Političen list za slovenski narod. Naročnino !n oznanila (i mer a te) vsprejema upravnlfttvo ln ekspedicija v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja: U cele leto predplačan 16 fld., ta pol leta 8 gld., u četrt leta 1 fidM ta jedea meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejema jo. 4a telo leto 18 fld., » pol le1* 6 fld., ta četrt leta 3 fld., » jeden mesec 1 fld. f , . _ .. „.. . .. „ . ,, \r * iifi.ii.ni __ j____-■„ , .. " . ' , . * Vredništvo e v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. &tev. ISO V Ljubljani, v sredo 16. avgusta 1899. Le ti lili XXVII, Slovenski krščanski socijalci na Hrvatskem. (Izvirno poročilo.) Včeraj je bil pomenljiv dan za razvoj gibanja na slovanskem jugu. Slovenski krščanski socijalci do došli prvikrat na Hrvatsko in tega dejstva smo se razveselili srčno, ker nam priča, kako globoko se je že ukoreninila mej delavstvom slovenskim ideja hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Pomembna sta dneva 14. in 15. avgusta, ker sedaj je prvikrat poslalo organizovano delavstvo slovensko v sredo naroda hrvatskega svoje zastopnike, ki so iznova pokazali krvnim svojim bratom, da naroda slovenskega ne ločino-bena moč od Hrvatstva. Pod petimi delavskimi zastavami je pohitelo na Hrvatsko v ponedeljek popoludne 58 slovenskih delavcev in delavk pod vodstvom drž. posl. dr. Kreka in v družbi hrvatskega krščanskosocijal-nega organizatorja č. g. Zagoraca iz Siska. »Hej Slovani!« so zapeli za svojo popotno pesem. Zastopanih je bilo 11 slov. kršč.-soc. društev in sicer: »Slovenska krščanskosocijalna zveza« z zastavo, »Katoliško delavsko društvo« na Jesenicah z zastavo, »Slovensko podporno delavsko društvo v Celju«, »Slovensko delavsko stavbinsko društvo« in »I. del. konsumno društvo« iz Ljubljane«, »Gospodarska zadruga« na češnjici, »Pevsko društvo »Ratitovec« iz Selc z zastavo, »Bralno društvo« iz Železnikov z zastavo, »Konsumno društvo« iz Železnikov, »Posojilnica v Starem Trgu«, »Društvo sv. Jožefa« iz Tržiča z zastavo. Izletnike so prav prisrčno pozdravljali v Krškem, po zeleni Štajerski pa so jih štajerski rodoljubi pozdravljali skoro na vsaki postaji, sosebno lepo v Rajhenburgu in v Brežicah, kjer jih je pozdravil predsednik čitalnice. Preko Sotle je zadonela »Liepa naša domovina« in čim bližje smo se po- mikali srcu Hrvatske, belemu Zagrebu, tem krep-kejše je donela »Još Hrvatska ni propadla, dok mi žijemo!« Na zagrebškem kolodvoru ! Na stotine ljudstva, na čelu pozdravljajoči množici »Zanatl. pomoč-ničko društvo« in odbor zagrebških krščansko-socijalnih delavcev. Predsednik »Zanatl. pomoč, društva g. N o r s i č je pozdravil slovenske kršč. socijalce na hrvatski zemlji kot drage brate in g. Petrovič imenom krščanskosocijalnih delavcev hrvatskih. Imenom Slovencev je odgovarjal g. K r e g a r , da so kršč. soc. presenečeni ob tako iskrenem vsprejemu v Zagrebu. Slovenec i Hrvat, uvjek brat! To nam dokazujete. Prišli smo mej Vas, da potrdimo tisto, kar naše ljudstvo na vseh naših shodih povdarja, tisto, kar smo slovenski krščanski socijalci v primeroma kratkem času dejanski razširili mej narod slovenski — vzajemnost hrvatsko-Blovensko. Zastopamo tu mase naroda slovenskega, ki so v krščanskosocijalnem taboru. Delavske naše čete spremljajo naš pohod med vas in zahvaljujoč se vsem za ljubav, s katero nas sprejemate, kličem z besedami, ki so danes na jeziku in v srcu vseh naših bratov: »Živela naša skupna hrvatska domovina, (Gromovito ploskanje) živeli tisti njeni sloji, ki so ji glavna bramba, živeli hrvatski delavski stanovi!« Na čelo slovenskega odposlanstva postavile so se na to slovenske delavke v narodni slovenski noši, v belih pečah. »Živele Slovenke!a klicalo se jim je od vseh stranij, »Živeli slovenski krščanskosocijalni delavci!« pozdravljale so mnogoštevilne množice hrvatskih delavcev, a tudi gospode iz višjih slojev. Tudi dr. Frank je poslal tja svoje agente. Ob vsprejemu smo videli, kako peša njegova moč. Bili so časi, ko bi ob terorizmu njegovem ne bilo mogoče vsprejeti v Zagrebu krščanskosocijalnih delavcev, sedaj pa je prišlo menda na njegovo komando klicat nekaj možicev »Živijo dr. Tavčar«. Te demonstrativne klice čistih židovskih pristašev pa so zadušili gro-moviti klici, s katerimi so Frankovemu izzivanju odgovarjali naši delavci : »Živio Tuškan!«, »Živio Zagorac!«, »Živela zjedinjena opozicija!« Hrvatje so odgovarjali: »Živio dr. Krek!« »Živio Kalan!« »Živelo krščanskosocijalno radničtvo slovensko!« Velikanska množica je prepevajoč slovenske pesmi spremila Slovence do novogradiške pi-varne, kjer je bil »zajednički večer«. Na pozdrav predsednika N o r š i č a zahvalil so je g. Kregar rekoč, da bomo slovenski krščanski socijalci v vedni stihi z brati Hrvati in prihiteli med nje še večkrat, ter napije »Zanatl. pomoč, društvu.« Gospod Zagorac spominjal se je teh dni, ko je proučeval na Slovenskem gospodarsko organizacijo krščanskih Bocijalcev. Govornik pravi, da kamorkoli je prišel in dejal »Hrvat sem!« zasvetil se je radosti obraz slovenskim možem, roka se je prožila v pozdrav: »Zdravo, brate Hrvate!« Slovenci in Hrvatje smo si blizu, a bili smo si doslej, vrlo daleč. Mej Slovenci pa so se našli možje, ki so zaklicali, da je treba bližjega spoznavanja z brati Hrvati; našli so se možje, ki so prisegli na prapor hrvatskega prava. Pod tem barjakom že stoji narod slovenski. Došli so danes mej nas zastopniki delavskega naroda slovenskega, da si mej-sebojno obljubimo delati skupno. (Slovenski delavci kličejo: Hočemo, hočemo!) Druzega nočejo od nas, nego vzajemnosti in da narod bolj ljubimo, nego pojedince. V Hrvatih stoji delavstvo še razdeljeno, slovensko se je v ogromni večini organizovalo, krepko organizovalo gospodarski. V to, da bi slovenski in hrvatski delavec skupno vršila svoje krščanske dolžnosti do Boga in domovine, pa da bi skupno reševala delavsko vprašanje, dviga govornik svojo čašo, kličoč: »Živelo krščansko-socijalno delavstvo slovensko!« asa LISTEK. Učena basen. (Angleški spisal Mark Twain.) (Dalje.) DrugI del. Kako so gozdne živali dovršile svoja znanstvena dela. Teden pozneje se je utaborila ekspedicija sredi cele zbirke najčudovitejših raritet. Bile so to nekake širne kamene votline, ki so se dvigale posamezne in v skupinah ob reki, katero so opazili takrat, ko so stopili iz gozda. V votlinah so bila na obeh straneh v dolgih, ravnih vrstah široka pota, opredeljena s posameznimi drevoredi. Gorenji del vsake votline je bil od obeh stranij pokrit. Več vodoravnih vrst velikih štirioglatih lukenj, napolnjenih z bleščečo, prozorno tvarino, jo prodiralo prednjo stran vsake votline. V notranji so bile votline v votlinah, in moglo se je splezati tudi gori in obiskati te male oddelke po čudovito zavitih potih, ki so bilo napravljene iz »druga na drugo redno pozidanih teras. V vsakem oddelku je bilo več velikanskih predmetov, brez vsake prave oblike, o katerih se je domnevalo, da so bila nekdaj živeča bitja, čeprav je bila sedaj tanka, rujava koža zgrbančena in skoro odločena in je opraskala, če se je je kdo dotaknil. Pajkov je bila tu velika množina, in prav prijazno je bilo gledati na vse strani se razprostirajoče pajčevine, ki so zapredle tudi velike, kožnate mrtvece, — kajti pajki so s tem oživili in razbistrili prizor, ki bi moral sicer na vsakogar napraviti vtis za-puščenosti in propada. Prosili so pajke kakega pojasnila, toda zaman. Bili so druge narodnosti, kakor oni med učeno ekspedicijo, in njih jezik se je zdel le nekako tiho, muzikalično šepetanje. Bili so mirne, skromne nravi, toda popolnoma nevedni in paganski častilci neznanih bogov. Ekspedicija je poslala velik oddelek učiteljev k njirn, da jih poučč v vseh potrebnih znanostih, in v teku jednega tedna so napravili med temi podivjanimi bitji krasno delo: od tega časa niso živele niti tri družine več v medsebojnem miru; nihče ni imel več trdne vere in vsem so bile glave zmešane. Ta vspeh jo ojunačil ekspcdicijo, da je ustanovila tam trajno naselbino kulturonoseev, da njih j)lemenito delo še dalje vspeva. Toda ne prehitimo svoje povesti. Učenjaki so skrbno pregledali prednje strani teh votlin in po dolgem premišljevanju in prere-šetavanju so določili, kaj so prav za prav ti stvori. Rekli so, da spadajo v dobo starega, rudečega peščenca, dalje, da se dvigajo prednje strani pri votlinah v neštevilnih in čudovito rednih plasteh visoko v ozračje; vsaka plast je debela pet žabjih pedij, in to odkritje pobija do cela vso prejšnjo geologijo: kajti med dvema plastema starega rudečega peščenca je ležala jedna plast raztopljenega apnenca; sedaj pa jih je moralo biti mesto samo j e d n e stare rudeče peščenske perijodo nič manj kakor stopetinsedemdeset! Potemtakem jo bilo jasno, da je bilo tudi stopetinsedemdeset vesoljnih potopov in da se je apnenec ravno toli-krat sesedel v plasti! Neovrgljivi sklep iz teh dveh dejstev je bila nepobitna resnica, da je bil svet mesto nekaj tisoč let milijone in milijone let starejši! In še nekaj posebnega je bilo pri tem: vsako plast starega rudečega peščenca so rezalo in delile pokonci stoječe apnenčeve plasti v matematično redovitih presledkih. Sledila jc še druga sila dragocena iznajdba. Pri kritičnem pregledovanju nekaterih dolenjih plustij se je moglo opa- V dvorano stopi dr. Krek. Hrvatski delavci ga obkolijo ter stoje kličejo: »Slava dr. Kreku!« Dr. Krek prične govoriti hrvatski: Odločno odklanja ovacijo svoji OBebi. Vse zvrača na idejo in načela, katera zastopa. Bil je Ban njegove mladosti in je sedaj delo zrele moške dobe: praktično provesti zjedinjenje mej Slovenci in Hrvati. Nobena ideja pa še ni imela preje mofii, dokler ni prešla v »narod brez časti«. Ideji demokratski moramo služiti, ako hočemo doseči svoj namen. Prešla je doba, ki je bila za narod doba robstva in tlake, ko so se drugi dičili z njegovimi vspehi in izrabljali njegove delavske sile. Ideja juga! Internacionalna socijalna demokracija je hotela izrabiti to idejo, a delavstvo se bode oklenilo nas, ki delamo na temelju vere in domovine. V tem smislu se organizuj slovensko in hrvatsko delavstvo. Govornik želi, da si ustvari hrvatsko delavstvo svoj hrvatski delavski program, ki bode pot do naše zmage. Dogovoriti se moramo o tem praktično in skoro zopet priti skupaj, da na posebnem sestanku razpravljamo organizacijo slovenskega in hrvatskega delavstva. Zato dobro do-šel vsak delavec, brez aspiracij za svojo čast! Delavstvu hrvatskemu pa naj se množe možje, ki mu bodo žrtvovali svoje moči. Živelo delavstvo hrvatsko! V dvorani se je vršilo pobratimstvo slovenskih in hrvatskih delavskih slojev. Z veliko ljubeznijo so vzeli Hrvatje slovenske goste v svojo sredo, da jih popeljejo v svoje domove. Hrvatski in slovenski delavec sta se spoznala. Slovenski krščanski socijalci so si pridobili trdne zaveznike za gospodarsko osvobojenje slovanskega juga, zaveznike, katerim njihovih načel in prepričanja ne more nihče konfiskovati! (Dalje sledi.) S socijalnega kurza. XI. Učitelji učiteljev učiteljem... Kako vzvišen, plemenit, odgovornosti poln in važen je učiteljski stan! Duhovnik se mora pečati z vsemi ljudmi, z vsemi stanovi v vseh starostih, učitelj pa ima pred seboj samo nežne cvetke, nedolžne otroške duše, mehke kot vosek, v katere lahko vtisne svoje misli, svoje nazore, svoje znanje in svojo omiko, tako da jim za vedno ostane neizbrisni pečat njegovega učitelje-vanja. Zato je pa za nas neizmerno važno, da spoznamo mišljenje učiteljev. »Učiteljski Tovariš« je v oni dobi slavnega spomina, ko je citiral Ma-caulaya, prišel v oster konflikt z onimi, ki o kle-rikalizmu drugače sodijo, nego naši Malovrhi. Izkusil je tudi obče priznano resnico, da je politična svoboda v Ljubljani mnogo manjša, nego na Dunaju. Zakaj dobil je »Učiteljski Tovariš« od kranjske deželne vlade migljej, da pri nas ne kaže, da bi take nazore o »klerikalizmu« razširjal učiteljski list. To ga je moralo boleti, kajti kar je napisal, je bil skoro doslovno povzel po nemških učiteljskih listih, katere zalagajo s članki najizbornejši poznavalci klerikalizma, namreč judje, luteranci in socijalni demokratje. Uvažuje krivično dvojno mero, s katero se sodijo ljubljanski in du- žiti fosilne mravlje in govnobrbce, in to dejstvo se je vsprejelo z velikim zadoščenjem v znanstveno poročilo, kajti dokazovalo je zadostno, da so pripadali ti navadni delaVci k prvi in najnižji vrsti ustvarjenih životinj, — dasiravno je bilo nekaj neprijetnega in zopernega pri tem, da ima namreč po skrivnostnem zakonu razvijanja raznih vrst zahvaliti popolno, fino organizovano bitje najnovejše in najvišje vrste svoj izvor takim gnjus-nim životinjam. Govnobrbec, ki je tudi poslušal pogovor, je rekel, da je on za svojo osebo ponosen in zadovoljen, da izhaja od starih, prvih svetovnih družin in da zasleduje lahko svoj rodovnik prav do stare praaristokracije v deželi. »Le veselite se svojega gospodstva, ki smrdi še po včerajšnjem mazilu, če se Vam ljubi«, je dejal, »za družino govnobrbcev zadostuje, da izvira od rodu, ki je svoje dišeče krogljičasto govno trkljal po svečanih pradobnih hodnikih in ostavil svoja neumrljiva dela balzamovana v starem ru-dečem peščevju, da pričajo o njem vsem prihodnjim vekom«. »O, pojdite no rajši na sprehod!« je rekel zasmehljivo načelnik ekspedicije. (Dalje prih.) najski kulturonosci, je vzdihuje »Učiteljski Tovariš« priporočil svoje nemške originale učiteljem, češ, pa tam berite, kar bi vam mi radi povedali. Dandanašnji je izobraženec oni, ki iz svojega telesnega časopisa v določenih obrokih konsumira peščico nazorov, katere v obliki političnih pogovorov daje počasi od Bebe. Ko izide prihodnja številka, se založi zopet z nazori do prihodnjič. In tako dalje ... Fizijologično čudo je, da tak izobraženec navadno več od sebe daje, nego je za-vžil. Tudi učitelji imajo take svoje učitelje, ki jim v obliki časopisja preskrbujejo dušno hrano, da jo zavžijejo ob gotovih obrokih. Kdor hoče poznati duha učiteljstva, mora torej brati te časopise in zvedeti, kaj pišejo učitelji učite-teljev učiteljem, ki se zovejo s ponosom »mladi«. »Freie pSdagogische Blšitter« 1891, št. 32, so pisale o darvinizmu, da se naj Ilaeckelov nauk uči v šoli. »Da bo Danvin prodrl v šolo, vkljub ropotanju sovražnikov resnice, je gotovo, ker njegov nauk je ravno tako jednostaven, kot umljiv in resničen. Otročje bi bilo, če bi ugovarjali, da ni primerno otroke poučevati o Darvvinovi teoriji ploditve.« Krščanstvo se imenuje »laž«, »zastarela zmota«, »hinvvegzuriiumender Schutt«, »35001etna bajka« ; Darvvinov nauk je »solnčnočista resnica«. To je učiteljski strokovni list pisal ob času, ko so prvi zastopniki znanosti že to teorijo opuščali. Ta list je pač računal na to, da njegovi bralci niso znanstveniki prve vrste. Iz tega nauka pa znajo darvinisti izvajati posledice. V »Niederosterreichische Schulzeitung« 1889, str. 567, beremo sledeče besede učitelja Htttterja: »One vere, ki nimajo poguma in volje, da bi se izdajale za to, za kar jih je spoznala znanost, namreč bajke, so izgubile svojo podedovano pravico, da bi vzgajale prihodnji rod. ...Vera v kaznujoče i n pl a č uj o če ž i v-ljenje na onem s vetu j e o m aj an a.« Ta mož je pa bil tudi praktičen darvinist. »Reichs-post« 1894 5. julija piše o njem: »Dovolj znani učitelj Hiitter iz Kromeriža je do zadnjega časa kot tajnik »nižjeavstrijskega društva za ljudsko izobrazbo« imel mnogo govorov. Sedaj je ta za »znanost« tako navdušeni gospod, katerega žena je od katoliške vere odpadla, suspendiran, ker je v preiskavi zaradi — šolskih deklic.« Na podlagi take »znanosti« si »mladi« tvorijo svoje politične sodbe. Njih vodja je učenec znanega Dittesa, luteran Jessen. Politično smer svojega delovanja so izrekli »mladi« s temi besedami: »Mi učitelji moremo danes ustanoviti jed-notno stranko samo za boj za svoje stanovske koristi, ker le v tem smo si jedini (namreč v zvišanju plače). Skupen nam je tudi boj zoper klerikalne stranke (katoliško cerkev), dalje pa našajedinost ne sega . . . . Boj zoper klerikalne stranke obstoji v tem, da jim tla izpodkopujemo in da delamo propagando za šoli prijazne stranke (k tem štejejo v prvi vrsti socijalne demokrate). V naših listih sme se pisati samo o tem, kar nam je skupno, in to je boj zoper klerikalce. Mi moramo v njih zbirati agitacijsko snov proti njim, ne smemo pa agitirati za kako določeno šoli prijazno stranko. Politika, ki sega izven šole, sme v učiteljskih listih biti le kritična, tako da vsak tovariš, naj je liberalec, nacijonalec ali socijalni demokrat, najde v njih agitacijski materijal zoper klerikalce. Ta materijal naj porabi vsak na svoj način : Nacijonalec bo na to kritiko navezal svoje pozitivne narodne zahteve in tako agitiral za svojo stranko, socijalni demokrat uporablja isti materijal, da agi-tira zoper klerikalce in tako hkrati za svojo stranko, in liberalec skuša tudi pridobiti pristašev svoji stranki. Tako dela vsak na svoj način za interese stanu in pomaga, da oslabimo klerikalce, te zaprisežene sovražnike šole in učiteljev.« (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. avgusta. Volitve v delegacijo. V zadnjih dneh so razni listi jeli znova razpravljati o tem predmetu. Mej tem ko nemško nacijonalna glasila še vedno trdijo, da obstrukcijonisti lahko preprečijo sploh vsako delo v zbornici, toraj tudi volitve v delegacijo, naglašajo drugi, da ima vlada še vedno prosto roko. »Glas Naroda« svetuje toraj vladi, naj čim preje spremeni ustavo v tem smiBlu, kakor to zahtevajo državne koristi. Sprememba ustave, pravi ta list, ni več samo zahteva posamnih narodov naše države, marveč je postala zahteva vlade, države in krone. Da je prišlo v tem oziru tako daleč, se imamo zahvaliti samo obstrukciji. Nemci se seveda grozno jeze, da si drzne češki list tako odločno pisati za spremembo ustave. Soeijalno - demokratični strankarski shod. Kakor smo že omenili, je vodstvo soeijalno - demokratične stranke že pred dalj časom naznanilo, da se vrši letos o Binkoštih vsakoletni strankarski shod. To naznanilo se je pa pozneje z ozirom na veliko stavko v Brnu preklicalo in sedaj naznanja vodstvo, da se ta shod vrši dne 24. septembra, toraj ravno pred pričetkom dr-žavnozborskega zasedanja. Ta rok se je določil, kakor se naglaša v oklicu, samo zaradi tega, da ima strankarski shod priliko, presojati o političnem položaju in storiti temu primerne sklepe, predno njih poslanci prično svojo akcijo. Dnevni red tega shoda ostane isti, kakor smo ga že objavili, razprava bo pa trajala kakih pet dnij. Nemški Usti o razmerah v Avstriji. Z vsakim dnevom se rnnož^ v berolinskih in drugih listih napadi na avstrijsko vlado in večino, ki tako zistematično »zatirata« nemški element in otežkočujeta vztrajanje Nemčije v trozvezi. »Post« se jezi na primer nad nenasitljivostjo češkega naroda, ki je odstranil že vsa nemška imena in si popolnoma osvojil vse šolstvo, pristavlja pa, da se je zgodilo to samo zaradi tega, ker so Nemci preveč zaspani. — »ITamb. Nachrichten« Nemcem ničesar ne očitajo, udrihajo pa tembolj po Slovanih in, kar je zelo čudno, tudi po Mažarih. Mesto na Dunaj teži sedaj vse v Prago, Krakovo in Budimpešto, nemški vpliv se vidno manjša, z njim pa tudi vez mej Nemčijo in Avstrijo. Sploh se vidi iz celega sostavka, da priporoča neznani dopisnik vladi samo železno pest proti Slovanom, katerim se po njegovem mnenju godi vse preveč dobro. Dogodki v Rennesu so dokaz, da se bliža Francija celi vrsti usodepolnih dnij, ki bodo prejkone storili konec tretji republiki. Vsi državni temelji so omajani in zadnja moč, na katero se je dosedaj Francija s ponosom opirala, je popolno razdvojena. Razprava v Rennesu bo dovršila razdejanje. Dosedaj je laž in sleparstvo še nekoliko vleklo in držalo na površju preslepljeno maso francoskega naroda, toda z izjavami nekaterih prič, ki so bile zaslišane v soboto in včeraj in ki se niso zbale Dreyfusu v obraz izjaviti, da so prepričane o njegovi krivdi, je razpadla v prah vsa umetna židovska stavba. Židje sicer na videz še triumfirajo in zaničljivo omenjajo nasprotne obte-ževalne dokaze, toda ljudstvo je jelo soditi že drugače. K vsemu se je pa šo pridružil napad na Dreyfusovega zagovornika Laborija. Židje so takoj razkričali, da ga je ustrelil nekdo izmej protise-mitov in s tem preprečil njegov zagovor za Drey-fusa. Vsi njemu prijazni listi izjavljajo, da je v to zaroto zapleten tudi general Mercier, in se že boje, da se prej ali slej kaj jednakega pripeti tudi Dreyfusu samemu. To je zelo sumljivo. Kaj ko bi bil tudi ta napad Dreyfusovcev delo ! Dve javni seji pred vojnim sodiščem sta že znatno pojasnili položaj in konečno bi vkljub židovskemu in vladnemu pritisku ne bilo nemogoče, da je Dreyfus spoznan krivim in znova obsojen. Tako daleč pa seveda z »nedolžnim" Dreyfusom ne sme priti, raje proč ž njim in njegova in židovska čast je rešena. Morda je napad na Laborija samo predpriprava, da se bo potem lažje odvalila vsa krivda na protivnike. Kdo ve! Mesto Laborija, ki je precej hudo ranjen, bo pomagal Demange-ju odvetnik Clemenceau, ki je znan iz Zoline afere. Vlada je popolno v židovskih rokah in stori vse, kar žele Dreyfusovci. Vsak količkaj sumljiv in židovski ^pravici" Bovražen človek mora v zapor, da celo vsak, ki kakorkoli občuje s temi ljudmi. Pod ključem je že lepo število mož, ki so ^nevarni" republiki. Dreylus jim bo za to hvaležen, ako bo oproščen, kar pa seveda le še ni pribito. ■ Dnevne novice. V Ljubljani, 16. avgusta. (»Slovenski Narod« pa poštenje) — to sta dve Teči kakor voda in ogenj. Preveč bi zahteval, kdor 4>i terjal od Malovrha, naj jih združi. Ni še dolgo, ko je »Narod« nalagal svoje zveste pristaše, da so ljubljanske uršulinke razširile po mestu hajko o judih, ki po »Zvezdi« love rdečelasa dekleta. Nalagal jih je pa samo za to, da je mogel skleniti: Slovenci, ne pošiljajte svoje dece v samostanske Sole! Sedaj si je izmislil drugo tako laž. Znano je, da Be nekaj časa sem širi po Avstriji, pri naB in tudi po Hrvaškem tako imenovana »jeruzalemska molitev«. »Slovenec« je že opozarjal na to in obsojal take praznoverske stvari. V Ljubljani so po cerkvah svarili ljudi, naj se ne dajo begati od takih pisem, ki so vernikom le na kvar in katoliško cerkev le sramote. Zadnji »ljubljanski škofijski list« je ponovil isto svarilo Zdaj pa pride »Slovenski Narod« ter kleveta, da je ta molitev »podla klerikalna agitacija«, da »na tak način klerikalizem vzgaja katoliško mladino«, da „na tak način skuša agitirati za svoje namene in razširjati in oživljati stare strahove". Naposled pa pravi: »Domneva se, da te stvari gredo iz uršulinskega samostana ali iz u r š u-linskešole. Dokaz temu: nemški tekst. Ljubljanske uršulinke so jako naivne; provzročile so že marsikaj, bržčaB tudi to najnovejšo akcijo. Za danes pravim le: Slovenci, ne pošiljajte svoje dece v samostanske šole!" Kaj naj rečemo na to? Ko bi vrgli tako brezsramnim pisačem stokrat fej! v obraz, bi bilo premalo. Zabeležimo le to novo dejstvo v kroniko »liberalnih lumparij", da se ne pozabi, kaj so v 1. 1899 slovenski Malovrhi mirno tiskali, a slovenski »razumniki" takisto mirno brali. Pojte se solit vi, ki pravite, da pride narodu lepša bodočnost — narodu s tako inteligenco, ki ji je ^Slovenski Narod" vsakdanja dušna paša !! (Kanonično vmeščena) sta bila danes čč. gg.: Mihael Barbo na župnijo Bela Cerkev in Janez Hladnik na župnijo Trebelno. (Vprašanje do sl. mestnega magistrata.) Iz obližja novega »Mestnega doma« se nam piše: Mestni davkoplačevalci so že itak jako nevoljni, da mesto gradi »Mestni dom«, ki bode stal drage denarje. In gospodi na magistratu se menda jako mudi, kajti včeraj, na veliki praznik Matere Božje so dopoludne in popoludne delavci po hodnikih in sobah »Mestnega doma« razbijali in tolkli, da so se opravičeno pritoževali vsi brez razlike, ki so morali poslušati to divjaško razbijanje. Ali je res taka sila, da se z delom toliko mudi? Mi sodimo da ne, ampak je le skrajna brezozirnost nasproti občinstvu, ki še uvažuje in izvršuje cerkvene zapovedi. Ta škandal moramo naravnost in ostro obsojati, od mestnega magistrata pa pričakujemo, da bode v bodoče preprečil tako ostudno ekrunjenje nedelj in praznikov. Ako pa se je to zgodilo z vednostjo mest. magistrata, potem ga vprašamo, kako opravičuje to javno demoralizacijo ljudstva ? (Zlato mašo) bode praznoval prihodnjo nedeljo 20. t. m. veleč. g. Blaž P e t r i č, župnik T Velesovem. Častitamo! (Duhovne vaje za gg. učitelje.) Kakor razvidno iz zadnjega škofijskega lista, se namerava prirediti za gg. učitelje okrog Malega Šmarna tu v Ljubljani tridnevne duhovne vaje. Posebna povabila so gg. učitelji že prejeli, in Be tudi že oglašajo, vendar pa opomnimo, da je rok za zglaševanje podaljšan do 2 5. avgusta. Tudi pozneji oglasi se bodo vsprejemali. (Iz Radovljice.) nam pišejo: Dolgo in težkim srcem pričakovani koncert naše godbe je minul. Reči pa moramo, da se je v vsakem oziru boljše obnesel, kakor se je pričakovalo. Čistega dohodka je bilo do 150 gld. Že ideja, napraviti koncert v grajščinskem vrtu v hladni senci visokih dreves, med katerimi so so krepko razlegali zvoki naše godbe, je vse hvale vreden. Koncert je obiskalo okolo 600 ljudij iz mesta in okolice. Ob petih je pričela godba igrati. Kaj lepo in čisto se je Blišal naš veličastni »Naprej«. Z veseljem priznavamo, da ee je godba v tem kratkem času, kar obstoji, t. j. od septembra lanskega leta, veliko naučila in ne le veliko, ampak to, kaz zna, igra prav dobro in lepo. Čestitamo g. kapelniku Hornu, da je znal napraviti z vstrajnim in metodičnim podukom iz glasbe akoro popolnoma neveščih ljudij dokaj dobrih močij in si izbral dokaj dovzetne učence. Seveda ima tudi naša godba, kakor njena tovarišica v Novem mestu, dokaj nasprotnikov; kljubu temu pa se bode s pridnostjo s časom po-vspela do one stopnje, da bode svoje prijatelje in neprijateljerazveseljevala.Foersterjeva »Planinska«, prirejena za godbo od g. Horna, jo tako ugajala, da bo jo morali ponoviti. Pevski zbor društva Triglav je bil nekaj časa sem popolnoma zaspal, toda vsled prizadevanja delavnih mož se je zopet vzdramil in povspel do prejšnje stopinje. 11 malega števila starih močij, večinoma pa novincev, obstoječi mošani zbor pel je pod spretnim vodstvom g. Vencajza prav dobro; kar se je dalo v treh mesecih doseči, dosegel je g. dirigent v polni meri. Ljubka »Planinarica« in eminentno lirični »Gospodov dan« ste jako hvaležni pesmi in ste tudi jako ugajali; ravno tako umetni »Vijolični vonj«. Pesem »Pri zibeli« Be je morala celo ponoviti. »Slovan na dan« pa je tako krepko donel iz mladih grl, da je bilo veselje poslušati. Če se tako poje, s srcem in navdušenjem, potem preidejo čustva skladateljeva v srca pevcev in od tod v srca poslušalcev. Tudi godba je svojo nalogo imenitno izvršila. Naj omenim, da našiin godcem ni toliko do tega, da bi se naučili kakor hitro mogoče nekaj novejših koračnic in takozvanih »Strassenhauerjev«, ampak goji krepko domačo slovensko glasbo, kakor so naslednji komadi: »Naprej«, »Mladi vojaci«, »Planinska«, »Bodi zdrava domovina« i. dr. Razun teh se uče patri-jotičnih skladb, kakor je »Brambovska« in »Cesarska« in se tudi ozirajo na praktične potrebe. Praznik presv. Rešnjega telesa je tudi poveličevala godba s tem, da je igrala pri sprevodu nekaj koralov, ki se jih je bila nalašč v ta namen naučila. Sploh nas je koncert jako prijetno presenetil in zakličemo pevcem in godbi: Le tako naprej in trud bode rodil obilen sad. Veselica je tudi radi tega velicega pomena, ker je prinesla v družabno življenje našega lepega, pa tudi nekako zaspanega mesteca nekoliko dobrodejne spremembe. Želeti bi bilo, da se večkrat kaj tacega napravi v spodbujo vsem, ki posvečujejo svoje moči plemeniti umetnosti, da se bo glasila godba in petje v čast Božjo in veselje ljudem dobre volje. —n. (Iz Cirknice) se nam piše: Kar »Narod« piše, to presega že vse meje. Tako so je zopet v soboto zaletel po svoji navadi v našega gosp. ka-pelana Lavrenčiča, češ, da se sam opravičuje v »Slovencu« zaradi napada na necega »pijančka« in da sam priznava storjen zločin. Ne bi se sicer prepirali z »Narodom«, ker smo že zadnjič stvar natanko pojasnili, toda najprvo moramo konšla-tovati, da gosp. Lavrenčič dotičnega dopisa ni pisal in tudi popolnoma ničesa vedel o njem. Dalje gospod Lavrenčič res priznava, da je onega »bogokletca« udaril, toda ne z »bokserjem« ali »Todtschliigerjem«, kakor zatrjuje »Slov. Narod«, ampak z malo palčico. To potrjuje pod prisego pet prič, katere so bile zraven. Ne bi pričakovali, da more »Slov. Narod« objavljati take podlosti, take laži in neumnosti. Gospoda pri »Narodu«, ali vas ni sram trositi take laži po svetu ? Ali ne veste, da vas ljudstvo z malo izjemo vaših ki-movcev obsoja, ker objavljate take laži? (Za slepe otroke) sta na c.kr. zavodu za slepe na Dunaju razpisani dve mesti iz ustanove profesorja dr. J. Zhishmana. Pravico do teh mest imajo revni dečki in deklice s Kranjskega, ako bi teh ne bilo, pridejo na vrsto rojeni na Koroškem in na Štajerskem. Vsprejemajo se otroci od 7. do 14. leta. Nekolekovane prošnje do 10. sept. ravnateljstvu zavoda. (V ljubljansko bolnico) so minoli mesec vspre-jeli 630 bolnikov, s preostalimi iz meseca junija je bilo vseh bolnikov 976. Od teh je bilo ozdravljenih 364, zboljšanih 166, 33 bolnikov je umrlo. Koncem meseca jih je še ostalo 344. (Ncmci v Trstu) in okolici štejejo po zadnjem štetju 7590 duš. Za te vzdržuje vlada eno višjo gimnazijo, eno realko, eno meščansko žensko in dve ljudski šoli. »Piccolo« se jezi, da je vlada tržaškim Nemcem toliko naklonjena. Ravno isti »Piccolo« pa je v treh nemških šolah naštel 515 slovenskih učencev in učenk, ki nimajo slovenskega pouka. Ako se »Piccolo« jezi na vlado, ker skrbi za Nemce, zakaj ne prigovarja magistratu, da za slovenske otroke v mestu ustanovi vsaj eno ljudsko šolo. • (Na Toplicah) pri Novem Mestu je bilo do 8. t m. 710 gostov. (C. iu kr. intendanca 3. kora) naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da bode c. in kr. vojaški erar nakupil 1740 meterskih stoto v pšenične moke po novem vzorcu treh budimpeštanskih parnih mlinov. Pismene, z jedno krono kolekovane ponudbe vložiti je najkasneje do 29. avgusta do desete ure dopoludne pri intendanci 3. kora ; priložita naj se jim ob jednem tudi dva zapečatena vzorca moke, ki se hoče dobaviti. Trije vzorci ležijo od 20. avgusta naprej v pogled pri intendanci 3. kora in pa pri vojaških oskrbovališčih v Ljubljani, Celovcu, Trstu, Gorici, Pulju in Mariboru. Razglas kakor tudi natančneji pogoji vpo-gledajo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Krčjaška zadruga v Gorici) odpre začetkom septembra trgovino z mnogovrstnim blagom za moške in ženske obleke. (Iz Soče) so v soboto zjutraj v Stračicah potegnili okoli 50 let starega moža. (Samnmor.) Dne 14. t. m. se je obesil vpo-kojeni sodnijski sluga Josip Lackner v Gornjem Mozlju. (Poziv slovenskim pisateljem in založnikom.) Gospod L. Schvventner, knjigotržec v Ljubljani, nas prosi, da objavimo nastopni poziv: V slovanskem knjigotrštvu smo doslej jako občutljivo pogrešali obširnega seznamka onih slovenskih knjig in muzikalij, ki bo še v knjigotržnem prometu. Ta nedostatek občuti posebno kupujoče občinstvo, ki dostikrat ne ve, dobiva li se ta knjiga še ali ne, kje in po kateri ceni. Vzlasti velja to o spisih, ki so jih založili bodisi gospodje pisatelji sami ali pa drugi zasebni založniki. Da se temu nedo-statku odpomore, sklenil sem izdati kolikor mogoče popolen seznamek slovenskih knjig in muzikalij ter v to svrho uljudno prosim vse gospode pisatelje in zasebne založnike, ne samo v interesu obče slovenske stvari, ampak i v njih lastnem, da mi blagovoli čim prej naznaniti, katere po njih založene knjige so še dobiti in po čem, eventuvalno naj mi prijavijo tudi prvotno in znižano ceno. * * * (Odlikovanje hrvatskega umetnika.) Beneška akademija lepih umetnostij je odlikovala svojega rednega učenca, nadobudnega hrvatskega slikarja Jos. Vučetiča iz Perasta. (Anarhista) Belizaria Giovagnotia so orožniki zasačili v Kantridi ter ga izročili sodišču v Vo-loskem. (V Cirkrenici) je te dni okoli 500 gostov, od katerih jih do 200 stanuje v hotelu nadvojvode Josipa. (Vilagoš.) Dne 13. t. m. je bilo 50 let, ko so mažarski vstaši pri Vilagošu morali odložiti orožje. Gorgey je imel še okoli 30.000 vojakov in 140 topov, a ni sa mogel več braniti proti rusko-av-strijski armadi, zato se je udal Rusom pod vodstvom generala Rudigerja. Tako so večinoma Slovani 1. 1849. zadušili mažarsko vstajo. Društva. (Slavnostni koncert) priredi povodom rojstnega dneva Njega Veličanstva cesarja Fran Josipa I. kamniški salonski orkester v dvorani zdravišča v soboto dne 19. avgusta t. 1. v korist društveni blagajni mestne godbe v Kamniku. — Vspored: 1. Haydn: ,Cesarska himna'. 2. L. Go-mez: ,Španski napevi1, koračnica. 3. F. Flotow: ouvertura k operi ,Martha'. 4. R. Eilenberg: ,Die Miihle im Sch\varzwald', idila. 5. Fr. Gerbič : ,Spo-mladni klic', dvospev za sopran in tenor s sprem-Ijevanjem glasovira. 6 C. M. Ziehrer: ,Nacht-Bchw;irmer', valček. 7. G. Friton : ,Lauter solehe Sachen', potpouri. 8. I. Strauss: .Brautschau', polka. 9 Fr. Gerbič: ,Cvetice', dvospev za sopran in tenor s spremljevanjem glasovira. 10. Fr. Schubert: ,Podoknica' |Horch — Horchll 11. V. Parma: ,Mladi vojaki', koračnica. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 50 kr. (Na Bohinjski Beli pri Bledu) bode dne 20. avgusta t. 1. slovesno blagoslovljenje gasilnega doma in orodja. Vspored: 1. Od '/i 10. do 7,11. ure sprejem društev pred vasjo. 2. Ob polu 11. slovesna služba božja. 3. Blagoslovljenje doma gasilcev in gasilnega orodja. 4. Ob 12. uri sku pen obod v gostilni g. Valentina Mužan a. 5. Ob 2. uri popoludanska služba božja. 6. Ob 3. uri tombola v prostorih Valentina Mužan-a. — K obilni udeležbi vabi vsa slavna gasilna društva in vse p. n. prijatelje mladega društva odbor. — Ker je Bohinjska Bela samo pol ure pešhoda od Bleda, imajo p. n. povabljeni najlepšo priliko, da si ogledajo Bled in okolico. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.__ Telefonska in orzojavna poročila Dunaj, 16. avgusta. Grof Thun pojde v petek v lšl cesarju poročat o raznih stvareh. Skoraj gotovo bo razgovor tudi o služabniških plačah. Dunaj, 1(5. avgusta. Ogerski finančni minister dr. Lukacs se je danes posvetoval z dr. Kaizlom. Govori se, da bi ogerska vlada ugovarjala, ko bi avstrijska hotela podaljšati mandate lanskim delegatom. Dunaj, 16. avgusta. V prisotnosti grofa Leopolda Auersperga kot zastopnika notranjega ministerstva, župana dr. Luegerja ter nekaterih poslancev se je vršil včeraj prvi splošni shod avstrijskih stavbenikov. Udeležilo se ga je do 300 delegatov iz vseh kro-novin. Izvolil se je odbor 12 članov, ki naj oskrbi organizacijo avstrijskih stavbenikov. Praga, 16. avgusta. Dr. Engel naglaša v svojem glasilu, naj bi se opustile ovacije ob povratku čeških akademikov, ker bi to Nemci gotovo izrabili. Praga, 16. avgusta. Brzovlak, ki dohaja v Prago ob 7. uri zjutraj, je trčil v ponedeljek ob tovorni vlak na postaji Pirna. Ubitih je šest oseb, ranjenih pa nad štirideset. Razbitih je tudi več voz brzovlaka. Litomerioe, 16. avgusta. Deželni poslanec Krzepek, ki se je oni dan dvobojeval z Wo!foin, je odložil mandat. Rim, 16. avgusta. „Tribuna" poroča, da izide v septembru papeževa okrožnica o smrti cesarice Elizabete. Rennes, 16. avgusta. Drejfusov zagovornik Demange je zahteval pričetkom današnje seje, naj se razprava preloži do prihodnjega ponedeljka, ker meni, da bo La-bori do tedaj že okreval. Vladni komisar Carrieri se izjavi proti tej zahtevi, na kar jo vojno sodišče odkloni in nadaljuje z zasliševanjem prič. Na vrsti sta bila danes Guerin in Lebon. Pariz, 16. avgusta. Guerin, ki je bil danes v Rennesu zaslišan kot priča, je pod policijskim nadzorstvom. Policijski organi imajo nalog prijeti vsakoga, ki se bo nahajal v njegovem stanovanju. — Aretovani člani patrijotiške lige in njih ostali somišljeniki izjavljajo, da hočejo raje umreti, nego se udati židovskim agentom. Kolonija, 16. avgusta. „Koln. Ztg." se poroča iz Pariza, da je izid Dreyfusove pravde jako dvomljiv. Vojni minister ni prepričan o Dreyfusovi nedolžnosti. Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — jedino prava, ako se naroči neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-vena, — najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Na zasebnike po'tnine in carine prostovna dom. — Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 165 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 13—8 1 Umrl) mu t 13. avgusta. Justina Kregelj, paznika hči, 6»/« leta, Opekarska cesta 49, vodenica. V otroški bolnišnici: 14. avgusta. Jožef Leben, postreščka sin, 4Vi leta, davica. V bolnišnici: 10. avgusta. Anton Alt, knjžarja sin, 18 let, sarcoma velros atiaemia acuta. 12. avgusta. Leopold Kožar, kurilca sin, 3 mesece, davica. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. a a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo si . ► ■ i ■S-. s ► 14| 9. zvečer | (40 0 | 19 0 si. jjzaii | jasno 00 15 7 zjutraj 2 popol. 739 7 738 3 15 2 27 8 si. svzh. sr jug megla sk. jasno 15| 9 zvečer 738 4 20 6 si j/ah. pol oblač. 00 1ft| 7. zjutraj ib| 2. popol. 738-2 736-6 17-1 27-8 si jv*h. si. jzah. megla oblačno Poslano. 455 Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobmtom, da naš pooblaščenec prečastni gosp Dijoniz Ouzmlos ravnokar potuje po južnih krono inah, da prečast. gg duhovnike pouči o ,,društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji ' in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmč, mu popolnoma zaupajo in društvu pridno pristopa;o. Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji • na Dunaji, I., llVipplingerstrasse 30. TlflVfP 3 katerimi more vsakdo barvati razno blago: LjLII LtZf Sukn'\ platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERZi v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11 — 5 Oddati je več 679 3-1 Srednja temperatura Kje, izve se pri upravništvu »Slovenca«'. Želimo duhovnika, ki bi v naši cerkvi maševal. Intencije ima vsak dan zagotovljene; ako prevzame sv. mašo ob pozni (10) uri, dobi tudi nagrad'). 664 3—3 Mestni župni urad sv. Jakoba v Ljubljani. Ljubljana, Lingarjeve ulice St. 4 priporoča preč. duhovščini svojo bogato zalogo prožnih vencev, križev, svetinjic, 4. podobic za kolekturo »i. po nizki ceni, kakor tudi 667 3-2 J razno galanterijsko blago. za slovenski in nemški jezik sprejme pod ugodnimi pogoji v svojo pisarno 677 3—1 dr. Matej Pretiier, advokat v Trstu. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna, v LJubljani. Proda se tatico j pod zelo ugodnimi pogoji veliko poslopje, hiša s štalo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim s &adnim drevjem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obrt krčmarjenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tobakarno, razne depozite itd. Proda se tudi lahko na obroke proti intabulaciji. 668 3—2 Natančneje poizvedbe daje Ivan Kocmur v Ljubljani, Breg št. 20. Št. 2 7263. 678 3-1 Stanovanje v najem! Mestna hlšloa št. 19 pred Prulaml v Ljubljani se od 1. novembra letos daje v najem. Pogoje najema pove in ponudhe sprejema mestni komisarijat v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. avgusta 1899. Splošno kreditno društvo y Ljubljani. Vplačani zadružni deleži gld. 46.830-—, Promet od 1. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661.490 22. Skupna aktiva gld. 287.978 03 kr. Sprejema : hranilne vloge po 4l/j %, vloge na tekoči račun po 3'/s % od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6 %, brez kakih stroškov. 676 1 Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg it. 3. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. BANKA Makso Veršec v IjJUBI^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4l/9$>. Poštno - hranilnične položnice na razpolago. Dunajska t> o r z a. 533 Dne 16. avgusta. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 25 » Avstrijska zlata renta 4 °/„......118» 60» avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 99 » 90 » Ogerska zlata renta 4°/0.......118 » 50 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 40 » avstro-ogersbe bančne delnice, 600 gld. . 902 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............388 . 10 » London vista............120 » 65 » Hemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 90 » 80 mark............11 > 76'/,» SO frankov (napoleondor)............9 > 56 » italijanski bankovci........44 » 45 » C. kr. cekini......................6 » 67 » Dne T 1. avgusta. 4°/0 državne srečke !. 185-1, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1C64. 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove žele?, po 200 kron Tišine srecse 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavre srečfce 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega n csta....... i°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma: v. osi. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obvezn'ce državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 50 kr. 156 » 75 » 194 » 75 » 99 » 90 » 139 . 75 > 129 » — > 107 » 60 » 112 » — » — » — > 96 » 90 » 215 » 25 > 164 . 80 » 120 » — > 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld......197 gld _ 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Gen6is srečLe, 40 gld.......84 Waldste'nove srečke, 20 gld......62 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo avstriiske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3215 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 435 »__ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 73 » 75 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 » — Montanska družba avstr. plan.....27i » 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 » -- Papirnih rubljev 100 ................126 » 75 90 25 50 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi. mam Menjarnicna delniška družba „n «3 u c u R" I., tllfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila -J£» v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W « aioienih g I u v n 1 c. XB