tehnični izdelki. In kaj je Kamra? Tako je poimenovano spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja do-moznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodat-ki. Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti. V prispevkih so predstavljeni lokalni avtorji in njihova dela, znamenite osebe, različni dokumenti, razstave, stare razglednice krajev, pomembne zgradbe, dogodki, običaji, življenjske zgodbe posameznikov ... Na tak način različne vsebine lokalnega pomena predstavimo v digitalni obliki prek svetovnega spleta. Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami, v katerih je sedež regijskih uredništev, in Združe- njem splošnih knjižnic. Vsebine portala Kamra so od marca 2010 dostopne tudi prek evropske digitalne knjižnice, Eu-ropeane. (http://europeana.eu). Skupaj s Knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica smo v Cankarjevi knjižnica Vrhnika v preteklosti skreirali kar nekaj digitalnih zbirk, v katerih predstavljamo naravno, kulturno in tehnično dediščino, s poudarkom na zgodovini Vrhnike in Borovnice, Ivanu Cankarju, Industriji usnja Vrhnika, predstavitvi knjižničnih zbirk ter delu knjižnice in drugih zavodov ter društev in posameznikov. Prek spletne povezave https:// www.kamra.si/digitalne-zbirke.html lahko dostopate do zbirk z naslovi: • Ali je mogoče, da se je to zares primerilo? Spomenik prve svetovne vojne na Vrhniki • Borovniški viadukt • Cankar za vsak dan: Cankarjevo leto 2018 na Vrhniki • Cankarjev koledar 2018 • Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani • Cankarjeva Vrhnika z okolico • Knjižna zbirka čebelarja Jožeta Tr-šarja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika • Marjan Smrtnik: Parne lokomotive so ostale moje sanje • Morje je lahko tudi manj slano • Nekoč je bila Industrija usnja Vrhnika • Spomini na našo mladost v Gradišču • Sprehod po vrhniški Stari cesti • Vrhniško Gradišče skozi stoletja • Vzdrževalne službe v Industriji usnja Vrhnika • Zdaj naj sneži, naj brije veter ... Vljudno vabljeni k ogledu digitalnih zbirk z bogatim slikovnim materialom, dragocenimi dokumenti in podatki. Nekaterim zgodbam boste lahko s pomočjo zvočnih zapisov tudi prisluhnili. Nataša Oblak Japelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Vabilo Poletavci in Najpoletavci 2020 Tudi letos bomo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika za otroke in najstnike pripravili poletni bralni projekt Poletavci in Najpoletavci. Trajal bo od 10. junija do 10. septembra 2020. Namen projekta je spodbujanje (zabavnega) branja med počitnicami. Jeseni bo zaključna prireditev, na kateri bodo vsi sodelujoči dobili majico; potegujejo pa se tudi za glavno nagrado, ki je letos šotor. Poletavci lahko postanejo vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so člani naše knjižnice. Med počitnicami naj berejo 30 dni, vsaj pol ure na dan ter prebrano zapišejo v bralni seznam. Projekt Najpoletavci pa je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Med poletjem je njihova naloga, da preberejo vsaj tri knjige ter napišejo kratko notico o prebranem. Prijavnice dobite v knjižnici na mladinskem oddelku, dostopne pa so tudi na naši spletni strani www.ckv.si. Lepo vabljeni, da se nam pridružite pri poletnem branju! Uaščasopis ŠPORT 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čeprav gre za najpomembnejšo postransko dejavnost na celem svetu, so nogometaši ostali doma. To je veljalo tako za profesionalce kot za rekreativce in otroke. Zelenice so se v tem času lepo obrasle in pogled na tako lepo negovano igrišče, kot ga lahko občudujemo na Vrhniki ali na Drenovem Griču je nekaj kar privabi nasmeh na usta vsakega nogometaša. A sredi maja so se nogometaši vendarle vrnili na igrišča, kar je optimistični znak, da se življenje vseeno vrača v nekoliko bolj ustaljene tirnice. Zal se na treninge še ne morejo vrniti čisto vsi, predvsem bodo morali s treningi počakati tisti najmlajši. Trenutno veljaven odlok o začasnih pogojih za izvajanje športne dejavnosti, ki je bil sprejet na seji vlade 6.5., dovoljuje aktivnosti le staro- Vrhniški nogometaši začeli s treningi Življenje in se je v prvih tednih epidemije dobesedno ustavilo. Nogomet seveda ni bil izjema. stnim skupinam od U13 pa vse do vključno članskih selekcij. Vadbo so v NK Dren Vrhnika organizirali po navodilih, oziroma posebnih priporočilih vlade RS ter NIJZ. Tole je povzetek higienskih priporočil za registrirane športnike in strokovne delavce v športu za izvajanje organizirane vadbe v času epidemije COVID-19. Tako starši kot otroci mo- rajo dosledno upoštevati navodila: Igralci ne hodijo na treninge, če imajo znake akutne okužbe dihal kot so izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah. Enako velja tudi, če živijo z osebo s potrjeno boleznijo COVID-19, ali jim je bila zaradi tesnega stika z bolnikom s COVID-19 (doma ali druge) odrejena karantena. V primeru, da igralec med treningom začuti začetne znake okužbe dihal takoj obvesti trenerja in upošteva njegova navodila. V primeru, da igralec zboli, ostane doma. Pomembno je da v primeru bolezni o tem starši takoj obvestijo trenerja. Pomembno je tudi, da se držijo pravil ob prihodu in odhodu z igrišča. Trener pred vsakim treningom namreč sporoči na katerem igrišču se bo trening izvajal. Igralec mora priti neposredno na igrišče, ker se klubskih garderob ne uporablja. Prihod je 15 min pred začetkom treninga in nič prej. Starši otroka samo odložijo in takoj zapustijo okolico igrišč in klubskih prostorov ter prevzamejo igralca takoj po končanem treningu. Ob prihodu na trening si igralec obvezno razkuži roke. Razkužilo bo pred vhodom na igrišče. Enako stori po končanem treningu. V času treninga bodo garderobe zaprte, zato mora igralec priti na trening že v opremi za trening in se na terenu samo preo-buje. Ob igrišču bo pripravljen prostor, kamor bo vsak igralec odložil torbo ali obutev. Vsak igralec prinese svoj bidon, že napolnjen s pijačo. Med samim procesom vadbe in treninga je nujno, da se pazi na ohranjanje razdalje 2. metrov. Prav tako se ne rokujejo, dajejo "petk" in ne pljuvajo po igrišču. Med pomembnejša priporočila sodi tudi upoštevanje higiene kašlja, pri čemer je potrebno paziti tudi, da se z rokami ne dotikamo oči, nosu in ust. Od same uspešnosti izvajanja priporočil bo odvisno kako bodo potekali nadaljnji ukrepi sproščanja omejitev. Pri otrocih imate zato starši zelo pomembno vlogo, da podrobno razložite navodila svojemu otroku. V primeru težav in nejasnosti, vam je na voljo trener, ki vam bo pomagal z informacijami in napotki. V NK Dren Vrhnika poudarjajo, da bodo lahko zagotovili kar se da dobre in varne pogoje za trening le tako, da starši in igralci dosledno upoštevate navodila trenerjev in ostalih klubskih delavcev. Hkrati se ob tej priložnosti vodstvo kluba tudi zahvaljuje vsem igralcem in staršem za spodbudne besede in vse prostovoljne prispevke. V teh težkih časih za šport in tudi za vrhniški klub je vsaka pomoč ali spodbudna beseda še kako dobrodošla. Kljub temu, da v minulih dveh mesecih ni bilo aktivnosti povezanih s treningi in igranjem na igriščih v klubu niso mirovali. Ta čas so odgovorni izkoristili za ureditev igrišč, ki se lahko pohvalijo z odlično travnato površino, za pranje dresov, pospravljanje in urejanje pripomočkov za trening in vse kar je potrebno, da bo vse pripravljeno, ko se bo nogometna sezona lahko nadaljevala. V tem času je veliko travnato igrišče na vrhniškem atletskem stadionu postalo bogatejše tudi za namakalni sistem. Sodobno urejanje travnatih igrišč terja redno nego, sprotno zalivanje in košnjo, da bo travnata površina kar se da najboljša za treninge in tekmovanja, ki še pridejo. Namakalni sistem je položen tako, da zajema celotno travnato površino. Največ bodo imeli od te nove pridobitve igralci, ki bodo lahko bolje trenirali in tudi tekmovali, seveda pa bo zaradi priprave zelenice tudi manj možnosti za poškodbe igralcev. V NK Dren Vrhnika upajo, da se bodo na igrišča lahko čim prej vrnili tudi najmlajši tekmovalci, ki jim je epidemija prav tako onemogočila treninge in tekmovanja. Zal so morali zaradi epidemije odpovedati letošnji 3. Cankarjev turnir, ki je v vsega dveh letih postal izredno priljubljen in cenjen v regiji. Predviden je bil v terminu od 16. do 17. maja, zaradi prepovedi tekmovanj in dogodkov pa izvedba seveda ni bila možna. Nekaj utrinkov kako so vrhniški nogometaši trenirali doma in vse aktualne urnike treningov ter novice najdete tudi na njihovi spletni strani www.nkdren-vrhnika.si. Upamo, pa da kmalu pride čas, ko bomo naše nogometaše zopet lahko spremljali ob igriščih in navijali za fante v črnih dresih. Besedilo in foto: Peter Kavčič Virtualno dirkanje v času korona krize Vrhničan Boštjan Avbelj je imel za letošnjo sezono drzne tekmovalne načrte. Ravno, ko je z ekipo Lema Racing usklajeval še zadnje podrobnosti za dirke v reliju na domačem in italijanskem pokalnem prvenstvu, je epidemija najprej odnesla načrte za dirkanje v Italiji in potem še v Sloveniji. Kljub temu je zopet poprijel za dirkaški volan, le da je avto zamenjal za visokotehnološki simulator s katerim se udeležuje čisto pravih virtualnih dirk. Kot je povedal v pogovoru, je še sam presenečen kako realistično vse skupaj izgleda, ko se usedeš v školjkast dirkaški sedež in obkrožen z monitorji voziš po dirkališču. V dirki sodeluje 24 avtomobilov, tako da je gneča precejšnja, vožnja pa zelo adrenalinska. Sodobne tehnologije laserskega ske-niranja dirkališča namreč prinašajo do potankosti natančno kopijo steze v navidezno resničnost. »Med vožnjo na simulatorju čutiš vsako neravnino, vsak robnik je natančno tam kot je v resnici. Z ekipo smo doslej odpeljali en dirkaški vikend na dirkališču Hun-garoring. V seriji nastopajo tudi zelo zveneča dirkaška imena in dejansko se lahko iz teh dirk tudi veliko naučim. Če rečem zelo na grobo, je v bistvu še največja razlika med klasičnimi dirkami ta, da se v virtualni dirki ne občuti sil, ki delujejo na telo, vse ostalo pa je zelo realistično. Z GT avtomobili se dirka brez sistemov za nadzor zdrsa-vanja koles, kar je precejšen izziv, na voljo imamo samo dirkaški protiblo-kirni zavorni sistem ABS.« V času, ko dirk po celem svetu enostavno ni, se sicer različni promotorji prvenstev poslužujejo te virtualne alternative. Tako na primer poleg av-tomobilistov v čisto pravih virtualnih dirkah sodelujejo tudi najboljši motoristični dirkači razreda MotoGP. Tudi na teh avtomobilskih SIM racing dirkah lahko sodelujejo le li- cencirani dirkači. Boštjan sodeluje s sotekmovalcem Miho Primožičem, ki ima doma vrhunski simulator, na katerem lahko trenirajo in pilijo občutke za volanom ter se učijo nastavljati dirkalni avto. Z ekipo Lema Racing tek- mujejo v Eset i series prvenstvu kjer poleg Mihe Primožiča in Boštjana v ekipi dirka še Zoran Poglajen. Vozijo virtualni Nissan GTR GT3, s katerim so na prvih dveh dirkah dosegli 13. in 10. mesto, kar je v močni mednarodni konkurenci dirkačev zelo dober rezultat. Vse skupaj je zelo podobno kot na pravih dirkah v živo. Najprej imajo na voljo 50 minut prostega treninga, potem sledijo kvalifikacije kjer se določa štartno mesto. Nato sledita dve dirki po 25 minut. Boštjan priznava, da se tudi iz takšnih dirk veliko nauči in vse skupaj dojema kot dobrodošel trening. Po končani seriji bo znan tudi prvak, organizator pa bo podelil celo denarne nagrade najboljšim dirkačem. Kljub vsemu pa Boštjan Avbelj komaj čaka, da zopet sede v dirkalno Škodo Fabio R5, s katero si želi narediti čim več pravih dirkaških kilometrov. Njegov cilj en namreč udeležba na reli dirkah najvišjega ranga, tam pa potrebuješ prav izkušnje in dirkaške kilometre s pravim dirkalnikom. Kot je doslej že večkrat dokazal s svojim talentom in neverjetnim občutkom za drsenje ga zanimajo le najvišja mesta. Peter Kavčič, foto: Uroš Modlic, osebni arhiv N asčasopis ŠPORT 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Članice ŠDRŠ Vrhnika so javni poziv letošnje državne podprvakinje Letošnje leto si bomo vsi zagotovo zapomnili po epidemiji COVID-19, ki je grobo zarezala v naš vsakdan, posebno še v življenja vrhunskih športnikov. Njihov vsakdan se je ustavil, treningi pa so dobili povsem drug pomen in novo realnost, na katero se nismo mogli pripraviti. Kot vse panožne zveze je tudi RZS prekinila tekmovanja v vseh starostnih kategorijah, tako da med mlajšimi in starejšimi deklicami, kadetinjami in mladinkami letošnjo tekmovalno sezono nimamo zmagovalca. Pri članskih ekipah pa zgodba nekoliko drugačna, saj se je liga morala zaključiti z zmagovalcem, ki iz članske B-lige napreduje v najmočnejšo A-ligo. Biti podprvak članske B-lige je za nas velik uspeh, a ostal nam bo grenak priokus, saj smo bili v boju za osvojitev prvega mesta in dekleta so si želela končnega obračuna, ki ga žal letos ni bilo. Smo pa ostali vsi zdravi in brez poškodb, tako da dobro pripravljeni že zremo v novo tekmovalno sezono, kjer bomo zagotovo trd oreh za vse nasprotnike. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem našim sponzorjem in donatorjem v upanju, da bi nas še naprej podpirali in nam stali ob strani. Vaša pomoč je zrcalo naših rezultatov, ki so bili lani in letos po vseh mednarodnih turnirjih v tujini izjemni. »Naš svet je v rokomet ujet« in če želiš, da bo tudi tvoj, nikar ne čakaj. Lahko se nam pridružiš kadarkoli, tako da se javiš na e-po-što: trenerji.sdrs@gmail. com in z veseljem te bomo sprejeli. Miha Bogataj, foto: ŠDRŠ Vrhnika K ODDAJI VLOG ZA NAJEM ŠPORTNIH DVORAN V UPRAVLJANJU ZAVODA IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA ZA SEZONO 2020/2021 Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 30. junija 2020 sprejemamo vloge za najem Večnamenske športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in Večnamenske športne dvorane Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2020/2021. Najem dvoran je možen od ponedeljka do petka, v popoldanskem in večernem času od predvidoma 15:30 do 23.30 ure v Večnamenski športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in Večnamenski športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo je najem možen preko celega dneva, razen v Večnameski športni dvorani Antona Martina Slomška, ki je rezerviran samo za tekme klubov. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2020 do 31. avgusta 2021 oziroma najmanj od 1. oktobra 2020 do 30. aprila 2021. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico društva in posamezniki, ki: • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za programe vadbe otrok ali mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega športa in programe vrhunskega športa • so občani Občine Vrhnika • uporabljajo dvorano več kot 8 mesecev, • dvorane najemajo že več let in so redni plačniki. Cenik za najem dvoran je objavljen na spletni strani: https:// www.visitvrhnika.si/si/zavod-ivana-cankarja/najem-dvoran--in-opreme/ceniki. Vlogo za najem in Pravilnik o uporabi športnih objektov v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem Vrhnika najdete na spletni strani: https://www.visitvrhnika.si/ si/zavod-ivana-cankarja/razpisi/sport. Vlogo lahko dvignete tudi v tajništvu zavoda v času uradnih ur. Izpolnjene vloge posredujte do 30. 6. 2020 na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si s pripisom: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE«. Dodatne informacije dobite na telefonu 01 750 66 35, mo-bitelu 051 661 061 ali po elektronskem naslovu sport@zavod--cankar.si. PLANINSKI KOTIČEK Zimovanje mladih planincev na Komni V soboto, 15. februarja 2020, smo se okoli pol osmih odpravili z Vrhnike. Po približno eni uri vožnje smo se ustavili v Bohinju, kjer smo dopolnili svoje zaloge hrane. Po opravljenih nakupih smo se odpravili do izhodišča - Okrepčevalnice Savica, kjer smo del prtljage naložili na žičnico. Okoli desete ure smo se peš odpravili proti cilju - Komni. Čez približno tri ure hoje smo končno prispeli do koče na Komni, kjer smo se ustavili in se okrepčali. Pobrali smo svojo prtljago, ki jo je pripeljala žičnica, in se po pretežno ravni poti odpravili proti koči pod Bogatinom, kjer smo imeli prenočišča. Drugi dan, 16. februarja, smo se ob desetih (večjih) poškodb prišli do zaprte koče. Zaradi odpravili proti Triglavskim jezerom. Sončno snega nismo mogli uživati v razgledu na jezera, in toplo vreme nam je povzročalo malo težav s saj so bila zaledenela, smo pa zato lahko občudo-stopljenim snegom, a smo živi in zdravi ter brez vali čudovito zasneženo pokrajino vso pot tja in nazaj. Po triurni hoji nazaj smo na smrt utrujeni prispeli do koče pod Bogatinom, kjer smo si za pozno kosilo pripravili govejo juho. Po kosilu so nekateri šli spat, drugi so pomili posodo, preo- stali pa so odigrali kakšno partijo enke. Tretji dan, 17. februarja, se je zaradi slabega vremena večina odločila ostati doma, najpogu-mnejši pa so se kljub slabi vidljivosti in vetru odpravili na Bogatinsko sedlo. Po vrnitvi jih je v koči pričakala topla jota. Da bi nadoknadili za dan, preživet v koči, smo se vsi skupaj odpravili na kratek sprehod do koče na Komni, kjer so nam postregli s slastnimi palačinkami. Okoli desete ure smo se vrnili in se pogostili s pečenim krompirjem, burekom in »štrudlom«, ki sta ga pripravila Andrej in Tomaž. Četrti dan, 18. februarja, smo pospravili kočo, pomili posodo in spakirali prtljago. Okoli dvanajste ure smo se odpravili v dolino. Ker pa je bila pot ponekod zaledenela, smo si obuli dereze. Pri Okrepčevalnici Savica, kjer smo imeli parkirane avtomobile, smo se poslovili in odšli vsak po svoje. Zapisali: Tia Seljak in Boža Moritoki Škof, fotografija: MOPD Haščasopis 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha-nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija-insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca Nendl, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. V juliju in avgustu bomo v nasadu pri Bistri potrebovali več parov zanesljivih in marljivih rok za obiranje ameriških borovnic. Delo ni zahtevno, nudimo prijetno delovno okolje in stimulativno nagrajevanje. Vse, ki vas to delo zanima, vabimo, da nas pokličete na 041-499424. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Prodam sončno zazidljivo parcelo na Butajnovi nad Horjulom v izmeri 590 m2. Na parceli je že priključek za vodo z montiranim števcem, elektrika je v bližini, lega ob cesti. Cena je 12 000 evrov. Telefon: 040 506 755. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko peč Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segrevanja do 120 m3 , cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Prodam gozd, k.o. VRHNIKA, parcelna številka 402/297, površina 8827m2. Cena 3.000€. Telefon 031 378 804 Prodam hišo v Brezjah pri Dobrovi, 821 m2 zemljišča, samostojna hiša v treh etažah + podstrešje + velika terasa, dvorišče, vrt in dva gospodarska objekta. Urejeni vsi priključki. Odlična lokacija, 15 minut do Ljubljane, prodamo. Cena: 196.000,00 EUR. Več informacij na www. nepremicnine.net/ Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail. com Prodamo gozdno zemljišče, KO 1983 Babna Gora, parcele št. 2381, 2382, 2383 in 2384. Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail.com V najem dam parcelo na Barju - njiva, travnik. 031 255 648. Kupim njivo, sadovnjak ali travnik na Vrhniki ali Stari Vrhniki. Do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363-359. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo ravno parcelo v velikosti 800 m2. Parcela je na mirni in sončni lokaciji, kjer je odprt pogled v naravo. Voda, elektrika sta na parceli. Telefon: 041632 370 (Boštjan Škof). Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Pol hiše z vrtom na Dolu pri Borovnici nudim v uporabo mlajšemu nekadil-skemu paru ali družini. Mgoč tudi odkup. Več informacij ob ogledu. Kličite zvečer. Telefon: 041 299 821. Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 3 zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC- -cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ostalo Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam nov šank, dolžine 2 m, in prekucno ponev. Tel.: 041 670 726. Prodam ženski lovski plašč, velikost 42, oblečen samo dvakrat. Cena po dogovoru: 051 307 208. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Zelo ugodno prodam tridelno garnituro za izvajanje magnetne terapije (velika in mala blazina ter obroč). Zelo malo rabljeno. Zraven je tudi priročnik za uporabo. Tel. št. 051 353 057. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Maturantska obleka, dolga, oprijeta, razporek, modra, za vitko dekle (165-175 cm), prodam. Tel.: 051 258 004 (Mateja). Ugodno prodamo kuhinjo, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli - lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Info, Uroš: 031 766-509. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 031 631 556. Oddam gostinski lokal v Mercator centru na Vrhniki - Loka, Robova 6, prvo nadstropje. Vse dodatne informacije na telefonski številki: 041-962-277. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Zelo ugodno prodam peletni gorilnik PV30a -Pelltech s podajalnim polžem (komplet). V uporabi je bil tri mesece. Cena po dogovoru. Informacije: 041 821 897. Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam prikolico za osebni avto, domače izdelave, z dokumenti. Tel.: 031 841 510. Prodam revije Lovec, vezane v knjige, 10 kosov, od leta 1960 do 1983. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Prodam aluplatišča, skoraj nova, od ford fieste, 14 col. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Kupim malo rabljen kon-tejnar, 4 m x 2 m. Ponudbe na telefonsko številko: 041 631 556. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Brezplačno oddam bukove veje za izdelavo butaric. Dostop do lokacije je mogoč z avtom ali traktorjem. Tel: 041 631 556. Prodam komat za konja. Ugodno. Odlično ohranjen. 041 631 556. Ugodno prodam priključek za kosilnico BCS za žaganje drv itn. Informacije: 041 631 556. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV NA VRHNIKI Prevzem: LESPAK, d.o.o. ^ Verd 107 (nekdanji Liko) 1360 Vrhnika JŠ L V, 1W ««o«»* J°ze: 041 615 463 fl Slovenska proizvodnja Simon: 041 755 484 • Čista smreka • Certifikat Gozdarskega . _ irlS peleti.lespak@gmail.com lespak.si Pil instituta nt / lu I J i Hascasopis 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Prodam starejši fotoaparat, znamke Pentax. Telefon 051 307 208 ali 01 364 12 88. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam prosto-stoječ indukcijski štedilnik, širine 50 cm, znamke Gorenje EIT 5351 XD, energijski razred A. Je skoraj nov, brezhiben, s podaljšano garancijo do 18. 7. 2026. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 031 279 510. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštrukcije angleščine, matematike in slovenščine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izkušnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Inštruiram angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350076. Turizem Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA BOJAN PETROVCIC (1959 - 2020) Ob slovesu našega Bojana se vsem zahvaljujemo za cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Bojan, hvala, ker si nam omogočil toliko lepega. Pogrešali te bomo. Žalujoči: vsi njegovi Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www.nasmuciscu.si. V Medulinu oddam hišo v bližini morja. Telefon: 031 236 067. Avtomobili Prodam avto caddy 2.0, 4 motion, 4 x 4 pogon, dizel, drugi lastnik, letnik 2012, 154000 prevoženih kilometrov, cena 10 500 evrov. Informacije: 031-785-838, Blaž, Toyota yaris 1.0, stara 11 let, a gre kot urca, 3 vrata, naprodaj. Tel. 041 494 999. Cena po dogovoru. STABILO' Podarim Kuhinjsko korito, dvojno, 60 x 80 cm, staro in močno, inox, podarim. Tel.: 041 494 999. www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Uaščasopis V&bPt Rc^ Veleprodaja šolskega in pisarniškega materiala GDZbJRSmi, d.0.0, ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv j_ 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si ZAHVALA Z žalostjo smo se poslovili od našega dragega moža, brata, strica FRANČIŠKA TURŠIČA (1949-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč ter izrečeno sožalje. Hvala Pogrebni službi Pieta ter gospodu župniku Silarju za lep opravljen obred. Vsi njegovi April 2020, Kočevje, Borovnica Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... (Tone Pavček) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi VINCENCIJ BIZJAK, gozdar v pokoju (3. 1. 1932 - 5. 5. 2020) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala Damjani za nego na domu v zadnjem letu in g. kaplanu ter Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hči Marija in sin Vinko z družinama Vrhnika, maj 2020 Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in trpljenja. A. Gradnik ZAHVALA BERNARDA STANOVNIK (1928-2020) V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Bernarda Stanovnik, rojena Petrovčič, iz Horjula. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in zdravstvenim delavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Lavanda in pevcem za lep pogrebni obred. Vsi njeni Hascasopis 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si A CITROEn Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN MoUi« - SELISKARŠ IOC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avtohisa-seliskar.si Z VAMI ZE 25 LET ZAUPANJA VREDEN TRGOVEC AVTOHISA SELISKAR D.O.O., IOC ZAPOLJE I 2A, 1370, LOGATEC prodaja@avtohisa-seliskar.si 040/307-71 1 Delavnik - PRODAJA: pon ■ pet (8.00 - 18.00) sobota (8.00 - 13.00) servis@avtohisa-seliskar.si 070/720-330 Delavnik - SERVIS: pon - pet (8.00 - 17.00) sobota (8.00 - 12.00) Z vami že od leta 1973 Hasoasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer ZAHVALA Na velikonočno soboto nas je v 101. letu zapustila naša mama, stara mama, prababica in praprababica JULIJANA CELARC, Zidarcova Julka z Lesnega Brda (21. 4. 1919 - 11. 4. 2020) Ob izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene sožalne besede, podarjene sveče in darove za svete maše. Hvala osebnemu zdravniku dr. Rusu, gospodu župniku Mohorju za sočutno pogrebno slovesnost ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Lesno Brdo, april 2020 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi MARIJAN ZAJC (13. 3. 1959 - 8. 4. 2020) Vedno te bomo imeli radi in globoko pogrešali. Z nepopisno bolečino ... Tvoja žena Marjeta, hči Anita z Markom, sin Aleš ter vnukinji Tjaša in Manca Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA MARIJA PRIJATELJ (24. 3. 1930 - 10. 4. 2020) Ob izgubi naše mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Sinovi Vojko, Robert, Ivo in Marijan z družinami Vrhnika, april 2020 Dan Zemlje si izbral za zadnji dan, da so pospremile te jablane dehteče. V mislih, sanjah pa ostajaš nasmejan, ker bi želel, da se spominjamo le tvoje sreče. ZAHVALA ob slovesu IVAN GUZELJ (26. 10. 1932 - 22. 4. 2020) Hvala vsem, ki ste v njegovih močnih in zdravih letih cenili in podpirali njegovo rokodelstvo, vsem, ki ste mu tudi v zadnjih letih pomagali z nego, skrbjo in družbo, ter vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in pripomogli k lepemu intimnemu slovesu. Žena Menca in pet otrok z vsemi svojimi V SPOMIN NA POKOJNO FRANČIŠKO KOZJEK s Kozjekov, Setnica 16, rojeno Strušnik, 1. 3. 1931 na Gontah, ki je po večletnem bolehanju umrla 27. marca 2020. Zaradi strogih omejitev je bil njen pogreb 31. 3. 2020 zelo preprost in v krogu najožjih sorodnikov. Bila je skromna, delavna in gostoljubna, vesela vsakega obiska in hvaležna vsake pozornosti. Zahvaliti se želimo zdravstveni oskrbi in gospodu župniku Bogdanu Oražmu iz Polhovega Gradca za njegove mesečne obiske in prijazne besede. Hvala tudi vsem, ki ste bili v času pogreba v mislih z nami. Hvala, da si bila naša MAMA! Tvoji sinovi: Tone, Rajko in Lovro z družinami ter vse tvoje številno sorodstvo in prijatelji Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je. ZAHVALA PAVEL KRŽIŠNIK, Potočn'kov Pavel (1. 6. 1935 - 11. 4. 2020) Ob slovesu našega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Primožu Kušarju, sestri Nataši in ga. Cilki za pomoč v času bolezni. Zahvala tudi Pogrebni službi Lavanda ter g. župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvala še Čebelarskemu društvu Polhov Gradec, katerega dolgoletni član je bil. Ostal nam boš v lepem spominu. Žalujoči: žena Rezka, sin Andrej in hči Damjana z družino Srednja vas, april 2020 Prišel je čas, ko ni več časa, da rekli bi še enkrat: hvala ti, naš dragi ata. ZAHVALA JANEZ KOZJEK (1928-2020) Hvala vsem, ki ste se v teh izrednih časih z mislimi poslovili od našega ata. Hvala osebju DEOS Horjul, ustrežljivemu in prijaznemu sostanovalcu Filipu, Pogrebni službi Lavanda in g. župniku Bogdanu Oražmu, še posebej za mašo za atovo srečno zadnjo uro. Ata, rodil si se na sveti večer, v življenju si z nami delil radost in veselje in nas veliko dobrega naučil, težke trenutke pa si nam mnogokrat prikril. V velikonočnem času pa si odšel. Mirno zdaj počivaj, saj vidimo se spet enkrat ... Žena Ana, sin Rok ter hčere: Vida, Urša, Simona in Eva z družinami Polhov Gradec, april 2020 Hascasopis 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si KAMNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE * STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI * BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.0.0., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 444 e-mail: marko.dolnicar@siol.net ♦ ♦ ♦ POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 24 - URNA C» 01/755 14 37 DOSEGLJIVOST 041 637 617 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA fl» POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 --M - POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... JOŽE ZORC (1953-2020) Zahvaljujemo se mag. Mojci Unk in dr. Aleksandri Sokolovi z Onkološkega inštituta v Ljubljani za skrb v času njegove bolezni. Posebna zahvala asist. dr. Evi Cedilnik Gorup iz ZD Vrhnika za vso pomoč. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta. Iskrena hvala podjetju Sinter in nekdanjim sodelavcem, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za tople besede sočutja in vsestransko podporo ob izgubi našega dragega Gustlna. Vsi njegovi Dragomer, april 2020 ZAHVALA Ob slovesu našega očeta, brata, dedija in prijatelja JANEZA GOLCA iz Janezove vasi na Vrhniki (19. 7. 1926 - 17. 4. 2020) se zahvaljujemo vsem, ki ga imate še naprej radi. Vsi njegovi Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic. (S. Gregorčič) ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil naš oče, dedi, pradedi in tast IVAN BRANCELJ z Brega pri Borovnici (9. 9. 1930 - 21. 4. 2020) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečene besede sožalja in darovane sveče. Hvala gospodu župniku Šilarju, trobentaču in Pogrebni službi Pieta za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali, ga imeli radi, bili del njegovega življenja in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sin Janko, hči Mojca in vsi njegovi ZAHVALA V 95. letu se je od nas poslovila naša ALOJZIJA RIHAR iz Verda (21. 6. 1925 - 17. 4. 2020) Pokopali smo jo v najožjem družinskem krogu na pokopališču v Verdu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, posebno še osebju Doma upokojencev Vrhnika, gospodu župniku in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: sin Marjan z ženo Majdo, vnuki Miha, Luka in Jaka z družinami Je čas, ki daje. Je čas, ki vzame. ZAHVALA V 58. letu smo se poslovili od našega dragega BORISA MRVARJA, Globovškarja z Butajnove. Iskreno se vam zahvaljujemo za vse izrečene in zapisane besede sožalja in tolažbo. Hvala vsem, ki ste mu na kakršenkoli način posvetili trenutke slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, spoštovali, ga imeli radi in ga nosite v srcu. Pogrešali te bomo. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Zapustila nas je naša draga VIDA RAHNE (1930-2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, za besede tolažbe, darovane sveče. Hvala gospodu župniku in Pogrebni službi Pieta za lepo pripravljen pogrebni obred ter gospodu Franciju Tršarju za poslovilni govor. Toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA FRANC SLATINEK z Dobrove (25. 6. 1946 - 14. 4. 2020) Ob boleči izgubi moža in najboljšega ata se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v dolgi in težki bolezni pomagali ter nam stali ob strani. Za organizacijo pogreba hvala Pogrebni službi Lavanda. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi žalujoči Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA FRANC GANTAR z Vrhnike (23. 1. 1929 - 21. 4. 2020) Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala za izrečeno sožalje, rože, sveče. Zahvale dr. Krašni, Urgentni službi ZD Vrhnika, Patronažni službi, še posebno Jeleni in skrbnim negovalkam Vikici, Štefki, AnaMariji in Anki za vso pomoč in oskrbo. Žalujoči vsi njegovi N ascûsopis RAZVEDRILO 25. maj 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nagradna križanka S U D O K U OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC BIVALIŠČE ČEBEL VZDEVEK BALONAR-JAŠORNA MADŽARSKI SKLADA-TEUIN V1RTUOZ (FRANZ) ANTON ČEHOV POMOČ: KAZUAR OVNAČ MONOM SITULA ŠTEVILKA TRINAJST MERSKA ENOTA ZA TEKOČINE VELIKA AVSTRALSKA PTICA MESNI IZDELEK HRUP, TRUŠČ, GLAS OB PLOSKEM UDARCU, TLESKANJE SAM ELLIOTT PESNIK, RIMAČ MATEMAT. ENOČLENIK KOVINSKA POSODA Z ROČAJEM GL. MESTO JUŽNE AVSTRALIJE SPAČEK, SLABIČ KUNEC S ŠIROKIMI VISEČIMI UHLJI ALEŠ VALIČ PRIJETEN, PLEMENIT VONJ VELIKA AFRIŠKA PTICA TEKSTO-PISKA VLAŠIČ VODNA IZBOKLINA USTNA HARMONIKA RASTLINA Z ROŽNATIMI CVETOVI ŠTUDENTSKI ZAPISKI ZAMAKNJENO STANJE AVTOR: MATJAŽ HLADNIK SMUČI IGRAŠ KARTAMI NA RIMSKE ŠTEVILKE TRAVNAT SVETNA KONCU NJIVE GLAVNO MESTO TUNIZIJE NATAŠA ABRAM POMOŽNI DUHOVNIK 10 LIRSKI PESNIK MANJŠA PTICA PEVKA 11 POVELJNIK STOTNIJE ZGORNJA BRAZDA NA NJIVI MANJŠA IGLA OSNOVNI DELEC SNOVI TANJA RIBIČ NOJU PODOBNA PTICA IZ NOVE GVINEJE SMUČARKA BUCIK POZITIVNA LASTNOST, VRLINA LENNON. VDOVA (YOKO) GR. LADJAR ONASSIS AZIJSKA DRŽAVA, PERZUA (GL MESTO TEHERAN) GEORGE ORWELL PORTUGALSKI OTOK V ATLANTIKU JOHN NASH VEUK SNOP IZ OMLATENE SLAME NašČasopis ZAČIMBA ZAPIZZO 12 USMERJENOST K CIUU, SMOTRNOST 13 TOVORNJAK S KASONOM SKRBNICA ZA INVENTAR V PODJETJU Končna rešitev: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 10 11 6 12 12 6 12 1 10 4 9 1 5 6 13 4 7 4 I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 1 9 4 7 5 5 7 3 1 2 4 5 3 1 e 8 1 5 6 7 3 4 8 1 7 5 6 4 9 2 4 6 9 3 9 1 7 6 9 4 JUNIOR Ù i i ■i » a Ï Í H Í t i Î 4 C ■ i 1 2 ■ s 'i C 1 d i 1 « t ï 1 1 p * i B Î i 1 J S n i S 1 l i G T 1 2 j H ¡1 i Í J i i i 4 1 P a 1 S 3 1 i 5 ; 3 Í t A Í I1 i Í 1 4 2 9 5 7 4 8 9 8 5 2 4 2 4 8 3 1 2 6 8 7 2 9 4 1 5 2 6 2 8 9 4 1 7 9 1 8 5 3 LABIRINT Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Ostanimo skupaj, ostanimo zdravi.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Fradl Valerija iz Ljubljane, Joži Pikec z Loga in Francka Mevec iz Borovnice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. junija bodisi preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar.si) bodisi preko klasične (Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Optika Jelovčan z Vrhnike. Mraz Gleda Rus v Moskvi poročila na TV, kjer poročajo, da je v Sibiriji - 55°C. Seveda ne verjame in pokliče po telefonu sorodnika: »Daj povej koliko je stopinj pri vas?« »Čaki, da pogledam. . . - 35°C, zakaj vprašaš?« »Pa teleta na TV nakladajo - 55°C!« »Aja, to pa lahko... zunaj.« Pojdi! Nekega dne na taščina vrata potrka zet s kovčkom v roki. Tašča ga vpraša: »Kaj pa počneš tukaj?« »Skregal sem se z vašo hčerjo.« »In?« začudeno tašča. »Poslala me je k hudiču!« Na njegovem mestu Mladenič je na ulici zagledal atraktivno mlado dekle s kužkom na vrvici in je želel vzpostaviti kontakt z dekletom: »Kako rad bi bil na njegovem mestu!« je dejal. Dekle: »Peljem ga na kastriranje!« Druga Mož in žena sta v trgovini. Ona po-merja obleke, on pa za vsako reče, da je predraga. Prodajalka to nekaj časa posluša njun pogovor, potem pa reče: »Čudno, gospod, zadnjič, ko ste bili z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene!'« Ne bo vstal Boksar si je želel urediti nagrobni spomenik. Šel je k izdelovalcu in mu povedal svojo željo. Ta ga je vprašal: »Kaj pa naj piše na njem?'« Boksar: »Štejte, do kolikor hočete, jaz ne vsta-nem več!'« Uhani Miha vpraša Urbana: »Ti, od kdaj pa nosiš uhane?« Urban odgovori: »Kaj od kdaj? Odkar jih je žena našla v avtu!« Počasi! Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kje gasilci peživljajo dežurstvo. Nasmehne se vsem, počasi stopi do avtomata za kavo, jo počasi srka ... Ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: »Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori!« Pogrešala te bom Mož: »Draga, moram ti priznati strašno resnico. Moje podjetje je bankrotiralo, oče me je razdedinil in še avto mi je vzel. Me boš kljub temu še naprej ljubila?« Žena: »Seveda, dragi, in tudi zelo te bom pogrešala.« Vojna Pogovor med sosedama: Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ki odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, draga soseda, ko je k vam cel mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!« Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milčinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 UaŠčasopis OGLAS 25. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prodaja in servis mobilnih aparatov ► Zamenjava LCD zaslona, baterije in ohišij ► Zamenjava polnilnih konektorjev ► Ohranitev in prenos podatkov Sklepanje in urejanje naročniških razmerij za Telekom Slovenije meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. MEGA PHONE VRHNIKA s» s NAJVEČJA IZBIRA KVALITETNIH STROJEV IN ORODIJ ZA VRT IN UREJENO OKOLICO. NUDIMO TUDI SERVIS IN REZERVNE DELE. ^ _ i Èft - —_ MêL Vrtni traktorji Vrtne kosilnice irr^ S3*® ■0* 1 " VSAKO PRVO | SREDO V MESECU NA CELOTEN NAKUP Motorne m* Vrtni center Eurogarden Dobrova Podsmreka 7b, Dobrova www.rotar.si Vrtni center Eurogarden Krško, Cesta krških žrtev 147, Krško