St. 86.                      V 'Mariboru, sobota 27. juli ja.                 V. tečaj. 1*572.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden. vtorck, či-trtek in soboto, ter volja po pošti pr<'j<>inan. za avstro-ogerske dežete ali v Mariboru s pošiljanjrtn na dom, za c»*lo I eto 10 gnld.. za pnl lota 5 gol«l., za či>trt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za ćelo leto 12 gold., za pol leta 6 goid.. za č'trt l«ta 3 golil , 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačujo od cmiriniopne petit-vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska.  5 kr. čo su dvakrat in 4 kr. ć^ se tri- ali   večkrat   tiska. Vaakokrat  hc plaća   Btt?tup"lj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole frankirati. —•
Rokopisi  se n<; vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški »lici liian. šti'V   220. 0 n r a v n i š t v n.  na   katoro nai 3<* hlaeovoiiio jmailiari  narodnim',   reklamacijo,   oznanil.i.   t. i.  administrativni'  reći.   \<> v ri«k:irTu i :   F.  3 kaza in dr.. v  kornžki ulici rtišn   St   229
•iMffoftlovimstvo.
V zadnji številki smo poroČali, da je bel-gradska obcina pozvala tuđi ljabljansko mesto, naj se udeleži slavnosti, katero bodo naši bratje Srbi praznovali 22. avgusta t. 1. S tem so Srbi pozvali Slovence ua udeleženje. Izrekli smo, kako se nam je treba odzvati. Že prej smo mi naznanjali' drug shod 15. avgusta v Osjeku. O tem je bil na dotičen poziv tuđi v naši „Matici" govor, a udeleženje je bilo brez preudarka odbito, brez političnoga premisleka, brez razloguv, kakor je samo pri našem čudnern Abd3 ritovstvu mogoče. Isto tako se bojimo, da bi uteguilo biti s pova-bilom, udeležiti se belgradske svetkovine progla-šenja polnoletnosti kneza Milana, katova pa bode ipak morda svetovne pomembe, katera bode epoho naredila v jugoslovanski politiki, ki tuđi na nas Slovence ne bode brez naj važne jega, največjega vpljiva, ker smo kljubu vsemu bedastomu in kratkovidnomu „domaćinstvu" vendai-le važen severui dcl jugoslovaustva, in imamo le kot del tega, in Slovanstva splob, opravičenjc smatrati se kot po-litiČeu faktor, in ker nam lc to daje pravi poguni vztrajati,  ne ob ti pati,  v boji za pravo naroda!
Slovenci se torej moramo te svečanosti u-dclc/.iti; dolžnost je, da nekatci i naši zastopniki idejo tja.
Mi v „Slovenskem Narodu" smo bili pred leti prvi, ki smo nekako pri nas v mrtvilo zašlo idejo jugoRlovauskega edinstva zopet ponovili. Naslcdek dveh naših člankov je bil jugoalovauski Bhod v Sisku, takoj kasneje sh{)d v Ljubljani in znani program jugoslovanski, decembra leta 1870. Naj nihčc ne misli, da je bil oni shod brez vpljiva. Kes je, da se je v navdušenji trenotka tačas naredilo nekoliko nepraktičnih nklepov, katcri se izvršili uijso. Da se ne bodo, slutili smo 2c takrat. Ali pridobitcv je velika v tem obziru, da se je bila naša rošilna ideja,   želja  po končnem zcdiu-
jenji barem avstrijskega jugoslovanstva, zopet oži-vela med narodom. V narodni politiki ne velja enozložnost, malobesednost prav niĆ; tu je treba ponavljati ravno isto, preduo se oživi in okrepi. In v tem smislu je bil in je oni*-jugb«lovanski shod važen in dobrodejen. Kdor na tanko opa-zuje tiho napredovanje naše politike, vidi, da se je ta ideja od tačns ne samo pri nas, temuč tuđi pri naših južnih bratili ukrepila. Spoznava ne važnost položaja Sloveneev, spoznava se njih pri-zadevanje in nujna potreba da se ubranijo pr<iti severnemu navalu. Saj suio čuli, da je v zagreb-škem saboru dr. Makanec glasovaje proti adresi navajal za razlog to, da se s tein škoduje Slovencem, med tem ko i druga narodna stranka ne taji, da baš ukrepljenje in utrdenje svoje zemlje hoče, da laglje v bodočnosti pomore tuđi nam Slovencem, da se v dejanji začne zedinjevanje, kateremu moramo zdaj pota pripravljati.
Da ima jugoslovanski iztok veliko prihod-njost o tem so vsi uopristranski politiki ediui. Dva najslavnejaa narotlno-gospodarstveua učenjaka sveta: prof. S t c i u na I) umij i in Amerikance. C a i'cy sta se glede tega naravnost izrekla. Da bode pa močna, razvita država v neizmerno plodovitem slovanskem jugu velikansk. upljiv imela na nas, da bode že iz nagona ©hranjenja same sebe moralno in dejansko pođpirala tuđi nas zapadne, avstrijske Jugoslovane, to je gotovo. Ako iztočuo vprašanje že dolgo zori in rešenja caka, nij to dokaz, da se resilo ne bode. teniuc" kadar ogenj plane, požgal bode trhlost dozdanjih škodljivih razmer tem tcmeljitcje, čern dalje se je pod odejo žrjavica razpaljcvala. Hitro, nacukrat, izuenada priđe lehko našim bratom v jugu ujih Cavour ali Iiismark, katcri bode z mogočno roko zložil posa-mezne dele v mogočno iu zdravo celoto.
Pomagati pri tem delu mi dejansko izdatno ne moremo. A nij spodobno, da mrtvo gledamo pri tem, ali ćelo da se zaspano, v svojo polževino
zariti, za vse to ne brigamo. Temuč veseli ne brat bratovega del a. Glasi se, izpnznaj javno in pred vsem svetom, da si brat svojemu bratu. De-nes je že s tem za nas veliko dobljeno, da se oglašamo, da izve za nas avet, katcri je bil že poza-bil da Slovenec kje v kotu od Drave do Adrije eksi-stira, krasno zemljo zavzimljc ! Kdor nić ne terja, nič ne aspirira, ta ničesa ne dobi. Kdor se tiho v kot stiska, preko tega pojde dan denes brzonoga zgo-dovina na dnevni red.
In svečanost v Belgradu bode zopet cna ta-cih prilik , kjer s svojim sondeleženjein po neka-terih odposlancih Slovenci zopet izpovemo, da smo, da smo in hoČemo ostati Jugoslovani; tu je zopet prilika, da se seznanvmo s svojimi brati. In sezuanja je treba, kajti kdo bode za neznanoga, pa naj bil tuđi sorodnik, kaj storiti hotel? Torej upamo, da bodo krogi naših domorodaih moŽ stvar v pretres vzeli in storili kar je storiti.
RiiKlti KlnMl.
Od nas veSkrat navajane ruske novine „Birž. Vedomosti" se zopet pečajo z vprašanjem zveze Pruske Avstrije in Tursko proti Kusiji in — kar se tem novinam samo ob sebi razumljivo zdi, tuđi — proti Fraucoski. „Ako Prusija namerava v zvezi z Avstrijo in dr. na llusijo udariti, igrala bode ravno tisto ulogo nehvaležnosti, kakor Av-strija 1. 1854, ko je njena vojska pripravljena bila proti tistemu carju Nikola ju, kateri je pet let prej Avstrijo propada rešil. Za drago bi s to zvezo Prusije z Avstrijo in Tursko proglasil se boj na smrt raedNemštvom in Slovanstvom. Do zdaj ta dva življa nij sta bila prijatelja in boj med njima je bil samo tih; potem bi se začela bitva od-prta in odločilua. Avstrija, idoč v tem boji s Pruskim, izgubila bi prijaznost Slovanov ... V tem boji pa se neinajo niti Husija, niti Francoska niti Slovaui   kaj bati. — Na Angleško Prusija ne
Listek.
Politehiiična razstava v Moskvi 1872. 1.
(Spisal  dr. Fr. Celestin.)
Malo se piše še inenj j>a govori zunaj Ku-Bile o delu stare stolice Moskve — o letošnji raz-ntavi, ki je vredna polnega vnimanja. Tega je kriv naj bt»lj stari greli sosednih evropskih naro-dov, da se pečajo veliko bolj o dejanji in nehanji kakih Hotentotov ko o viduem napredt.vanji vcli-kega ruskoga plemena, za katerega po stari ukore njen i lehkomiselnosti nemajo lepše besede ko : rusko barbarstvo, despotizem, scrvilizcm i. t. d. 7, druge strani se pa ne da tajiti, da se pri neka-terih vendar že zbilja zavest, da brez lastne škodo se tak narod ignorirati ne da, a od spozna nj a dobrega do izjmlncuja je ae daleč. Med tem pa ruski narod na svojem kulturnom potii stopa dalje, tiho, pa vurno, začcuja zboljsevati zcmljcdclstvo, glavni svoj steber, množi si fabrike, ter se tako osvobojuje malo po maleni od dosedanjc potreb-nosti od tujcev kupovati drago skoraj vsc izdelke. In letosi mora vsak brezpristranski opazovalec z veseljem zapisati v kulturne anale, da je stara Moskva, ki se je toliko stoletij bala zapadue o-mike iu se zapitala od nje, okolo in v satne ni svojem  Bvetišči v ICrcralji   postavila  ćele vrste  le-
senih in žclczuih v ruskom stilu kremljevskih po-slopij narejenih paviljouov, in v njih razmestila še ne vse, pa vsaj veliko teh predmetov, ki morejo pokazati kulturno delovaujc naroda. Politchniena razstava v Moskvi je prva, če tuđi ne skozi iu skozi dovršena, poskušuja te vrste v Evropi sploh.
Da bi bil pomen te razstave še bolj jusen, treba vedoti nekoliko o njeni zgodovini. Nekatcri moskovski učeni so imeli miscl o ujcj, oni so hoteli napraviti ua častne stroške razstavo v malih raztnerah, da bi dobili tako osnovo /a politch-ničen muzej, ]>otrcbnost katerega za Moskvo so živo čutili. Ko je bogati strojitclj žclcznic (lubo-niu poprijel se njihove misli in zavezal se d<tpla-ćati vse stroške, ki bi se ne pokrili po vhodni plači, je bila razstava gotova, se ve da ne v teh razmerah, do katerih je dorasla po tem, ko je vlada pristopila iu ko so jeli tujci udeleževati se.
Preeej zaspana, čeravno po kupeiji zinirom bitlj bogateča so Moskva se je oživela. Moskviči so jeli pričakovati k sebi v goste če ne vso Ev-ropo, vsaj vso Husijo in ćele tropu drugih Kvrop-ccv. Lesene hiše so jele rasti iz tal, vsaka lukuja se je prenarejala v sobo, cena za stanovanje je nekoliko poskočila že pol leta pred odkritjcm razstave, iu mnogočislcni reveži stare stolice so bili v nilnem strahu, kako bodo preživeli pri prihodnji strašni dragiuji.    Pa pri bi i žal   se je čas razstave,
in Ruskih je prihajalo le malo, še menj pa tujcev tako, daje bilo sob zmironidovelj, čeravno večji-dcl za '/.i an lU dražjih ko navadno, cena za žive/ se pa ćelo nič nij povišala. Popravljali 80 tlak in tako se je še bolj zgotovil oblak prahu, ki od nekedaj po letu visi nad Moskvo, naredili so prvo konjsko železuico od smolenskega kolodvora tlo razstave, iu pa zedinjajočo železnico od bližnje [tri Moskvi postaje uikolajevske železuice do smo-lenskega kolodvora. Obc ste bili narejeni zelo hitro, posebno pa druga, ki so jo delali vojaki pod vodstvom tovarišev , ki so že bili pri podob-nem delu. Postavili so po posebnem dovoljenji prvo narodno gledišče ua čas razstave, čc ga dalje vlada ne bode dopustila, kakor je do sedaj se ustavljala, da bi zunaj obeh vladmh gledišč bilo v Moskvi še kako drugo, ki hi njenima moglo delati konkurencijo.
Prve dni junija je po nekaterih zadržkih razstava bila odkrita. Prvi dan je vhod veljal :> rub-Ijcv, drugi pa le 1 rubelj iu h koncil razstave,, ki ima ostati odkrita do septembra, se bo plača zni-ževala, do 20 kopejk da bi tuđi bolj ubožni mogli pogledati si jo. Prve 14 dni je bilo obiskovalcev vsak dan v srednjom številu okolo 120O, ne več. Ne sinein se spuščati v uatančno kritiku razstave, posUusil b(»in lc predstaviti v nekaterih vrstah obči vtis,   ki ga imam od nje,   in ki bi ga sinci imeti
more raČnniti, ona Prusiji ne posije ni enega vojak«, ni enega namornika na pomoč. Italija, — je pristopila k tej zvczi samo v nedorazumljcnji. Zbala se je namreč francoskih legitimistov, ki bi radi obnovili svctsko gospodstvo papcževo. Ta bojazen — prave ruske „B. V." — je pa povae prazna. Zdaj je vsem jasno, da je legitimistična stranka v Francoski ves iipljiv izgubila, da so denašnji njeni predstavitelji poslednji Mohikani, katori se boje narodno skupščino zapustiti, sOči preverjeni, da najdcjo hoteći se vrniti, pred soboj vrata zapita. Zdaj je vsem jasno, da dobiva v Francoski republikanska stranka većina, ki ne bode italijanskega narodnoga zediujcnja motila. Nij torej mogoče misliti, da bi Italija ostala v zvezi s Prusijo, v katero je stopila v ncrazuniljenji, poteui ko spozna, da joj od Franeoake ne župa nevarnost. Kaj bi se metala v vojno, iz katare nema dobička? — In kako korist bi imeli Avstri-ja in Turaka iz vojne proti državi, katera je prijateljica potlačenim Slovanom, to je jasno."
„V vsej tcj zvczi ima samo Prusija svoj vojni pomen. Ali tuđi ta dobro čuti težavnost svojega položaja. Povzdignila so je previsoko in čuti pomanjkanje svojih moči, da bi se na tem vrhuncu vzdržala. Prava moČ Pruaije nij tako velika, ka-kor se vidi na prvi pogled. Skupaj z Avatrijo Dansko premagati, potem v zvezi z Italijo prcko-aati Avstrijo, in končno s ćelo drugo NcmČijo prc-moči Francosko, katera nij imela (kakor se je iz-kazalo) ni vojske niti vojnih potreb — to šo nij mnogo. V vseh teh vojnah, prave „TJ. V." nij imela Prusija pravoga nasprotnika pred soboj. Pravega nasprotnika dobivrepublikan-ski F ran čiji  z vezan i z Rusijo."
V drugera članku pišejo „Uirž. Vodom" o zvezi Rusije a Francosko, poudarjaje in dokazo-vaje, da dozdaj nij nobcua vlada na Francoskem tako spoznala potrebnost zvcrc 7. Rusijo in Slo-vani, kot republikanska Francoska. „Mi Rusi pri-memo prijateljsko roko Franeoskc v ta namen, da se ponovi francoBka moč, da se uniči zdaj gospo-dujoče nasilje na pravo narodnosti. Dve državi pak, na zapadu utvrdjena FrancoBka, na vzhodu vojno močna Rusija, morete začeti novo epoko v Evropi, epoho miru, pravice iu napredka.1*
ProNiiJ** <to MlO¥«»iiMklh firofc-
MOrJ<W
v zadavi slovenskoga nčitetjskcga društva.
Nijsmo sicer pooblaščeni govoriti v imenu odbora slovenskega uč. društva, vendar hočenio nekaj Hvctovati, kar bi utegnilo  jako koristiti omc-
njenemu društvu in posredno našemu narodnomu šolstvu. Iz učiteljskega društva za Kranjsko osnovalo se je v tekoficm letu društvo vseh slovenskih učiteljev iz raznih slovenskih dežol. Odbor, ki do zdaj to društvo zastopa, je sicer še iz starega društva za kranjske učitelje. A pri obČncm zboru slovenskih učiteljev, ki bode v Ljubljani 24. in 25. septembra t. 1., volil se bode sta-Icn odbor 15 slovenskih učiteljev, izmed katerih mora biti morda vsaj % iz Ljubljane in bližnje okolice. Težnja ali zrno vsakega društva je odbor; od tega je hasek, napredek društva odvisen. Iz tega uzroka bode skrb narodnih učiteljev naših, da si volijo pri novem slov. uč. društvu izvrstne, zlasti pa narodne učitelje v odbor. Nekdaj je takih mož več v Ljubljani bilo. Zdaj žalibog tega ne moremo reci. Bivši uarodui ljubljanski učitelji so ae popolncm pokvarili; dobičkarija in sebičnost spreobrnila jih je v odpadnikc, ncmškutarje, ki nijso vredni biti odborniki narodnoga društva. Zdaj nastane pa vprašanje, kjc dobiti vrlih odbornik ovV No, v toj zadevi se obraćamo do naših hIov. profesorjev, da pristopijo k našemu društvu, da iz domoljubja, iz Ijubczen do šolstva nam poni agajo voditi novo društvo. Kes, da so ti go-spodje vpreženi žc pri raznih društvih, pri Matici, pri društvu slov. pisateljev i. t. d.
Vendar ne dvomimo, da ne bi se kot učitelji pridružili tuđi k nam učiteljem , akoravno smo uižje vrste, manjšega znanja in — inanjše plače. Ravno zavoljo tega bi nas v vsakem obziru iz-vrstno podpirali in »as vodili do večje omikc in samostalnosti.
Vsaj drugod, p. v Gradcu, ljudski učitelji in protesorji, delajo jako vzajemno. Pri svojih tsho-dih so ravno profesorji, ki z znanstvenimi predna-šanji društvo oživljujejo. Skoraj prepričani smo, da te besede pale bodo na rodovitna tla in sad obrodilc.                    Slov. narodu i učitelj.
Dopisi.
Iz Zftlffl****"! 2f>. juHj'i- |Jzv. dop.] Kar scni že v cnem prejšnjih svojih dopisov otnenil. da se namreč naše straukurstvo raztvara, in \u raz-valin starih strank nove stranke vzdigujojo, to se od dne do dne očitnoje kuže. Kakor hitro pa do-binio definitivno, iz saborske većino vzeto vlado, se skor ne bo več moglo o nnrodnjakih in mag-jaronili govoriti, nmpak samo ,šc o vladinoj in opo-zicijonalnej stranki. Že denes stari magjaroui in stari narodujnki skornj nijso več poznati. Vse hc je začelo pod novo hurvo in v novom svitu  kazati.
Te dve stranki, ki ste si skoraj 40 let nasproti stali v privatnom življenji, v obćinskih zastopih, v županijskih skupsčinah, v saborih, in celo na bojnem polji z orožano roko; te dve stranki, ki ste toliko let vsaka svojo trdnjavo utrjevale, teh dveh stran k skoro nebo nikjer več. Potem tak em postavila se bo od seh mal naša zgodovina in vse naše javno življenje na celo drugo staliače. Ves ta prcobračaj, ki se sicer le z orožjem in a krvjo izpcljuje, izvela je naša .saborska adresa. — Magjaronska stranka raztvorila su je posebno delovanjem barona Prandaua. — Ta zasluga je skoz in skoz njegova. Ali je Prandau deloval hotečno ali nehoteČno tako kakor je deloval ? ali z nakano, ali brez nakane? po višjem nalogu, ali iz lastnega nagiba, da ne rečeni po šleperu nagonu V — o tem razglabati denes nij še čas. Fak-tum je, da je on magjaronsko trdnjavo v našem saboru razsul. Rauchova frakcija predstavlja dc-nes samo še razkropljcne vojnike razbepane vojake. Ona stoji na svojih lastnih razvalina!), ter je rtio-ralieno mrtva. Njen upliv je naglo in zmeroin nagleje kakor po klinih Icstvi dole stopal, in na zadnje celo na tla padcl. Kot opozicija nema Rauchova frakcija nobene peze več, ona je telo, ki niti politične senco več ne daje. »Sabor je preko nje že šel na dnevni red. Sicer no pa njeni pri-vrženiki tuđi tolike dušne ničle, da se nobeden njih ne more v katerem god predmetu v dialogičen parlamcntarcn dvoboj opustiti. Rauchova frakcija je samo šc parasit na telesu našega saboru, edino sredstvo proti njej je čchcIj. — Pravo saborsko opozicijo predstavlja Makančcva stranka, ki se je začela „demokratično stranko" imenovati. O saborskej sredini in večini povedal bonu vpri-liodnjc katero.
Iz duha soditi, v katerem og^erski vladui listi o naSih '/adevah pišejo, se da povzcti, da ogerfika vlada še zmerom pravega in trdnega zauj)anja do naše saborske većine nema, kar bi mojilo šo slabe nasledkc itneti. Najbolj ogerske vladne može to firbiči, v katerih točkah želi naša saborska večina nagodbo revidirano imeti, ter zato v njo tišti, naj svoj program gledć tega izda.
Javne saborske sednice že nekoliko dnij nij bilo nobene, ter jć tuđi še nekoliko dnij ne bo. Saborsko dclovanjc vrši se denes vsc v odbtoih, pripravi ja jočih gradivo za javne sudnice. Majvečjc delo ima odbor za proračun. J)o sodaj prctrcscl je komaj pol proračuna. nl)ispositionsfonrtu, ki pa je vlada v iznosu 20.000 g;oltl. v proračun postavila, in tuđi že HOOO gold. od 1. jautiarija t. 1. sein od njega potrošila, odbor nij dozvolil, teree-lega iz proračuna izbrisal.
vsak „laiciiB" pogledavši  ni jo enkrat ali dvakrat precej pažljivo.
Da ra/.stava nij mala, vidi se iz tega, da ko bi kdo hotel brez oddiha samo ogledati jo prav površno , moral bi porubiti vsaj Š ur na to. Pri vhodu stopiš v paviljon z cveticami, živimi in j>o-narejenimi iz voska. Med prvimi se posebno od-likujojo prekrasne palme, voščene pa no narejene tako umetno, da jih težko ločiš od živih. Po tem slede paviljoni „gornago vedomutva"., kjer so razne rude, modeli plavžev, jnm, kjftr kopijcjo rudt», ogromne karte, ki kažejo , kje se dobiva v Rusiji ruda itd. Tuđi „lesnoj otdćl" je zclo obšircn in lepo uredjen. Tu vidiš veliko vrst lesa od prav drobnega do tako debeloga, da bi ga jedva dva mužu obsegla, in sirer neohdelancga in jmliranega, vidiš karte, ki ti kažejo veliko bogastvo lesov, ki ga ima Rusija. Dalje te gotovo privabijo paviljoni, v katerih je ra'/stavljono vse, kar hc tiče pošle in telegrafa. Tu se vitli vso manipulacijo pri posti, tu so šcnie raznih poštaljonov, in posebno Icjm prcdsJavljona pošta v Sihiriji s j»si in jeleni. .Sneg je čudno podohen rcsničnenui. kar so dosegli s tem, da na prav \mU> vatn p;ida luč sko/i okna, umetno pobarvana '/. zelenkasto barvo. Telegrafnih aparatov je razstavljeiio prav veliko, med njimi izvirili Morscja, potem še modeli raznih zistem Kabelov. Tu je tuđi ura, ki jo je posebno umetno
naredll nek ruski kinot, ki mu dajo za skrivnost haje  uže 20000 r.
Ravno pod stenarai Krenilja na visini, s ka-terc se lepo vidi Moskva 111 cn dcl ]iaviljonov raz-stave 7. ruskimi /astavami, stoji okolo 2000 r. draga lesena selska cerkev, ki se da razvzcti, ter je od zunaj prav lepa in, se vc, postavljena v rutsko-bizantijskem stilu. Ziavcn nje jo dom .,i)omcščikau (posestnika), ki ima do 10.000 dohoda. Dom je lesen in prav pripravci), hišno orodje j)rav prosto pa okusno. Naincnjcn je samo za eno družino in torej ima le par-tcrrc iu pa pod streho upalne sobo in  otročjo.
»Sredi vrta. v katerem je ruzstava, je gostil-nica, pred kutero igra vojaška godba, in skoraj |)o v.sej razstavi so sčin ter tja raztrrseni Sotori azijatskih narodov z vso oprav<>, in vcčjidcl tuđi z oblečeninii po narodni .šegi soinami. Vidijo se tuđi nekatori živi Azijci, ki so priromali na raz-stavo in fatn kažejo svojo umetnost večjidcl v ,ši-vanji. V tnrkcštanskcm oddclu, ki je ]irav bogat in obširnn, so narojene cele ])rodajnliiicc jx> ta-mošnji šogi, tain so si prav zanimivi b«»gi, ki s<» st'daj nin cssentia" v Moskvi: prave spakc so, iinajo po več glav, rok po štiri in voČ. Znani doktori so razstavili v nekaterih paviljonih kirur-gične instrumente, anatomičuo prcj):iratc, postelje in   stole   nove   izuajdbc   za   razne   holuikc.    Med
njiiiii je tuđi nekaj tujcev. S prijatno dišavo te vabijo liišicc, kjcr se pripravljajo razno sladkarijc in takoj prodajo damani iu din^riiii, ki ko prav radi ustavljajo v njih. V poschnoni paviljonu se vidi, kako se delajo oboji. Zravcn tng-a je prostorna liiša, „manufakturnoj otdćl". Tu je raz-stavljono svilnato iu drugo tkano blago rusko iu tu je (tuđi avKtrijsko), a najlepšo in najbolj bogato se mi je vendar zdolo rusko. Splob Iij rusko firme skoro popolncm skrivaj«) j)o Kvojem štcviln tuje. Tti ruski delavci tud i tknjo lepo svil-nato blago in delajo mašno oblcko, plašćc itd. Glcdalcev  iinajo  vodno prav obilo.
Ne daleč od tu je mjnisterstvo „tiarodnngo prosveščćuija" postavilo primerno solo, če se no inotiin, za dva učitelja, s Aolskimi soljanii, s ko-bami učiteljev, kuhinjo itd. Ti'i so razstavljcno šolske klopi novih sistem, table, pripomočki /,a prvonačalno naflcduo učenje, ])osaiiic/iie rrke, šte.vilike itd., nolskc knjigo rusko in tuje, zcmljc-vidi, pripomočki potrebni pri risan ji itd. To mi -nisterstvo je ])ostavilo šc nekaj manjih lii.si<', kjcr so tuđi učne knjigo in druge za šolske jiotrobne roči 11. pr. v mali vaški soli. V zidavi hiši je eden iz najlcpših oddclov razstave, kjor od jutra do večera razne mašine delajo strašen šum. Opisati ta oddcl bilo bi pretežavno. Tu vidiš zla-tarje pri delu,   tokarje,   razne   mašine   ki    tkajo,
(Dalje v prilogi.)
Pnloaa „Slov. Naroda" k st  86., 27. juliia 1872.
¥aE Pllljit, 25. julija. flzv. dop.J Vsi udje slovan^kega telesa sn se živahno gibati in plodonosno dejavnost razvijati zaeeli. a istrijski Slova u i se še malo ganejo in sicer — ker jili nik-do iz nezavednosti ne drami, jim narodne zavesti ne budi in jim posrcdkov ne pokaže, s kate? rimi bi tužno revseino svojega sedanjega žalostnoga stali scu pi cmagati iu materijalno in duhovan svoje blagostanje pospešiti mogli V Istriji nij zavednili narodnjakov niti požrtvovalnih rodoljubov, kateri bi ljudstvo vzbujali in ga k ma rij ive mu delnvanju za razvoj in povzdigo narodnosti opominjali : in ker sploli nij me/., koji bi za j.ospcšcvanje ljud skega blagostanja svoje moči, spretnosti in znanosti žrtvovali, torej tuđi nij sledfi nobeneira bla-gotvornega društva »a pospeŠenje materijalnoga in ditsm\?a blagostanja in za nizširjenje prosvere in omike med ljudstvom : sploli lstrijani še nijsn zreli za zdi uzevanje in vzajemno narodno delovanje. V Istri je tuđi jako te/.ko kakoŠno društvo za povzdigo narodnega čutenja in delovanja ustanoviti, ker ljudstvo je revno, ne poduče no, in tndi ma lom amo in se malo briga za poboljšanje svojega tužnega stana, nego raji trpi in voljno prerada te/.ko bntaro nadiog in životari brez vsega pomena v tej žalostni  pusčavi.
Poglavitni uzrok te revSčine in narodu« zn-spanosti pri isti ijskih Slovanih je — nadvlađovnnjo ošabnotra lahonstva v Istri, posebno po ine«tih in selili blizo morja, kjer se je najbolj ugnezdiln ta ostudna gadjad in od kod razširja blagovest la-honizma. Jako škodljiv upliv na i at rij ske SI o-vane ima — historično-znana lenoba in razuzdano st Labov, karerih priljubljeno gasio je nil dolce far nii'iite" : to laško Icnubovanjc jo mnogo tuđi tukajŠne Slovane okupilo in demoraliziralo ter jim ono, Slovanoni la^tno živahnost in delnvnost spridilo. Med tem ko na Slovenskom oemčurstvo pri vsaki priložnosti Slovence napada iu nje na javno boriSčc poziva ter jih s svojim tiskom k protitisku in brambi sili, ignorira in preziru Ialionstvo istrijske Slova ne na-lašc in upliva s svojo razkošnnstjo na priprosti čud seljauskega ljudstva; in to ošabiio preziranje iu nsivlaščno zanemarjenje je napravilo lstrijane inoralieno nezmožne za narodno delovanje in ćelo nes prejemlji ve zn ideje našega razsvetljenega stoletja.
Tuđi od goji te v i n poduk si ovan sk ih otrok zvljačno Ialionstvo na svoj prid obraza in po — sicei* jako redkili in silno zapuščeiiih — ucilnirah sciiic laltonizma raztrosa; h]>1 i»li uporablja ljudske učilišča za potalijancevanje Slovauov in gojitev lahonske zavednosti. Sicer se istrijski  SI ovan
ne  daju  lehko potalijančiti iu so sploli  — kakor vsi Slovani —   ne spreje ml j i vi   za   potujec-nje in tuđi se Iabonstvn nikdar posrećilo ne bode da bi slovanski  živelj v  Istri —   in sploli ua Primorskom zaluditi znnioglo,    posebno sednj,    ko je Avstrija italijauske dežele lašk^mu kraljestvti pro drila,   in ko se   v^dno bolj razširja   si ovan s kn ideja   in   zavest;    a  vendar ta   lahonska uzur paeija jako opovira in preči   razvoj   slovauske narodnosti na istrijskem poluotoku.
In zato bi jako potrebno in koristnn bilo da bi se izvrstneji iu sposobniji mnžje v Istri ze-ilinili, po raznih mestili iu >elili blairotvornn društva za po^pc^cvanje niatorij.aliie^a in duliov-nofrii napredka ustanovili in tako z zeiiiujcnimi niočini vzajemno za pi.boljsanje svojeira to/.ni^;i ^t;iliš("a delati, zap'išucno in od laliotT tva zatirnnf ljudstvo iz levšeine na stnpinjo irospodarskcjin blagostana povzdignili ter pomutimo odbijali ošabne navale leue^a, ku/.ivue^a in spridene.iia laln'uizma i u kakor zvesta straža na slnvanski'iii obrežji jadranskoga inorja trdno stali, da jili Ialionstvo ne spridi in pruski nmloh ne  požre.
Politični rnzirled.
Kako v avstrijsko nemško-narodnili krojili, na katere se dcuašaja vlada opira, tni-slijo iu kaj jili v politiki vodi, to zopet pove ne!; dimajsko-uctr.ški ustavovorni dopisnik v ,.A. All^1. Ztir." On piši!: ,,Pred vsem moram povedati. da Ijudem tuk:ij (na Duniiji) nij jasno, ali želimo obstanek Avstrije, ali ne. Ma.L'-jaii in nek-danji revolucijonarji so polci; uradnikov morda edini, ki žele, da bi Avstrijašo dalje obstala, med tem ko v nemškili provincijali, ki so l>ilc prej tako dobro avstrijske, narodno-aemsko mišljenje p cvladuje, in se sptM'ifirno Avstrijstvo odbija." To je jasno! Iu ša znuM-om so c. kr. višji krogi tako slej)i. da prešanja jo Avstrijce Slovane in dajo pruskim izdajalecm krtnilo v roke. da državno lađi jo  vozijo v propad!
Nova ..Prrssc" (• eJ k o - n e ni.š k i h porot-nikov, kateri sodijo Peškc urednike, nij zastonj opominjala naj bodo policaji. — V Litoincricah je nemška porota izrekla nad urednikom časopisa „Kip" da je „kriv" zarad žaljenja noinške narodnosti. (Naslov tožencira Članka je bil: „Nemci ni a; i solo.") Sodniki so uredniku odmorili poluc stiri meHeee ječe. — Ravno tako so nrmški po-rotniki v OeŠki Lipi obsodili urednika ,,Narodnili Listov" Arbosa. kateri je dobil dva nirseca ječe iu lf>0 £>ld. frlobe. Njegov zagovornik dr. Tižek je cuergiČno protestira!,   rekši,  da   ma   narodnnsi
nema pravice drugo obsojati. Res, kedaj so bili netnški uredniki obsojeni za uajgrša psovanja na sl()vauske narodnosti ? !
0 vprašanji českega vseufiilišča, o katrrem govori ua3 praški dopisnik v zadnjem listu, '.aznomovati je daljši jako va/.ut korak. Praško nestno starešin«tvo je na prcdlog Zeitliatnra •noglasno skleuilo peticijo nn eesaria viožiti, nnj -e vscučilišee v Pia.^i razdeli v češko n neniško. Zeitliamer je nalog dobil peticijo sestaviti.
M agj ar s k i vodja Franc Deak je baje ne-varno zbc.lel.
Iz Varšavc se poroča v „A. A. Ztg." da -o vi^ji krogi poljskoga plcmeustva v zadnji čas pripravljeni iskati jiot po kateretu bi se izvelo j) o r a z u m 1 j e nj c med Poljak i iu Rusi. Ali proti   temu   je   uižje   plemstvo   iu   poljsko   dubo-
VlMlstVO.
V Versailles - u po 25. t m. zopet nstrelili sest mož ki so se odlično udeležili pariške komuni1. Novine grajajoda franc os ka vlada eukrat ne zaćne milosti rabiti nnnicsti prestroge pravice. T<» bi se tem bolje zgodilo, pravijo, ker se je Tbicrsu posrećilo povsod red narediti in državni oblasti tako veljavo dati, kakor se po vojni nij mislilo,  da bi mogoče bilo.
Poskušanje uekatcrib . ispanjske^a kralja umoriti, je prav ugodno za kralja samoga, kajti zdaj je še le prilj'tbljeu postal. Kamur priđe, iz smrtne nevarnosti oteti kralj, povsod ga navdu-šeno pozdravljajo. — Volitvcno gibanje se je na Španjskcm tuđi začelo.
Preko Njujorka bo iz Mcksike poroča, da je umri sloveči predsednik republike, Ju are i, pre-magovalcc raujcga avstr. nadvojvoda in meksi-kanskega cesarja Maksa. — Juarez je bil eden najzanimljivejili mož toga stoletja. Rojcn v indijanski koči od indijanske ubožne matere je zrastel v uboščiui predno se je popel z lastnim talentom do uajvišjega mosta v državi. Postal je najprej advokat, kot tnk je bil voljen za poslanca 1. 1846. Leta 18f>7 je predsednik republike postal. Doklcr so bili Francozi in Maks v Mcksiki je vladal samo v scveru. Prema^avsi Maksa je zopet bil presi-di*ut vse Meksike. V zadnjih letib je imel boriti so z revolucijo. Njegova smrt (star je bil 04 let) pusti Meksiko v veliki zmešnjavi.
Ilazue stvari.
* („Noviška" perfidija.) „Novice" pri-nasajo o glasovanji glede matične tiskamo dopis „s Primorskoga", kateri je \v<x pisan s pratikarskim peresom.    Na konci   iniajo   ta-le   pasus:   „uajbolj
lonearjo, mašine, ki delajo razne žrcbljo, vidiš ši-valne mašine itd. Vse mašine delajo, da bi obi-skovalci mogli bolje podučiti se.
V drugom delu vrta na južni strani Krcmlja najprej vidiš razstavljene predmete uiiietuosti, zlate, sreberne, bronzovc, lesene, niarmonie itd., potem pa te vleče od tu magično ime Petra I. Tti so iz vseli krajev zbrani portreti Petra Velikega, tu je njegova postelja z zeleno svilnato od«ijo iu za-griujali, tu njegovi visoki črcvlji, ti't precej raztr-gan (ali prestreljeuV) siv klobuk z uazaj /.aviliue-nimi okraji, ]jodoben nekoliko našim sokolskim, tu čina njegova velika gorjačn ,,s katoro je v Petrogradu z lastuo roko kazuoval svojo |uepe.šno pridvoruo gospodo. Večjidel je le poiuiguil greš-niku, ki jo dobro vodel, kaj to pomeni, in stopila sta kani v stran ali ]>si šla v thorec, in taiti niti jili je pošteno odštel, kolikor jo bilo treba in 1 ju-bezujivo ga odpu.stil. Primerilo seje baje pa tuđi, da jo carska gorjača [jela po Inbtii krivega kar naravuost ua ulicah pred očini vsega naroda." Tu je dvokolesnica, na kateri so ji> Peter vozil po Petrogradu, in zraven nje /<el6 primitivna popotua ujegova kočija. Tuđi je tu Petrova ročna tiskarua mašina, s katoro je tiskal manifeste o času perzi-jauske vojske.
Nekoliko dalje od oddela Petra I. je najbolj velicauski vse razstave,  iz /ele/.ji iu stekla uaiejeni
morski oddel. Toliko predmeiov, ki so tičojo morskih reci, še nij bilo nikoli zbranib v Moskvi. Mo-dclov raznih ladij, pantbrodov, in pa vseb prod-metov potrebnih ladijam, je prav veliko. Sredi te podučljivo, zelo vestno in drago napravljeno zbirke je ua nekoliko povišenom niestu „deduška (ded) riisskago flc'itta", bot, ki gji je štosa 1 .sam Peter I., ki jo bil slove no jnijH'ljan iz Potn.p-uda na razstavo in slovesno sprojet, iu ki ima častno stražo dvi'h morjakov v tinifornii uiorjakov Potra Velikoga. Zruvoii teiiU paviljona jo postavljen vrlini del ladijo v naravni velikosti z vso pripravo, s kajitami itd., dalje sU'di drug, kjer se vidi prigo-tovljonj«; :a mašiuah raznih vojakom potiobnilt roči. Tu ženske šivaju črovlje, tii so posebno urno iz sukna delajo gorko nogovice itd. Dalje je po-sobt'n odd(!l, kjer se vidi prigotovljcnje sukna od pranja volno  do samoga izgotovljenja.
Na vrhu v sanioni Kroiulji, sta dva oddela : „vojenuvj" in „sevnstopoljskij.", Specijalisti pravijo , da je prvi prav loj). V oj usko srce se res mora veseliti, ko ima pred očmi tope iu puško vseh zistom, in pa (»blcoone vojaške šeme od starih do liovejših časov, in so naglodno mitro prepričati .  . .  ,,wic \vir's so   borrlich  weit gebracht."
Precej }»ri vhodu v sevastopoljski oddel so pnnarejeno staro grške gr<»bnico. ki so jili naha-jali   v Kiinin,   z   vseuii   tam   iiajdcnimi    predmeti.
Potom stopiš v dvorano, kjor so ćele vrste kipov junakov kninske vojske. Tu je tuđi, če se zelo uo motim, model Malahovcga Kurgaua, ki so ga posebno hrabro branili. Stoli, razstavljcni v dvorani so bili namenjcui za poslušalee, ker želoli so tii brati pred občiustvom iiienda o stvareli >tojcčih v /vezi s kninsko vojsko — a nazaduje so je vse prepovedalo. V stran>kih galerijali so podobe Sevastopolja iu okolico, potom mnoge zaros ginljive scene iz bitcv, plani brainbe. naglodim prc<l^lavljonje, kako so se ]>olagalo mino, podolje one.raeij, ki so bile narejone, in pa nekoliko prebitili glav. V vsem vejc uek domoljub on duh, ki tem boljo done,  kor je tako  redok  ua Kliskom.
/ravon toga oddela je še vojaška bnlnišni-.-a. — Pogrešajo so na ra/.stavi ne katere giibornijo, in šo posebno zolo obrtnijsko ,,V*elikoe knjužostvo finljandskoo". Svodi pa so poslali prav mnogo pi edmetov. Iz nomškili dožol jo zustopan posebno \Vllrtombcrg. Iz Avstrijo jo malo oks|iom.'ntiiv. šo prečoj iz Auglijo. Sploh pa ima ra/.stava popol-noin značaj ruski, kor jo veliko premalo tujiii oksponentov, da bi so smela imenovati oheo. -Važna jo za misleći dol ljudi zapadno Fvrope, četudi jo do sciiaj glede Husije še maj licu. Najbolj važna jo pa /a ruski narod, katoromu je dokazala, da v obzirni njegovi domovini so dela veo, nogo je morila sam mislil si. tor mu objasnila, da se bH/a čas, da so bo mogol postaviti na no^o iu odredili se od tožke zavisnosti, od tujo.ua uuia lii. kjor jo to  uaj težje —  ua  kulturuoiu  jiolji.
pa se čudimo duhovnim gospođom odbornikom, da se nijso vsi na tisto stran obruili (t. j. na Bleivveis Lesarjevo), kanjor bi se bili morali iz lahko potipljivih razlogov.u — Kateri so ti „lahko potipljivi razlogi", iz kojih bi bili morali duhovnik i za „Novice" na Matične stroške tiskamo ustanoviti?! Na dan z razlogi, lisjak denucijantovski! Mi se ne strašimo luči! Ali vas nij sram pred lastnini licem ?
*   (Iz   Ljutom era)   se   nam   piše:   „Eden naših dopisnikov je ,,S1.  Nar."   v   83.  št.   poročal da je tukajšno c. kr. plavarstvo pravila   naše za-ložnice predolgo   pustilo   ležati.    Jaz   vem,   da je pravila imel načelnik   g.  Kukovec  dva dni prej  v rokab predno je dotični   dopis v ,,Slov.  Nar."  iz-iel;   dopisnik tega   menda   nij   redel.    Ležala so samo 9  dni pri glavarstvu   (to   nij   posebno  malo. Uredn.),  kar je razumljivo   pri   navadnih   birokra-tiSkih navadah."
*  („Brencelj") nziroma   njegov urednik g. AleSovec bode, kakor se — zdaj vseskozi đobremu federalističnemu  in vsega priporočila vrednemu — đunajskemu dnevniku  ,,Wanderer-ju" iz Ljubljane piše,   1.  avg.  imel pred najvisjo sodnijo na Dunaji obravnavanje o pritožbi ničevosti   sodbe  ljubljanskih porotnikov.    Glavni razlog za ničevost sodbe, katerega je urednik   ,,Đi*enclja"   navel. je   ta, da mnogo porotnikov, ki so sodili, nijso razumeli slo-venskega jez ka, v katerem   je bil   dotični  članek DtoAn.    Kot   zagovornik bode   fungiral dr. Dostal.
^Wvda ima za naše razmeie principielno važnost, torej smo na izid radoveđni.
*    (Tegetthoff   —   Slovan.)    Dnnajska „N. fr. Pr.",   broj 25. jnlija, se  ljuti na Magjare, da hočejo vzeti sveti Cislajtaniji Dalmacijo  „važno pomorsko obrežje,   katero je Nemec Tegetthoff tako   slavno   pri Visu   branil".    Nemec?   kaj še! Dokazalo se je že v slovanskih listib,   in   tuđi v našem, da so bili namorni bojniki,ki so pri Visu cmagali,— Slovani. Ruski listi pak so nam v zadnji čas rodbinuko dokazali,   da je tuđi Tegetthoff — Slovan, Rus po krvi, ne pa nikakor Nemec. Njegov ded je bil pošten Rus, pisal se je pošteno Tegetgov, kar se izgovarja Tegethof.   Njegov o5e je bil v Av8trijo prišel, in v prehodu je bil slavni zmagovale^ v tadaj,  in zdaj še neprnskem našem „8loven?kem Strasburgu", Mariboru rojen.
*   (Za  gimnazijske in realnošolne abiturijente.)    Dtmajske novine  piSejo,   da je vsled mnogih novih železnih, privatnih industrijel-nih in zidanjskih podvzetij, veliko pomanjkanje teh-nikarjev.
*(Šolstvov Rusiji.) Ministerstvo prosvete ? Rusiji je izdalo pregled, iz katerega je razvidno, da je bilo leta 1871 v Rusiji moških gimnazij 123, a progimnazij 23, vkup z 39,071 dijaki. Ženskih gimnazij in progimnazij je bilo 173 z 16.997 učenkami. — Učiteljskih seminarov je bilo 33. Elementarnih sol pak 22.827. — To, se ve da, v primeri z velikostjo Rusije nij mnogo; a neizmerno mnogo je, če se pomisli, da so te sole vse nastale še le v zadnjem času , in če se pomisli , kako daleČ bode prišla Rusija 8 takim napredovanjem v bodočih 20 letili!
*(Železnicev ci slajtan sk i Avstriji.) Na eno kvadratno miljo priđe železnic v Spodnji Avstriji 0*32 milj ; na Českem 031 m., na Morav-skera 0*29, na Gornjem Avstrijskein O'2'.i, na Ko-roškem 0'2G, v Šleziji 022, ua Kranjskem 019, na Štajerskom 018, na Tirolskem O#ll, vPrimorji 0.11, v Galiciji 009, v Bukovini 0O7, v Solnogradu 005,  v Dalmaciji — nič.
*  (V Belgrad)   so   povabljene od belgrad-ske mestne občine na svečanost polnoletnosti kneževe   ua   22. avgusta   sledeče   inostrane   občine: Iznied cerkvenih občin v Avstro-Ogerskej pozvane «o namreč srbske: zemunska,  paueevačka, kovinska, belo- cerkvenska , vjsacka, temešvarska , ki-kindska, bečkerečka, j.eštanska, budimska, sent-andrejska, subotička, zoniborska, seutomaška,  novosadska,   karlovačka,   vukovarska,   mitrovaćka, osječka,   brodska,   ricčka,   tržaska   in   bečka,   za tem slovačka  v Pešti, srbska v Carigradu,   v Sun-
franciskn in v Čikagu; izmeti političkih pak: ce-tinjska v Crni gori, orlavska, peštanska, bečka, praška, ljubljanska, goinjo-karlovačka, zagrebačka, sisačka, belovarska, varaždinska, kotorska, dubrovarska, kninska in sinjska v Avstro Ogarskej, bukaredka in tu-rin-severinska v Rumuniji, atenska v Heladi in peterburška, moskovska in odeska v Rusiji.
*   (Kako   delajo   Magjari    politiko.) Dva magjarska kmeta sta vozila sol v Bustvhazo. V Remeti sta vstavila,   da   bi   konje   napojila in nakrmila.    Ker ima je bilo  pri vinu dolg čas,  in sta se ga bila tuđi malo „nalezla",   počneta poli-tikovati. Eden je rekel, da iraajo levičnjaki pravo, drugi je trdil da so desaičarji  pravi Magjari.   Ko pa   se   z besedami uijsta mogla prepričati,   pose-žeta po bolj veljavnem in težkem dokazu,  po pa-licah in se jameta pretepati po glavah,   tako, da oba v omedlevico padeta. Ko k seki  prideta, počneta se   od kraja nabijati,   tako   temeljito   da je eden ubit obležal,  drugi  pa valjda ne bode nzdra-vel. — Tako se bere v magjarskcm listu „Alf(>ldu.
*  (Pomanjkanje učencev v vojaŠkib izo br aževališč ih.)   V   St.   Polten-u   v   Dolnji Avstriji obstoji sedaj dve leti vojaška izobraževal-nica,  ki ne more   dobiti   toliko  učencev kakor je prostorov za nje.   V prejšnjih    letih   so  morali po več   sto   prošenj   za sprejetje v vojaške   izohraže-valnice odbiti, sedaj pa prosilcev nij. Vojaško ministerstvo  je vse mogoČe   storilo,   da bi  napolnilo izobraževalnico v St. Po'lten-u, je tuđi sinovom ci-viloih državnih ur(>r *•".'*% obljubilo brezplačno pre-skrbljenje   (kar   regieiir^t prav za prav prepove-duje) — a učencev se vendar   ne oglasi zaželeno Število.   Ali je v Avstriji   že pojerfjalo  brepenenje po svitlih zvezdah na ovratniku?
*(Časopisje v Rimu.) V Rimu Izhaja sedaj dva in dvajset časopisov, 6 katoliskih in 16 liberalnih. Z razSii jevanjetn teh Časopisov po Rimu samem se peča sto in dvajset  ljudi.               ^
*  (Delavsko vprašanje.)    Na Dunaji in okolo Dunaja dela 280.000 delavcev.    Ako bi za te enkrat dela zmanjkalo,   kar  je lehko   mogoče, boje oni, ki imajo strah pred „internationale", da se vzdigne socijalno  vprašanje   v   vnej   groznosti. Tako je tuđi po drugih mestih.  — Iz tega je raz vidno, zakaj se po   velicih   mestih   boje   pred socijalno revolucijo, katera   se mnogemu  proviacija-listu nemogoča zdi.
*   (Več   čeških   pevskih   društev)   je baje že oglasilo se,   da se hočejo   udeležiti plav-nosti v Belgradu 22. avgusta. — Izgled posnema-nja vreden za naša enaka mlada društva.
(Kozave ovee) so med čedami, ki so zdaj na paši v Šneperskem gozdu na No-tranjskem, kamor se je ta hudo kužna bolezen zatrosila iz Istre, kjer so čez zimo k r a nj s k e ovce bile na paši. Pa vsaj so nekateri naši ljudje tako nemarni, da jih le zmodri — velika a koda!                                               rNov."
*  (Odbor   kranjske   družbe   kmetij-s k e) je pooblastil gospoda Kapele-a v Metliki, da na račun državne subvencije od g. H<miač-a v Gradcu kupi   blizo enoletnega,   izvrstno   lepega Sufolškega   mrjasca ,   ki   se   bode   potem  v Metliki   na   očitni   dražbi   po niži  ceni prodal.
„Nov."
*  (Duhovske spremembe v lavautin-ski ikofiji:) Č. g. Urb. Dietrich, je postal nad-župnik  pri sv. Martinu poleg Slov. Gnidca;   c. g. Fr.  Pole, provizor   v   Vitanji;    6.   g.   Jan.  Zorko, provizor pri Št. Kungerti   na Pohorju   in č. g. A. Lacko, vikar pri stolni cerkvi  v Mariboru. — Pre-stavljena sta ČČ.  ^g. l^aplana:  Fil. Vihar v Ormuž in Fr. Jan za II. v Vitanje. — Za kaplane so na-meščeni   ČČ.   gg.   novoniešniki:   Avg.   Kukovič za III. v Celje; Jan. Kunce v Svetinje  iu Fr.  Jug k sv. Maitinu v rožni dolini.   —   Faro   &v.   Martina pri Gornem gradu oskrbujejo začasno čč. oo. Frau-čiškani  iz Nazar.   —   Č.  g.  A.  VaniČ,   župnik \)r: Št. Kungerti ua Pohorju je 2. t. m. umri. li. I. P — Župnija pri St.  Kungeiti  je do   14.  avg.   t. I raz| isaua.                                               Gosp.
* (Staro deviitvo) se v nadih dueh jako množi. Na Angleškem je n. pr. poldrugi milijon neprostovoljnih samic. Vzrok temu je nerazumno odgojevanje deklic in strašni luksus, kateri mnogemu možu nemogoče đela „si vzdrževati ženo". Današnje žene v viajib stanovih, pravi nek časopis, so kakor lilije na polji. One ne delajo nič, samo da za obleko skrbe, pa oče ali mož je si-romak, ko mora plaČevati za toaleto svojega sa-lonskega angelja toliko, da mu lasje ustajajo.
2a nesrečnike na Češkem
je dalje „Sloveuskemu Narodu" došlo:
gld.    kr.
Prenesek iz št. 85  „Slov. Naroda14    .    .775    40
Farmani Sv. Martina na Pohorji    ...      4    — Iz Slivnice  nam ja   došlo po gosp. župniku J. Matanak-u   9 gld.  60 kr., darovali so:
Gosp.  Davorin Pezdevšek.....—    50
„      Barbara Pezdesek       .....—    50
„      Rotija Pezdevaek......->—     20
„      Mirna Pezdevšek......—    10
„       Kuder Miha........—    50
„      Kuder Neža........—    50
*      J. P. G..........      1   —
„      Jakob Tržan.......    —    20
„      Andrej Arzenšek......    —    20
Jakob Ocvirk.......    —    10
„      Štefan Ocvirk.......    —    10
„      Blaže Ocvirk.......    —    10
„      Štefan Kopriva.......    —    20
„      Ivan Recko........    —    40
n      Marija Jagodič.......    —    20
„      Marija Škof       .......    —    20
„      Marija Uileb.......    —    10
„      Ivan Krajne.....^^    .    —    10
„      Marjeta Recko.....^*!    .    —    10
„      J. M...........      1    —
Več drugih..........    —    30
Bernja v cerkvi.........      3    —
Skupaj .    . 789   — Administracija „SI. Naroda".
-DuDajska  bona  26. julija.
Enotni dri. dolg- v bankoveih   .    64 gld.  50 kr.
Enotni dri. dolg v srebru     .    .    71    „    30   „
1860 dri, posojilo.....103    „    90   „
Akciju narodne banko    ...      8    „    49   „
London.........111    „    60   „
Kreditne akciju......328    „    80   „
Napol..........8    „    «9   ,
C. k. cekini.......f>    „    35   „
Srebro........       109    „    25   ,
Vzajeoina Mpotelcarna zavarovalna banka
na Dunaji, Wallflachgasae Nr. 10. Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarjev av. velj.
emitira od  l.r>. Juliju 1872 naprej:
blaff aj n icne   liste
v oddelkih od gld. 5000, 1000, oOO, 100, 50
s •'/» porcentnimi   obreatmi  pri   90dnevnoin  napovedanji,
«   •                r,                                «     tiO                                                 „
n   47.            r                                 .     30      „
»*                r,                                ,     U      „
„   4V.          -                          ,     8     n
Obresti so na željo P. T. vložuikom naprej plačujejo. (133—3)                                         Upravni odbor.
je hiša, dva orala njiv in travnikov in IG oralov gojzda — prav po ceni. Hiša stoji dve milji zunaj Ljubljane tik postaje železne ceste v prijetnim kraji, ima enajst sob, pristojne kulmje, kleti, hleve iu je posebno pripravna za gostilnico.
Več se zve pri gosp. Sajovic-U, advokatu v Ljubljani.                                              (144—1)
Vinski kamen,
star kositer, med, kuper, železo in evinee ; ovčje kože, telečje kože, ovčjo volno. kože divjih živali in vosek; dalje ko^ti, parklje, euuje, sukuo, usnje iu odpadke od papirja kupuje v velikem in na drobno  po uajvisjili cenah
JaKob ^chlesinger,
(128—4)              v Mariboru, grajski trg St. 8.
županije, Otto in Akurti v reškej županiji, Fran-ciaci okr. sodnik v Samoborn, (Vnkovič v Sisku, flajar v Kutini, Iiuprarski v Vukovaru, Vrabčevič v Ouuriliselih, in Klemeneie v Koprivnici. Pod liauehom so bili ti subjekti na telesu našega naroda to, kar so bile f?obe in crvi na telesu gnjiloga na gnoji ležečega bibličnega Joba: in to svojo ulogo bi radi ho za  nadalje igrali.
„Naša dika" Strossmaver je že nekoliko dnij v Zagrebu.
Prva prihodnja javna saborska eedniea bo vtoFok :W). t. ni. kiijti tlo tega dne bo odbor za proračun svoj posel  dogotovil.
Iz ■• 1**1 ST«'. -*H. jul. |Izv. dop.| Videti je pri nas , kakor div bi se v duhovih pripravljal nek važeu obraćaj. Pravim: ,.pripravljal." kajti kako bode konce, to je inorda odvisno *><l zunan-jib raznier. Ta obraćaj v politiki znamenuje o-pušecnje pasivnoga upora. l'Men narodnih časopis že veeraj priuaša Članek z naslovom „pr vni krokv", k aktivni politiki namiče". Drug list naravnost Hvetuje , popustiti zdanje stališče in po-skusiti aktivno politiko. Dozdaj smo čakali. in eakali pa nie učakali. pravi „Podripan" in za njim „ISlovau." Posebno so šolske postave, proti katerim hote nekateri listi da se pasivnost opusti. — Prav tako se je bila iz malena začela agitacija zavoljo vscuČilisča. Najprej so bili začeli manjši listi agitirati, za nj i ini so misel prijeli večji in ])o tem ćeli narod. Kaj ko bi se v velikom političnom vprašanji tuđi kaj tacega zgodilo? Morda bi bilo prav, sosebuo nam Slovencem, ki nijsnio mogli svojih ljudi iz onega državnega zbora spraviti. Tako bi bili vendar enkrat edini. In Poljak i bi inorda vendar dniiraeni postali.
Da so neinški porotniki začeli naenkrat češke urednike obsojnti, vzlmdilo je med Čehi neugoden ćut proti svojim sode/elanom. Pikirano klieejo „N. L." Ncrneein in njih porotnim inožem : „vi ob-sojujete sami sebe- imeli ste priliko pokazati, da ste svobodoniiselni državljani, a dokazali ste ne-kaj drugoga."
Isti časopis odgovarja v Članku : „opozice češka pry se rozpadava" onim dunajskim novinam, ki v poslednjem času sebi in svetu lažejo, da opozicija na (Ješkom razpada. Kdor tako govori, prave ,.N. L"., ta ne ve ali neče vedeti, kdo je češka opozicija. .,To smo ini, vos narod češki, ki hoćemo po izgledu naših preduikov uvoboduo životi v zemlji, od piaveka naši vlast ui." Vcs čas, kar povestnica pomni, skušali ko Nemei češki narod uničiti, a nijso ga mogli. Leta 1(>4H je bilo  koinaj se dva milijona češko govorečih  ljudi,
govi ne pa navadni človeki) uboga boli nagon svojega vitežkega znafaja, kakor glas providnosti, katera bi bila mogla prcstol spraviti z ljudstvom. Po njegovom protikljubovauji hitro dozori revolucija, katera jo mogla vršiti se le po krvavem potu. ker nijso samo verska različna mnei.ja burila pio-pirajočih strank, ampak je Karei sam se vojski postavit na čelo, da bi siloma vpeljal status <]Uo auto. Ko je odletela kraljeva glava, je ražen Ooinvolla inorda cola Auglcska čudila se naslod-kom njegovega dejanja. Ali kar se zgodi, ne da se več premeniti, iu srečne stoj one, ki iz pretek-losti /ajemajo uka za prihodnost. Stirdcset let poziieje Atiglcska dokaže, da osoda .joj uij zašto nj bila učiteljica. Po Croinvcljevi smrti sieer še trpi Karla II. lelikomišljeno, despotuo vladati, prežene pa že njegovoga naslovnika Jakoba 11. baš v tre-notji, ko je mislil, da je najtiše zadrgnil vozel. Whigs in Tories, prezbiterianci in papeževei na enkrat pozabivši strankarske razpore združe se z namenoni, da despotu ndpovcdo prestolovanjo ter resono krom* ponudijo Viljenui III. Oranskoiuu. Jakob zbeži na Krancosko in Angleška .šc v tistom stolctji izpolni svojo drugo revolucijo, da niti kaplje krvi ne prolije, zgolj lo se s vitli mi moči uma. Pribori si iz tn»va svoje staro pravice, svojo politično svobodo. Tako pamet obhaja sijajuo slovesnost uad otiolostjo  in  predrzno ailovitostjo.
-_-~------------..     (Koneo prib.)
5/1/   Jp. f, ^-2, !'■$*
denef* jih je trikrat toliko, in denes živimo v dru-gem stolctji.
Iz mill&lj&l. 2H. julija. 11'/.v. dop.j Ustavovem so po svojih novinah že bog ve koli-kokrat znali povedati, da jo čoska, opozicija v sebi razpala iu ne več nevarna. To pa ne brani, da so se začeli v zadnjih dneb Ochov prav posebno zopet. bati. Kor so namroč le - ti glede vseučili-Ščnega vprašanja, popustili svoje doaedanje sta-lišče, in se poprijeli podloge, katera jim je bila od Ncmcev samih ponujaua, boje se zdaj ustavo-verni klikaši, da bi Cehom utegnilo ravno tako hitro na um pasti , svoj uaroden program na <lru-gem potu dosezati, namroč [popustiti negativno politiko ter na isti „ustavni" podtogi , katero Nemci tako v nebo ])ovzdigujejo, t'ederalizem izvesti. Ako ('obi v rajhsrat pridejo! To je najnovejsi strah. Potoni je kmalu nemšUa većina proe. procej pa izgine većina dveh tretjin , katera je potrebna za uvođenje direktnih volitev. zadnjega tipanja rjsta-vovernih   Nemeev.
l'rav popolnem nemogoče nij , da se kaj ta-co.ga, kakor je prihod Celiov v sami Dunaj , res zgodi. Ako se Hrvatom posreći z njihovo poslcd-njo taktiko kaj zdatnega za narod doseći, kdo ve, da - li ne bode to na Čehe imelo važen vtis. In pi-scbuo vprašanjo direktnih volitev, s katerimi lio-čejo po poročilu cnega tukajšnih manjših organov Nomei kmetsko ])rc:bivalstvo na korist ncmškemu meščanstvu še radikalneje zatreti nego to ter ja Ilerbstova dotična znana osnova, — to vprasanje bi  utognilo proizvesti ,   eesar  se   nihoe ne nadoja.
V drugom je solsko vprašanje zopot bolj živo na duevnem rodu. "No samo, da češke novine razglašajo , koliko iz novih šolskih postav se more sprojeti, koliko popraviti, kako so ima opozicija proti šolskim postavam opustiti, ali spro-meniti, — jioscbno na Tirolskom je zdaj solska postava predmet političnih kombinacij. Poroča so da jo tirolski c. kr. namestnik grof Taaftc izdelal za Tirolsko osnovo postavo, ki šolske uredbe tako sp rominja, da bode duhovnik v vsakem kraj i na kmetib prodsednik krajnoga solskega sveta in nad-zoinik. Zanimivo je to pri toj stvari, katera je tako volik liruni vzbndila, da se je napisalo po VHoh novinab cola kopa olankov, da nijso s tem zadovoljni niti konscrvativei, niti liberalci. „Vator-land" Tnafloja kara, da je ,,libcraloc", a „N. Kr. IV.'1' ga ultramoutana zmorja. Prvi ne ve, kaj in kako bi s šolskiini razineraini splob, druga nema nobenega razumi jenja za raznierc na deželi. ter jozdari na inegloh, kakor doktrinarni nomški liberal izem v mnogokateri praktični stvari, če no, v vsoh.
Siccr pa bi bilo zdaj v vročili pasjih daievih hudo za tvarino, ko bi jozovilov no bilo. Kor m> pa ti, topo ncntško novine po njih vse vprok. kdor in  kadar utegne.
Politični r;izu'](i(l.
(Irol' A ii (1 r a š i je bil v sonci na svojem gradu v Terebesu. A iz toga počitka je bil na nagloma poklioau na Ihinaj. Kor gotovo nij za-stiuij v taki vročini po ogorski „pusti" tako naglo i/, navadnega mira izbujon bil, ugiblje se. da ga jo  cesar sam poklical.
11 o n v o d s k i g o n o r a 1 V o 11 o. r , odon iz-med najznamenitejšib voditcljcv (tnc vojsko, katero so 1. 1S.H/49 \Wu\, Aulioli. flnrgev, Klupka v<idili proti rodovini Habsburg-Lothringen, jo bil, kakor pravijo, od cosarja imon«»van za c. kr. generala. Vottor je kakor Audrassv in šo drugi sročno nšol vislicam, katerc je llaynau v A rad u puntarskim Ogrom postavil in ima torej sedaj postati povolj-nik vojakov istoga vladarja, kateroinu je najvoojo doželo vzeti hotel. Vottor se 1. 1H4H kazal dobroga vojskovodjo in iz tega razloga so tuđi časopisi po vocjem zadovoljni k Vetterjevini reaktiviranjem. Nekateri dunajski listi j>ra\ijo, da, ako cesar vse stori, da bi minolost na Ogerskeni v plaše po'/abljcnosti zavil, bilo bi samo pravično, ako bi cesar tuđi drugu „puutarjc"   iz 1.   1848 n.
pr. dunajskega IVfessenbauserja itd. ainnestiral. Messenbauser je sicer mrtev, pa njegovi žive v največjih stiskah.
Doak je že zopot ozdrave!. Velika vročina zadnjih dni je staroga moža prevzela, pa za drugo je po])olnem zdrav.
Naši jugoslovanski bratje Holgari im:ijo kakor znano, žo dolg duševni boj za samostalnost svoje pravoslovne cerkve, t. j. za neodvisnost svojih narodnih višjih iu nižjih popov <*(\ gv*-kega carigradskega patriarlta. V zadnjem času so dobili. kakor grški list „Neolcgos" poroča, mogočnega zavoznika v „sveti sinodi petrograd-skik', katera bolgarsko samostalno narodnt) cerkev zagovarja.
Rusini sf> imeli tabor pri Zalcsčiku. Zbra-ni narod je sklouil prositi, naj se razdoli Galicija v rusinsko in poljsko stran, in naj se v rusinske Sole in urade uvode rusinski namesto poljskoga jezika.
Poljski „Dziennik l'oznanski" toži, kako Prusi širijo germanizacijo v Poznatiji, Poljaki pak se joj premalo ustavljajo. Svotujrs in priporočuje svojim rojakom, naj se v domu in familiji, v dru •stvih in v javnosti strogo drže /mirom narodnoga jezika, narodne šege in običaja. Posebno pa naj srednji in višji stanovi glodajo, da poljski sinovi  ne bodo  izrejeni   po nemški  ali indiferentno.
Da Prusija misli na vojno z ISusijo, pove nemška „Frankfurter Zeitung" na koncu daljšoga članka o začetku franeosko - neniške vojne, rckofi: „na vztoku stoji 100 Slcvaintv pripravljenih — samo dva očeša baje zadržujeta so to priprav-Ijenost — ravno tako „narodno" vojno proti nam voditi kakoršno narodno vojno snio vodili ini proti našemu „dednemu sovražuikuu Krancozu, in oni morejo na zopet okicpčant Kraucoski zvo-stoga zavoznika najti. Veliki generalštab računi, kakor je videti, na to vojno. Kako bi si siccr mogli razlagati, da je obertt Verdy du Vcrnois, katori je najizvrstneja moč generalštaba, ravno zdaj na rusko mojo prestavljon, ko se sestavlja vfijnozgodovinsko  dolo o zadnji  vojni.u
Na Šj>anjskem karlistični upor šo zdaj nij ugašen. Uporna Četa uckegji Oastell-a je ulovila I.'J uradnikov železnice. Drugi uradniki so odpovedali službo, ako jih vlada no hrani. Za to je bil poslan večji oddolek vojske vojske, da brani žoleznico med Saragoso iu ISarceluno. Tclografi-rajo, da je bila (Jastelova uporna < ta tepena, da je upornikov ostalo KJ mrtvih, 35 je ujotih in 10 ranjenih.
Ivazno stvari.
*  (P r c š i r ii o v a   s v c č. a n o s t),    katero napravi   pisatoljsko   društvo s  pomoojo   drugih  rodo-Ijubov  l«r>. sopteinbra   na Vrbi in v  liledu na Go-renjskom,   obota biti   velikanska.   Priprave   se de-lajo.  — Kamnosek   Camernik   dola že plo.šo,   katera   se   bode vzidala   v Pre.Širnovo   rojstno   liiso. Prvi naših živečih pesnikov, g. Š tri far, jo za to priliko zložil  prekrason  slavospev,   katoremii  bode l)aje    dr.     lienjamin    l)>avco     nuizikalcn   napo.v naredil.    Mnogo   rodoljubov   so misli   toga gorenj-skoga slioda  udoležiti.
^1 (Ogenj.) Prodzadnjo noč, je bilo mariborsku občinstvo iz spanja vzdrinauo z bitjem na plat-zvona, znamonjom, da v okolici gori. Ko so požarni stražniki z brizgalnicami pridrli na mesto ognja v Hotvanj, — našli so, da se prav pravilno opeka (cegel) žgc. Stražniku za ogenj v mariborskom stolpu namroč nij bilo naznanjeno , da se jo odprla nova opekaruica, in vid(^vši po uoči ogenj mislil   je, ela jo požar.
*  (Zarad   nečega   dopisa   iz   Ljubljane) ima tiskovno  pravdo  češki  časopis  „Slovan."   ()b-lavnavanjo    bode  11).  avg.   pred  nemškimi dclcgi-ranimi  porotniki v  Litomerieah.
*  (Mati  umorila dete.) Marijana Podoreh iz Huma na Tuminskem, je nesrceno, 2lJ  let   staro dokle, jo bilo pri  porodu umorilo svojo novorojeno nczakoiiskn  hoer.    Zato je dekle sedelo 22. t. m. l)icd petimi  sodniki   na   stolu   obtožeuccv   pri go-
riŠki okrožai sodniji. Fredseiloval je dož. sodn. metovalcc, gospod Mosetti^; druidi sndniki so bili fTi;-: dcž. sodu. svt-t. <ioriup iit I?nisi<*1), dež. sodu. tajnik pl. (lironcoli pa o. k. pristav Tmninz. Javno pravico je zastopal državni pnivdnik g. Doliak in zatoženo je zagovarjal znani g. dr. Tonkli. Ljudstva je bilo privrelo k obravnavi veliko in radovedne ženske so stale v veži sodnijskega po-sliipja in prod vrati na ulica.Ii. Obravnava se je vršila ghulko v tulo venskom jeziku, državni pravdnik in zagovornik Bta govorila svoje govore v Čisti sloveiiHČini; prvi je prcdla^al, naj se spozna zutožena kriva detomora in naj se obsodi 10 let težke ječe: sodnija jo je spoznala krivo po pred-lo£U državnoga pravdnika in jo obsodila na 7 let to/ko ječe. Obsojeua je naznanila pritožbo proti tej razsodbi.                                        Po nSočiu.
(Tcpežka med vojak i.) V Ljubljani, ka-kor se piše „Soči", se je vnela ono nedeljo ob 7 ari zvečer viharna tepeška med madjarskimi vo-jaki Huvnovega polka in ljudstvom. V krčmi so se prijeli in ker je tam menda manjkalo prostora, no se knialn na javni ulici razpasli. Patrola, ob-BtojoČa i« treh m.r/, isteka polka, je potegnila so svnjimi rojaki, Nazoči vojaki domaćega polka in lovci »o pa branili domaćine surovosti razkačcuib Madjarov. So le pomnoženi patroli lovcev se je po dolgcrn (l4/a uro) ravsanji poRiečilo, da so prvo patrolo z onimi vojaki vied vjeli in odgnali, ter resili tako svoje rojake. (Jovori se o mnogo ranjenih.
*   (Sole na Češkem.)    Izven Prage je na Čcškem   14 roenčanskih   in  2157  javnih   ljudskih dol   g   češkim   uČnim  jezikom;   23 meščanskili in 1704 javnih   ljudskih  ho!   ima neinSki učni jezik. Javne   ljudske   sole   h   češkim   učnim jezikom bo imele 1. 1871.  193.432 dečkov iu 11*2.813 deklet; sole   z   nemškirn   učnim jezikom so štele  152.307 dečkov in   14:).!) 15 deklet     Izobraževališe  za učitelje u  češkim učnim jezikom je pet, ravno toliko je učiteljskih   izobraževališč z ncmlUim   učnim je- | zikom.    Učiteljice  se izohražujejo v cnem českem in enem nem.škcra zavodu.
*   (Nove pošte.)   1. avgnsta se bodeta od-prla na KiauJHkem  dva nova po.štna u rada in si-cer v Bitinji  in v Smleduiku.
* (Otročji vrti.) 0 teli ustanovah za zgodnjc vajenje mladenskejjja duha je izdalo ministarstvo uka vee naredeb,   v katerih zabtcva kot svrhu o-
tročjih vrtov sledeče: Otroci naj radi bivajo v krogn svojih vrstnikov; naj pažljivo in z zanimanjem sledijo otroškim pogovorom, kratko čas ničim in pripovedkam vrtnarice; naj postanejo sposobni dno, kar se jim pove, naglo, glasno in pravilno ponavljati; navpiČnc, vodoravne in nagnenc crte risati; glavne pomerc, gibanja, dejanja in predmete prav imenovati in narobe z imenom pravi nazor družiti; ena, dve, tri naj natanko razloGu-jojo in deset roči prav šteti znajo. — Ustanove, ki se imonujcjo otročji vrti, nameravajo otrokom, predrio šc začnejo v solo hoditi, dajati njih naravi primerna opravila, katera imajo biti taka, da hc otrok med igrami in rnanjhuimi deli nekoliko za solo pripravi. Vendar pa se otroci v otročjih vr-tib ne uče pisati, brati in računati.
*  (Za   podpiralni   zalog   slovenskih dijakov v Grad ci) podaril jo g. A.  K 1 o d i č, deželni šoIhIo   nadzornik, 4 gold.    Od   prej je že došlo   100 gold.   k   glavnici   in   77 gold.   90 kr. doneskov to raj je  ostala glavnica ista,   doneskov je pa 81  gold. 00 kr.   Zahvaljevajc t»e prosi pod-pisani odbor da hc   izvoli brati v predzadnjem iz-kazu namesto .1.  J.   župnik , g.  Potočnik župnik v Puščavi.    Ncljuba pomota bila je kriva, da se nij Se tedaj natisnilo ime.
V Gradci 26. jal.   1872. Prof. dr. Hidermann,             Prof. dr. Krek,
blagajnik.                           predsednik.
Fr.  Hubad,
tajnik.
*  (Ruski jezik vevropskih vojskah.) V pruskih vojaških šolah je ruski jezik od konca zadnje francoskonemške vojne obligateu predmet; ravno tako se franeoski oticirji   vslcd nedavno iz-danega ukaza rusko ufio. Temu poročilu pristavlja „Neue fr. Prcsfio" (ki je o svojem Času avstrijan-ske Slovanc, ki ho se rusko učili, malo da ne za veleizdajnike   proglasila) terjatev,   naj tuđi   avstri-janska vlada skrbi,   za to,   da se do  sedaj jako redko znanje ruskoga jezika v naši vojski razniri.
*   ((*osp.   Janez   Po točni k,)    do   sedaj adjnnkt okrajne sodnije v Velikovcu na Koroskem, je imonovan  za okrajnega Hodnika v Šoštanju na spodujem Štajerskom.
*  (V Pariz u)   je f)HOt> različnih gostilnic,  ki na loto iztržijo  lf)() iniiijonov  frankov.    Samo darovi kletarjcm (trinkgeld) se proračune ua f» mili-jonov  na lećo !
Lotcrijske številke.
Dunaj,  27. julija.    08,    48,    87,    22,    74. Gradec,  27. julija.    T»4,      4,    Hi,    (JfJ,    85.
S tem si dajem čast Vam naznaniti, da Rem v začetku julija pod firmo
A. JURCA
v Celji na velikom trgu, v hiši g. Joh.  Costa sen.
poflrožDO kopćijo s špecerijskim blagom
odprl.                                                               •
Priporočcvaje Vašej pozornosti svojo novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem zagotovljam, da bocem vedno si prizadevati s pošteiut postrežbo, najboljim blagom in nizko ceno Vaše zaupanje doseći.
Opiram   pa   svojo priporočitev na občno zaupanje, katero se mi je do sedaj na Ptuju v cnaki kupčiji že več let od strani   občinstva, ))OHcbno v naših narodnih krogili toliko   skazovalo. (140—5)         ,                              A. *#lflT4l.
Borzni komptoar in menjavniea
dunajske komisijonske banke
Sehollenring l§.
prejema vsc  kakor  koli imenovane bailklie,  meilja^kc1, in borzne posle.
Naroćila na tukajšnjem trgu in iz provincije se jako naglo, reelno in promptno izvršujojo in se vrednostni papirji in valute po borznem komptoaru kupljene z obzirom na vsakokratno stanje de-narnega trga pod najbolj cenimi pogoji obdeljujejo.
Poslovne prostornosti so vsak dan od i), ure zjutraj do 6. ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte.
(131—5)                                                                     _______________________
Pravi prostor  najboljae  ure najecneje  kupovati,    ji*   tovorni<*U za  ure   FIIjII'A   V■tilJf■ iflA
JiothenUiurmstrasse, Nr. U, (ftgeniiber dar WolUc.ile, na Dunaji,
Vac;   ure,   na   Hokundo   reguliran«,   so   prodajajo   a            Samo   40  alt  48   fllfl    'AUxU' lllr 7;i ^llKi"' '■ '''"''"•'"'•            Tak««   ki ho vH.-ik uiohpc. n.ivij:ij<»   ff!<l. 2B, HO, ii'2.
f.l.si.io gaiaucgo.                                                                  »    "   ^'^^lL^^ul ""'"'          Um /.a piMarnu-.. -M.   K>   lf., ''JO.
Samo 17 ali 18 ald i|ruv <»'«««"» v™a»» v offnji ,>o-          aamo   bu an >u giu.                     » •                           lIro /a k.lv.lrlll, ^m. ir.. i:*, :«>.
»     •  zliiuruii     s-<'bnm      krimumi-trnka           Cnmn   1C   a|j   1(1«    n|f|     zlati    r*-ui..nnini i    m    pnsi.odc                                     _,   ...         ,   ,                                                  ,
s^,f,;!:ix:\!:lii:;r.hf::ri^%i:aihriiiiB'*v<!riži<:u                  .„,1*!.,,!   9   * ^-ini»" wm*™* »           Velika delavmca za popravke.
Sairo  14 ali 17 gici. j;x *nrJlJ^;!;™,Srrr,;          Samo 70, 80, 100 gld. ^^r'^uL,^ K.......<l"s                  »t«r« u,-,. K„H.»krat  .i.-aKi  r..,i..vi..Hki  h„»-
kiistalciiim  st«'kh / vrri;.ii-i. iniiKMluljoiiom  v tuku.               Cnmn   on   a|i   lOfl    „IH     lati t. ilvojium   pluičiim.                       liliuki,   Hi-    pupriivljajo    in    iiuivjajn    tako,    kaknr  hi
Samo  19 ali 20 gld. KrH.rm r«m«.K.,«ri, i,«;* kij^l          J>amo au an i^u gm.                                                                    (,            ,MM>ruvkc s r.irtim ^Hruiu-ij«.
v „n-fl-ji..,, i",.,,;.11^.0^111 ■kri"tal"""1 -U!kh          Samo 200ali400 gld. J^^m",1."««:;' rB"1011111"1          «w. i'/.. :». » *» »» «'ii.
San-o  8 ali 10 gld. IJ'^.^'^US!1"^,":^-        ^4'1"-1,"; "T v"ri*i<i(' «llL a-fl0' :'' 4' r>< G'- 7' 10 d"                 K«iillrt ili SUIIIJI Zjllo^a
vcii/iiD  i/. l;ilnn/l:il;i.    usiijiiHtiin    lukom  in   iiiHiurniin                          n1('-   !-■                                                                                                                                          ,   ^, .,                       _    _,                _,      _,                         .
filniii.,, Kiii-iintiiiiiin lisnim.                                                       Zlato unm   vcriži«!(i   ^Ui.  1S    lJ<).   "2b, 3(». ;tft   40   ,r)0             J^"^   't»ffle«kth   tt»* f##f  *,.   i»»  M-,.   *,»šnaittiđ'in
SamO    14    ali    18    gld.  l"ilv   «iit,'lnik»i rnnoiitunrMk« uru                   «0,   70, HO.  »0,    UJO.........                                                              I'   f,«tlrf(WH,
^u u,....™ h kr.«,;1„\v-&,;i,rkur.!:j:,:.r:;kVt         »».»ii.« *.;». i ^                                   vMe.i p«^.,«.^« i...r.,«v«.u» ^-„a
v |.i-:iwiii,  .isi.-m   /.luni;    ti- uro liiugo   ]ir<>ti <lrn^iin              Uru za  na st<»m  u poiluho, 2, li in 4  k(»so  i^rajoei',              z.'ilafvarja  Nj. V cl. kraljutc Vikionjc,   kralj.   V isukn.sii
{»rnliu^t,   >l«i »*• <ini<i   lin-ji  kljinu   nuvitl;   k   lakim                       „j(i    r^   ^{)   M0                                                                                    ltrinca    VValcski'^a   itt    vojvimIc   K<lii]hurKHki>tfa,    Nj
In -itiMinlliii ..   lisnim /..sK.nj.                                                       Uro h tn-potikuljdiu,  'J, :i in 4 koso ignijočc,   «1(1. SO,              Vl'1-  Sllltl111'1 in   ".!■   * •'•  Kiaij.i   l nrtuf,MiMK(.(?a.
.nniaij.Mio.il, iiHiijitmiiii  tukom Uijti.rantitiiim listom              Allnuii v.n I.iki^i afijn z uiu/.iko ^i<l. K. K), l'j i|(> K|. |f».              su za posini   povzeteK   an   pos an znesen   v -i  m .u
vrcl.                                                                                                     Tohačiiici /.  mu/.iko 7  ^ d   f>!) kr.                                                   ntmr..   N:i poscliiio  /,,-ljo  m-  ludi   ur<-  in  vciizu-c pod
SamO   28   dO   34   tlld.    «»;l»rl».1  Mi.l.-i-ii»-p«muni.MtrHUu              Snimlkarni«« z inii/.ikii   1S ffl(l.                                                           |Miv/.ftkoin    na    i/.l.ir    p.)šilja,jn   im  /a   tia/.aj  poslano
U                   lllil,    kl    MP    'U     llIVK     Uljll.-U   IIU-                        X            .      .                                    ..             i-          i   i                                                                                                                       ■Ir.il-ll-     Vl"tl'llil-
vhi, z M-vi/i... i/, t.iliiii/.hita in iiH'ilaljoniHii vicmI.                        Sivaimci!   /. imi/.iki.   1:> gli.                                                                              ilcii.ii   m.imiji.
Samo   15   ali   20 ald    |ir"v Mli'l<rilu   Hi.irrnu ma, h                Ure s trepetikeljetn lastnega izdelka s 5letno                           "9Q (!nm našo tovornifo m<> vcmItui nižjo kn
a             M    •   krintttiniin atiikiiiin, flit'Kuninu                                                          garancijo:                                                          novim«!  u:ijni%i"   in Ktoiiuiii   vcchi.. s sv..jiiui  ižd.'lki
\en/........i iiwi|;i|juitiiin.                                                                             „,   ,         ..                    ,      .    u            ..' .         . ,     ,,,     , ^     -,,                           '            .•'.''                     ■'                                           J
<iamn   I?     l«i     IR   nlrl    nm ?.u iroapo i*  siri.m h kri-              laku,  ki  ho  vHak ilan  navtjajo g!d. JO,   11. 12.                      na vrliiuu'ii v.nnn.
oamu   i4t,    i»j,    10   yiu,   Ml.4,ni,lliH,(.|,ii. uiiniiMtnrui t*or-              Tuke,  ki hh   vnak   H, ilaii   navijajo   gld.   H»,  17,   IH,                           %'mI.  ki  m>v<' narnrifi  želi'.
•ntit. iiivnno. Deliji poiUCcn* z vorlileo »uokolo vrutu                       l\), 20, 22,                                                                                                                    V«l,   ki   staro   /a   tiov>'   za iticiijaU    Ž«l»>.
<lamn   'f'fi   Vft    9fl   nlH    lm« » .ivujnlm   |iini.-(tm in vc-          Tak«, ki »"  vaak S. dan navijaju in vsiik« pol  ure                         V»l.  ki  »lal»<> za   dobro   zanionjatt   žolo,   h.»
oainu   io.  io,   iu   yiu.   r]jU,(i rM ^ko|(| vrullI                                bijojo «ld   :50, IVA, :tf>.                                                      pniHoni,  naj  no na to (inno olirnejo.
SamO   22, 25,30  ald.   Z|U,"J Iini *"K""I»iB UriBtnlnlm          Tukn.'kl *u  vsak K. dati navijajo,   vsako   čiMrt  uro                         CKE" Hl aro   zlato   in nn-liro,   državni papirji.
vratll.                           strkluM,  ],,  irriKiro  7,i  oicoio                 1(..(i.o .H (ir(! pon.lv|j;ijo ^i,!   48^ fl()   r>f(                       „„ z;i „:ijviSj(, ,.,-no namesto plafiila jcmljoj«..
Tovornica   za ure  B<\ l^roiiaita-tk liothontliunnstmsKe \),  IliniiiJ,
□^- #**'C*#f «ff|/#f»',vfroi#l tt€* *f#ffi  ! V nujimvojsem času iiaznaiijajo trgovci •/. i^racanii iu bazarji, ki si ime tovorniiviarji ur pri-svojujn,«) iu w,\n svaiihi na Hvitlu (lajcjo, |)(>|Kihu'.in iiiivadnc uro brez vrtidnosti za an^leškc. Mnogo pritožhc,, katore nam o toni do'iajaj«, ttani  dajojo  povod  svariti  pred  tem  slcpar^tvoin  iti  p.  t.  olnVuistvo  varovati  .škodo.                                                                                              {'iit—20)
Izualulj  iu ou^uvtirui  urcduik Marim  Je iuvaek.
Tinkar: F. ti kaza in drugih.
Menjavnioa
dunajske komisijonske banke
(132—4)                                  emitira.
potegovalne lisaite
na pozneje zaznaniovane vrs.e sreeek in ae smejo te scstave že za to k naj-bolj kor.stnim šteti, ker je vsakeinu tastmku takega potegovalnega lista mogoče vse glavne in stranske dobitke samemu napraviti iu razeu tega obresten znesek
30 frankov v zlatu in 10 gld.  v bankovcih
uiiti.
Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.)
Meaerne rate a piti. tf — Po plncit-Ji *ndnje rate đm%i r»ak deleitiik »tedeee 4 arešket
1 5perc. 18601etno drž. srećko za pld. 100. Glavni dobitek zU. 300.000 s predkapno premijo a. v. »ld. 400.
1 3perc. ces. tursko drž. srećko za 400 frankov. Glavni dobitek GOO.OGO, 300.000 frankov efektivno zlato.
1 vojvod. Brunšviško srećko za 20 tolaijev. (ilavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštetve.
1 Insbruško (tirolsko) srečko. Glavni dobitek gld. 30.000.
Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.)
Meaeene rate a gld. 6. — JPo piaeanJi zadnje rate <triM rank deteinik 9 areeke.
1 3perc. cee. tursko drž. srećko za 400 frankov. Glavni dobitek 000-00«, 300.000 frankov efektivno zlato.
I vojvod. BrunŠviško srećko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek $0.000 tolarjev brez vsake odštetve.
1 Sachsen-Meiningensko srećko.   Glavni dobitek 45.000, 15.000 jifit-
nemske velj.
71111111113 Tlflrnfllin 3e PromPtT10 i'1 tU(li za povzetek store. — Vzdigatveni Zlullulljd lidlUulld listi ae po vsaki vzdigntvi franko — gratis razpošiijajo.
Turnske ure,              f
.'[ jako dober kup, najbolje konstruirane, s & & vJletno garancijo in plačili v obrokih se do- « *             bivajo po želji pri  izdelovalcu              »
I              Jttikoz yw. j*ogrMtM«*iiiiigrKr, |
■f  (97—11)    l'odnart-Kropa  na Gorenjskem.        '>
P. T.
S tem si dajem čast Vam naznaniti, da aem v začetku  julija pod firmo
A. JURCA
v Celji na velikcm trgu, v hisi  #. Joh. Costa sen.
poflrnžno kupčijo s špecerijskim Nagon
odprl.
Priporočevajc Vašcj pozornosti svojo nov« ustanovljeno kupčijo, Vas ob euem zagotovljam, da bocem vedno si prizadevati s pošteno postrežbo, najboljim blagom in nizko ceuo Vaše zaupanjc doHcČi.
Opiram   pa   svojo priporočitev na občno za-upanje, katero se mi je do sedaj na Ptuju v cnaki kupćiji že več let od strani   obeinsha, posebno v naših narodnih krogih toliko   skazovalo. (140—4)                                      .1. •#•#*♦#•«.
Liebigf)V Kumys-ekstrakt
oii <liiii.'ii.sl;c zilriiuiiAki* ohl.'isti kot Kilravllo pri/uan in od krakovsko učeno družbo poHobuo pni>iirnč.'in, po ho^Iiisiiimii pritijanji medicinskih fiikultut prvo VHoh do /riiij prati pljučiii  Hiišici poznunili in rabljenih   zdrnvil.
TaiMto <i/.dravlj;i Uvi in a ^unio: Jetlko, (colo v r:izvit<>Tn stanji) tu-berhiilo/o iprika/ki: k.'išlja'ijt) krvi, ht'ktiuiiii ^roz-iica,'/.itunjkov.'inje ssipe) %eloil<*iil, <*re«nl In lirotililnlnl katftr, niiam(Jo (uboštvo krvi) vslud duljili boh'/iii in nudcljovanr^u riibljrnja nicrkinijala, rlilor«*xlH (bliidokrvnost), nHtlinin, Mii^citjo. bolenjt* hrbtnrira ittox|KA« li^MtrrlJo in nl»-ItoMi /Itrrv.
Z;i   strklenico I tfold. a. v. Kištico od 4 »♦eklonio doli do vsake   inere. lt.izpošiljanjo na  vnenje oskrbljujn ^nuTiilni  zalofj
,?Kuniy8 - Heil - Anstaltu
Wicn, Marialiilferstrasfc .'$6.  Hern (»S. Friedli jun.)
Nil.  Do/.tlnj   br«1/. vapch.i — •/. incdicino   —   '/dnivljcui bolniki naj za-H]>n:) z  IJcl)i^oviin ("kstruktoin zadnji ponkus nanuli;.
doti—2Q)
V   tisočerih slučajih  sijajno izkušano!
\r iiluonlli bolexnlh neiirrM^irlJIvo!
Gospoda dvornega zalagarja                                        (N-r)—1>)
JAN. HOFF-a centralna zaloga,
Dunaj, 11 Karntnerring 11.
L imI in li r a u , 2!>. mare a IH1*2. Prosim Vas luijuludnoja; «e za IK) sto kl nit ic Mlailolxlrf'n«>irn /draiilnvKn 1'^** in 7iii ;t ^:lrtoIU' !»■•*"•■» «l»doYlh hnnboiiov, kakor ttavadno po pošti h pov/otjoni. 1'i'oh'hii Van, izvrš to to malo narobilo prav hitro, kor hoih na Vašu sladove proparate, Itl levrNtno deli^jcjo n« iiiojfk OMlwbrl» |»lufa», žt> navajnn.
IVnnr Medlacrk. 1  Msjtbtjnatf pri ^o»p. Martinu Golobu.  —   V Mgtnrt \m g. Ant. Deperls-u.
Izvrsten ueinek HOFF-ovih sladovih preparatov.
lckarmca „pri jelenu'4  v Gradcu.
•lilil«>% i:i<*lll<>l\  lek:irnica, St. Leonbardorstrasse, Gradec,   llailkulilriJOTl «ltkfli4*i,   lekarnica v Mariboru,  Fmil€  ll»ll-
M«*li4>r. lok.-vriiioft v <Jelji,   l4»rtlRTyilltt, lekarnica v Ptuji,    lN»i«kl* IBirillm€*ll«»r. lekarnica „pri obelisku" v Ccloveu.
W£J^^3fiBSSjSmSSSX£^^£3&            1;l Hok H0 J° <loZ(1-'Vi. <udi po zdrav-   '                                    CmUmII-OT   k.l*i   ^'iMt«k4*   i'llf«
YTvl ? r^lKSVB'UMESBKrji   il   \k   lli»kcin propričanji, na izncnalcno 11^0-                                                        I  „ajcpl r,(> j.r
l~.la'aa HKBliHHHHB    3   «^l|   *'<>TI   1i:ićin   iskaza!,   posebno   /a kaši-lj,                                                          .*.....___
1 = = 11 ^ ra|Y|T|¥||WufZg - 3   -III    ffr'P°i naliod, ln-ipa\ost,  bolo/ni v  vtaiu       1^^^»._____                                                Cxrt    a**!,**
ftjii: IkliTilillljnTilllU^   k'Ml   '" v P''Mi1'-  Mll()Kri  prtj •muiki   /.a^otov-      <3P^S^B^^^^^\^3^                                   oTOmailKOlI,
fsi^t1 UUAIJ|ai£|A|U   c I ► ■   ijajo, dajimjn ta «uk poatal n.-p,^,,^.       ^BIIIVlBlHS^tfnc   I^tua voda od dr. lirumia,  /.dravnika za /obc.
C^b10  JV^Kfllllinn^^^vl  ^  *3J1    -|IV  In         Ho lniaJ° »aino temu /draviln      /l^KKalll/KpSlfVV^H IV
^g^^^iBaMHMIiiHlfciilHffrSV-^zftl    >'-'>'>valiti/.a/.lajšanjiMii inirnn noći. Vnliui       fk^U^Jj^UmMkm»11WV         A1<° N>' ' ""l ^''ia   ''   ust1"'   vu*l°   v kui>ici> vlijo,
iMkrtftMl^^S^B^BB^^ik^k^ifii    »voji-^a |>rij(>tnc^a okusa nij .samo otro-       ^P^flf^KiUBRRVHEftll*    lMl''r"  J1'   /'a Hiia/.injt1 i-ol).   kakor tu<li y.a bpluknt'-
k>ini n.il m   UiiiiM.ii,   Kunić .siaiiiu.  liromim,   na plučali bo.anim   Ijudom   pulri'bi'ti.         efiPEHHE£lMlliIVy^^7    n-'° >1>S>'   ("'lnav' lS':ln   ('"h  'y- nJ>'><  pom>bno pri vot-
javniin    tf<ivoinikoin    in   ptnct'in   uhođen poinofick   proti   kožnatomu fjlasii ali colo        ^/Tc^^itiMtMtŠ^rD^^     '■'' '" tT'Uil''1 '/obdi iti oživi in okn'pča zobno inn»«t.
liripavitsii.                                                                                                                                                   SSfta&^S^S^^^f                                                ' stt'klpiiica 88   kr.
i:il^4klllOl4kl'|4kV;i   «>MCIlC*l.ltft 5EU IIIIINltlll«'   lit ilV«*«'        SiR^ftl           *  „         __.         .  ^        .                            t        -               ,-v.
iz aromatičnih   planinskih želi,                                         ^tVr^rST               JM*" ^^ll«'^*"--!«^«  »■»*"   ■«   «€'liW«'.
pinti  rrvinaličnim  bolcsHin v li«'ii in udih, proti  ^lavobdu, omoci, Ailiiiriijii  po uši»sib.        ^\KK^                                                     J»»»M» vtilttnlil.
trganju  p<>  križu, nlalio.sti  udov, po.srbiio pri  Hiliicm  dclanju  in hojciijii, proti občni         tk2)/L   t           ■                    .   .       .   .      .   ,                  .,,,*,            .            .   .             .
Hlahosli   živ.irv   in   trupla,    hodenju na M«r:uii,    lioiiioroitlAlniin  boU'Hlim  in po«rhno        Kf  *"       . aih»m-iii pndpisant jo do!-o ras;.   in. I lak.i lin.l    pn.tm  v  ohrh no^ah,
proti Nlalmtili  ti|ioliiili  dt-lov  in  po" iij.-i  /.ačasno  n/.r«.čcni  n.-inofii.                                              C«U           .1«' satno /. ilvema   bd^janui   m-   gibati  mo-o .     l'o .nno-ovr.stn.'in /<lr:i-
I slokliMiica  I  "bi                                                                            o5          'li1'11.!', mt'd   ti'in nuli   /dravilnt1   kojn'li, svctovali   so  im  ih<m|. dr.  Wiiciita-
"    '                                                                            J          ji'vo nia/.o i/. /fliSr   i/,   lekarniri1   „pri ji-lcnn" ^n.spodn  Jnž>fa Putnicitni'ija
.    _                   «        .                                                                                                               \   (jradcu     Samo   štiti  leđne   uvui  lo niažo rabil   in   hil  himu prost .svojih boU'ćiu  in
Itr.   M<*llO4»|»1t«kl'J«»Vll   lll^llIOIl^OVa   «>M€'1I4*|J».             Kl,ni n„|i  »„liko okn'val, da mi  nij   bilo ireha  l«TK.-lj  tor s.-ui   mo-d  ž.«  hodtti  nanio
Ta  (\simcija  je  radikalno zdravilo za    vso boU^/.iu   v žulodcii   in  ])n'bavljanjti.      h pumočjo palioo po svojih  *>pravkili.
Ako ho p.   lf»  do -JO kapljic.   v prvih   Hliičajih žliči.-o /a j-aj .Mtkral   in do ilnm-j.,.-                  ^, tj                ,o )lojž,>n    VS(1,U    ki   iinajo tako im!tr/ni. u;ljff„rktM^   priporofiati,
mp v«p.' .a vc-krat   v/aiiu>    pon.a^a pnu-,.,  ,a /..|od«-,v   kru   kolik«, napilnnanjr.           ■      iy    t    flkrajll() dobrodrjuo milio.        '
t«'U-sm>  holfcnif iu Hlabo pn-liavlianjo.   Ako m» v.sak ilan rabi,   odpravi vmo bolc/.ni           '         J                  •'                     •
spoilnjf^a dupla, razvcilri dului in okrcjida živr.c.   Lišaj  in drnjr1 trdovratno ko/.nt"                              <Srad»ii'. 'J'J, Hiiptcinbra  1H("»:1.                  Jožcf Loder.  jjontiliiiear.
bohv.tii  u«; na^lo   in  bn-z  nes anio.sii   o/.dravij i,   ako sit' vnak dan pi» 4—O'krat  koža                                Matija Pilz, ki»t  priča.            L. G. Hochecker.  kot  pričt. s to (.'HtMH/Jjo poijt^nts. — \'*'č  v  poduku i» talilji^iiji.
I sleklcMiica (J(> kr.
O|iMKU«unJ»  »rftliio.
SSSBBBS^S^S&B^BBS^^^BBI            To   novo   v.dravilo  jo   priporoč.Mio za                  Nad šiirdf.sct   let  mimii  sln/.il   pri  vojakih  v  vsi-li ra/.m >ra)i, i/vrAovul tiajra/Jič-
B   m /Sm JlT^ririTTl^PH^lSI    ''ir;lvU(''li1' nusice,   nadulic,   plućne   tnbci-       ucjsi* opravkt>   po inHatnicali,   kakor   tndi v   vojski, kakor   tinli pri kala.strn in vo-
H    1» iKeLn^Ur -'Ui^^^^Li^^^ll   '4|||oy.^, stnlftiji1 jiih-r in od]»ravi na iznenad-      j.i^kcni  inapiranji  iid.,   in v»U'd  Wg:\ Ht^ni   dobil zravi-n    niiiofrittcr«1   rani' in  tidatrt\
H    V/^tivrtrt^mJKtttttt^^Ml   Uiv   način   naj/.namriiitrJHi*   prika/.Tii   lakih      Hi 1^11 temi  dve  liro^li,   kar   mi  jf   pripravilo   razne   slabo* i  kut:   ^liiboto,   tiioniost,
H       VtnCU I HBfl^B^^^^^^^^^Hi   'H*'(V/'ni                                                                 /akritc   licmoroidi1   in   pr^soljiijdi'-! hc r<>\ inati/om,   /daj  mu\ p:i /.>* dol^o  vs cd  tab-    f1
H   V  \^Sl I ^^^AT^^^^^^^^II            '*o<' ll.il>H"v'm  vpljivom »n potolaži  ka-      ljenja tnrd. dr. VVnililajfVc  maže iz zdiAć brez  iii.iMĆobe  in niihiIc pop.dumn ti/dravil;    ^]
H   li   Vffl I I i wVM m I I 1 I ^H   ^1'-'' l")lllK:n" l>nl|lllj(1  i/^inc in t)t>lnik  dolii      /aii't urin  napolen (o ntu-tMiljivo   /.dravilo /aratl  njegove posobno in gotovo v.dravilne    L
H   n   ^^^^J^^^«^^^^^J L^S   v  "''JkraJHi-m   čaHii   zdravju   in   zdravi«  po       moči vhimii  vojaškini  tovarištMu najbolje  priporoćiti.                                                                      \*
W^&==£BSBB^nKtKKUtK[   <U)U°\            -          .  k(                ,.    ko    -                                   CratJc«-. !~>. ^mUi   1H*;<».                                                                                                   ti
— r.,....^i.UuniuiL^ u^iiij. po                                     Steklciiicn  I £l<l.                                                                                                                               '.....                     j|
Crrimault-u v Pariza.                                                                                                                                             •           1 nleklenicn 1 ^bl.                                       (US—»!)       jj
Li                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       I
i                 Mariborska                 |
I eskomptna banka.
i!                                                                                                                        --------------------— • —■ ------------------
li                           n/
u                   ^^ast nara je oznaniti, da je društvo                                                                                     ?
i       „Mariborska eskomptna banka"
^    začelo   svoje   opravkc   po   pravilih   od   vis.  c.  k. ministerstva   notranjih   zadev   potrjenih,    z   odpisom   (Ulo.  28. junija
jQ    t.  1.,  St.   10139.
S                   Opravki našega  delniskega  društva  se berejo v sledečem §.  9.  naših pravil.
i1.                   Temeljni kapital obstoji iz 5OO.OOO  gld. a. V.  v  2.3OO poplaćanih ddnicali po 2OO  gld.
|j                   Firma se bode podpisovala po določbah §. 2.  naših pravil,  ki  se je tuđi spodej  natisnol; pristavili smo tuđi
H    imena gospodov članov našega opravilnega odbora, ki so dali   protokolirati svoje podpise pri kupčijski sodniji.
01
Opraviti.
Društveni opravki  so :
a)  Eskomptiranje in rceskomptiranje menjic.
b)  Izposojevanjc   zajmov   na blago,   nridelkc, vrcdna pisma, iu prodaja   teli   zastavljenih   vrednosti    po načinu   naroČil (ko-misijon).
c)  Sprejcmanjc denarja na tekoči račun, ali na daljse določeno obroke   po   pogojili,   kakor je določuje   upravilni   odbor  za neko dobo.
Društvo srne tuđi izročcvati blagajničnc nakazbe za denarje, na tekoči račun sprcjete, ali na ime, ali na princ-sočega, ki jim obrcsti prirastejo, in ki se ne smejo gla.siti na menj ko na 50 gld. a. v. z določeuim plačilnim obrokom, ali plačljive po odpovedij nadalje vložne knjige, od 1 gld. naprej. Svota tekočih blagajničuih nakazeb iu vložeuih knji-žic se mora vsaki mesec razglabati, in skupno nikoli ne srne preseči dvojne svote v istenu času poplačanega deluičuega kapitala.
d)  Opravki po prepisanju  (giro).
e)  Opravki bankini, komisijom in  menjavanjc denarjev.
f)  Udelcževanje pri osnovanji in  obdelovanji obrtnih,   trgovHkili uli  drugih namenjenih  na prav,  in  njih podpi-anjo po nakuj>u akcij   ali   zadolžnic, -^ na stalui račun, ali na zastavo,   ali na naročeno prodajo.
g) Udelcževanje pri javnih ali osebnih zajrnih ali tako, da društvo ves zajem, ali nek(»liko njega prevzamc na svoj račun, ali na naročito, ali da ga posreduje.            ***
h) Izdavanje listov o shianjcncm blagu (Warantov) po določbah ministerskega ukaza ddto, 19. junija 180'G. st. 8G diž. zak., ino naprava dražeb takegu blaga po postavnih določbah.
i) Izdavanje lastuih zadol/uic z ohresti ali na ime, ali ua pri-nesočega. Tuke zadolžnico moiajo biti plačljive ne pred jednini letom, in ne kasneje, ko v desetih letih, pa uesmejo se glasiti na manje, ko na sto gnldinarjcv. Njihova Hvota nesnie nikoli preseči polovice poplačanega delničnega ka-' pitala.
Obrazci blagajniunih nakazeb, vložnih knjižio in zadolžnic se morajo predložiti dižavui oblasti za odobtcnje pruj ko se izdavajo.
d-   2.
Firma.
Društvena firma se glasi „Mariborska eskomptna banka", in se protokolira po postavnem načinu. Firma hc pod pišu je ali po dveh člauih upravilncga odbora, ali po jeducm članu upravil-nega odbora z jednim društvenim uradnikom vred, ki ima pvokuro. Nad podpisi se hesede „Mariborska cskoinptua bauka1' ali ptšcjo ali tiskajo po stampilji.
Vsaki prokurist se vselej podpisuje s pristavkom „per pm kina1'.
J
}                   Dosehmal so protokoli rani podpisi od šest rlanov   upravilne^a  ndhora, nsunicc gospodov:   AlT36HSl36rg Ludvig,
i    Badl Anton,  Ogriseg G. H., Perko Franc,  fo- Reiser Matevž, dr. Sernec Janko, od katerih tedaj po dva pod-
]    pisujeta društveno firmo.
i                           '\r IV[n.iBil>oi*u. nieseca julija 1^72.
]                                                                        _________________                     WTin*aviini ocfftot".
]flei'a obresli |»i i naših opravkih Uolocila  se je zagasilo lako-le:
3                                                       Jcriiljemo  7    °/0 na tukajsne menjice, 3 mesece tekoce;
]                                                                        7l/                                                  4-
]                                                                                         JI              *   12 "      'i             n                    a                          ii                "
(143—1)                                              „        8       „    „         .,            „        6        ,,         „
'                    Domicilirane menjice se eskornptirajo za */2 °A> draže od tukajšnih  menjic enake^a obroka.
]                    Za zajme na zastavo jemljemo  7 °/(> in. dajemo  na državne   zadolžnicc in prioritete^ do ''/4, na druge papirje, v
j    borzi prodajljive do 2/{ kurzne vrednosti.
}                   Dajemo F) °/0 na vlozene denarje, od dneva vlogc do dneva iz])la(v*anja; pridržali snio si lc za vloge črez 2000 gld.
1}    tridnevno odpoved, za posebno  visoke vlogc pa odpoved po ])osehni pogodi)!.
r                   Srebro in zhito kupujemo po 1 "/() ]>od dnevnim kurzom  iu prodaj:uno  po   1 °/0 uad   njim.  Zustran bljignjiiienih
\    imka/.el)  in vlo/nili  kiijižic  moramo   se   le vladino dovoljenjc d(»biti  za dotične obrazee, tedaj hodemo  razglasili dotične
i    doloebe tlrugf»krat.
Naša pravila sr dol »iju v drustveneni lokalu;   osnovati misMmo po njih posebno kreditno društvo, in razpošljemo
,    ob eneni vabila k pristupu, ("lani tistega društva dobijo določen kredit pri naši banki, ako izpolnijo pravilne dol/noati.
lauateij  in odgovorni  urednik Martin Jcluvick.
'' aza in drugih.