XII. HtNlk.
V Gorici, dne 4. frbruvarja 1!)04.
5. številk«.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemfijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
«—1
f* kV
Gorici.
Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica š. 1 u Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in n* Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: (e se tiska .enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 ,vin. Večkrat jkJ'pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivin
Tiska „Narodna tiskarna*4 (odgov. J. Marušič) ▼ Gorici.
Z združenimi močmi!
Sveta dolžm5ST slehernega katoličana je, da po zmožnosti podpira dobro časopisje. Povedati hočemo par v obče znanih — a žal — premalo upoštevanih opazk o načinu, kako naj vspešno to dolžnost vršimo. Lopo so o tem pisali katoliški škofje v Š/ici v skupnem pastirskem listu io so svojim vernikovi to-le priporočali:
„Na ročaj te, če Vam prepuščajo "motne razmere, katoliške liste in širite jih med drage. Tako bodete podvojili svojo podporo dobri stvari. Vaš denar bo ohranil dober časopis in bo koristil tudi bližnje mu. Blagoslov za Vaše žrtve ne bo izostal. P r i o b č uj-le svoje novice, svoje oglase, svoje poizvedbe v dobrih časopisih. Iščite listu med svojimi znanci naročnikov, dopisnikov in sotr ud n i ko v!“
V	teh besedah je pač vse povedano, kar želimo tudi mi priporočiti dobromislečiir soriškim Slovencem.
Previdno so postavili imenovani škofje na prvo mesto opomin: „N a r o-čajte katoliške liste!"
S lem stori namreč vsakdo dvojno dobro delo. Prvič odtegne slabemu listu svojo pedporo, drugič nakloni isto katoliškemu časopisu. Vsak količkaj izobražen človek, d&, skoro vsakdo, ki lečitati zna, čuti dandanes potrebo po časopisu. Čitati tedaj mora, je pač časovna potreba. Katere liste naj si pa zbere? Obžalovanja vredno je, da so celo vestni katoličani v tej točki tako brezbrižni, da ne delajo razlike med liberalnimi ali demokratskimi ter med krščanskimi listi. Izberejo si list, o katerem slišijo morda največ govorjenja, bodisi da je še tako slab. Toda tak liberalen list postane polagoma grobokop njihove sreče, ter jih često uvrsti med sovražnike sv. vere in cerkve. Po pravici so tedaj škofje v označenem pastirskem listu izjavili:
LISTEK.
Žrtva spovedne tajnosti.
Zgodovinska povest.
Spisal Ivan Mezinec.
VII.
Med tem, ko so se tako kopičili oblaki nezgode nad glavo kuratovo, potoval je ta brez najmanjše sumnje od mesta do mesta; namesto talarja oblekel je bil svetna oblačila. Ko bi bili sodnijski zasledovalci vedeli za to, imeli bi bili toliko večji vzrok sumničiti. Tako mu je bilo mogoče oprostiti se slednjega preganjalca, njegova posvetna obleka je bila vzrok, da ga niso takoj zaprli. — Bil pa je tolikanj zatopljen v svoje opravilo, da ni imel niti najmanj časa brati časnike, in tako ni vedel nič o sodnijskem postopanju in gonji proti svoji osebi. Cilj njegovega potovanja je bil neki trgovec; da bi ga našel, obhodil je te različna mesta. Ko je došel v Cikago, bilo je njegovemu iskanju konec. — Trgovec Roger Vite, katerega je iskal, umrl je bil radi kapi, katera ga je bila zadela vsled po-neverenja pri neki banki v Baltimori, kjer je bil pred mnogimi leti izgubil vso vojo gotovino.
„Kdor podpira cerkvi sovražen list, poslane sokriv hudobij tega lista. D&, Vaša naročnina je podpora, katero mu dajete, je orožje in davek, katerega ohranjujete sovražnikom vere in cerkve. In v kak namen? Za to, da bi zamogel tak list svoje delo še z večjim v s p e h o m nadaljevati. Vi p j-...agate s tem metati kamenje proti cerkvi, Vaši materi,,med tem pa pustite nu cedilu dobre liste, ki imajo zagovarjati in braniti isto cerkev; d&, lako daleč greste, da jim odrekate majhno pomoč, malo naroč-n i n o“.
DA, d&, ko bi se vsi krščeni katoličani zavedali te dolžnosti, bi že zdavno odklenkalo liberalizmu ! — Tistim, ki se trdovratno oklepajo zloglasnih liberalnih glasil, ponavljamo škofovske besede: „Vi pomagate metati proti cerkvi naši materi kamenje 1“ — Naj nas z besedo še toliko o svoji pravovernosti prepričujejo, mi jim ne moremo verovati. —
Hvalo pa dajemo ta naSim vrlim naročnikom, ki ne plačujejo le točno navadne naročnine, temveč pošiljajo še lepe zneske po vrh. Vsa čast takim, kakor tudi tistim, ki naročajo več izvodov lista ter ga dajejo čitati manj premožnim. In prav take so imeli v mislih škofje, ko so trdili o njih, da s tem podvojijo svojo podporo dobri stvari.
Toda poleg gmotne je listu potrebna tudi duševna podpora.
In to bi zlasti priporočali vsem našim somišljenikom. Lepo je kritikovati in zabavljati, a s tem se lista ne zboljša. Komur na listu svoje stranke kaj ne do-pade, naj pa pomaga, da se odstrani. Saj se pač ne more zahtevali, da bi je-den človek od prve strani lista do zadnje vse sam sestavil. List mora biti glasilo cele stranke, v njem se mora zrcaliti njeno delovanje, vsled tega je potrebna
Ne toliko zguba denarja, kakor zavest, da je zaupal denar banki na nasvet svojega prijatelja, kateri je bil pri njej in torej gotovo vrdel za preteči pogin, bolela je in potrla ubogega Viteja. Toliko bolj ga je dimilo, ko je videl, da nezvesti prijatelj po tej njegovi zgubi bogati tako naglo, da je že po malo letih pristopil k novi banki kot ud__________
Zato je začel Roger Vite sumničiti svojega prijatelja, češ, da ni zaupane mu svote banki niti izročil; marveč jo obdržal pričakuje bankino propast, in ga slepil, da je izgubila družina Vite v tej svoje premoženje.
Siromak Vite si je moral poiskati službo pisarja v neki zelo veliki trgovini, ter tako preživiti kar najrevnejše svojo družino. Žalost nad izgubo svojega v potu obraza prisluženega kapitala radi prijatelja, razjedala je neprenehoma njegovo življensko moč. Slednjič zboli, zgubi službo. Z bridkim očitanjem pisal je pismo za pismom svojemu staremu in že zelo bogatemu prijatelju, karajoč ga in očitajoč mu, da mu je ukradel denar.
Posledica teh pisem je bila, da mu je odgovoril B 1 a k f o r d (tako je bilo ime nezvestemu prijatelju Vitovemu,) —, te-le besede: „Tvoj žalostni položaj, radi
neka organizacija tudi radi lista. Glejte, to je, kar smo imeli na srou: Organizacije nam je treba. Zato podajemo v premislek svojim somišljenikom, bi li ne bilo prav, da bi se ob dani priliki sestavil tudi za Goriško katoliški časnikarski odbor v smislu resolucije II. katoliškega slovenskega shoda v Ljubljani, glasečo se: * V krepkejšo obrambo kršč. idejalov v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu se priporoča glede nu politično časništvo: osnovati časniški odbor, kateri imej nalogo: vzdrževati in pospeševati s shodi in pismenim potom, medsebojno spo-razumljenje in podporo ter odločevati smer in taktiko pri obdelovanju pojavljajočih se vprašani*.
Toda dokler se ta načrt ne uresniči, naj bi vsak po svojih močeh lista preskrboval dobre, tečne hrane. Naj za-Ir.ga list s članki načelne vaebinq, z dopisi in novicami iz svojega kraja. Torej z druženimi močmi, kajti „z r n o do zrna pogač a,-kamen do kamna palača.1' —Imeli bi pač oelo vrsto so-trudnikov. ko bi m za to goapodje po deželi bolj pobrigali. Iščite tedaj med svojimi znanci dopisnikov in sotrudnikovl
(Konec pride.)
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Odbor družbe sv. Mohorja v Celovca stopa zopet pred Sloveilce in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v čim največjem številu pristopijo naši dražbi.
—	Važen je čas, ko se širom slovonske domovine pa tudi izven nje nabirajo udje, da pristopajo k Mohorjevi družbi, ko se vabijo stari družbeniki, naj ostanejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se poživljajo oni, ki še niso naši družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako lelo v proslavo in korist slo-
katerega me tako srdilo napadaš, primorati bi me moral, tožiti te, radi žaljenja časti. Toda, da boš vedel, kako se mi smiliš, pridenem pisma banko 1000 dolarjev. Pripravljen sem tudi podpirati te v prihodnje, ako bo potreba. To namo hočem, da mi ne žališ več časti s svojim ©brek©¥€mjem. Jaz nisem- kriv tvoje nesreče: vedeWnTs«ri, kako_jiaja.«£azia6r£ pri posojilnici, kateri si izročil««yff»wieni svoj denar, in da stvar konča tako žalostno !u
Pošiljalec je dobil 1000 dolarjev nazaj: Roger Vite bil je celo v svoji revščini preponosen, sprejeti milodar od človeka, o katerem je bil prepričan, da je vzrok njegove nesreče, četudi mu tega ni mogel dokazati.......
' O glagolici.
'—ur---------------
Splitski škof, 8vest af '»voje drznosti, je opozoril duhovščino na dopise v listu „JedinBtvo“. Tega ni storil toliko radi tvari, g katero ao se bavili, kakor pa radi sredstev, ki so jih priporočali in pa radi nevarnega upliva na nravstveni in verski čut ljudstva, katerega se nalašč
venstva zbira pod zastavo sv. Mohorja in Forlunatal
Prosimo čč. gg. poverjenike, naj čim preje dovršijo svoje sicer težavno, a toliko hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov.
Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako gledč vsebine kakor oblike. Že Koledar za 1. 1904. je obširneje označil knjige, ki jih prejmo naši člani za letošnje leto, in ki so te-le:
1. „Zgodbe sv, pisma1*. Xf. snopič. Spisal dr. Janez Ev. K r e k. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati in hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same I Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjevi dražbi, da bode tudi ta snopič v čim največjem števila romal med Slovence I
2. „LurSka mati božja". Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec. — Šmarnična pobožnost se je zelo priljubila Slovencem in radi segajo po knjigah šmarnične vsebine. Letos praznuje katoliški svet 60-letnico, odkar se je proglasila verska resnica o neomadeževanem spočetja Device Marije. Molitvenik, dodan Šmarnicam, obsega razne pobožnosti, molitve za razne potrebe itd., tako da apamo, da bo ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nabiranja adov.
3. »Slovenski fantje v Bosni in Hercogovini 1878“. Spisal Jernej pl. Andrejka. — Ob 25-letnici bosenske zasedbe je gosp. pl. Andrejka, c. in kr. ritmojster cesarske straže na Danaja, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se I. 1878. udeleževali bojev na našem slovanskem joga, a zelo zanimiva in podučna vsem bralcem. Knjiga
ni hotelo poučiti o resničnem položaju te zadeve. Zato je škof pojasnil njeno resnično in pravično stanje v splitski škofiji in razkril vse neresnice Miličevih člankov. Dokazal je, da se je držal popolnoma odlokov sv. stolice, ki so bili glede tega vprašanja tako ugodni, da ima splitska ikafija p^leg^epjske največ župnij v katerih imenovani privilegij ni Te pTavno priznanje, ampak navadi in rabi. Ako bi pa izvršitev odloka z dne 6. avgusta 1898 in naslednjih v posameznih župnijah in posameznih slučajih ne odgovarjala resničnim in pravičnim odnošajem, naj se dotične župnije pritožijo pri sv. stolici z najvišjo spoštljivostjo ; podvrgel se bo njenim določbam prvi brezpogojno.
Ali se more imenovati tako postopanje škofijske oblastnije sovražno glagolici? To je pač le vsakdanje orodje takoimenovanega liberalizma. Milič se za staroslovenščino ni zavzel toliko radi svoje vestne pobožnosti in vernosti, tudi ne, da bi ti dve lepi čednosti gojil v ljudstvu,' ampak radi politične straati, za katero v cerkvenih zadevah seveda ne sme biti mesta — in pa radi političnih namenov; hotel si je na ta način strditi majajoče se sioličke; sicer je pa io v
je okrašena z mnogimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd. ki bodo gotovo vzbudile sploSno zanimanje. Letos izide prvi del, dragi sledi prihodnje leto!
4.	»Lisica Zvitorepka4*. Učitelj Jos. Brinar je zbral živalske pravljice o 11-sici-zvitorepki v celotno knjigo, ki je namenjena v prvi vrsti odrasli mladini, a bode ugajala tudi dragim bralcem.
&. „Bodi svoje sreče kovač11, je naslov knjigi župnika Jurija T r u n k - a, ki je zbral obilico naukov prav sa vsakdanje življenje, učeč, kako najdemo pot dr «’f>3ne sreče.
6. Koledar za 1. 1905. bode po možnosti zopet raznovrsten in zanimiv.
To je torej letoflnji naS knjiini dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se čim največ udov vpiSe v dražbo.
Nabiralne pole i denarjem naj se odbora dopoiiljajo do dnč 5. marca. Mnogo trada, sitnostij in nepotrebnih trolkor provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem časa adnine!
Posamezne nde in take kraje, ki nimajo 16 ndov, pa prijazno opozorjamo da morejo po dražbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati de 40 vinarjev, za upravne stroške, namreč za zavoj, sprem-nico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poStnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog, naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo druibo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgorl-
Odbor.
Politični pregled.
Naš notranji politični položaj-
—	Vedno bolj se bliža čas, ko bode treba v Avstriji reSiti razna jako važna in jako nujna vprašanja, ki se dajo rešiti jedino le potom parlamenta in ni? kakor ne na podlagi § 14. Bilo bi n. pr. jako čndno, ako bi se število novincev moralo dovoliti s pomočjo § 14. A tudi ta zadeva mora se rešiti prej ko prej, posebno pa v sedanjih časih, ko ne vemo, kaj nam prinese z ozirom na jako zamotane odnošaje na Balkana že ja-trajšnji dan, najdalje pa prihodnjo pomlad. Zaradi tega bode morala vlada v najkrajšem časa zopet sklicati državni zbor. No, državni zbor se skliče jako jednostavno, ali drugo vprašanje je, ali bo hotel državni zbor kaj delati. Čehi so namreč sklenili, da ne odnehajo od obstrakcije, dokler ne dobe od vlade zadoščenja. In ako Čehi obstrairajo, potem je izključeno vsako pozitivno parlamentarno delovanje. Zadnje dni so prihajale v svet vesti, da se nahaja na Dannja ta ali oni češki voditelj ter da se pogovarja z dr. Koerberjem^ Pred par dnevi pa je dr. Pacak vse take vesti v nekem češkem lista odločno zanikal, češ, da se ne sme nobeden češki voditelj v: imenu Čehov pogajati z vlado, ako tega ne sklene češka parlamentarna komisija. Ta češka parlamentarna komisija pa se snide na Danaja 3. febravarja, in še le tedaj se bo posvetovala o tem, kako stališče naj zavzamejo Čehi nasproti vladi in ali se bodo res spustili v dogovore z dr. Koerberjem ali pa tudi ne. Poljski listi poročajo, da je vlada voljna dovoliti Če-
hom notranji uradni jezik ter da bode tudi cesar izrazil do vlade željo, da se ustanovi drago češko vseučilišče. Notranjega uradnega jezika pa ne misli vlada uveljaviti postavnim potom, ampak, da ga misli izvesti le administrativnim potom. Čehi pa baje zahtevajo, da se češki notranji nradni jezik uveljavi postavnim potom, gledč drugega češkega vseučilišča pa da zahtevajo, da se določi tudi kraj, v katerem se bode isto ustanovilo; a ta kraj bi bil mesto Brno. Le ako se ugodi tem dvem zaktevam, so Čehi pripravni opustiti obstrukcijo.
Germanizacija Bosne. — Sarajevo se zdi, da leži sredi Germanije, a rodoljubi se ne boje tqjinskega navala.
V starem mesta so napisi vsi nemški, vsa gospoda govori nemško, vsi naseljenci, a teh je tretjina, so germanski. A od teh se ne razlikujejo dosti celo niti sami Hrvatje, Čehi, Poljaki ali Slovenci; hrvaški jezik se jim zdi preveč prostašk. Na ulici, v uradu in doma so vsi samo Nemci, a ravno tako v raznih društvih in klubih. V Bosni po deželi ima tadi germanizacija prosto pot, da neovirano prodira med slovanski živelj, in niti Madjari nimajo ničesar zoper to. Nemščina je služben jezik od gozdarskega urada do najvišjih gosposk. Vse je nemško v notranjem prometu, a uradniki govore s Turki bosanski, s Srbi srbski, s Hrvati hrvatski. Seveda so ti vsi trije jeziki samo eden. Slovanska raja, kdaj boš slobodna I
„Slov.“
Razsodba proti dr. Potoči^jaku In V. Kovaču v Zagreba v znani tiskovni pravdi je bila proglašena v pondeljek popoladne. Dr. Potočnjak bil je oproščen, Kovač pa je bil obsojen na 14 dnij zapora Razprava je bila velezanimiva, in so bile na njej prav v bengaličnem Bvita narisane razmere, ki so trajale na Hr-vatskem za banovanja grofa Khuena. S to razsodbo ni dobil le dr. Potočnjak, ta odlični hrvatski rodoljub in žrtev He-dervaryjeve samovolje, zadoščenja, marveč je ta razsodba tudi zaradi tega pomenljiva, ker se je dokazalo, da so se razmere na Hrvatskem vsaj toliko zboljšale, da bo začeli sodniki soditi po pravici in po svoji vesti, ne pa tako, kakor se je poprej dogajalo, da so razsodbe skoro vedno tako izpadle, kakor je bilo to prejšnjemu bana všeč.
Dogodki na Balkanu. — „Frem-denblatt" poroča iz Solana: Navzočnost civilnih agentov Avstro-Ogrske in Rusije, katera imata vsak dan večurne pogovore s Hilmi pašo, dovela je do ogledovanja ječo v Jedikule po Hilmi paši, na kar je isti takoj zaakazal ječo deloma izprazniti.
V ječi je sedaj zaprtih 1600 oseb, kar je na škodo zdravstvenemu stanja in v nasprotju s humaniteto. Hilmi paša je bližnjo bolnišnico dal pripraviti za namene ječe in v isto se tekom 14 dni prepelje polovico jetnikov. Ta odredba pa je ta napravila najslabši utis, ker je spuhtela nada, da bi se izvela obljubljena splošna artinestija, kar bo gotovo plabo uplivalo na razpoloženje bolgarskih krogov.
Dopisi.
Iz Dornberga. — (Dornberške n o vi ce.) — Š e p o d p o r n i namen hoče izvrševati naše kat. izobraževalno
svojih mladih letih hodil v Kotoru in Der-nisu ob nedeljah k službi božji v grško razkolne cerkve, kamor kot katoličan gotovo ni zahajal iz pobožnosti in vernosti.
Ne čadimo se, da to zadevo izrabljajo brezvestno najeti časnikarski pisači, da bi dosegli svoje morali in vernosti škodljive namene, tadi se ne čadimo, da je več takih, ki se, ker sami po C-asnikih zapeljani, strastno udeležujejo agitacije, ne da bi vedeli čemu in zakaj; čudno pa je ia žalostno, da se oprijemljejo politični krogi, organi in zastopi Miličevega programa iz lahkomiselnosti in brez pomisleka edino radi tega, ker se poganja za povečanje privilegija, dasi imajo mnogo važnih deželnih in narodnih zadev, s kojimi nt>j bi se pečali. Razun tega pa tadi na gledajo na to, ali zahtevajo obnovitev privilegija opravičeno ali ne, ali bo priporočena sredstva korektna, poštena in sposobna, de bodo imeli pri tem tisti dobiček in hasek, ki sta napotila bv. Cirila in Metoda,.da ata ae zanj potegovala; naposled nie pomislijo, da bodo sredstva, ki se jih poslužujejo, ljudstvu v verskem in moralnepi ozira le v najve^jo škodo.
Med zasedanjem dež. zbora leta 1902 je Milič, ki ni le župan v Splitu, ampak tadi deželni poslanec dalmatinski, začel agitirati v prilog glagolici' program njegov naj se sprejme, ter naj bo nekak temelj vsega skupnega delovanja za re-vindikacijo.	je bilo, se du-
hovniki-poslanci — S^a^o^ jtevilu, — poučiti tovariše in poslušavcev
o	istinitem položaju, sklicevati se na odloke sv. stolice, zagovarjati njih po-stavnost, ter ovreči razna sumničenja (in ogovarjanja). Enemu samemu izmed njih se je zdelo primerno iz čisto taktičnih uzrokov in ne da bi povdarjal pravna načela, predlagati formalno prenaredbo Miličevega predloga.
(fc fin duhovniki v tem oziru dovolj fldlfl(Tn	ter se raznimi
r|rwtvnzapi j~-nekate?T" BOflfto ^tfvedtt: oprliejnTieiS nazorov. kL "h liha-■aiiipm ir.rablia v svoteaameffg; ?BtT& se~no potemiaiem cudll, da 8*5 lajiki, ki so polni liberalnih načel, trdo drže svojih predsodkov in silijo v svojem obžalovanja rrednem delovanju tadi v svetišče bv. ( cerkve.
društvo. Udeležite se obilno občnega zbora v nedeljo po blagoslovu, da razširimo svoje društvo tudi v podporno I
Sreča, da sta Tuma in Treo v Gorici I Zakaj tolika sreča ? Če ne kam bi se obračali liberalci po pravice, kadar se med seboj spokajo in ozmerjajo. Tako pa prvi leti k Tumu, dragi za njim pa k Treotu, in oba sta preskrbljena. Tako so storili dornberški liberalci, ki so se na slovo leta ob sladkih glasovih tamburic in ob rujnem vlncu malo Bpopadli pri svojem generalu v Tabru. No, pa bo se že nazaj objeli.
Večnovih društev snujejo liberalci pri nas, na čelu jim poBtaje-načelnik. G. Marinka, ali ste že pozabili kako so vas liberalci nasmukali pri zadnji veBelici?
Vino prodalo se je pri nas letos dobro. Malo ga je več na prodaj. Vendar se že še dobi dobra kapljica.
Knjige bo nastlane ob cestah okoli Dornberga. Ven iz pod kamnov kukajo, kakor martinčki po leti. Tudi po hišah jih je ponujal neki potujoč agent. Pri tem je izkušal zabavljati čez duhovne. Ker blaga ni mogel oddati po hišah, nastavil ga je ob cestah. Na ogenj b takimi knjigami, ker so protestantske !
Naše Btarešinstvoje sklenilo, da bosta na leto samo dva plesa. Vsi so sklep podpisali. Tako je prav! Naši starešine so pa tadi možje, ki svoj sklep vrlo drže! Zato jih pa dobri hvalijo, nerodneži pa grajajo. No, prvi ples je bil v nedeljo ; pol veselja torej za letos proč !
Z Vogerskega. — Naši Blaževci so spet po koncu, in sicer na komando svojega generala. Po koncu jih je spravila volitev novih članov v krajni šolski svet. Ker je naše starešinstvo izvolilo v krajni šolski svet dva člana, ki ne bodeta, kakor sta bila prejšnja dva, Blaževa kimovca, spravil je general svoje podrepnike po koncu, da zapričnejo gonjo posebno proti jednemu novih članov krajnega šolskega sveta, namreč proti občinskemu starešinu, g. Ivanu Furlaniju, ki je najhujši trn v Blaževi peti. Skrpucali so neki protest ter ga usiljujejo Občinarjem v podpis. Da bi pa s tem dosegli svoj namen, ni niti misliti, ker se je izvolitev v starešinstveni seji postavno izvršila. Glavna Blaževa agenta sta „modri“ Pepo in pa Frencek. Slednji šel je v svoji gorečnosti do Blaža tako daleč, da si je pri pobiranju kostanja iz žerjavice v Blaževo korist že opekel prste Žalil je namreč tako g. Ivana Furlanija, da ga jo bil prisiljen tožiti radi raz-žaljenja časti. Prišlo je do sodne obravnave dne 19. januvarja, in Frencek je moral lepo prositi za odpuščenje to-ži tel ja in plačati tožne stroške. Tožitelj mu je res odpustil, a Frencek, ravnajoč se po liberalni hvaležnosti, rentači še hujše proti onemu, ki mn je prvikrat velikodušno odpustil. Ta je pač najbolj-i dokaz, kako gardo okolo sebe zbiru naš Blaž, zato pa je naše ljudstvo prepričano, da stori najbolje, ako obrača hrbet Blaža in njegovi gardi.
Iz Doberdoba. — Prosim, g. urednik, mHlo prostora v predalih Vašega cenjenega lista v obrambo zvitih napadov v „Sočiu in „Primorcuu. Pred vsem Vam n«znanim, da po večletnem pogajanju in sklepanju od strani tukajšnjega občinskega zastopstva, se zdaj že delajo priprave za zgradbo novega tukaj prepotrebnega župnišča. Vsled javnega razpisa natečaja oddalo se je delo dne 14 grudna 1903 za najugodnejšo svoto 6% popn«l« od prevdarjene svote, t. j. zu 12.220 K. Delo je prevzel isti podvzetnik, ki jo žo novo župnišče v Opatjemselu preil letom dnij v občo zadovoljnost izvršil. To delo bi se bilo pa lahko še pod ugodnejšimi pogoji oddalo, ako bise^na-prednjaškiu zdražbarji ne prizadevali toliko. da so že pred dražbo zmedli ljudi z raznimi žuganji, češ, da je ves trud zastonj, da do zgradbe ne bo nikdar prišlo, ker da so oni vložili priziT itd. Vsled tega žuganja se je premislil že pred dražbo marsikateri podvzetnik, ki si je prišel ogledat načrte, da ni prišel niti na dražbo, misleč si: kdo se bo s temi ljudmi prepiral. Najznačilnejše pu se je vedla ta „naprednjaška“ stranka na dan javne dražbe ter pokazala, kako da bi znala delati v korist občine, ako bi dobila kedaj v starešinstvu večino. Ker je ta stranka vedno žugala, ae je bilo bati nemirov za ta dan. Okrajno glavarstvo je zaradi tega poslalo na ta dan k nam orožnike. Pričela se je dražba, in sicer po pismenih ponudbah, kajti ustmeno se ni moglo dražiti baš zaradi
omenjenih zdražbarjev. Ponudbe so se smele vlagati do poludne. Med tem časom pa so se stranke med seboj pogajale. Tako je n. pr. celo zdražbarska stranka, ki je protivna gradbi novega župnišča, ponudila onemu, ki jo konečno prevzel delo, naj bi odstopil proti denarni odškodnini od draženja. Ker pa on tega ni storil, storili so pa zdražbarji, prejemši od njega še precejšnjo svoto denara, s katerim so si potem lahko gasili žejo. Seveda se je potem oddala gradba župnišča za toliko draže in da trpi pri tem občina. Če pa ni denar, katerega so ai ljudje na ta način pridobili, Judežev denar, potem pa ne vem, kak denar bi se smel še tako imenovati. Najlepša je pa 1'. da so začeli omenjeni zdražbarji ljud -stvo slepiti, da bi se bilo dolo lahko oddalo ceneje. Ko je pa ljudstvo izvedelo, kaj se je zgodilo, obrnilo je zdražbarjem hrbot z zaničevanjem. Zdaj pa, ko ae je, začelo graditi, postuli so zdražbarji kakor iz sebe in iščejo vsako priliko, da bi se maščevali nad ouimi, ki so jim račune prečrtali. Pri tem jim gre na roko neki človek, ki je v najbližjem sorodstvu s protivniki gradbe. Ta človek jim napravlja pritožbe, a poleg tega polni s svojimi dopisi „Sočo“ in „Primorca“ ter napada v njih tukajšnjega vikarja. V svojih dopisih se zaganja v zadeve, ki so bile že davno razsojene in dognane.
Sklicujem se na sklep občinskega starešinstva z dne 8. novembra 1886, katerega mora pisač zamolčati, če hoče nadalje blatiti. Ta sklep je bil sklenjen, ko je bil eden njegovih sorodnikov župan, dragi pa tajnik. Sklicujem se na pravomočno in odločno razsodbo cele te zadeve prevzvišenega knezonadškofijskega ordinarijata z dne 24. julija 1899 štev. 2147, ki je edina prava kompetentna oblastnija v teh zadevah. Tudi to razsodbo pisač po svoje omenja, a zdi se, da j« — akoravno je pisana v lepi slovenščini — ne razume ali noče razumeti, ker mu ne ugaja. Ako bi ne bila ona razsodba še precej obširna, hotel bi jo doslovno prepisati. A za zdaj naj zadostuje le nje navedba.
Da se nahajajo ljudje, ki trdovratno le svojo trdč, ni čudno; a da se najde omikan človek, ki ne razume, da po pravomočnih razsodbah kompetentnih oblasti se je treba udati, to je nerazum-; Ijivo. „De rebus iam dijudicatia — non iudicat praetor".
Sicer pa je res nespametno zoper pisače v takih listih kaj popravljati ali pojašnjevati, ker taki napadi so njih dušna hrana; o tej oni živ6. — Če bo treba, povedal bom, kako zna pa ta moi računati svojo plačo — če se za koga v zadevi kake dedščine poteguje — ker on duhovniku njegovo primeroma revno plačo tako zaviduje.
Iz Pliskovice. — Neki 13-letni deček Franc Kosič iz Pliskovice (na Krasu) sin udove Alojzije Kosič, služboval je pri nekem kmetu v Tomaju. Ta kmet je imel puško, ker je bil baje lovcc. Dne 18 decembra 1. 1903, ko je ta deček svoje vsakdanje delo opravil, vzame skrivaj gospodarjevo puško, ter gre v neki bližnji gozd ter jame tam streljati za kratek čas. Ko dalje strelja, pride k njemu neki občinski čuvaj, ter mu vzame puško. Nato seveda deček postane jezen in žalosten, ker ma je bila puška odvzeta. Zdaj deček ne ve več kaj bi začel. Misli si, — če grem domov, gospodar me bo kregal, in kdo ve, kaj še počne z mano. Torej od strahu pred gospodarjem, in baje tudi pred svojo materjo, pobegnil je še tisti dan. Radi tega dalo so je na znanje že na več strani, pa do sedaj se ne ve za dečka še nič, je-li mrtev ali živ.
Deček je rdeč, okroglega obraza, lase ima kostanjeve barve. Života je krepkega. Kdor bi ga našel, priporoča se njegova mati, da bi ji to naznanil.
Šebreljc. — Dne 31. jan. vršil se je tu občni zbor „Šebreljske štedilna posojilnice1*. Udeležba je bila sicer šibka, deloma radi oddaljenosti mnogih dru-Stvenikov in slabega vremena, deloma radi premalega zanimanja za stvar. Pregledali in pojasnili so se računi lanskega leta — bili so vsi v redu. Dobička letnega je bilo okrog 900 kron, prometa okrog 160.000 kron, za tako posojilnico pač veliko. Najbolj je zadovoljilo dru-štvenike dejstvo, da so zastale obresti prejšnih let po večjem potirjane in plačane. Tako je prav — ako se nemarnim plačevalcem prizanaša, se le podpira njih nemarnost. Od Gabrščeka napovedani krah „Šebr. Posojilnioe1* bo ostal pa le v „Soči“ in bo le pobožna želja vseh nasprotnikov kmečkih zadrag.
St. Viška sjora. - ^uli amo tu, da je odstopil idrijski župan g. Lapanje. Tudi naš župan misli n enda položiti svojo župansko čast. ker no sklicuje več sploh nobenih občinskih sej. Mi pa smo mnenja, da župan ni za to izvoljen, da bi kakor kak turški paša ukazoval celi občini brez drugih starešin, ampak 7.a vse, kar dela, naj položi račune č i s t e, tudi stareSinam in Občinarjem. Ouai, ko ao gg. župani neomejeno gospodarili in nekateri tudi ongavili, ao prešli I Radovedni smo, kako je z zadnjim merjenjem občinskih zemljišč? Ali jo potrdil vse deželni odbor? Če priredi župan v svoji oštariji le pustni ples, nam ta šo nič pe pokaže, v kakem stanju je naša občina.
Eden, ki pa ne mara biti župan.
I/. Loglj. — Kaj pa jo v Logjeh novega? V Logjeh imamo poštno nabi ralnico, katero je prevzel v oskrbovanje g. učitelj Koch. Pa kaj se je izmislil? Da mu ni treba pisem in časopisov na dom nositi, zapiše „Ketour“ in nese nazaj v Breginj. Je pač dobra glavica I Taka se je meni dogodila. Naročen sem na neki katoliški list v Ljubljani. Dotični upravnik pa ni zapisal k naslovu hišne številke, zato pa g. Koch ni vedel, koma izročiti. Ko je poslal omenjeni časnik v Breginj, je poštarica zapisala hišno številko in še posebno naročila, komu se mora vročiti. G. Koch, bistra glavica, pa je bpet vrnil. Ko sem ga vprašal, zakaj časnike zavrača, mi je odgovoril, da zavrne vsako pismo, katero nima hišne številke. Po vaši misli, g. Koch, bi moral vsaki človek na čelu imeti številko I Pa kaj se če, gospod Koch ne pozna ljudij, ker stanuje v Logjeh, poštarica pa pozna ljudij v Logjeh, čeravno je poštni urad v Breginju eno uro oddaljen od naše vasi.
— Še nekaj I Nekoč sem poslal nekega fanta po poštno nakaznico, pa namostno nakaznice, mi je prinesel poštno sprein-nico. Takoj sem poslal fanta nazaj, da naj prinese poštno nakaznico, ne pa poštne spremnice. Ko je prišel deček nazaj, je rekel, da je nimajo. — Tako je z loško p?štno nabiralnico. Treba bi bilo bolj sposobnega človeka za ta posel.
Novice.
Imenovanja v finančni stroki.
— Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo: provizoričnim finančnim komisarjem finančnega konci-pistaJosipa Hobertha; provizoričnim finančnim koncipistom konceptnega praktikanta Mateja K i š i č a ; carinskim ofi-cijalom v X. plačilnem razredu carinar-skega azistenta Artura Lazaricha; carinarskima asistentoma carin, praktikanta Rudolfa Scaramuzza in Antona S e s t a n a.
Smrtna kosa. — 27. m. m. opo-ludne je umrl na svojem stanovanja v Gorici v ulici Dreosi 36-letni zdravnik dr. P a 11 i c h.
Umrl je v tukajšnji bolnišnici, in so ga pokopali 27. m. m. na tukajšnjem pokopališču, posestnik g. Jože Fabijan iz Kobdilja na Krasu v 80. letu svoje dobe. Pokojnik, oče kobaridskega sodnika g. N. Fabijana, bit je poštenjak stare korenine, skrben gospodar, dober oče in sploh blag človek. Vžival je v svoji občini splošno Bpoštovanje. N. p. v m.
Dmrl je v noči od petka na soboto v ivoji vili, nahajajoči se v ulici Usina, nagle smrti baron Odrowoncz-Sedl-n i t z k y pl. C h o 11 i t'z, šlezijaki državni in deželni poslanec in predsednik Sle-zijake kmetijske dražbe v starosti 63 let. Pokojnik je bival v zimskem času že nad 20 let v Gorici, in je bila njegova gospa, rojena grofica S e r 6 n y i velika dobrotnica ubogim šolarčkom. Pogreb je bil v soboto ob 2. uri popoludne. Truplo pokojnika prepeljali so na tukajšnje pokopališče, kjer ostane pa le začasno.
Obolel je na nagloma v Mav-hinju na Krasu tamošnji še-le te dni tje došli vikar preč. gospod Alojzij Paulin. Priporočamo ga njegovim sobratom v pobožni „memento“.
Za slovensko sirotišče oziroma za „ katoliško društvo detoljubov“ so darovali: P. n. Frančišek Blažiča 32 vin, adje nekega društva kot kazen za izgovorjene ptujke 1 K 76 v, Marija Anzin,
1	K, Dobra kuharica 10 K, N. N. 1 K Ivan Leban 48 v, Ivana Šušteršič 1 K, Irana Mivšek 1 K, Neža Žitko 1 K.
Društvo »Šolski Doin“ bo imelo ■voj redni občni zbor v pondeljek dne 16. februvarja ob 11. uri predpoludne v
svojih prostorih v Križni ulici h. št. 3 z dnevnim redom, ki ga določujejo pravila. Društveniki so uljudno vabijo, da bi se udeležili občnega zbora v obilnem številu. — Posebna vabila so ne bodo izdajala.
€. kr. kmetijsko društvo v Gorici vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bodo v Gorici v deželni dvorani v torek dne 9. februvarja t. I. ob 10l/.j predpoludne. V obravnavo je določen nasleden dnevni rti : 1. Imenovanje treh pregledovalcev zapisnika občnega zbora;
2.	Poročilo osrednjega odbora o delavnosti društva v teku leta 1902; 3 Poročilo : a) o društvenem obračun za leto 1902; b) o stanju društv. imetja koncem I. 1902; c) o društvenem proračunu za leto 1903; 4. Objuv:>. računa o porabi državuih potipor za leto 1902; 5. Ime-, novanje 2 računskih preglednikov za leto 1903 : 6 Volitev društvenega predsednika; 7. Volitev društvenega podpredsednika; 8. Dozdevni predlogi, predloženi v teka časa, predpisanega v društvenih pravilih.
C. kr. kmetijska družba v Gorici. — Že dve l«*ti je minulo, odkar ni imelo to društvo nobenega občnega zbora, četudi bi se morala sklicati po pravilih najmanj dva na leto. Sedaj se pa g. dr. Pajerju naenkrat tako mudi, da ga sklicuje kar v par dneh na prihodnji torek dne 9. t. m. ob 10. in pol uri predpo-Indne v deželno dvorano. Nekateri člani niso dobili še do danes nobenega vabila. Našim čitateljem je znano, kaj vse uganja g. dr. Pajer v tem društvu. Odkar je on predsednik, spremenilo se je kmetijsko društvo v nekako politično društvo, ki našemu kmetu več škoduje nego koristi. Takemu delovanju upreti se moramo z združenimi močmi 1 Mi nočemo jemati pravic, katere pritičejo furlanskemu kmetu, zahtevamo pa tudi za-se to, kar nam gre. Zato je neobhodno potrebno, da se udeležč občnega zbora vsi dosedanji člani tega društva in povejo v kolikor mogoče velikem številu Pajerju, kar mn gre. Onim članom, ki so vplačali udnino za lansko leto, dodala se je vabilu posebna izkaznica (rdeč listek). Kdor ni dobil te izkaznice, ta ni še poravnal dolga za pretečeno leto, zato je neobhodno potrebno, da plača udnino že v tekočem tednu ali vsaj do pondeljka, ker bi se znalo zgoditi, da blagajnik v torek „oboliu ali pa ga kam nkrijejo. Ko plača, zahteva naj izkaznico. Ker povprašujejo mnogi, kateri so se prijavili lansko leto (po mesecu marcu), zakaj niso dobili povabila, javlja se jim, da niso še sprejeti. Odsek, ki so ga postavili proti pravilom ital. odborniki, in ki naj bi poročal, ali so predlagani vredni, da postanejo adje društva, ni še dosedaj (kmalu bode sedem mesecev) izpolnil dane mu naloge. Temu se ni čuditi, saj je predsednik tega odseka iz — Italije, kjer so ga in podobnega društva izbaonili. Občni zbor bo jako zanimiv in prepričani smo, da ne bo nikomnr žal, da se ga je udeležil. Poleg drugih zanimivih točk bode tudi volitev predsednika. Dvorana se nahaja tik velike cerkve. Pridite torej vsil
Papež In proprio-motu. — Pretekle dni se je modil prevzvišeni knezo-škof ljubljanski v Rimu in je bil pri ti priliki vsprejet od sv. očeta. Prevzvišeni knezoškof ljubljanski govoril je pri ti priliki s sv. očetom tudi o proprio-motu ter posebno o oni točki propria-motu, katero hočeta „Soča“ in „Slov. Narodu izkoriščati v svoje namene, trdeč, da je namenjena za vse katoličane in ne samo za one, živeče v italijanskem kraljestvu. Gleije te točke označil je ljubljanski knezoškof nekemu članu n Slovenčevegau uredništva svoj pogovor s sv. očetom tako-le:
„Povedal sem, kako se v listih, ki služijo nam nasproti v verskem, političnem in socialnem oziru liberalni stranki, trdi, da papežev opomin, naj bode delovanje krščanske demokracije samo dobrodelno, ne pa politično, zadeva vse katoličane, ne pa samo Italijane: odgovoril je, da dolična točka zadeva edino Italijane, kateri se iz posebno važnih, edino za Italijo veljavnih razlogov ne smejo udeleževati političnega življenja, ne zedeva pa krščanskih demokratov v druzih deželah, kateri naj se v obrambo svojih naravnih pravic in pravic svete cerkve z vso odločnostjo tadi vseh političnih sredstev poslužujejo”.
S tem, mislimo mi, da je pravda končana in da je zopet jedenkrat dokazano, kako nesramno trdovratna da je „Soča“ v svojem farbanju na vseh koncih in krajih.
Mrzla voda v Gabrftčkovi tiskarni je jako potrebna stva/. Svetovali je namreč, da naj vsak „Sočin" dopisnik vtakne nogo v mrzlo vodo, preden začne pisati, da mu potegne nekoliko neumnoni iz glave. Res je začela Gabrščekova tiskarna izdajati „Knajpovca“. To je torej za „Sočarje“ jako koristno. Mani koristno in pupacolUivo pa jeza,^.najpQK»u. da *daj najsurovejši
list na jugu.
Podporno društvo goričkih gospa za mestne uboge. — To društvo je imelo v letu 1903 4039 21 kron dohodkov in 388221 kron stroškov. Društveno pre-možonje koncem leta 1903 znaša 9040 kron.
Zopel jedna. — 'V četrtek je na živinskem trga bilo ukradenih iz žepa kmetici Urši Kodolja iz Podgoro 80 K.
— Ta je res lepa! Ne preide že več mo-secev zaporedoma niti jeden živinski semenj, da no bi bila okradena kaka ženska, in zlikovcem še do danes niso prišli na sled.
Vabilo k veselici „Marijne dekliške družbe" v Podgori 7. februarja 1904. ob 3'j popoldne. Vspored: 1. Pesem: „Še predno zore zlati pasu; 2. Deklamacija;
3.	Igra; 4. Pesem: ^Slovenca dom"; 6. „Zakonska sreča"; 6. Pesem: „Rožice miljene"; 7. Igra; 8. Pesem šaljiva: „Urban iz Ribnice". Vstopnina 20 vin., sedež 20 vin. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Krvav pretep v Prvačiui. — V nedeljo zvečer je nastal v krčmi Andreja Pahorja prepir med Andrejem Peršičem, Francetom Saličem od jedne, in Ambrožem in Marijen Gregoričem od druge strani. Prepir se je kmalu spremenil v pretep in tu je, kajpada, zopet pel nož. Vdobil jih je vsakdo nekaj, a najhuje 8ta bila izdelana Andrej Peršič in Sulič, katera so morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Zgradba mostu. — Razpisuje se delo za moBt čez Sočo med Gradiško in Zdravščino.
Obesil se je v petek v St. Andrežu kmet Jože Marušič, in sicer v nekem hlevu. Pravega vzroka, zakaj je nesrečnež na tak način končal svoje življenje, nam niso znali povedati. Pravijo pa, daje bil pokojnik bolehav in čuden človek, ki je jako malo občeval z drugimi ljudmi.
Ali res ? — Dva trnovska liberalca sta naročila „Primorca“, pa „Primorec“ jima ne „hodi“. Kakor se namreč sliši, so Lokvarji naredili rekurz proti .Primorcu" ; zato prašata ta dva liberalca: alije res vložen rekurz proti »Primorcu"? In čo je res, kdaj bo reien rekurz? Ali bo toliko časa romal po svetu, kakor rekurz občinskih volitev ?	—	gr	—
Ali bo veselica? — Kje? — Na Trnovem. — Zakaj pa? V čast novemu županu in njegovemu tajniku....
10 hektov — so popili Lokvarji 4 dni pred volitvijo : in vendar niao
zmagali je bilo že vino prešibko...
Na Trnovem so točili bolj „kroftnega", zato so zmagali_____
Trnovski gospod tajnik — so kunšten mož; pravijo, da je lokvarški fajmošter učil ljudi v spovednici teden pred veliko nočjo, koga morajo voliti pri prihodnji volitvi — kaj še: 6^ tedna poprej!
Prošqja. — ..Slovensko katoliško podporno in izobraževalno draštvo" v Kobaridu namerava napraviti si društveno zastavo. V to se adano podpisani naj-uljudneje obrača do slovenskih rodoljubov, duhovskih in posvetnih, kakor tndi do drugih bratskih društev, da bi z blagohotnimi doneski blagovolili pripomoči imenovanemu društvu k nabavi take zastave. Veliko denarnih žrtev tirja sicer dandanes naše narodno-društveno življenja, a podpisani si usoja upati, da požrtvovalnost naših slovenskih rodoljubov ni še izčrpana in da se tndi tukaj pokaže njena dobrotna moč.
Prostovoljne darove hvaležno sprejema
Ciril Metod Vuga, kaplan v Kobaridu.
Razpisana služba. — Na okrajnem sodišču v Červinjanu in eventaelno
— v slučaju premeščanja — na katerem drugem okrajnem sodišču, je razpisano mesto uradnega sluge IV. razreda. Zahteva se poznanje deželnih jezikov. Proš-nje do 1. marca predsedništvu okrožnega sodišča v Gorici,
Nesreča pri bohinjski železnici.
—	Neki tukajšnji listje priobčil 81. m. m. pretresljivo vest, da se je v soboto popoludne pri gradbi predora pri Avčah vsul neki rov, pokopal dvanajst delavcev ter mnogo njih ranil. Kakor smo pa izvedeli mi iz popolnom* zanesljivega vira, je ta vest, hvala Bogu, hudo pretirana. Res je namreč, da se je pri avškem predoru vsul neki rov, a pri ti nesreči bil je smrtno poškodovan le jeden delovodja, ki je atal pod rovom in ki je po 12 urah tudi resnično izdahnil svojo dušo. Ranjenih pa je bilo in sicer lahko le 6 delavcev.
Nesreča v Sesljanu. — V četrtek je ponesrečil v Sesljanu 30-letni Ivan Grudon. Delal je v kamnolomu. Odpelja-vaii so v majhnih vagončkih kamenje, katero se potem na posebnih ladijah prepeljava v Trst. Pri ti priliki vsula> se je polovica na vagončku nahajajočega se kamenja na Grudna in ga tako močno ranila, da je kmalu potem, ko so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, izdahnil svojo dušo.
Koze na Primorskem. — V najvišjem zdravstvenem svetu na Dunaju, ki je imel svojo sejo dne 23 t. m., je kon-statiral sekcijski načelnik dr. KuBsy, da so bile koze zanešene na Primorsko po morju in po sahem po Macedoncih, ki delajo pri gradbi bohinjske ieleznice. Pojavili so se nekateri slučaji v Trstu, na Hrašici in na Tolminskem, a posrečilo se je oblastim zadušiti to nevarno bolezen že v kali tako, da je zdravstveno stanje v tem pogledu popolnoma dobro v vseh onih krajih, kjer ao se prikazale koze. — Za vsak slučaj pa je vlada določila, da se imenujeta dva zdravnika kot zdrnvniška nadzornika, katera bodeta imel nalogo paziti na zdravstveno stanje med delavci, ki delajo pri gradbi bohinjske železnice.
Društvo „Zvezda“ na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo 7. februvarja leta 1904 na Du-naju v dvorani „Zum Regensburgerhof", I., Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob šesti uri zvečer. — Opomnja: Neudje plačajo za drnštvene svrhe po 40 vinarjev za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva „Zvezde" bodo 7. februvarja, 6. marca, 10. aprila, (to je drugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3. julija in 7. avgusta 1904.
Zahvala.
Proti volji in ' proti lastni krivdi vrinjeno pomoto v naši javni zahvali dopolnjujemo s tem, da se tem potom srčno zahvaljujemo č. g. Iv. Grahli-ju, tuk. šolskemu voditelju in č. gč. učiteljici Janiči Epich za udeležitev s šolsko mladino pogreba naše rajne mame)
V	Štanjelu, 27. januarja 1904.
Družina Strancar.
Loterijske številke.
SO. januvarja.
Gradec............... 41	13	66	29	88
Dunaj................ 60	26	86	68	6S
Zahtevajte
» svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
mo t tuvujih i varstveno mamko kapnika Kueippa in i imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte VMk manj vrednih po»neiukov.
Harmonij
že nekoliko rabljen, majhen, bi nekdo rad kupil za zmerno ceno. Naslov pove upravništvo.
HaaBEfHEaaoa
\V
Ivan Bednarik
Lekarna
priporoča svojo
v Gorici
knjigoveznico
Prave In edine žel. kapljice
a anamko sv. Antona Pado-vanskega.
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Sajjafsl in vinarsko drMtvo
za J3rda v Qorici
Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgurideca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20.
Karol Draščik,
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (V»r»tvena znamka) popije.— Okrepi
želodec, storč, da agine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrlvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Anton Kuštrin
Gosposki ulic* h. štev. 25,
pekovski mojster na Komu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Posestvo na prodaj
v Dornbergu.
Imam posestvo: hišo z S hrami, s kletjo, s podstrešjem, s hlevom In s shrambo za klnjo ter več njiv zemlje. Vse Je na prodaj za 3000 gl. ali 6000 K.
Miha Šinigoj,
miren 221.
Gorici.
Edina krojačnica prve vrste, civilna, vojaška in uradniška. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za čč. duhovščino gotovih sukenj.
Imam izdelane in Izdelujem Jopiče, ikn'
pelegrine in zimske suknje s ko žuhovino za dame po najnovejšem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. Se priporoča sl. občinstvu
M. Poveraj.
tla je mleko iz črniške mlekarne, v ulici j ^ Morelli hiš. štev. 5. najboljše. ^
Temu pa se ni čuditi! Mleko jse vsak dan na pristnost preišče in čim bi ga hotel kedo ponarediti ali posneti, se strogo kaznuje in koj iz društva izključi Tudi krave so pod strogim nadzorstvom in mleko bolnih krav in onih, 'ki se ne dovolj snažijo, se ne sprejema. Tudi črniško seno je z$o fino in aromatično. Mlekarna v Črničah ima samo moderne slroje za čiščenje, hlajenje in prevažanje mleka. Zato so v Gorici najboljše družine njeni stalni odjemalci. Kedor ni poskušal šefi naj se o mleku prepriča. Mleko se pošilja na dom v zapečatenih steklenicah. Mlekarna je odprta: od 6. do 12. prettp. in od 2 do 7. pop.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma“.
P
©
TJ
0]
O
a
o
la
o
04
i
Prosiva znhtovati listko!
1
Naj več ju trgovina z žel ožjem
Konjedic & Zajec
Girica, prti naSilin štev. 5 in podružnica v hi ,Ma“.
Za čas stavbe priporoča vso stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nosltelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
  |
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
rT’*—TTilTMirm
F i
Pocinkana Sica sa vinograde po jako znižanih cenah / Pozor!
Eno lnrono nagrado izplačava vsakemu, kdor doknže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►ti
o
M
O
►1
M
P
o
g
p
P.
i
Prosiva aahtevati listke!
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd ietersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Najboljša
)CJOG5i
;ocoo
0008š
iOOCO:
«0 "ti
reklama
iooocae
O) I i I	C,	i	i	▲
  rs •>-> «rs m eri ^
.s S a
>sa
Ja) "C
a S
© -a © a .2
g § 3 2V
:OCOOC"3h^
m
T‘	a	-S	03
©'2 ©‘3 £
S £ C .2- , B fe
S g§£,8
a
Po Gorici so splošno govori,
Kroj aška zadruga
dorica, (Josposka ulica 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Sprejeiba
hranilne vloge
brejit 270 yv*uja0Se vadign6ne obrestipripi-
katere obre
4V«°/o Pol
tuje po čdo; ne-
suje konec leta k glavnici. Rentni davek pla-čUje posojilnica sama.
I
v s* Posojila
udom'na .osebni kredit po 6*/0 io.na vknjižbo po 57,7,
iosojilnica“
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.