Št. 45.
¦V.iaffflsi. .AaMl; aprila, uaoo.
Izhaja trikrat M teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, grtrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. mi popoldne, in* stane z uiedniŠkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 90 h, ali gld. G-fiU
pol leta........'.   * , 60 ,   .     ,    3-30
¦    Setrt let*   .  .  . T* V*.*3 ,•'#**,* „-   ,    r*70 Pdfcfiiiiicne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravuištvo v Gosposki ulici štv. a v Gorici v cGorihki Tiskarni* A. GabrSSek vsak ian od 8. ur« zjutraj do >J. zvečer; ob nedeljah pa od '». do 12. ure. Na naročilu brez duponlaue naročnine ie ne oziramo.
„PltIMORE<l" uhaja, »eodagno od <Ho3e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. loU.
«S«fa» ir. »Primorec. 6t> prodajata v Gori o i v to-bakarai Schvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski uliti; — v Trstu v tobakarni LavrončiS na trgu della Cascrma in Pipa* v idici Ponte dolla Fabbra.
S O Č A
"Jl'««ran(arar~~~",
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi 2t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoiSa govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah. in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
Dopisi iiaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reK, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnifitvo.
se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Trgo?sto in otrtno Htvo.
VI. Na&a obrtnija  dandanes in v prihodnosti.
(Dalje).
Vzemimo slučaj, da bi se naše! pri nas mož, ki bi imel voljo in vpliv, spraviti v Življenje gostilničarsko zadrugo ali pa deljiiško družbo, h koji bi pristopit vsak slovenski gostilničar z doneskom sto goldinarjev. Na fak način spravil bi se skupaj zadružni aH pa delniški kapital, s pomočjo katerega bi se napravilo z vsemi modernimi sredstvi opremljena pivovarna, koji bi bil, že z ozlrom na po-stavek, obstanek zagotovljen. In tudi v slučaju, da velikemu delu naših gostilničarjev ne bi bilo možno, pristopiti kjedna-kemu podjetju, dalo bi se podjetje osnovati, ker je gotovo mnogo takih gostilničarjev, k» bi založili tudi po tisočake v stvar, ako hi se jih prepričalo, da bi se podjetje izplačevalo. Pristopilo pa bi Se mnogo drugih, ki bi uvideli koristi, ki bi jih tako podjetje donašalo rodu in domovini.
Na tak način bi se torej nabrala glavnica, s kojo bi se postavila velika moderna pivovarna, koji bi bil obstanek zagotovljen ! že s tem, da bi bili pri nji interesovani ! slovanski gostilničarji, ki bi jemali gotovo j vsi pivo iz svoje tvornice.
Bog In narod!
- ¦ &JL
demo urejeni pivotvornici lahko varilo pivo, ki v kakovosti ne bi zaostajalo, ampak celo prekašalo označene vrste piva.
Oglejmo si pa zdaj od daleč  koristi, ! našem društvu pravo zadeli,
k: bi jih donašalo tako podjetje.
Prvič je gotova stvar, da bi se glavnica, ki bi bila naložena v tako podjetje, dobro obrestovala.
Drugič- Naš kmet bi tu prodal svoj ječmen in hmelj bolje, kakor kani drugam. Boljši kmetje pa bi bili lahko podvzetniki pri podjetju.
Tretjič. Denar, ki ga pošiljamo za grai-ko, Češko in bavarsko pivo, ostal bi doma, ker se označena piva pri nas ne bi več točila in to ne samo z ozirom na to, da hi naše gostilničarje silile lastne koristi, jemali pivo iz domače tvornice, ampak tudi z ozirom na to, da bi se v dobro in mo-
MARCO VISCONT1
Zgodovinski roman -&-
3blijanski napisal Lemmaso 6rossL
l»«he)
Ko ga je na to mladenič jel zahvaljevati, mu je Marko segel v besedo rekoč : ^Kako pa</. da te nisem že prej spoznal!« Na to je šel k mizi, vzel pero in ga vprašal:
Vojak, katero je tvoje ime?» Lupo iz Limonin.
«Lupot... To ime sem menda že nekeduj slišal!»
»Gotovo ste ga morali slišati, ker ste ga blagovolili tudi že napisati s tisto svojo slavno roko na neki list, ki mi je rešil življenje*.
Tedaj se je Marko domislil pisma, ki ga je bil na Bicino prošnjo napisal °patu svetambroškemu tisto osodno noč, katere se je vedno živo spominjal. Spomnil se ie tudi, da tisti, za katerega je tedaj prosil pomiloščenje, je bil neki °ttorinoy oproda. In ko je na to zopet Pazljivo, pogledal v obraz mladeniča, je
Kar se tiče pivovarja, je na Goriškem prav lakko mogoč. V Gorici in v vseh sodnih okrajih se ustanove krčmarske zadruge in vse te pivovar po najnovejših zahtevah. Kdor bi imel vsled novega podjetja kako zgubo, mu jo bo lahko nadomestiti, ker dobi bodisi službo pri našem pivovarju ali bo imel zalogo bodisi v Gorici, na deželi, v Trstu, v Dalmaciji, v Aleksandriji, v Kajiri.... Pri morju smo! Če drugi izvažajo tje v zamorje, ko so mnogo dalje proč, bomo pač lahko tudi mi... Slovanski živelj v vseh onih deželah nam pojde gotovo drage volje na roko. Naravnost neodpusten naroden greh bi
Oglasi In poslanio*
Sunijo po petit-vrstah, če tiskano l-k_ 7 kr., 3-krat 6 kr. -vsaka vrsta. VeoJcrat po Večje Brke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plafotl loco Gorica.
„ttoriSka TIskarn*« A. Gabrggek tiska in zalaga razen «Soce» m »Primorca. Se »Slovansko knjižnic A katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane večletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Blov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petitrvrstioa.
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tisk« in zal.
bil, ako bi ne ustanovili pivovarja v Gorici a.% bližnji okolici. Samo naši gostilničarji v deželi potočijo dovolj piva za precej velik
Četrtič. Ako bi vari i dobro pivo, tedaj ^ pivovar. Koliko dobička bi ostalo v deželi!! bi imeli tudi izvoz, ker o\ bilo naše podjetje bližje cenim prometnim sredstvom, kakor druga jednaka podjetja.
Petič. V domači pivovarni bi lahko varili tudi dobro in ceno pivo: tafcozvsni izvleček (Abzugbier), ki bi bilo radi nizke cene pristopno tudi nižjim slojem ljudstva, ki se je iz gmotnih ozirov udalo žganje-pitju. Na ta način bi se torej tudi napo-vedal vspešen boj sirupu, ki je ostrupil že lep del našega ljudstva, in imeli bi tudi moralnih koristij.
In šestič. Podjetje bi bilo veliko in bi vsled tega rabilo dosti delavcev, in tako bi tudi precejšnje število pridnih in delavnih slovenskih rok imelo dela in zaslužka.
Ako vzamemo to vse skupaj, tedaj lahko vidimo, da bi bilo tako podjetje za nas lep korak naprej. Res je, da bi tako podjetje izpodkopalo tla vsem jednakim šušmarskim podjetjem na slovenskih tleh, a škoda jih ne bi bilo, ker niso naša in nimamo od njih druzega, kakor k večjemu pokvarjene želodce .
Tako se glasi članek v Novicah«. Poslušalci na vseh dosedanjih shodih našega društva (ko to pišem, je veliki četrtek I. 19i0.) vidijo iz tega članka, da je lepo tolmačil iste misli, katere je razvijal pisatelj teh razprav. In to nam je dokaz, da smo v
spoznal, da je ravno tisti služil pri bojnih igrah Ottorinu kot oproda. Ta iznajdba ga je nemalo osupnila, in jel je misliti sam pri sebi: Kak6 mi je pač mogel Lodrisio poslati tega človeka, ki je v službi njegovega sovražnika * Hotel je že s tem prašati istega Lupa. A brž je premislil, da bo najbolje pogledati prineseno pismo. Kar nič ni dvomil, da bi ga bil kdo drugi napisal nego Lodrisio. Menil je tudi, da najde v njem pojasnilo o tem čudnem slučaju.
Odprl je torej list.^in naprej se je začudil, tla je bil pisan z navadno pisavo in ne z dogovorjenimi znamenji. Še bolj so ga presenetili prvi stavki, ki. jih je prebral; zat6 je brž poiskal podpis, da bi izvedel, čegavo bi vendar moglo biti to pismo. Kdo bi mogel pa Še le povedati, kak<5 je osupnil, ko je zagledal tam Ermelindino ime ? V skrbeh, da bi ga vzrujanje ne zavedlo do kakega izbruha njegove strasti, ali sploh do kakega dejanja, neprimernega svo«, jemu dostojanstvu, je brž odslovil Lupa. Ta je nemudoma odšel, ubijaje si glavo, da bi uganil razlog tiste nenadne spremembe, katero je bil opazil na obrazu in v gibanju davnega moža,              ...
V malih trenotkih, katere je pora-I bil, da je šel zaklepat vrata, so mu si«
Dr. K. Pečnik je napisal v svoji že tolikokrat omenjeni knjižici o razvoju slovenske velike obrti ali industrije med drugimi tudi te besede:
Ako delim slovensko obrt od slovenske industrije, je to le prosto igranje z besedami, kajti prave velike industrije mi nimamo.
V  Evropi bo le malo velikih industrij, ki bi ne crpile glavnega dela svojih dohodkov v prekomorju. Velika industrija ima naravno podlago svoje prodaje v prekomorju ; da bi mi imeli torej kako industrijo, bi morala že davno imeti svoje stare zveze v tujih deželah; tu torej ni treba delati poguma slovenskemu zajcu.
V  nemških in laških rokah je precej velike industrije na .slovenski zemlji. Ta velika industrija prinaša nam prav dvomnih koristij. Res je, da pripade tudi slovenskemu delavcu kada drobtina zaslužka, res je, da je velika blagodat za uboge kraje s pičlimi zemeljskimi pridelki, res je pa tudi, da raznaroduje ta industrija naše delavce, da jih tira med socijalno demokracijo. Kraji z velike industrijo na Slovenskem so povsod sršenova gnezda nemčurstva in socijalne demokracije ter skoro nepremagljive trdnjave narodne neznačajnosti, germanizacije ali pa italijanizacije/ Jasen račun! — Ta dejstva ovirajo naš napredek pri narodni individualnosti, nam torej več škodujejo nego gospodarski posameznikom koristijo.
Ali bo kedaj mogoče ustvariti slovensko industrijo ? Jaz mislim, da bode. Naša geo-grafična lega pri morju je naša sreča, kajti ta nam daje precej ugodnostij, ki jih nima današnje središče avstrijsko na Češkem, Moravskem in Nižje-Avstrijskem. Naša bodoča industrija bo imela cenejšo prevoznino in lažje komunikacije v prekomorje za se, in to je že nekaj.
Naj torej nikdo ne zmaja z glavo in nas ne imenuje -»sanjače?, ako govorimo o
lile v glavo najrazličniše misli: Ali je morda Biee odklonila Ottorina, in je sedaj zadovoljna ?... O, v kake sanjarije se zgubljam!... Pač najbrž bo to, da me prosi, naj neham protiviti se tisti poroki, ali pa... Da bi mi vsaj naznanila v tem pismu, da je že poročena, in da je vse končano!... Bilo bi to pač grozno naznanilo, a vendar čutim, da bi mi bilo mogoče prenašati svojo usodo.., da, prenašati jo, in ponuditi tistim nesrečnežem vso svojo naklonjenost, ter tak<5 prisiliti jih, da mi odpustijo.
Vsedel se je, vzel pismo v roko in začel citati:
»Marko!
Do obupa žalostna mati kleči pred Vami, ter držaje Vašo slavno roko, in rose* jo z najgrenkejšimi solzami, Vas roti za vse, kar je svetega na zemlji in na nebu, da ji vrnete njeno jedino hčer, njeno največje veselje, in zadnjo tolažbo njenih nesrečnih dnij. Vem, da svetni mogotci zagrinjajo večkrat s temo svoje stopinje, in po dovršeni krivici, da bi se skazali nedolžne, se repenčijo proti istim zdihljejem nesrečnežev, ki so jo morali prestati. Toda Vi.!... one, Vi ste blaga duša, Vi ste skusili že v ntladih letih, kaj se pravi trpeti, hvni& zavrnete
veliki obrti vriarodnlKrokah. Ako so doslej tujci prihajali v naše kraje in ustanavljali tu velika podjetja, zakaj bi irli sami ne znali, izkoriščati svojih naravnMI, ugodne lege naših dežel ob morju, svojih delavnih rok in po naravi bistrega duha najširših vrst naroda?
Glej, Stvarnica vse ti ponudi, Le jemaf od nje ne zamudi i
Doslej smo zamudili že mnogo vsled svoje starokopitnosti, ki nam je pa vcepljena po napačni vzgoji. Proč s tako vzgojo! Proč z zastarelimi nauki, proč s predsodki! Oklenimo se naprednih idej, ki edine nas privedejo na pravu pot,
Bodočnost se nam kaže v jako negotovih bojah. Borba zn narodni In gospodarski obstanek bo čedalje hujša, kajti šibkejši podlaga močnejšemu. In ml smo jako šibki, obkrožujejo nas mogočni sosedje, katere podpirajo vsi posvetni mogotci. Celo" na svoji zemlji se moramo umikati tujim navalom,... Kar obupati bi morali sami nad seboj in nad svojo prihodnostjo, ako bi ne imeli upanja, da se vendarle otresemo dosedanje starokopitne mdre, ki nas je tlačila, in se oklenemo modernega razvitka, delovaje po stanovitnem načrtu na to, da si ustvarimo na. svoji zemlji — veliko obrt ali industrijo.
________    (Dalje pride).
Gola Jntriga".
»Kar kvasi »Soča* o sedanjem zasedanju deželnega zbora, je gola »intriga*. Tako piše »Primorski list" in slifino je povedala tudi »Gorica", ki meni, da »slepimo* ljudi s svojimi izvajanji o deželnem zbora, in ki pravi na to, da njeni pristaši-poslanci hodo že varovali »svetinje naroda" itd.
Tako!
Zopet sta se našla preljubezniva bratec in sestrica, »Prim. list* in »Gorica", v boju proti nam po devizi: »Getrennt marsehieren, vereint schlagen"! »Gorica" nam očita, da »slepimo*, »Prim. list" pa »da kar kvasi »Soča" o tekočem zasedanju, je le gola »intriga".
prošnje, ki prihaja iz hudo trpinčenega materinega srca.
Marko, mojo hčer so mi ugrabili. Že čez dvajset dnij je ona v oblasti drugih, zavedena Bog ve v kako stran* in v čegove roke. .Jaz se z odločnostjo obračam, do Vas, ter jo zahtevam nazaj, in Vi jo morate takoj neoskrunjeno vrniti njenim zapuščenim starišem, njenemu soprogu, kateri tudi je bil šiloma prijet. To zahteva od Vas v imenu vseh in v božjem imenu njena mati.
Prosim Vas za to s celim srcem, potrta pred Vami v prahu in vsa prestrašena in trepetajoča, a vendar prosim Vas tudi zaupno in smelo, ko pomislim, da Bog v nebesih sliši moje besede, in da tudi mogotci bodo morali kedaj umreti.
Toda ne, Marko, ne!... odpustite mi. Jaz sem hotela le jokati in prositi, iz mojih besed naj veje le ponižnost, potrtost. Odpustite revni materi, katero so prehude bolečine napravile predrzno.: O, da bi vedela, kakd-bi mi bilo mogoče seči Vam do srca! Povedala sem Vam že, da je poročena z Ottorinom. Da, prisegla sta si zvestobo, in zvezala se v zakon pred Bogom. In ravno jaz, gtojte, sem pospešila to poroko, iti.... mbram h* priznati,  ter bom mogla po-
Kaj vendar smo storili takega, kako smo »slepili" in   kaj je tista »gola. intriga« ?
!z samoobhstnega postopanja dež. glavarja dr. Pajerja.ter skrajno ponižnega večine slovenskih poslancev, iz dejstva, da naš jezik je v deželnem zboru zapostavljen tako, da ga deželni glavar sploh ne rabi, in se je rijegov namestnik dr. Gregorčič v seji, ko je za hip predsedoval, spozabil tako daleč, da mi* je bila ljubša laščina nego slovenščina, iz žalostne isflne, da prav absojptni gospodarji v dež. zboru so Italijani ter da'se vrši vse tako, kakor oni hočejo in kakor določijo, tako da trpe slovenske poslance pred vsem le radi sklepčnosti v zbornici, iz nespodbitne trditve, da Slovenci, so šli na led Italijanom" pri dovolitvi posojila za furlanski traraway, itd., iz tega in še iz Česa drugega smo prišli do zaključka, da še* dolgo časa ne bomo ravnopravni v ti mali deželi, v kateri je nas ponižnih Slovencev */9, ošabnih Italijanov pa
le %
Ožigosali smo primerno postopanje dr. Gregorčiča na slovenski strani, o katerem smo dobili v dosedanjih sejah prepričanje, da g;, je dobil dr. Pajer popolnoma p6d«se, da se mu pokori s pristaši brezpogojno, kakor ukaže on. Ožigosali smo to in zavzeli smo se za naš slovenski jezik, kateremu je določena v deželni hiši še vedno le vloga pastorke. Pribili smo take in jednake britke resnice, in zato je po »Frim. listu" tisto, kar Jcvasi" »Soča", le »intriga", in po »Gorici« s tem »slepimo" občinstvo! — »Gorica" je rekla, da njeni pristaši-poslanci bodo že varovali svetinje naroda, ali kako se godi to varovanje ? O tem je že bilo dosti govora v »Soči*, Kako varujejo največjo svetinjo našega naroda, to je naš jezik, v deželni hiši, tudi vedo dobro naši Citatelji.
O tem dosti! Poglejmo drugo stran pisave in trditev »Prim. lista" in »Gorice*! Če še ima imenovati to, da smo se zavzeli za reCi, katere nam tičejo ali jih nimamo tudi po krivdi na slovenski strani — gola »intriga* ter »slepljenje* ljudstva, potem mora biti nasprotno prav, ako se opusti zavzemanje za vse tisto, kar nam pritiče in kar hočemo doseCi — to torej bi ne bilo »intriga" in tudi ne »slepljenje«! Pobožni posvečenci in neposvečenci okoli »Gonce" in »Prim. lista" s svojima strančicama so tega mnenja, saj njihovi glasili tako govorita! Ostala je torej zopet le »Soča«, ki se je zavzela za naš jezik, ki se je postavila v bran proti laškemu nasilstvu, kateremu se brezpogojno klanja sam dr. Gregorčič, le nam je dana zopet naloga, potezati se za ravnopravnost, kakor nam ta pripada po zakonih. — Strančici okoli »Gorice" in »Pr. J." sta zavrgli stremljenje po ravno-' pravnosti v dež. zboru, zavrgli sta svetinjo narode, to je naš slovenski jezik, kateremu prav po želji Italijanov se ne trudita, dobiti pristojne veljave, marveč se topita samega veselja, da deželni zbor sploh zboruje, četudi pod kruto samovlado dr. Pajerja. Sedaj si žele le še to,
vedati to, ne da bi zarudela ? In Vi, ali mi boste verjeli, Če Vam povem, da sem to storila tudi iz obzira in sočutja do Vas?
Prisezam Vam, da sem pri tem gledala tudi na Vaš blagor, kajti jaz menim, da je to jedina pot, po kateri bi se mogle odvrniti Vaše misli od naše nesrečne rodovine, od koje so Vam prihajale le nezgode.... Saj lehko tudi Vi sami spoznate, da če tudi.... bi, se bila jaz tak6 daleč spozabila, da bi Vam bila dala svojo hčer za soprogo, bi vendar Biče ne.bila prava za Vas, kajti njeno revno srce je bilo že oddano. Marko! jaz sem Vas nekdaj poznala, in vem, da tedaj bi Vi nikakor ne biti hoteli imeti telesa brez duše, in da bi ne bili našli svoje sreče v nesreči ljubljene ženske. Sedaj povejte mi sami, ali se je motila Bicina mati, sodeč Vas takd, kakor nekdaj Ermeiinda.
Ali se še spominjate tega revnega imena ? Ono je sedaj jedini ostanek tega, kar sem bila nekdaj. Vse drugo so kon^ čala leta in trpljenje; Vi, koliko slave ste si pridobili med teni! Postali ste mogočni, spoštovani, sovražniki trepetajo pred Vami! Cela Lombardija se ponaša z Vami in Vas ljubi.... a jaz?..." jaz nimam drugega nego svojo hčer, tisti dragi in sladki sad svojega telesa; ona je j edino moje veselje, jedina moja nada in ponos. Oh, prosim Vas, radi Vaše velikodušnosti,  radi Časti, katero
da bi ne bilo te preklicane »Soče*, da bi potem vladal lep, idiličen mir v dež. zbornici in na sploh, ker slov. poslanci bi se klanjali tam do kolen svojim kolegom, zviinaj pa bi učili naše ljudstvo lepo pokorščino za njihovo gospodstvo nad njim. Klici po ravnopravnosti itd. bi potihnili in oh.... kako bi bilo potem lepo 1.....
Tako daleč so zagazili naši klerikalci, da prav tako, kakor laški listi, pišejo o nas, kadar se potezamo za svete pravice našega naroda in našega jezika. Lahi pravijo v takem slučaju »pretese slo vene* t »Prim. list" pa da »kvasimo" in »Gorica« da »slepimo-. Lepa družba I
Tako daleč' so zašli ti »voditelji" in »osrečevatelji" naroda, da se dvigajo proti nam v javnosti tačas, kadar spregovorimo kako besedo v prilog ravnopravnosti, katero moramo doseči, in za katero se naša stranka bori..,.
»Voditelji" so zavrgli — menda kot vspeh abstinence — iz svojega programa zahtevo po enakopravnosti in enakoveljav-nosti, zato je bila nujna potreba, da se je ustanovila narodno-napredna stranka, katera ima v svojem programu tudi toCko: Zahtevamo popolno enakopravnost in enakoveljavnost slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju.
Kdor se tega ne drži med nami, ne zasluži imena  Slovenec.
Dopisi.
Iz Rlfennerga. — Čudili se- bodete, g. urednik, da pričenjajo prihajati dopisi iz naše v vsakem pogledu zaspane občine; a ni drugače, skoro bi rekel neobhodno potrebno za sedaj, — drže se reka: »Zora puca, bit' če dana". — Ali k stvari! Rekel sem iz zaspane občine, in to po vsej pravici. — Čemu neki? Ker naši nekateri »ka-porijoni" tako hočejo. Žalibog, oni so vzrok, da smo na tej stopinji omike, ker njihov rek je: Ljudstvo se ne sme razviti, — potem gorje nam, kajli zavedalo se bode svojih pravic. In gorje onemu, kateri bi se drznil govoriti o njih. Predno nadaljujem, oglejmo si »kaporijone-", kdo so!
Pavlica župan s svojo kimavsko bando. Glavno parolo »špilja* pa županov sin France, kajti on »dirigira" županski voz. Ta 'vsevedni velikoustnež je prava zgaga pri vsakej reči.... Torej junak za vsako nam ne baš koristno stvar. Evo slučaj! V »Soči" št. 38. smo čitali »Glas iz Rifenberga". Komu so se jezili lasje na glavi ? — županu ? — Kaj še, — sinu 1 Ta je sestavil, kakor se sliši, na »Sočo" popravek glede krivic, ki se gode županu. Župan oče pa le molči, ker ve, da »Soča" ima vse skozi prav; pa kaj hoče, sinovi hočejo tako! Se nekaj! V nedeljo, to je 1. aprila, je župan s svojimi kimavci izbla-
ste si zaslužili in Vam jo svet skazuje, radi nekedanjega najinega prijateljstva, ljubezni in zvestobe, če sem Vam kedaj bila mila, rešite me iz teh smrtnih težav, vrnite mi mojo hčer, vrnite mi jo takoj, predno žalost ugasne za vedno te moje oči, že preveč utrujene od joka! Oh, da bi vam bilo znano, kako bridki so moji dnevi! da bi Vi mogli skusiti grozne muke jedne ure, jedne same ure mojih brezkončnih nočij, v katerih mi moja domišljija slika vsakoršne strahove in pošasti! Če bi Vi skušali, kaj se pravi materina ljubezen in skrb!... Vi že veste, da moje življenje je bilo vedno polno grenkostij in nesreč, a vse to je bila le senca in san v primeri s strašnim trpljenjem in neznosimi mukami, katere mi je provzročil ta grozni udarec. Ne, jaz bi ne bila nikoli verjela, da je mogoče toliko trpeti.... O, moj Bog ! Vaša roka je prehudo zadela to šibko stvar! Oh, prizanesite ini, ker ne morem več prestajati! Pokličite me k sebi, ali prej rešite mi hčer! O jaz! solze mi temnijo oči; moja roka slabi, 'noči me zapuščajo.... Marko, o Marko, da bi jaz vsaj bila pred Vami, in 4a bi mogla pasti pred Vaše noge, ter vpričo Vas izdihniti svojo dušo, proseč Vas še z zadnjimi besedami milosti, katere bi Vi ne mogli odreči umirajočej! Oh, usmilite se, usmilite se prenesrečne Ermelindo«. (Dalje pride).
gajne plačeval dnine. In kako? — po razglasu županstva! Razglas se glasi: Delavci, pridite na delo, katero ima občina; plačevalo se vam bode 50 do 90 kr. na dan. Ali se je tudi tako plačevalo ? Kaj še! Znižale so se dnine, ker je bilo ta čas oblačno, ko so delali, na 40 do 80 kr. Delavci so se pri izplačevanju vprji, ter niso hoteli denarja na tak način — se ve da le nekateri, — prevzeti; — drugi se boje nunca župana, še bolj strica sina. Posledica je, da župan je sfrčal v Gorico po ukazu sina in sinoči ter danes se je razglasil neki „Befehl", kateri se nekake tako glasi: .Delavec Čopič je odstranjen za vedno od vsakega dela, ker je hujskač delavcev*. — Na delavca C. — so se spravili, — ker je napreden in še precej razvit v omiki, in ker noče trobiti v »Pr. list", katerega kimavci vsem vsiljujejo, »Sočo* in »Primorca* pa odganjajo, kar se je oče župan pri več občinskih sejah izrazil, češ omenjena lista da ljudstvo le dražita in huj-skata; — no, češ, da ne zvedo ljudje, kaj o njih pišejo, du ne pridejo njihova dela na dan. Kajti, kakor pravi župan: »On dela vse za blagor ljudstva in delavstva, ter trpi, gmotno in duševno". A, ljudstvo »zabito" nima do njega še »rešpekta", ker je oče dveh dohtarjev, brcz katerih Slovenci nimajo
—  obstanka! Za sedaj opustim vse drugo, ter si dovoljujem vprašanja: Gospod župan ?
—  ali mislite, da »ias bodete vedno tako za nos vodili? — Ali mislite nas držati še v kolu nevednosti? — Ali mislite, da vi ste sami človek, a mi uboge pare? Ne smešite se s svojim nevednim klerikalizmon pri ljudstvu in pustite v miru »Sočo", brez katere ne moremo in ne smemo biti. Po vašem delovanju si ne pridobite ugleda, marveč malo mržnje več, katero pa tudi zaslužite. Doba samogospodovalnosti je prešla! Ne mislite, da Vam bodemo prah čistili s čevljev, kakor.... ! Gospod župan malo več pravicoljub-nosti! No, končevati ubogo ljudstvo s pehanjem preč od zaslužka ! Ali učit? vaša sinova tako krščanski nauk? Vedite, da bode kmalo konec takega kraljestva, kajti »zora puca, bit' če dana". — Da ve ceniti naše ljudstvo svoje osrečevalce, kateri vporabljajo svoje skromne moči v njegovo srečo, kakor pravi župan in njegovi kralj - Matjaževi kimavci, vidimo iz tega tudi, kako te modre glavice skrbe za vsestranski napredek. Evo, dragi čitatelj ! Kako uzgleden je res rifen-berški ameriški nasad »matičnjak" ! To ti je res uzor vseh matičnjakov. Ogiejva si ga nekoliko. O ironija! Nasad je bolj urejen za sušenje detelje ali svinjskega zelja! Dogodilo se je, da so uzorni cepilci uže vložene cepiče še  s kladvicem pritrkovali.
Vspeh cepljenja je očividen. Zares se sme izreči pohvalo priljubljencem — zaslužka. In vežnja trt ? Pravo ogledalo; da, mimogredoeim pa za kratek čas! Še šker-žadje se bodo veselili o hudo vročem poletnem času te lepe naprave. Načelnik tega majičnjaka sme res vso čast in pohvalo uživati, ker gotovo še vežnje trt — ne umeje. Njegov sin s trepetliko v rokah hoče nekaj kljubovati vseskozi veleizkušenemu g. Rubiji, grajščine oskrbniku v V. o ko ulacijskih sku • šnjah trt, ameriških nasadov in matičnjakov, češ, saj se mu prav sponašajo. G. Rubija naj bi povabili trepetlikarja na ogled na svoje uzome ameriške nasade in matičnjake, mogoče mu napoleonova ošabnost ter trepet iz njegovih rok odneha. Radi napredka pa treba nekatere g. očete starašine in njihovega načelnika s kimljevim dimom res poča-sVtt. — Da ne grem daje, rečeni le, da slepi spregledujejo, gluhi preslišujejo, — bliža se vstajenja dan, — a  ne več za tretji razred,
—  ne za peto kurijo; — doba plačila na-prednjakom.
»Le kvisko jnnaei. Že tromba doni!" Na zdar!              •________
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Poštnim praktika n-tom so imenovani gg. A: Antonaz, Ad. Ju-risevich, R. Petronio, Teodor F/anzoni, Julij Nardin in Dorn. Valon, vsi za Trst.
Smrtna kosa. — V nedeljo dne 15. t. m. je umrla po kratki in mučni bolezni šele v 24. letu svoje starosti gospica Ida G ; a n o l a, sestra gospe dr. Tumove. Pogreb bo danes ob 6. uri zvečer iz ulice Tre Re št. 9. v stolno cerkev in potem na pokopališče v Št. Peter. Blagi pokoj niči več?n mir iu pokoj, preostalim pa paše sožalje.
Velika no$ je minula ob najlepšem vremenu, Spomladno solnce nam je dalo že
prav izdatno čutiti svojo moč. — Vstajenje smo praznovali v Gorici po navadi drugih let: v stolni cerkvi v soboto ob 5. pop., na Travniku ob 6., na Plačuti ob 7. in pri ka-pucinih ob S., na Kostanjevici drugo jutro ob 5. — Posebno iepo je vsako" leto na Plačuti in pri kapucinih, ker je že noč in je vse krasno razsvitljeno. Tudi letos so poveličevali slavnost pri kapucinih prekrasni umetni ognji, znamenito prirejena kolesa, menda delo našega pirotehnika g. M a k u c a, katerega zopet vsem priporočamo.
Oba praznika popoldne je bilo ponekod po okolici vse živo. Kdor je le mogel, je pobegnil iz mesta ven v oživljajočo se naravo. — Ob povratku v mesto pa so se kazali prav čudni prizori, ki »aviti eolturi" ne delajo časti. Gospoda okoli »Friuli Orientale", ki se tako rada škandalizuje nad petjem okoličanov ob novačenju, naj bi raje hitela pomesti ta gnoj iz lepe naše Gorice!
Drag gost v domovini. — V petek je prišel v Gorico gosp. Janko Š ti bil Vukasovič, podpolkovnik v V. srbskem gardnem polku v Pirotu. Posetil je svoje stare prijatelje ter stari&e in sorodnike v Vrtovinu. — Gosp. Vukasovič živo sledi vsem dogodkom v svoji slovenski domovini. Želimo mu veselih ur zopet enkrat po dolgem času med svojci ter srečen povratek v svojo drugo domovino v bratsko Srbijo.
V   Št. Audrežu se položi prihodnji četrtek dne 19. t. m., in ne kakor pravi »Gorica", v torek 17. temeljni kamen za zidanje nove cerkve. Slavnosti se vdeleži tudi Nj. Eminenca, kardinal knezonadškof dr. J. Missia, Št. Andrežko občinsko zastopstvo in tudi šolska mladina pod načelstvom učiteljslva. Slavnost se bode vršila ob 10. uri predpolne.
Tako nam poročajo iz Št. Audreža.
V  Solkanu bodo volili župana. Kandidatov je menda osem. Agitacija je prav živa. — Z jedne strani se poganjata dva duhovnika za takega kandidata, ki bo za novo cerkev ob cesti.
V  tem oziru si dovoljujemo Solkancein resno, odkrito besedo.
Sedanja cerkev zadošča resničnim potrebam vsaj še za 50 let. Prostorna je, na lepem kraju malo v strani od cestnega prahu in šuma, preskrbljena z vsem potrebnim, novimi zvonovi: kaj potrebujete še več ? Nova.cerkev bi stala lepo število tisočakov, katerih Solkanci pač nimate preveč. Bolj potrebni ste nove šole! In ako imate denarja na razpolago, ustanovit? strokovno šoio za umetno mizarstvo, ali vsaj temelj jej postavite. S tem naredite več zaslužnega za nebesa nego z novo cerkvijo. — Toliko popolnoma stvarno, pa bodisi od katerekoli strani zamera gori ali doli !
Bohinjska železnica. — Znamenja kažejo, da se vladi prav mudi in bi rada že letos pričela z ~ delom. Zanašajo se, da jo državni zbor odobri po Veliki noči, je žeza-povedala končno revizijo cele proge; to delo mora biti končano v mesecu maju. — Že zdaj pa se bavijo v železniškem ministerstvu s predpripravami za prodiranje tunelov. — Ako Cehi ne bodo obstruirali, utegne biti železnica sklenjena, in kmalu potem se oddajo posamični deli raznim podjetnikom. Znanemu Ceconiju je že naprej namenjen znamenit kos te železnice. -Nam vsejeduo! Dx le začno z delom! Denarja . 'H.e mnogo v deželo!
»Deželno   učiteljsko  društvo*   ima
danes v »Hotel Central" svoj ustanovni občni zbor. — To društvo ima namen, varovati edine le stanovske koristi učiteljskega stanu; zato bodo člani Slovenci in Italijani. Tako vsaj se je nameravalo. — »Friuli Orientale" se je izrekel proti temu društvu in svari furlanske učitelje pred zvezo s slovenskimi tovariši. V enakem zmislu so se baje že izrekli učitelji v Gorici. — Ako bodo furlanski učitelji slušali te glasove, jih bo prav malo v tem društvu.
Mi iskremo želimo društvu najvspešni-šega delovanja, toda imamo svoje pomisleke, ali je bilo v označene namene res treba — novega društva. Treba je namreč vedeti, da imamo društev na vseh krajih in koncih, a vsako društvo je stroj, ki potrebuje pridnih gonilcev, da teče. Naše učiteljstvo'tudi ima v vsakem okraju svoje posebno društvo; furlanski učitelji imajo eno* samo. Tri slov. niteljska društva so že združena v »Zavezi jugoslovanskih avstrijskih društev", katerega delokrog sega torej tudi
na Goriško. — V kolikor se pa tiče skupnega delovanja slovenskega in furlanskega učite- ; ljstva, bi morda zadoSCali po potrebi shodi odposlancev vseh Štirih učiteljskih društev. S tem bi bil dosežen na Iožji način isti vspeh brez posebnega aparata.
Kakor smo rekli, to je naše mnenje, katerega nočemo vsiljevati. — Zborovalcem, .danes zbranim v .Goricit.,želia}|LPbjlo.,vspeJipy v korist stanu, šole in napredka!
¦ RomanJe t Kita. — Prihodnji ponedeljek odidejo romarji v Rton. Kakor čitarno v »Primorskem listu", se jih je oglasilo z Goriškega nad 400 romarjev, s Kranjskega pa nad 600. Poglejmo malce, koliko bo stalo lako romanje. Iz Gorice v Rim in nazaj stane 3. razred 14. gld. 38 kr., v drugem 25 gld. 61 kr.; v Neapelj in nazaj pa 17gld. 20 kr. za tretji  razred in za drugi 32 gld.
19  kr. Ker se bodo vozili različno, denimo, da pride na vsakega potnika za vožnjo svota
20   gld,; torej bo stala sama vožnja tje in nazaj za 400 romarjev povprečno po 20 gld. lepi znesek 8.000 gld. Prej je moral kupili vsakdo legitimacijo po 50 kr., kar znaša 200 gld. V Rimu so najeta stanovanja za 6 dnij; recimo najmanje, da porabi romar 2 gld. na dan, znaša vsaki dan skupni strošek 800 gld. in za 6 dnij že 4,800 gld. Ce dalje pomislimo, da se ustavijo v Lcretu, da bodo nakupovali svetinjice, podobice in druge reči, da bodo morali dajati darila, itd., potem smemo gorenjim zneskom okroglih 15.000 gld. pridjati še drugih ii.000 gld. tako, da bo atulo romanje gotovo nad 20.000 gld. samo one, ki pojdejo iz naše dežele v dalnji Rim.
Romanje se vrši baš sedaj, ko Čaka pridnega gospodarja dela čez glavo, vrši se pa tudi s-edaj, ko je eliti od vseh slranij dežele pritožbe po pomanjkanju denarja.
Nastane torej vprašanje: ali je res potreba hodili z velikimi troški v dalnji Him molit Boga, ali se ne da opraviti to tudi doma brez stroškov, v katerem slučaju ostane v deželi okroglo 20.000 gld. ?! — „ Narod ni ekonomi" okoli »Prim. lista", kje ste?
Tatovi. — Laška družina Zelenthofrr v Gorici se je bila vrgla, ker oče ni imel nikakega zaslužka, na krajo, katero so izvrševali zlasti otroci te družine po prodajalni-culi, stanovanjih itd, Slednjič so jej prišli na sled, in zaprli so vso družino nkupaj, h sin Edvard, star 14 let, je bil ušel v Trst. Pa tudi tega so dobili. Iz Trsta se je vrnil v Gorico 12. t. m. Ker ni vedel iti kam spat, je udri skozi okno v zaprto stanovanje v riva Caslello, kjer je prej prebivala družina. Tam ga je našel drugo jutro preiskovalni sodnik z redarjem, ko je šel tje preiskovat stanovanje. Fanta so utaknili v luknjo k družini, kateri pritiče.
Natakarica in hišina v gostilni »pri stari pošti" slabili naznanili te dni re-darstvu, da sta okradem. Redarstvo je vzelo reč v roke ter preiskovalo, in kaj se je dognalo ? To, da hišina sama je okradla natakarico; našli so pri njej ukradene reči natakarice ter še druge, katere si je pridobila na nepošten iiačin.
Dalje je ukradel na veliko nedeljo okoli poludne v cerkvi na Kostanjevici iz tru-žice, katero je izrezlal, svoto 300 gld. bivši uslužbenec pri oo. frančiškanih z imenom Henrik P o v š e s Krškega. Prijeli so ga včeraj ob 11. uri dop. »pri jelenu" ter odvedli v zapor.
Književno naznanilo »Goriške tiskarne" A. Gabiščck v Gorici. — I. »Slovanska knjižnica1 je bila dospela s koncem 1. 1899. do 93. snopiča. Naša leposlovna književnost se je jako lepo obogatila s tem podjetjem, da je vzbudila pozornost tudi vseh ostalih slovanskih narodov. Žal, da je moralo prenehati, ker je bilo deficita že okoli 2000. gld. Tekom teh mesecev pa se je razprodalo toliko knjig iz bogate zaloge, da bi bil pokrit ves deficit, ako bi plačali zastalo naročnino vsi — naročniki. Za-tegadel se obrne založništvo do vseh gg. naročnikov z uljudnc prošnjo, da bi vendar že poravnati svoj dolg. Ako se to zgodi, bo »Slovanska knjižnica" v drugem polu-letju nadaljevala svtje znamenito kulturno delo. Cenejših publikacij Slovenci nimamo. Zato je potrebno, da se nase občinstvo primerno odzove. Vsak naročnik naj bi dobil vsaj še enega'novega: ako se to zgodi, bodo mesečni snopiči še obširnejši za 15 kr. s poštnino vred. Pripravljenih je vet znamenitih prevodov. N. pr. »Vstajenje", znamenito najnovejše delo grofa L. Tolstega; »Pripovedke o Petru Velikem",po ruskem izvirniku A. Petruševskcga poslovenil prof. Ivan Steklasa; Tfebiskega znameniti roman »Kraljica Dagmar"; Be-cičev glasoviti roman »Kletev nezvestobe"; slavni roman »Ana Kareaina" Tolstega; pripravlja so tudi »Vc j na i n mir";
založništvo ima dalje tudi že v rokopisu nad i 50 večjih in manjš% jire^pjpj \ inameiut&j del. Vse te knjige nam  torej v^efia  »Slovanska  knjižnica" pp -;>havadno nizki ceni, ako so slavno občincivo  odzove rodoljubnemu pozivu založništva.
Ponatiskuje se prof. A. Kraglja poljudno prirejena »Odiseja" v popravljenem iz-danju. Zadnji dve leti je mnogo povpraševala pTTijej" 'z*lašfi""$asa mladež, a je ni več bilo v zalogi. Redka je slov. knjiga, ki bi se v kratkem času zopet ponatisnila v novi izdaji. Ta čast in sreča je torej doletela »Odi sej o". — Nuj bi naše. občinstvo pridno segnilo po-njej.
11. »S veto vna knjižnica". Vkratkem izide v slov. prevodu po vrednosti tretji roman v italijanski knj:ževnosti — »Marco V i s c o n t i" Tomasa Grossija. Cena v obliki »Ben H ura" je le gld. 1*30 s poštnino vred; tiska se samo 600 iztisov. Kdor hoče bili golov, da ga, dobi, naj se oglasi že zdaj.
Prihodnje leto izide v tej zbirki slavni roman SienkijeviCev »Q u o Vadiš", ki je preložen v vse moderne jezike.
Pripravljen je tudi istega pisatelja slavni veliki roman »Potop", ki izide na papirju in po obliki enako Matice Slovenske ,Z ognjem in mečem". To velikansko delo bo okrašeno s slikami, kuterih bo okoli 80 tn bodo stale založnika le na izposodbo nad 1000 gld. Celo delo izide v dveh debelih knjigah.
To so pač vesele vesti o književnih načrtih »Goriške tiskarne". Dosedanja delavnost nam je porok, da jih tudi častno izvrši. Zalo opozarjamo vnovič na bogato dosedanjo zalogo in prosimo slov. občinstvo, da bi podpiralo založnika v taki za nas Slovence nenavadni podjetnosti. Pri teh knjigah se pač nikdo ne sme izgovarjati, da so predrage.
llf. »Salonska knjižnica". Po Veliki noči pojde v tisek tretja knjiga: novelo in povesti mlade in nadarjene pisateljice Zofke Kvedrove, Prvi del bo obsegal nad  20 tisk, pol. — Drugi de! l ud i loliko.
Za to knjižnico je v delu tudi prevod nekega sloveeega modernega francozkega romana.
Radodarni doneski. — »Goriškemu Sokolu" 20 kron mesto venca na krsto g.ci Idi Gianola daruje »Goriška tiskarn«*.
Vvl nlkakl rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih n domaČih sredstev, namreč: Ur. Rosa balzam za želodce in pražko domače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah.                 __________
Razgled po svetu.
Deželni zbori. — Radi velikonočnih pruzuikov so mirovali zadnji teden dnij vsi deželni zbori, snidejo pa se zopet tekoči teden na delo, kar bo trajalo še 14 dnij. Po-četkom maja bj-je bo sklican zopet državni zbor. ali ne za dolgo časa, ker delegacije so določene že za dan 12. maja. Tako pišejo listi sedaj, premembe niso izključene.
»Matica Hrvatska" začne kmalu razpošiljati svoj književni dar narodu za 1. 1899., t. j. deset krasnih knjig članom in tri zuiožne knjige (za člane po jako znižani ceni). — Več pride.
Ruski car s soprogo carico biva v matuški Moskvi, kamor se je napotil radi velikonočnih praznikov ter tudi udeležil cerkvenega opravila. Temu se pripisuje velika važnost, ker ruski čari so posečali v poslednji dobi Moskvo le ob posebnih pomembnih tre-notkih.
Srečko za »Dobrottomo društvo" v Zadrti. — Odbor zadarskih rodoljubov se je bil obrnil lani na vse umetnike po Dalmaciji, Hrvatski, Slovenski, Češki i. t. d. s prošnjo, da podarijo kako svoje delo za razstavo slik na korist glavnice, namenjene za pripomoč potrebnim učencem hrvatskih šol v Zadru. — Rodoljubni poziv je našel srčen odziv ter je že do sedaj došlo odboru 40 oljnatih slik, 70 akvarel, 12 medaijenov, doprsnih kipov, barvanih okrožnikov, 300 fotografij, hcliogra-vur in fotogravur, a vsaki dan dohajajo še novi darovi priznanih umetnikov, in diletan-tov lepih umetnosti. Vrednosti je že sedaj do 3000 K.
Umetniki so storili tako svojo dolžnost zdaj so na vrsti rodoljubi sirom slovanske zemlje, da izkažejo priznanje umetnikom ter da z nabavo srečk naslajajo, pridobiti si koji poizvod njihovih rok, s tem pa podpirajo zajedno »Dobrotvorno Društvo" v njegovi  plemeniti nalogi.
Popis pojedini h slik, imen umetnikov in onih, kojir so kupljene sliko darovali, bode obelodanjeno potem javnih časopisov.
Srečke po 30 kr. prodaja v Gorici g, j^ak, «Jer«4ifi, trgovec v Semeniški ulici.   -V
P. n. občinstvu je dana lepa prilika, nabaviti si potom srečke kako lepo sliko naših slovanskih  umetnikov, zato jih priporočamo.
Samostojni ruslnski gimnazij otvo-rijo' s prih. šolskim Ubiom v Kolomeji ter se opuste tam obstoječe vsporednice na •drugem gimnaziJu'.'~Ucni jezik bo rusinski. Vendar mala pridobitev ubogih Rusinov.
Častno občanstvo so podelile državnemu poslancu in svojedobneu: i podpredsedniku poslanske zbornice dr. Andreju Ferjančiču sledeče vipavske občine: Vipava, Slap, Erzelj, Planina, Vrholje, Col in Podkraj, kranjska deželna poslanca dr. Ivan Tavčar in Ivan Božič pa sta bila imenovana častnim občanom v Vipavi, Št. Vid-u in na Col-u.
»Naša Sloga". Tako je naslov glasilu »političkih, sudbenih i svih inih pisarničkih dnevničara " Hrvatske i Slavonije", ki je izšlo lfc.: t, m. prvikrat. Opozarjamo na ta mesečnik naše dnevničarje. Naročnina se pošlje upravi »Naše Sloge", Zagreb, Ribnjak 10. in sicer v znesku 1 K 50 v. Kaj več za sedaj reči ne moremo, ker lista dovolj ne poznamo.
Vojna t južni Afriki. — O bitki pri Wepeneru poročajo, da Angleži so vzeli Bu-rom en top, ujeli več vojakov, 4 topi so nerabni, Poleg tega so ranjeni 4 poveljniki, eden je mrtev.
Guverner Milner je sprejel odposlanstvo 46 duhovnikov različnih veroizpovedanj iz Capstadta in okolice; isti so izrazili, da soglašajo s politiko vlado, na kar je odgovoril Milner; Kolikor dalje bo trajala vojna,toliko bolj so utrdi sklep, da treba stvari urediti tako, da se ne bodo mogle ponavljati strašne nadloge vojne. Vlada ne želi, da bi poteptala junaškega sovražnika, vendar ni mogoče, da bi sklepali kompromis ali polovičarsko na-godbo, V deželi, ki so je po naravi in zgodovini razvijala jednotno, ne moremo trpeli nejednnkih, nasprotujočih sistemov. Kodar mino vojna, dokažejo Angleži z dejanji, da se niso bojevali za zlato ali druge gmotne koristi ter da so pripravljeni, dovoliti tudi drugim pravice in privilegije, ki jih zahtevajo za-so.
Kot značilno za Angleže omenjamo, da^apelujejo na javno darežljivost ter pobirajo milodare za — vojaške uniforme. Finance angleške vendar no morejo bili tako imenitne, kakor se je trdilo. .
Burska deputaclja, ki se nahaja v Evropi v dosego pravičnega miru, je bila v Milanu, kamor je dospela 14. t. m., slovesno sprejeta. Dame so obsule odposlance s cvetkami. Odposlanec Fischer je rekel med drugim, da Buri se bodo borili do zadnje kaplje krvi, ako se jim namen odposlanstva ne posreči. Deputacija je namenjena v Bruselj.
Podporno društvo za slov, vlsoko-šolce na Dunaju je prejelo tudi letos od mariborskih Slovencev lep velikonočni dur 281 K 40 v. .Meseca marca je prejelo 49 dijakov 495 K v znamkah-obednicah in v gotovini. Prejšnje mesece se je razdelilo 1536 K, vsega skupaj 2031 K. Darila sprejema g, dr. Klem. Seshun, odvetnik, I. Singerstrpsse 7.
Razstavo v Pariza so otvorili na slovesen način v soboto. Navzoči so bili razni visoki zastopniki držav, predsednik Loubet in dr. —Tujci prihajajo.— Govori se po časnikih, da anarhisti nameravajo atentat na predsednika Loubeta.
Portugalci stoje* na strani Angležev. — Ko so prišle angleške čete v Rodezijo po portugalski zemlji, se je na sploh sodilo, da Portugalci so s tem prekršili nevtralnost, m Transvalci so protestovaii proti njihovemu postopanju. Portugalci pa so izjavili, da so bili vezani dovoliti to po pogodbi z Angleško iz 1. 1891. in da javno mnenje na Portugalskem zahteva, da stoje na strani Angležev kot svojih prijateljev!
Raznotero. — Iz -Budimpešte poročajo, da nekateri ogerski gojenci v kadetni šoli so sklenili, razstreliti znani spomenik generala Henzija. Prišli so jim na sled ter so jih za kazen uvrstili kot prostake v razne polke. — V Bombavu je bila nastal v državnih pristranskih skladiščih upor proti državnim organom. Pet je ubitih, skladišče je zgorelo. — V Parizu je zgorela cerkev v Avbervilliersu; zažgali so jo lopovi, ko so jo poprej okradli.
Nenavadna goologiška prikazen. — Iz Marezig pri Kopru pišejo »Edin." : Pre^ bivalci vasic Brnetiči, Rukavci in Krnci so v zadnjem času v skrbeh, da se pogreznejo s svojimi hišami...,.  Mej  vasicama  Brneti^ in
Rukavci se je marveč zemlja zadela udirati, pokati ter-t^6^?fMmla^mW^liH?^'\ V obsežju kakih 40 Tiektarov ima zemlja vso* drugacuo  obliko,  nego jo je imela poprej, Ponekod  so  nastale velikanske razpoke, po drugih krajih nove  doline.  Ponekod  se  je zemlja znižala, drugod zvišala.  Zanimivo je videti to igro narave. Tik ob potoku Rukavca je vzdignjeno kamenje in prod (po katerem je še pred enim tednom tekla Rukava) kakih, pet metrov nad vodo, tikom  poleg istega in pod istim pa so zasute njive in vinogradi, ali bolje, notranja zemska  sila je vdrla na ; dan ter jih Uničila. Na drugi strani je zopet'. vinograd,   ki   je   visel   prej   proti   Rukavi, obrnjen ravno na nasprotno stran. Človeku,, gledajočemu vse to, se mora' nehote staviti   ' vprašanje:   Kako  velika zemska sila je delovala tu, da se je izvršila ta čudovita sprememba. Vsekako bi bilo dobro, da se poda. na  lice  mesta  kaki  geologiški učenjak, da pogodi uzrok tej nenavadni prikazni".
Narodno gospodarstvo.
»Trgovsko In obrtno druStvo"   jo
napovedalo za včeraj ob 4. popoldne javni shod. Došlo je le kakih 30 oseb; zato se je shod odložil na ugodnejši dan, — V Solkanu namreč zdaj nekam vr6 radi volitve župana, kandidatov je več. To vprašanje potiska vse drugo na stran. Včeraj je bil baje precej odločilen dan v tem oziru. Zalo se niso zanimali za ta shod niti oni, ki bi se sicer gotovo radi odzvali našemu vabilu. — Pričakujemo, da prihodnjič bo udeležba obilna.
Kako jo ravnati as izpraznjenim! vinskimi sodi, da ostanejo zdravi in ne-usmrajeni? Na to vprašanje odgovarja »Kmet/': Vinski sod naj se po porabi loliko časa pere z vodo, da gre iz njega Cista voda, Potem naj se v senci posuši, zažvoplja in dobro zabije ter shrani v klet, Pred porabo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa žeplena sokislina,
Streljanje proti toči. — 7 št, »Kmetovalca" prinaša članek »Poziv k posvetovanju o streljanju proti toči", kjer so g, Fr. Gombač, dež. vin. potovalni učitelj za Kranjsko obrača do vseh čislanih gg. vinogradnikov in drugih interesentov na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, naj se udeleže shoda o streljanju proti toči, ki bode 29. aprila t. 1. Na shodu tem bode zavzemala častno mesto točka, katere priprave so bolje, ali tvrdke Grenitz - Neffen ali Moric Unger ali Rebek, kajti mnogo je ležeče na tem, da se vzbero najboljše.
O zavarovalni zadrugi. — (Dopis iz Ž*lca). — Da se ponudi prilika našemu kmetovalcu, zavarovati sebe in svojce za slučaj-onemoglosti za delo in zaslužek, dalje zavarovati domačo koristno žival zaslučaj bolezni in nezgode, in zavarovati poljske pridelke zoper točno škodo, se v kratkim ustanovi za varovalna zadruga, katera bode raztezala svoje delovanje povsodi, kjer kmetje bivajo in katere število udov ni omejeno.
Da je pa taka zadruga koristna in v resnici blagonosna za ude, mora biti tako vrejena, da so na eni strani letni prispevki jako nizki, in dobiček udov po mogočnosti velik. In ravno to, upamo, da se bode z nameravano zadrugo doseglo. Če omenimo, da znaša letna zavarovalnina pri zavarovanju ljudi 1 do 4 kron po razliki starosti, in da dobi zavarovani ud v slučaju, ko onemore za delo in zaslužek, 300 kron letne rente, in da znaša letna premija pri zavarovanju živine 1 krono za 100 kron vrednosti ter pri zavarovanju zoper točno škodo po .1 do 4 krone po razliki pridelka; za 100 kron zavarovane vrednosti, je pač dovoljno razvidno da je na eni strani omogočeno pristopiti k ' zadrugi vsakemu tudi naj ubožnejšemu, in na drugi strani pa daja zavarovanim za slučaj da onemore aH ponesreči veliko zavarovalnino ali odškodnino.
Da se bode radi ustanovitve te že imenovane zadruge, radi sprejema pravil vse natanjko določilo, skliče s na dan 26. aprila t. J. v narodni dom v Celje ob 10 uri do-poludne osnovalni shod. Na ta shod se vabijo vsi kmetovalci in prijatelji kmetijstva iz vseh krajev širne naše domovine, da se bodo tako edino, složno z pripomočjo zastopnikov kmetijskega ljudstva naše domovine, ustanovilo zavetje in rešilna ladja našemu stebru, kmetijskem stanu.
Gospodje kateri se bodejo shoda udeležili, in se želijo udeležiti tudi skupnega obeda, kateri pa je' vsakemu po volji prost; se prosijo da javijo to radi priredbe podpisanemu vsaj da 22. t. m,          .Ivan,Kač.
100 do 310 |!d. mesečno l**"0 !¦*•* ¦«*
be vseh stjmovjn v . vseh I
pirjev in srečk, a"da ni potrebne glavnica in,ni. utteaka nevarnost« — Ponudbe pod Ludwlg Oster- •-relohar, VIII Deutsche gaase 8 Eudapest.         101
„Goriška ljudska posojilpica".
Vabilo
na redni občni zbor
v smislu § 32. dr. pr., ki bo v dvorani
»Slovenske Čitalnice" dne 29. aprila t. I. ob 9. predp. Dnevni red:
1.  Potrditev računov za 1. 1899.
2.  Volitev ravnateljstva.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Razdelitev čistega dobička.
5.  Nagrade ravnateljstvu.
6.  Poročilo nadzorstva o sklepih seje 30. marca 1.1.
V Gorici, 5. aprila 1900.
Nadzorstvo
»Goriške ljudske posojilnice".
i
Zahvala.
Blagorodni gospod  Adolf Moser,
tovarnar v Gorci, je blagovolil podariti tukajšnjim ubožcem znesek 200 K v razdelitev dne 8. aprila t. 1., za kar se mu podpisano županstvo v imenu tukajšnjih ubožcev najtoplejše zahvaljuje.
Županstvo v A j d o v šeJ n i, dne 13. aprila 1900.                             Župan:
Anton Lokar.
„Der SOden".
Organ fin* <M« politischen, cnlturellen und urirtaAhaftliohen Interossen dor Kroaten und Slovenen.
Edini v nemškem jeziku na Dunaj u izhajajodi tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone.
Uredništvo in upravništvo: Buta), irUilHUtui
i
Žela 1881. y 6orid ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnicc umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče iid vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo.               (P. r.
.   Zaloga piira
I. kranjske eksp..pivovarne na par
T. FrohJich-a
na Vrhniki pri Ljubljani,
odlikovana na razstavi v  Rimu  in  Bruseljo s častno  diplomo in zlato svetinjo.
Glavni zasteo in zaloga za Gorico in dežela:
Josip Rovan
Gorica — Kabatišče št, 18 — Gorica. Podružni zalogi:
Ferdinand Zap; v Berici, iliea ftsculi št. 25.
(gostima J. Ciuffarin blizu Koma).
Fnmc Furlan, gistilna na Goričici pri Jelki".
Bolj kakor druga leta se letos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroti.— V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se lahko cenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo.
Priporoča se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani
Josip Rovan, plavni zastopnik.
Prave in edine želodčne kapljice,
,Y«»tT«««.™k.>. Zdravilna mog teh
kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavtjenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicieo _             popije. Okrepe po-
Sv. Anton 1'ndov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem easu omotica in život ca te no s t (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raji je.                 —9
Gena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofolettl v Gorici.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
|f  Vinarsko in sadjarsko društvo *|
S                   za Brda
Tovarna uzorniti telovadnih priprav J06.--YLKDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča« očih sprif-al domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld 2,v>erne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zm -žnosti.
Jtfavadrie priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadniee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                —3
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
Predaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih briških vin.
Desertna vna.
KazpoSilia na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
Sedež društva }e v Carici: Mlfea Barzellini St 28
Podružna klet: ulica Torrente it 6.
C. kr.            ^^ip-           vpakteremu
priviligirani ^^VJmmPBB^   koj razum-
kroji,               ^PT*            ljivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
1! $11« Militi
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
z zalogo najfinejšega blaga.
Edino na Travniku št. 22.1, nadstropje.
Ima  svojo izhorno zalogo vsake vrste hlagra za oblek« iz inozemskih in avstrijskih tovarn in goto* ih oblek, dežnikov In sobnih plaSčev za vsako sezono.
Velika izbšr:
zavratiilc in ovratnikov, gotovega perila In srajce JUger ter vseh dragih  k  oblekam  »padajočih
priprav za vsaki stan po najnii|i Rani.
Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek,
jaket, pelegrin, dežnih plaSčev, tudi za dame
po najnovejši modi.
1 fcr— »a 3 irobanla.          1 Zadnji mesec
Glavni dobitki
kron. |jj MU kron in
v gotovini z 20?» odbitkom.
'kron
Srečke banke n invalidne
po 1 krono priporočajo: 6. Gentilli, A. V. Jona, Mchelstadter & Comp., A. Pincherle.
I. žrebanj«: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. juliju 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900.
Tovarna tamburic
SISAK
(Hrvatska)
Na zahtevo
pošilja vsakomur brezplačni:
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih conah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vndnoga in najfinoje vrsto «Luka».
llazpo.šilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od 5 kig. naprej. Ohijiibijjf J orno in hitro postrežbo.
Anton Pečenko
Vrl na ulic;
ilino H
GORICA
pripon
prisf na bela in črna vina iz vipavskih,    -4?$ furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro •• ogerske  monarhije v sodih  od r*f» trov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena zmarne. Posfraiba poslana.
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmanec, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
sssspsesj^
Novoporočenci pozor!
Štejon si v rtist naznanjali slavnemu občinstvu, tla sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolljeve.
A«
&
#

xO*   „V
s<>
+

*•'
,ov°'
V ziilojji ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, poi-ebno spalne jedilne in poselnc sobe so po Nemškem slopu odlikovanih IVnlffojevHi delavnic v ulici Potite nuovo in via Leoni, katere so lepSe in ukusnejc izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapešlanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila ia izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zalopn podob na platno in sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taolelne mizice, razlii-na obešala, preproge *a okna i. t. d. Različne slolice iz trsja in celulojda, posebno za jeddne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapcearije.
Beči, katere se ne nahajajo v Lalogi, preskr« bijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Dobi     ^ povsod
pripo zna.no najbolje sred* sivo za čišče-..^       nje zob.
SP
Or. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
zm ialodac
5
-<| iz lekarne B. FRAGWER-ja v PRAGI [>>-
je splošno, že 30 let znano domaL«i zdravilo,
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnje pie-
bavne organe in drH r pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporabljovano hišno zdravilo, katero vzdržuje ciste rane in jih tndi obvaruje neeistohe  ter ublažujoce deluj«   na
vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. ve6.
?0Z0r!    VsiiSji. m> zaznamovani ?
ii zaboja
^as^^^                               priznano    zaščitno   znamko.
Glavna zaloga: Lekarna B. FRflGHER-ja, c. kr. dvorneia zalasatelja »pri črnem orio" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli.___
i 0|er> Dnevno razpoSilJnnJo po posti. — Zalogu v vseli lekarnah Avstio-Ogevske. -^HB \^j\