Natoroznanske stvari. Čuti nas mamijo. Po Rossmasslerji sestavil J. Tusek. Modri mozje srednjega veka so rekli: „Nihil est in intellectu, quod non antea fuerit in sensu" ali po slovenski: „Vse nase spoznanje izvira le iz fiutov"; „3lovek ne more dobiti spoznanja nijedne stvari, ako je ni poprej videl, slisal, vohal, okusil ali tipal." Sicer ne bomo tukaj preiskavali, je li in v koliko je resniSna ta izreka, pa vendar toliko je jasno vsacemu, da, Se hoSe ona imeti kako vrednost za nas, moramo vendar poprej vedeti, kaj da je 6ut, kaj nam on da, dati more, splob, kakosne da je vrednosti za cloveka? ----- 360 ----- V Clovek, pa tudi vsaka ziva stvar, stoji s telesom svojim vnanjemu svetu nasproti, na kterega on s svo-jimi organi delovati more, ki pa zopet na-nj deluje na razne nadine, in ki dela v njegovem organizmu razlicne "' prikazni in premembe. Med temi medsebojnimi delo-vanji fcivega telesa in zunanjega sveta je posebno ime-nitno tisto, ki napravi v nas to, kar imenujemo obdu-tek, na pr. bolecino, obcutek svetlobe, glasu. Da se clovek teh delovanj zavedati more, ima posebne, de-loma prav umetno sestavljene organe, ki jih imenujemo dutiia. Razlodujemo jih pet: oko, uho, nos, jezik, koza s cutnicami, v njej razprezenimi. Spoznanje vnanjih stvari dobivamo na videz le po nasih cutilih. Ako hoce biti cut, to je, obcutljivost nasih cutil, zanesljiva podloga nasih spoznanj , se mora tudi znanje, ktero po cutilih dobivamo od vnanjih stvari, z njimi vjemati. Izgubil bo pa cut najvedi del svoje veljave za nase spoznanje, ako bomo mogli do-kazati, da nam cut ne kaze vselej takosnih stvari, ka-korsne so, da jih ka2e temu tako, temu drugaSe, in da vsa tista nasa spoznanja, ki so vsakemu najresnicnija in najmanj ovrzljiva, ne izvirajo iz nasih cutov in tudi iz njih izvirati ne morejo. Priprostemu, pa nevednemu dloveku bos zastonj govoril, da to, kar vidi in slisi, ni resnidno, ali da tega ni itd. Vedno bo trdil, da so nje-govi cuti edini trdni in stanovitni temelj za vse, o demur on misli; previdel bo tudi kmalu, da so ljudje skoraj vedno prepirali se in v negotovosti blodili o reSeh, kterih spoznanje se ne naslanja na kteri koli cut. „Saj sem sam videl, sam slisal; bom saj sam svojim ocem verjel!" To je beseda, s ktero node clovek vsako dvombo, vsak protigovor ovredi. In vendar se clovek moti, ker mnogokrat, da ne recem, skoraj vselej , nas cut mami, slepi, nam ne kaze tega, kar je resnicno in djansko, tako, da se le urn mora odpravljati prekane 8 tern, da zedini prav mnogo razlidnih vtiskov, ki jih dobimo od cutov, in da iz njih se le za posamni slucaj povzame resnico. In to kar um za resnidno spoznava, je mnogokrat ravno nasprotno tistemu, kar nam kaze cut. Izmed vseh dutov zaupamo navadno najbolj vidu, in ravno ta nas najveckrat in najhuje goljufa, omami. Za to samo nekoliko primerov. Ako kako stvar videti hodemo, morajo siriti se od nje posebni nekako trepetajoci, eterovi valovi, ki vdarjajo na nase oko in njegovo dutnico. Ako se to do-godi, obdutimo svetlobo in barve, oko pa sodi o celi podobi stvari, od ktere so izisli eterovi valovi. Ako neka posebna vrsta teh valov pride do ocesa, obcutimo visnjevo (modro) barvo; pa nekteri ljudje imajo oci, kterih dutnice so popolnoma neobcutljive za take va-love. Takemu cloveku se vidi modra stvar siva ali ze-lena ali pa vijolcasta; on tedaj nikdar glede barve prav ne vidi stvari, ki ga obdajajo. — Ako pogledamo v prevec svetlo stvar — slabemu odesu je dovolj, da v solnce pogleda — obcutimo bolecine v o6esu, pa ne vi-dimo delj dasa nic vec\ Ravno taka je s tipom. S koznimi Cutnicami cu-timo toploto in mraz; ako se pa koza pribliza preve-liki vrocini, izgubijo njene cutnice svojo lastnost; ne bomo razloSevali dolgo dasa potem toplote od mraza, ampak le bolela nas bo koza, •— obSutek bo tedaj popolnoma drug. Vse na svetu je drugace, kakor pa vidimo, samo da po navadi se ne pazimo na to. Vsako stvar vidimo perspektivno, na pr. vidi se nam, kakor da se dolga ulica izoguje proti daljavi, zadnje hise se nam zde manje kakor clovek zraven nas stojed. Taka pa ulica v res-nici ni, kakor jo vidimo, in ne ena stvar na svetu ni taka kakor nam jo oko kaze. V tej ulici so zadnje hise ravno tako viaoke in ravno toliko narazen, kakor najbliznje, pa razsodek ocesa, v kterem smo zedinili vse od raznih krajev ulice dobljene vtiske v podobo, nas mami s krivo izpeljavo te podobe. „V pregovorih lezf zaklad modrosti priprostega cio-veka", kar je ta spoznal za trdno resnico, to se pripo-veduje v pregovorih. „Skusnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila." Te skusnje pa izvirajo mnogokrat iz dutov, tedaj so nezanesljive. Tu se slisi: „Za hisni vogdl se ne vidi." Ako ta izreka kaj pametnega pomeni, ho6e menda reSi, da v ravni crti pred nami mora biti kaj, kar videti hocemo. Ali je to res? Prav mnogokrat ne. In ravno ker to res ni, se nam z bli-ededimi zvezdami pokrito nebo drugace vidi, kakor je v resnici. Poglejmo na pr. na prav svetlo zvezdo, „ve-liki" pes (Sirius) imenovano, in mislimo si, da je od nasega oSesa do pike, kjer vidimo zvezdo „pesa", po-tegnjena ravna crta; ali pa mislite, da bi ta crta zvezdo zadela? Nikakor ne; morebiti nobene zvezde ne. Ako hocemo zvezdo „pesa" zadeti s crto potegnjeno od nasega o6esa, morali bi jo precej zakriviti. In to velja od vsake zvezde, vsaka je drugej, kakor jo pa vidimo. Mi zvezde v resnici tedaj okoli vogla gledamo. Vzrok tega razlo6ka med pravim in dozdevnim me-stom zvezde je zalaz (aberracija) svetlobe. Ta razlocek povecava pri zvezdah, ki niso ravno nad nami, se lorn svetlih zarkov vzemeljskem ozracji. Da se svetli zarki v resnici lomijo, tega se prepridamo lahko, ako se vsto-pimo k praznemu skafu tako, da ravno dna ne vidimo. Ako se potem vlije vode v skaf, zagledamo na enkrat vec ali manj od skafovega dna. Tudi tu vidimo okoli in za vogal skafovega roba. Pa nezanesljivost nasih cutov je se veca. Mnogokrat ne vidimo, ne slisimo samo napak, ampak tega, kar vidimo in slisimo, se celo ni ne. Vcasih, kadar nam gre kri prav v glavo, se nam vidi, 6e pogledamo v svetli zrak, kakor da bi vse polno majhnih, crnih music po zraku plesalo. Pa teh music, ki jih vidimo, ni nikjer. Ce v t&mi ok6 hitro ganemo ali pritisnemo, vidimo pred seboj iskre svigati, deravno ni ne sledu svetlobe nikjer. Kolikokrati nam sumi po usesih, ceravno je ni stvari blizo, ki bi glas dajala! Od druge strani pa tudi nikoli tega ne obcutimo, kar je djansko zunaj nas, ampak vedno le vse kaj dm-zega. Preiskujmo zunanji svet z vsemi pripomocki, ki nam jih daje znanost, vendar nikoli nikjer ne bomo nasli svetlobe in barve, ampak le eterove valove, tedaj gibanje. Pa o tern gibanji, ki vendar je, nam vid nic ne pripoveduje, ampak le o svetlobi in o barvah, ki jih pa ne najdemo z vsemi preiskavami ne. Ravno tako nam daje uho glasove, ki jih pa zunanji svet ne pozna, ne v6 pa ni6 o zvotfnih valovih, ki so edino, o demur znanost ve, da je. Ne o trepetanji topline, ne o kemij-skih ravnanjih, ki jih imenujemo gorenje, — o nicem takem nam ne pripoveduje nas tip, ampak le o bole-6ini, o stvari, ki je vnanji svet ne pozna. (Dalje prihodnjic.) ------ 368 ------ Natoroznanske stvari. Cuti nas mamijo. Po Eossmasslerji sestavil J. Tusek. (Dalje.) Kakor je bilo Le receno, nam vid najbolj laze. Veselimo se blescedih zvezd na nebu, kdo nam pa za-gotoviti more, da ni morebiti ze pred tisoc leti mnogo teh svetlih teles ugasnilo? Ob6udujemo lepoto so!n6-nega zahoda, pa kadar vidimo solnce zahajati, takrat je ono v resnici ze davno za hrib se skrilo. Pri tej stvari ostanimo malo delj Sasa, kakor je bilo receno, mislimo si, da nam duti tudi to kafcejo, kar je res, ali da govorimo posebej o vidu, da je vse res tako, kakor vidimo, da je stvar tarn, kjer jo vidimo in da je ravno takrat, kadar jo vidimo. Griede prvih dveh reel je bilo ze povedano, da mnogo stvari, na priliko zvezde, niso tarn, kjer jih vidimo, da to, kar vidimo, ni tako v naturi, kakor vidimo, ampak drugace, da v naturi ni svetlobe, barv , ampak da so le eterovi valovi. Griede tretje re&i bomo koj spoznali, da prav za prav se nic na svetu takrat ne godi, kadar mi vidimo, ampak da je vse ze poprej minulo, preden nase ok6 za to zve. Ako hofiemo z o6mi izvedeti za kako stvar, mora ona poslance poslati v nase ok6, da mu o njej pripo-vedajo. Ti poslanci so svetli zarki. Se ve, da oni tako hitro tekajo, kakor skorej nobena druga stvar, saj pridejo v eni sekundi 41.000 milj daled. Pa naj je tek se tako hiter, Larek vendar le potrebuje nekoiiko Lasa, da pride do nasega oeesa. Res je, da je pri majhnih daljavah na povrsji nase zemlje ta razlocek tako neznaten, da moremo reci: Vse prikazni na vrhu zemlje zagledamo skorej ravno takrat, kadar se dogo-dijo, Ni pa temu tako, ako obrnemo oSi v neizmerni prostor proti kaki zvezdi. Tu je razlocek v6asi ze tako velik, da takrat, kadar nase oko po poslancih zarkih za kaj izve", ze tega zdavnej ni vec. Prilastimo si v mislih lastnost, da v vsako se tako veliko daljavo ravno tako dobro vidimo, kakor 100 ko-rakov dalec, zraven pa se, da zamoremo na vsako zvezdo priti, in od tarn na zemljo gledati. Videli bomo iz vsake zvezde kaj druzega na zemlji, nikoli pa tega, ne, kar se ravno godi, ampak vselej nekaj, kar se je Le zgodilo. — 15. susca leta 44. pred Kristusovim roj-stvom, ob desetih zjutraj zabodii so v Rimu Julija Ce-sarja in s tern se je zaSel nov cas za rimsko drfcavo. Ce bi pa bili mi takrat iz zvezde 61. v „labudu" gie-dali na zemljo, bili bi videli, kako je Cesar deset let poprej v zimi od leta 54 na 53 premagal puntarske Galijane in se pripravljal, da gre" drugikrat cez Rajno. — Na letosnje novo leto je govoril francozki cesar Napoleon III. v Parizu svoj govor, kakor ima navado. Ce bi pa bili mi takrat gledali iz zvezde X. v „liri" na Pariz doli, videli bi bili francozko ljudovlado leta 1852, o kteri se je malo kteremu sanjalo,^.kaj da jim bo pri-nesel prihodnji dan, 2. gruden. Ce bi pa bili gledali takrat iz zvezde „Alcyone" na zemljo , videli bi bili, kako so kristjani v krizanskih vojskah izgubili zadnjo trdnjavo Ptolomais, ki so jo imeli se v Palestini (1291); iz kake zvezde v „rimski cesti" pa videli bi bili asirske drfcave pod vladarjem Ninom, in Izraeljce, ki gred6 v Egipt (okoli 2020 let pred Kristusovim rojstvom). Na kratko receno , &q bi se izpolnila fcelja nasa, da bi mogli od zvezde do zvezde letati in tak 6uden vid zadobiti, gledali bi na zemlji celo njeno povestnico, vse po vr8ti, kakor se je godilo, 6e bi od najdalje na blize in blize zvezde skakali. Ravno tako tudi narobe. Zvezde, ki jo vidimo nad nami, morebiti v tern trenutku ni ve6; ker taka, kakor jo zdaj vidimo, bila je pred delj Lasom. Omame, kterim smo po cutih podvrzeni, so dvojne: neogibne in ogibne. Prve (neogibne) so take, ki ostanejo, 6e se tako bistrimo svoje spoznanje, — 3e smo se tako dobro prepricani, da stvar ni taka, kakor nam jo kaze cut, — ce smo se tako dobro razviii go-spodstvo uma in volje cez cisto telesne nagone. Ogib-nih pa se ali popolnoma ali deloma moremo osloboditi, Le duhd prav izobrazimo. Prve so za nas ve6e vaznosti, ker nam kazejo , da moremo duhd sicer osloboditi od zaslepljenja dutov, da moremo omamo za to spoznati, kar je, da pa nikdar 6uta ne moremo lagauja odvaditi. Cut sam na sebi nas vedno vodi v zmotnjave, kterih sam odpraviti ni v stanu. Neogibne omame so pa dalje tudi take, kterim je podvrzen clovek, 6q ima tudi zdravo telo, in take, ki jih 8amo nekako nezdrav clovek dozivi. Ako gledamo v kako prav svetlo stvar, postavimo, v solnce, pa se potem proc obrnemo in oci zatisnemo, ni se giedanja konec, ampak dolgo se vidimo pred oSmi podobo solnca, ki menjuje barve tako, da se sveti poredoma v vseb 6 mavricinih barvah. Vidimo tedaj pri zatisnjenih odeh svetlobo in barve. Tej omami je podvrzen vsak clovek; ona je tedaj neogibna. Ako gledamo kako podobo, pozneje pa cez dolgo caaa se je zopet opomnimo, da nam stopi zivo pred oci, vidimo v tej naslednji sliki (Nachbild) mnogokrat posameznosti, kterih poprej se zapazili nismo, ko smo podobo ogiedovali. Da, more se dogoditi, da smo kdaj kaj videli, pa se vendar v nas ni obudila zavednost tega, in da nam pozneje kakor kaka prikazen na enkrat stopi pred ocf „naslednja slika", ktere izvirna podoba nam ni znana. Pa to ni samo pri vidu, temuc pri vsacem gutu. Ako smo se delj casa v temi ali z zatisnjenimi ocmi vozili in ^e voz hipoma ostane, zdi se nam, kakor da bi se vedno se vozili. Kdor je dolgo casa nosil kaj na hrbtu, temu se se potlej delj casa dozdeva, da nosi breme, ki ga je pa v resnici ze pred ved dnevi odlozil. K tern neogibnim omamam pristevamo dalje tiste, ki izvirajo iz krivo sestavljenih 6util, kakor, na priliko to, da vse stvari vidimo perspektivno. Sem spada tudi tako imenovano „soln6enje" ali sijanje (Irradiacija), -----369----- namreS: da se bela stvar na crnem polji veea vidi kakor ravno tako velika cma stvar na belem polji. Nase gosp6 vedo dobro, da se mora, ktera je suha, v belo ali saj bolj sivo obleko oblaciti, da se mocneja vidi, in da se vsaka debela zenska v 6rni obleki bolj tenka vidi kakor v beii. Od tod izvira tudi omama, da mislimo, da imajo zvezde nepomicnice nekako velikost, med tern, ko nam jih najbolji daljnogledi vedno se kazejo kot nernerive male svitle pi&ce. Nase oko ni pravilno zakrivljeno, ampak od zgorej na vdol bolj, kakor od desne na levo, zato se nam najpravilnije narisani kvadrat vedno vidi kakor da je podolgast, tako imenovani pravi kot. Sem spada tudi prikazen, da se nam mesee veSi vidi, ako stoji nizko, kakor ce plava visoko na nebu. Til nam ne pomaga ni6, da pogledamo skoz kratko cev nizko stojeSi mesec, in se tako prepricSamo, da ni ve6i kakor sicer, ce je visoko nad nami. Ko smo cev od oci vzeli, je omama sopet tu: sopet je mesec ve6i. Najucenejsi zvezdoslovec, kterega racun in merjenje udita, da je mesec vedno enako velik, ga vendar ravno tako, kakor nevedni kmet, povecanega vidi, kadar izhaja ali zahaja. Vsak clovek vidi svet perspektivno, tudi najbolji zemljemerec, Seravno ta bolj kot vsak drug v6, da so razmere druge, kakor mu jih ok6 kaze. V vseh teh slucajih smo suznji la^njivega Suta. To veljd tudi od vseh tistih cutnih omam, ki izvi-rajo iz bolehnosti cutnistva, in ktere imenujemo utvore (hallucinacije). Tako bolan dlovek se malokdaj d& prepricati, da ni tega, kar vidi, slisi, voha, 5uti; ker on navadno tako zivo vidi, slisi itd., da bo poprej pripisoval vsakovrstne slabe namere ljud^m, ki ga ob-dajajo, kakor da bi jim verjel, da rau 6uti lazejo. To je krivo, da se pri tacih ljudeh, kterih cutnice (nervi) so razdrazene, pri zamaknjenih in sanjarskih ljudeh, ob-rodi prepricanje, da so videli strahove, duhove; te pri-kazni so, ki nas silijo, da recemo tistemu, ki pravi: „Ne verujem na strahove, dokler jih ne vidim", da ze veruje na-nje, de trka na prico svojih 5utov, od kterih more le pricakovati, da ga nalazejo. Moral bi on reci: „ne verujem na-nje, tudi ne, 6e bi je videi", in se bolje: „to, kar mi moj cut kaze, ne more duh biti, ker ta kot duh se prikazati ne more, ker nima telesa, in Se bi se tudi prikazal, saj nimamo organa te-lesnega za to, da bi ga zapaziti mogli." Videti ga ne moremo, ker moremo le videti v prostoru razsirjene stvari, ne pa tedaj duhov. (Kod. prih.) ----- 378 ----- Natoroznanske stvari. Čuti nas mamijo. Po Rossmasslerji sestavil J. Tusek. (Konec.-) Imamo pa tudi izglede, da so ljudje popolnoma prepricani bili, da ni tega, kar vidijo , slisijo itd., da jih samo cuti slepijo, da so pa vendar pozneje kakor poprej videli pred sabo naredbe svojih bolnih mozs-ganov kakor zive podobe, da so slisali, kako jim septajo tuji glasovi v uho njih lastne nezavedne misli. Eden izmed najznamenitejih bolnikov te vrste bil je knjigotrzec Nikolai v Berolinu. Enake stvari pripove-duje tudi prirodoslovec Bonnet o svojem starem ocetu. Izmed tistih bolnikov, ki teh sleparjenj ne dajo veljati, hocem omeniti samo enega, ki ga je dr. Langwieser na Dunaji ozdravijal in tudi ozdravil. Bolezen se je pri tem bolniku s tern zacela, da je slisal zabavljive glasove, potem je cutil, kakor da bi ga ljudje, od kterih so prihajaii ti glasovi, scipali in tepli; kmalu po tem je tozil, da mu ti ljudje vedno vtikajo smrdljivih stvari pod nos, in na zadnje je celo videl te osebe, da so po sobi hodile. Zdravniki blaznov (norcev) pravijo, da izmed vseh cutov je sluh najveckrat, potem pa vid tako bolan, da bolnika na popisani na&n slepi. Moglo bi se tukaj marsikaj povedati o tacih bolnikih, pa govoriti hocem le o nekterih historicmo-znanih osebah, ki so imeli take bolezni. Matematikar in filozof BI. Pascal, rojen leta 1623., bil je enkrat v veliki nevarnosti, da je skoraj izvrnil se v globok prepad z vozom, cegar konji so se splasili. Od tistega casa je veckrat na levi strani videl ognjen prepad in da ne bi padel, skusal je vselej ta krat s tem se resiti, da je postavljal stole in druge stvari pred-se na levo stran. Ko je to preslo in je sopet bistri um zadobil, je popolnoma dobro vedel, da ga je samo cut mamil ali slepil. Slikar Aretino Spi-nello, ki je leta 1408. zivel, namalal je enkrat hudiSa posebno strasnega in grdega; odsehmal ga je vedno videl zraven sebe in ga slisal, kako mu je odital, da ga je tako grdega naredil. Slavni pesnik Tasso mislil je v starejih svojih letih, da hodi angelj varuh vedno z njim; videl ga je, kako je skoz okno v sobo prisel, potem pa se razgovarjal z njim. Tasso se je cudil, da drugi ljudje, posebno njegov prijatel Manso, niso nic videli in ni6 slisali kakor njegov glas. Vse, kar nam srce mocno gane ali razdrazi, kakor: veselje, strah, zalost, moti nase Sute, da nas se bolj kakor navadno slepijo. Rece se tudi o tacem cloveku: ves je ob pamet, vnezavesti je. — Ako se clovek kake misli tako poprime, da se mora zgoditi, in ako ima se zivo domisljijo in zeljo, da se zgodi, bo mnogokrat tudi to videl, ceravno ni nic. Treba samo dobro pre-misliti, kar je vsak ze dozivel, pa bo izgledov za to dovelj nasel. Posebno je od strahii, veselja, zalosti itd. ganjeno srce mnogokrat krivo, da ne vidimo prav, da vse okolnosti krivo sodimo, da kaj druzega dutimo, kakor je. Ako pridejo k temu se nenavadne okolnosti, 30 kratka zasiepljenja cutov gotova. Strasljivec vidi v mraku v vsacem kotu tatove ali strahove. Posebno pripraven je clovek za take zmote svojih (Sutov, ako je dremoten. Tu prelazijo %& sanje v za-vednost; kar se nam sanja, to se nam sanja tako ziyo dasmo prepricani o resnici dogodbe; cerazun tega tudi nismo v stanu po pameti delati, se lahko kaj zgodi, kar je zalostno za nas in za druge. Krvave sodnije bi vedile o tem marsikaj poyedovati. Omeniti hocem samo dveh dogodeb. Bernart S. je spal poleti na hlevu na slami. Enkrat se o polnodi hitro prebudi iz trdega spanja. Prve trenutke potem, ko se je prebudil, vidi neko strasno podobo celo biizo sebe. * No6 je in strah ga je tudi tako, da ne more ja3no videti. S strasljivim glasom dvakrat zavpije: Kdo je? Ni ga odgovora, pa zdi se mu , da posast gre proti njemu. Ves ob pamet zavolj strahii velicega sko6i kvisku, zgrabi sekiro, ki je slonela zraven njegove postelje in vdari po posasti. Podoba se zgrudi in se le zdaj , ko je jela stokati, je prisel prav do zavednosti. Pomisli na svojo zeno, ki tudi na hlevu spi, poklekne, poprime zgrudeno podobo za glavo, vidi kri in zavpije: „Suzana, Suzana, prebudi se!" Potem prasa h6er, ali mati zraven nje spi in pride na zadnje do strasnega prepricanja, da je ubil svojo vroce ljubljeno zeno. Nek mlad clovek se prebudi iz trdega spanja; se ves dremoten misli, da so ga raz-bojniki napadli, kar se mu je pa le sanjalo, zgrabi sablo, zraven postelje viseSo in zabode moLa, ki je proti njemu sel. Ubil je svojega lastnega brata. — Ravno tisti bil bi nekoliko let poprej v zaspanosti skorej ubil svojega oceta, in le po nakljucbi se to ni zgodilo. Strah in zaspanost sta vzrok, da ljudje pri kakem ognji take bedarije pocenjajo, da je misiiti, da so ob-noreli, postavimo, ce porcelanasto ali stekleno posodo skoz okno mecejo, da bi jo resili. Zadnje vrsti omame so ogibne. Vsakemu pamet-nemu cloveku je namrec mogoce, da pocasi, 6e ostro pazi na samega sebe in ce vadi svoje dusne mo6i, za-dobi tako razbornost in premisljenost, da tudi v strahu ne izgubi zavednosti, kaj da dela. Mogoce je tedaj to-liko otresti se suznosti 6utov, da nam saj ni6 druzega ne kazejo, kakor kar ze sami na sebi morejo in mo-rajo storiti. Mogo6e je, da pridemo do tega, da nam je popolnoma jasno, kako vrednost da imajo po nasih cutih dobljene misli in zapopadki in kakosno da samo imeti morajo, ce hoSemo delati le sami po sebi po pameti. To se mora tirjati od vsacega, kdor hoce popolnoma izobrazen imenovan biti. Sicer tudi ta neo-gibnih omam odpraviti ne more, pa puscal jim ne bo, da bi na njegov um in njegova dela imeie kaj upljiva ; puscal ne bo, da bi se polastile krive misli, krive sodbe njegovih 6utii in kazale mu prikazni, kterih ne bi ka-zale, da je 61ovek dusno in telesno tako v redu, kakor bi moral biti. To premisljevanje vodi nas sedaj do sledecega po-sledka. Vse pojedine stvari zunanjega svetd so dru-gacne, kakor jih pa cutimo s svojimi cutili. Obcutimo svitlobo, barve, glas, toploto, bole&no itd., cesar pa ne zasledimo v zunanjem svetu;J;u najdemo le gibanje, o kterem pa nasi cuti moldijo. Cuti nam ne pripovedujejo nic o velidinah, ampak le o razmerah med njimi. Ena in ista stvar se nam na pr. veea ali manja vidi, kakor je blize ali dalje od nas. Vid nam kaLe svet perspek-tivno, kakorsen pa on ni in ne more biti itd. Tedaj nam cuti svetd nikoli ne kazejo tacega, kakorsen je, in sami na sebi tedaj oni ne morejo biti varna podloga za spoznanje resnice. Prasati pa vendar moramo: Ako cuti lazejo, od kodi pa vemo, da je svet drugaden, saj ga moremo spoznati le s pomocj6 svojih Sutil? Najbolje bomo od- -----379 ----- govorili na to vprasanje v priliki, ki jo hoSemo vzeti iz obsezka vidovega. Rekli smo, da nam oko kaze svet perspektivno; od kodi pa vemo, da svet ni perspek-tiven? Ako gledamo po dolgi ulici, vidijo se nam blizo stojeSe hise velike , daljne pa majhne, zraven nas je ulica siroka; Sem dalje doli, tern ofcja se nam vidi, in Se je dovelj dolga, se cela ulica zmanjsa v drobno piko. Ce ne bi mogli po ulici doli do unega konca iti, bi res verjeli, da je ulica taka, kakor jo vidimo. Pa mi gremo na uni konec ulice in se nazaj ozremo — in zdaj je stvar ravno narobe. Ear je bilo poprej nizko, je zdaj visoko; kar je bilo ozko, je zdaj siroko. Obe mnenji o eni in isti stvari ste ravno protivni; obe tedaj ne morete biti resnicni, marvec morate obe krivi biti, saj ni nikakorsnega vzroka, zakaj da bi eno resnicno in drugo krivo bilo. Se v6, da bi moglo od vsacega pol biti resniSnega, samo vedeli bi potem sopet ne, ktera polovica da je resniSna. Ako bi ulico merili na veS krajih, tudi ne bi zadobili prave gotovosti, ker mera tudi menja velikost po daijavi od nasih oci. Pa se cel6 ena in ista stvar se nam more veca ali manja vi-deti, ce tudi daljave od nasih oci nic ne menja, kar nam kafce izhajajodi mesec. Ako ga gledamo skoz kratko cev, se nam manji vidi, kakor pa s prostimi ocmi. Tu smo tedaj v tacih dvombah, ki jih 6ut sam odpraviti ne more, ker bi sicer sam v svoji pravdi sodnik bil; marvec tukaj red naredi nas dun, nas um. Um si more misliti prostor, kterega vendar ne vidimo, ne slisimo, ne vohamo, ne kusamo in ne tipamo. Um zedini to misel o prostoru z vsemi mnenji, ki smo jih o zunanjem svetu zadobili po dutilih, in tako poravnd on vse stvari, ki nas obdajajo po geometriskih postavab. S pomoSjo uma zadobimo tedaj o svetu prave misli, ki so neodvisne od enostranskih iz cutov izvirajoSib. Tako nas tudi tukaj kakor vselej ena sama misel ne pripelje do resnice, ampak pridemo do nje le, ako vse svoje misli o kaki stvari zedinimo. Vsaka posebej je mnogokrat kriva; ce pa drugo z drugo popravljamo, in Se jih med sabo primerjamo in Se dodamo se spo-znanja, ki so od cutov neodvisna lastnina nasega duha, pridemo o svetu do misli, ki imajo v sebi vse resnice o njem, kolikor le jih Slovek ti na zemlji doseSi more.