^ Uredništvo je v Kopitarjevi ulto) Stev. 6/m. noKoplsl «e ne vračajo; netrankirana pisma se ae sprejemajo. Oredn. telei. štv. 50, nprtvn. Str. 328.
Političen list za slovenski mmt
Oprava ]e v Kopitarjevi di.B. — Račun poštne Uran. Ijtibl)»unke it. 850 aa naročnini) In št. 349 ia oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dnna). 24.797.
Naročnina za državo SHS:
do preklica:
») po pošti mesečno Din U o, dostavljen.« na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo: »esečno.......Otn 23
S Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji.....Din 20
v moauutvn ..... H 40
Posamezna številka stane 2 Dm
v LMoni. v m
M 28. ovmisfo
iS? fltan«? Insorntnm i «si
r.uoatolpns petllna Trma mali oglasi p« Uln t>50 (n Otn. »•—, veliki oglasi nad <3 mm šine po Din. 2 50, poslana i ta po Din. 4 —>.
Pri večjem naročila popust,
Izb a ju vsak dnn irvzemš ponedeljka fn dneva po praz niko ob 3. orl zjutraj.
Ii|& IS
Včeraj popoldne ob 4. se je vršilo v Veliki dvoraui hotela »Uniona« drugo elav-no8tno zborovanje V. katoliškega shoda.
2e zdavnaj pred napovedano uro se je »čela polniti prostrana dvorana. Ob 4. je bila dvorana in galerija popolnoma zasedena, tako da so reditelji le s težko mujo napravili prostor za vhod visokim gostom, ki so se udeležili slavnostnega zborovanja.
Par minut pred 4. uro sta vstopila v dvorano, burno pozdravljena, pa peški nuncij Pellegrinetti in ljubljanski Škot dr. Jeglič. Njima je sledil s svojim tajnikom škof Bunci iz Leša. Malo za njim pa so prišli še mariborski škof dr. Karlin in šibenški škof Mileta. Dr. Ehrlich pa je spremljal angleškega jezuita Martindala.
Med drugimi udeleženci naj omenimo fe dr. Aleša Ušeničnika, dr. Frana Ušeničnika, dr. Brejca in veliko število duhovnikov in posvetne inteligence. Bilo pa je navzočih tudi mnogo naših vrlih kmetskih mož in žena, ki so vztrajli tudi še preko nedelje in bodo vzdržali vztrajno do konca. Lep znak zavednosti in požrtvovalnosti.
Točno ob 4. je prevzelo svojo dolžnost predsedstvo, ki so ga tvorili: predsednik |g. Štrukelj, predsednik Slomškove zveze, dalje g. Kopač, ga dr. Brejčeva, poslanec Gostinčar in ga dr. Pivčeva.
Predsednik Štrukelj je pozdravil s kratkim nagovorom vse navzoče odličnja-ke, zlasti Nj. ekscelenoo papeškega nuncija Pellegrinettija, vse navzoče cerkvene kne-re, dalje dr. Aleša Ušeničnika in dr. Frana Ušeničnika in današnje gg. govornike. Po nagovoru je prečital došle pozdrave, ki so jih poslali: goriški nadškof dr. S e d e j, duhovščina in verniki tolminske dekanije, za kozjansko dekanijo in okraj dekan in načelnik okrajnega zastopa T o m a ž i č, društvo Kres, Gradec, minister W i t o e s, Varšava, urednik »Ruskulte« K l i m e n -ko, Pariz, uredništvo lista »Splošni pregled«, Krakovo.
Nato je dal besedo prvemu slavnostnemu govorniku g. dr. A. Mcdv~'u, ki je govoril o veličastvu katoliške cerkve vzneseno in ognjevito in je s svojo pesniško dikcijo poslušalce naravnost očaral.
VELICASTV0 KATOLIŠKE CERKVE. Dr. Medved je izvajal: Mogočen in učinkovit je upliv katoliških shodov. Pogled po katoliškem svetu pripelje do spoznanja, da so katoliški shodi v sedanji dobi merilo za krščansko prepričanje in versko življenje, čimveč katoliških shodov, tem izrazitejša je zavest " katoliškem ljudstvu; Čim sijajnejši so katoliški shodi, tem bujnejši je razvoj cer-itvenega delovanja. Katoliški shodi netijo plamen katoliškega oduševljenja, ko solnce, ki razliva luč in gorkoto med krščan-narode. Obilna udeležba nudi pretre-»ujoče prizore iz velike armade, ki se |>ori za Kristusa, ki ž njim trpi, zanj deluje in ž njim zmaguje. Obravnave na Katoliških shodih bistrijo razum, vnemajo jrca za vse dobro ter porajajo stotere koristne sklepe za bodočnost.
Meni je sedaj na V. katoliškem shodu Poverjena naloga, naj vas opozorim na Dekaj, kar dviga ponos krščanskega srca, kar poglobi navdušenje 24 krščanske vzore ter pospeši delovanje ®a polju krščanskih kreposti.
Veličastvo katoliške Cerkve je vzvišen predmet mojega govora.
zelo skromen, ker ni mogoče s človeškimi besedami doseči visokost le-tega veličastva. Kje ga pa vidimo in spoznamo? Veličastvo katoliške cerkve odseva:
I. Iz njenih aei. Drevo se spozna po sadu, človek po •volih delih, ustanova po svojih uspehih.
»Po njih sadovih jih boste spoznali«, opominja Kristus sam.
Oglejmo si takoj polje, s katerim se nova doba posebno ponaša; to je prosveta, omika in napredek. Kdo je položil temelj tej prosveti? Zgodovina nam odgovori: Dvojno solnce krščanskih učenjakov, sveti Avguštin in sveti Tomaž Alrvinski, ki sta dragocene zaklade grške in pa rimske omike postavila na podlago krščanskih načel. Harmonična zveza med nedvomno visoko kulturo nekaterih poganskih narodov in med krščanskim nazira-njem je povzdignila človeštvo na visoko stopinjo sedanje prosvete. Ko je bila Evropa vsled strahovitih viharjev v dobi preseljevanja narodov opustcšena ter so se v njej naselili več ali manj divji narodi brez vsake umske in srčne omike, kdo je oral ledino za pouk in izobrazbo? Bila je Katoliška cerkev. Sinovi sv. Benedikta so bili vrli in ueumorni pijonuji, ki so -č stoletij edini skrbeli za niljo in višjo izobrazbo. Samostanske in škofijske šole co bila edina ognjišča, na katerih se je netil ogenj ljudske izobrazbe. Lepo in resnično pravi sloveči zgodovinar r~'iieery; »Vsaka opatija ni bila samo kraj molitve in premišljevanja, temveč tudi zavetišče za knjige in znanosti in delavnica vsakovrstnih obrti.«
In vseučilišča, ponos nove dobe, kdo jim je vdihnil življenje? Dva priprosta duhovnika, slavna po svoji učenosti in isto tako po svojem krščanskem prepričanju, Klemen Aleksandrijski in Origen, stav tretjem stoletju uredila prvo univerzo v današnjem pomenu. Pozneje je skromen Kamaldalens Gratjan leta 1140. vseučilišča obnovil in dominikanci in frančiškani so jih v plemenitem tekmovanju dovedli do nenadne višine. Tako je nižje, srednje- in visokošolstvo plod cerkvenega truda. — »Omika za v s e ,« je prvi izrekel Veliki papež Inocencij III. Zelo zanimivo je dejstvo, da vsaka moderna literatura začne s kakim cerkvenim spisom, bodisi s kako molitvijo ali s prevodom iz sv. pisma.
Ogl .Jtio si dražestno polje lepih umetnosti. Kdo jih je vedno vzorno gojil? Naša katoliška Cerkev jih je čuvala in z nepopisno vnetostjo skrbela za njih razvoj. Njene so občudovanja vredne bazilike in katedrale starega, srednjega in novega veka. Njene so divne cerkve v Rimu, njen sv. Marko v Benetkah, čudotvor v Milanu, Motre Dame v Parizu, Trije kralji v Rimo-rajnu, njena Strossmayerjeva krasota v Djakovem in stotere druge. In slikarstvo? Na vrhuncu stoji nedosegljivi mojster Rafael s svojim Spremenjenjem Kristusovim in s svojimi Madonami. Rafaelove Stanze in Sikstinska kapela so najpopolnejše svetišče v slikarstvu, koje so omogočili vele-dušni Meceni na papeškem prestolu: Julij II., Leon X., Pavel III. Mihelangelo s svojim neprekosljivim Mojzesom je delal le po naročilu in po duhu sv. Cerkve. Enako v glasbi Palestrina in pesništvu Dante, ki je kronal svetovno slovstvo s svojim divnim spevom o peklu, vicah In nebesih. Tako prizadevanje na poljih vseh umetnosti povzdiguje čast katoliške cerkve pred vsem svetom. Vedno ostanejo resnične besede, katere je pisal duhoviti Canova Napoleonu I.: »Vse vere gojijo umetnost, toda v taki meri nobena ne, kakor naša.« Tako je corkev pospeševala civilizacijo od najnižje do najvišje stopnje. Prav pravi veleučeni Nettinger: »Cerkev je razvijala civilizatorično moč, kakor nobena druga ustanova na zemlji ne; postala je najvišji, najobširnejši in najmočnejši prosvetni princip novega sveta.«
Velezaslužno je obsežno delovanje katoliške Cerkve na karitativnem polju. Njeni napori in žrtve v tem oziru so plodo-
nosen blagoslov za vesoljno človeštvo. Koliko dobrodelnih zavodov je ustanovila, ne-le za svoje sinove, ter.ivcč za vse, ki potrebujejo pomoči, ne oziraje se niti na narodnost, niti na veroizpovedovanje, ne na spol, ne na stan. Prvo bolnišnico je ona ustanovila, prve sirotišnice in hiralnice je ona sezidala. Blagor ti, sv. Frančišek Ksa-verij, ki si dal svojim učencem zapoved: »Kamorkoli pridete, postavite kapelico, ~olo in bolnišnico«. Katoliške cerkve možje so: Sv. Kamil, sv. Janez od Boga, sv. Ka-rol Boromej, sv. Vincencij Pavlanski, apostoli ljubezni do bližnjega, goreči apostoli res prave humanitete. Cerkvene hčere so usmiljene sestre, cerkveni sinovi so usmiljeni bratje, angeli usmiljenja in najpleme-| nitejšega človekoljubja. Prosveta ne more in ne sme nikdar prezreti resnice, da je edina cerkev bila edina tista iz nebes poslana moč, ki je zatrla trojno zločinstvo nad človeštvom, trojno sramoto pri vseh nekrščanskih narodih, to je bilo: suženjstvo, izpostavljanje otrok in brezpravnost ženskega spola. Da je Cerkev v teku sto-' *tij ta mad^ž izbrisala iz zgodovine, je njena neminljiva zasluga, katere ne more svet nikdar dovolj proslaviti.
A kakor je katoliška Cerkev veličastna v svojih zunanjih delih, tako jo tudi veličastna
II. v svojih notranjih lastnostih!
Oglejmo si jo bližje!
»Edina j e.« Pojem sv. Cerkve pomeni enotnost in soglasje, pravi sv. Cipri-jan. Kdor ni ž njo, je proti njej. Kdor ž njo ne zida, podira. Kdor ne prizna njene edinosti, odleti od nje kakor plevel od zlatega zrnja. Tako so odleteli od nje Ariji in Nestoriji, Evtihi in Seogiji, Foliji in Lutri j, Kalvinij in Henriki. Navidezno so vsekali Cerkvi ' rvave rano, ali te so se sčasoma zacelile in zgube so se dvojno in desetero nadomestila. Rc!brmacija je bil silen potres za Cerkev, a njena posledica je bila nadvse cvetoča renesansa cerkvenega pomlajenja s sv. Alojzijem, Stanislavom in dolgo vrsto vzornih svetnikov in svetnic. Cerkveno edinstvo je nekaj bo-žanstvenega, je odsev presv. Trojice. »Uni-tas in Trinitale veneranda sit — edinost moramo v trojici častiti«. In zunanje znamenje te edinosti je papeški rimski prestol, je neomahljiva skala, na katero je Cerkev pozidana. Ta simbol edinosti občuduje ves svet, zanj zavidajo Cerkev vse sovražne sile, ob njega treskajo nasprotni valovi, ob njem se razprše v šumeče pene premagane onemoglosti.
Cerkev je sveta. Kakor je bil njen ustanovitelj svet, da so nad njim j strmeli njegovi prijatelji in sovražniki, da j so se pred njegovo neizrekljivo popolnostjo tresoč klanjali cestninarji in farizeji, tako se zrcali v milijonih njegovih učencev in učenk sijaj nebeške svetosti. S tem je pokazala Cerkev, da je božjega izve-.t kakor pravi veliki Bossvet: »Cerkev, ki rodi svetnike, kaže, da je iz Boga rojena.« Radi tega so bili očarani pogani nad kristjani ter so rekli: »Glejte, kako se med seboj ljubijo!«« Indijci so bili zamaknjeni od sv. Frančiška Ksaverija; učenjaki XVI. stoletja so v zvezde kovali sv. Terezijo, Goethe je poveličeval sv. Filipa Nerija, Baco Vesulanski je blagroval Pija V., Des-moulin v francoski revoluciji, po svoji gro-zovitosti bolj hijeni, kakor človeku podoben, je branil pred zverinsko drubaljo usmiljene sestre: »Pustite jih v miru, so svetnice, angeli ljubezni do bližnjega!« Svetost katoliške Cerkve je najlepše oblačilo neveste Kristusove, je rajski žar v kraljestvu Gospodovem na zemlji.
Naša cerkev je katoliška, vseobcua. do vsem svetu razširjena. Je že
J zdavnaj prestrla svoje veja, po priliki i svetopisemskega drevesa, čez vesolni svet | V cerkvi tiči mogočen nagon, da se izpol-f nijo Gospodove besede »Pojdite in učite ! vse narode!« »Oznanjujte evangelij vsem stvarem!« Neizmerne so žrtve, katere je v ta namen cerkev žrtvovala. Ogromni so bili gmotni stroški, neprecenljive so bile izgube na tisočerih misijonarjih, ki so svoje življenje darovali za razširjenje sv. vere, a cerkev nadaljuje to delo z vedno enako gorečnostjo. Ni večjega kraja na vsem svetu, kamor ne bi bila zasijala luč svete vere, kamor ne bi padlo zrno sv. evangelija. Sv. Cerkev hrepeni po tistem dnevu, ko bo na zemlji en pastir imel en hlev, ko bodo vsi otroci zbrani v hiši svojega očeta, ko bodo vsi gostje in svatje pri kraljevi večerji. Kdaj bo napočila zaželjena zora tega dneva, ne ve nikdo. A na obzorju se že blišči vsaj tisti dan, ko bodo z Rimom združeni tisti bratje, ki so v minulih stoletjih opustili cerkveno edinstvo, ti so; pravoslavni, protestantizem, anglikanizem. Anglikanizem je že na poti k Rimu ter pošilja v cerkve tisoče svojih udov, med njim odlične in najljubše. Ne dvomim, ds bo tudi pravoslavje dospelo do cerkvenega edinstva, katero je bil iz ničevih vzrokov Fotij razrušil. Tisti blaženi dan bo zapela Cerkev od izhoda do zahoda: »Haec dies, quam fecit Dominus, to je dan, katerega nam je dal Gospod.« Vsemogočni, pospeši prihod tega veselega dneva, ko bodo zopet združene vse množice v edino zveličavni Cerkvi ter bodo rekle b Paci-janom; »Kristjan je moje ime, katoličan je moj priimek!«
Še ene lastnosti katoliške cerkve ne smemo pozabiti. Mogoče svetu najbolj im-ponira. Nepremagljiva je naša Cerkev. Kristus je i: rkc! o svoji Cerkvi besede, kakršnjih ni rabil nikdar noben vladar o svoji državi: »Ti si skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in vrata peklenska je ne bodo premagala.« Svojim učencem je obljubil: »Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveti.« In nd vemo, da kar je on rekel, je večna resnica. »Nebo in zemlja bosta prešla, a moje besede ne. bodo prešle.« 2000 letna zgodovina potrdi njegovo obljubo. Prišli so na cerkev grozni viharji. Sovražniki so jo boleli s korenino izruvati. Z mečem in ognjem, s škorpijoni in s križi in verigami so jo hoteli uničiti v tristoletnem boju rimski cesarji. A na razvalinah njihovega cesarstva je vzcvetela svoboda katoliške cerkve. Zasužnjiti so jo hoteli carigrajski trinogi, poteni Goti, Langobardi, Vandali, oba . rl('< . .Jra, Lju-dovik XIV., a »Umrli so vsi, ki eo stregli detetu po življenju.« Besnela je burja raznih krivovercev proti cerkvi. Luter je že, navidezne zmage pijan, zarisal besede: Pestiseram vivus, moriens ers mors tua papa! s satanskim fanatizmom je Voltaire s celo jato svojih pristašev zatrobil vojni klic: »Ecrasez 1'infame!« Z radostj so brezverci leta 17S9. ob smrti Pija VI. zaklicali: »Zadnji papež je umrl; a čez nekaj let so donele po svetu Kristusove besede: »Confidite, ego vici mundum — zaupajte, jaz sem svet premagal!« In danes? Cerkev stoji veličastne j še, kakor kdaj prej. Pij XI. nadkriljuje v moralnem pogledu Leona I., Gregorija VII., Inocencija III., Julijana IL Močni so bili Pelomejci in Karolingi, a izginili so, kakor bi jih bil svet odnesel. Kje so Bourboni, kje s sabljami rezljajoči Ilohenzollernci, kje Habsburžani in kje orjaški Romanovi? Toda prestol svetega Petra stoji, je vse preživel tor gleda z zaupanjem v bodočnost. Manzoni, (i veliki pesnik si opisal lepo katoliško vero:
O bella immortal! Benefiofl
Fede ai triomii avvezzal

O večno lepa, dobrotljlva vera, na zmagoslavje navajena!« Prerok je protestanski zgodovinar, slavni Macnnlay, ki pravi o katoliški Cerkvi: »Videlo je začetek vseh viad in vseh cerkvenih naprav, ki so zdaj na svetu in ne bi hotel trditi, d« ni tudi odločeno, da bo videla vseh teh kooflo-« To je veličaatvo katoliške Cerkve.
Govor dr. Medveda je zbor poslušal z napeto pozornostjo in z viharnim odobravanjem odobril zlasti njegovo izvajanje o ujedinjenju vseh Slovanov na verskem polju.
Zastopnik angleških katoličanov, F. M ar t i n d a le, profesor v Ozfordu, je prebral v latinščini pismo, ki ga je poslal njegova Eminenca kardinal Franc B o u r -ne v liondonu:
Kardinal Bourne pozdravlja Iskreno
udeležence katoliškega shoda, pred vsem pa telovadce in dijake. Ker je nam bilo sporočeno, da vi ljubljeni mladeniči v Kristu obhajate v vašem mestu veliki shod celega naroda, posebno tudi telovadcev in dijakov, se nismo mogli vzdržati vam nasloviti nekoliko prijaznih besed in pred vsem vam želeti nmogobrojne sreče. Veseli nas zvedeti, da vi gojite telovadbo In študij v taki meri, da obenem s telesom tudi duha vzgajate in da gojite vedo, ki je temeljitejša, v kolikor jo globlje pronica vera. Znano vam je, v kakšni nevarnosti se nahajajo oni, ki so sicer drugače odrasli, pa glede vere so zaostali kakor otroci. J Vi ste postali mc»žje. Bodite torej možje tako glede vere in nravnosti, kakor tudi glede telesne čilosti in duševne zrelosti. Vam pišem, tako pravi oni orel Boga, Janez apostol, vam mladeniči, ki ste krepki. Da bi le od dneva do dneva se bolj očvrstili in tnožato vlogo igrali r božji cerkvi, pripravljeni, če treba, tudi trpeti za Kristusa vladarja in njegovega namestnika na zemlji, haslednika sv. Petra. Vztrajnost je najlepša lastnost. Stojte torej in vztrajajte, tako boste dosegli popolno zmago, ki bo povsodi tasiovela. Še to naj pripomnimo. V Anglijo prihajajo vaši rojaki in naj jih le pride Vedno več v naše veliko veselje. Toda prva Bkrb vam naj bo, da ined ljudmi, ki so po-večinoma oropani katoliške vere, podaste jasen vzgled, kaj se pravi biti katoličan. Oni, ki prihajajo izmed vas v Anglijo, naj bodo pripravljeni, da znajo zagovarjati sveto vero. Poznati morate vero boli natančno in jo združiti s pobožnostjo, s preprostostjo in resnobo, tako, da nič na veri ne zgubite in do oni, ki so z vami občevali, nimajo povoda so pritoževati. Naši ljudje, dragi mladeniči, »o dobre volje in so vredni, da jim vi nudite vašo pomoč.
Radovoljno vam torej podelimo blagoslov in vas prosimo, da molite iskreno za »as in za našo domovino.
Franciacus Cardinal is Arcliiepus m. p.
F. Martfndale je potem se priatavfl:
Dovolite, da Izrazim tudi svoje simpatije in svoje občudovanje k uspehu katoliškega shoda. Včeraj sem imel priliko občudovati vaš veličastni sprevod in prisostvovati telovadbi ia slišati vašo narodno pesem. Rad bi pozdravil vsakeg Orla in vsako Orlico in zagotavljam, da bom navdušil povsod v Angliji, kamorkoli pridem, naše mlade može in žene, da vas posnemajo. Angleški katoličani vas smatrajo za svoje brate in sestre, ki so člani iste mednarodne družine, koje vidni poglavar ln oče je sv. oče Pij XI., nevidni in večni Kralj pa naš Gospod Jezus Kristus.
Prosim vas, da se spomnite v ljubezni angleških katoličanov, vara pa kličem: Živeli Slovenci!
Predsednik Štrukelj da nato besedo prof. Masoven, ki je govoril e
ŠOLSKEM VPRAŠANJU.
Prof. Mazovec je izvajal:
Prevzvišeni vladike, slavni zbori
Ko se je pred okroglo 30 leti vrill prvi katoliški shod, so bili tedanji zborovalci v vse drugačnem razpoloženju in drugačnih razmerah, kakor pa mi sedaj na
tem slavnostnem zborovanju.* Nepozabni naš duševni voditelj dr. Mahnič je s neizprosno železno konsekvenco začel na vseh poljih, tudi na šolskem, boj proti malomeščanskemu lažisvobodomiselstvu, ki se je pod krinko absolutne narodnosti ln nesebične rodoljubnoeti družilo s podeželnlm magnatstvom in oderuštvom, v škodo kmet-skih in delavskih pridobitnih slojev.
Mahni? in njegovo delo.
Odkod je črpal dr. Mahnič moč za ta v začetku precej neenaki boj? Kdo je dal uprav titansko moč v nadaljevanju in zmagovitem koncu tega boja našemu ljubljencu, blagopokojnemu dr. Kreku? Naša vera I Ljubezen do Boga in od Njega zapovedana ljubezen do bližnjega — to sta oni dve jasni zvezdi voditeljici, ki sta Kreka in Mah-niča očarali tako, da sta popolnoma pozabila nase, da sta živela le za »ponižane in razžaljene«.
Vršili so se še nadaljnji katoliški shodi, kjer smo — poleg vseh drugih problemov, ki so žullli slovenstvo — tudi v šol-f! tli zadevah, predvsem koroških in primorskih, protestirali, zahtevali, grajali, karali, celo vljudno prosili, kajti Avstrija ni bila naša narodna država, marveč mačeha, iz katere je bilo treba izsiliti tudi najbolj opravičene stvari, navadno ob protestu drugih nnre1-" 1 " voncev, ki jih je Avstrija krotila s svojo grčavo šiba
Prehod v Jugoslavijo, nova situacija.
Ko je dr. Krek med potekom svetovne vojne definitivno opustil vsak up na sanacijo Avstrije, je začel — začetkoma previdno, potem pa vedno bolj javno in odločno — pripravljati teren za našo lastno narodno državo v zvezi s Hrvati in Srbi, za državo, ki nam jo je s svojim preroškim duhom napovedoval nrm, takratnim akademikom, svojim učencem, že mnogo let pred svetovno vojno tam gori nad Kranjem pri Sv. Joštu ...
Po nečuvenem svetovnem klanju, kot ga menda človeštvo še ni videlo, so padla stara carstva in iz razvalin so se dvignile nove države, med njimi tudi naša kraljevina. Za nas katolike je nastala sedaj tudi na šolskem polju nova situacija, nova grupacija sil; ž njo vred se je pojavila potreba medsebojnega posvetovanja o izpremenjenem položaju in ukrepanja o poteh, ki jih bomo hodili v bodoče v naši lastni narodni državi.
Sedanja dmžba: dva tabora.
Gospoda moja! Ko so češkoslovaški katoliki ob priliki povprašali državnega predsednika Masaryka, koliko pravic bodo uživali v novi nacijonalni državi, jim je ta modri mož dokaj lakonično odgovoril: »Kolikor si jih boste 6ami priborili 1« Slavni zbor! Slovenski in hrvatski katoliki smo se v prejšnji državi borili predvsem za narodni jezik v državnih uradih, v šoli za narodni pouk; versko-nravni značaj šolskega pouka v splošne u ni bil ogrožen. V naši novi narodni državi, ki smo si je želeli vsi, jo pozdravili z uprav elementarnim navdušenjem vsi — široke ljudske mase ravno tako prisrčno kot inteligenca — v tej naši novi državi se mi katoliki nahajamo v istem
Edgar Allan Po«:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma,
(Dalje.)
Dno jame je bilo tri do štiri palce visoko in pokrito s skoro nezaznatim finim prahom, pod katerim se je adaljeval črni granit. iNa desnem koncu se je nahajala špranja, o kateri sem zgoraj govoril. Hotela sva jo podrobneje preiskati. Prodirala sva vanjo s silo, požela ovirajoče trnjo in odstranila kup ostrih kresiliih kamnov, ki so bili nekam podobni ostrenm koncu puščic. Svetlobni žarek konec razpoke na-* i je nanovo opogumil. Slednjič sva se stisnila kakšnih HO čevljev daleč v špranjo ter našlo odprtino, ki jo je tvoril nizek, pravilen obok. Tla so bila posuta z istim prefi-nim p-ahoru. Zdaj se je Bpet docela zjasnilo. Po kratkem ovinku sva dospela v drug predel z visokimi stenami, ki se je nziikoval od prvega le po podolgasti obliki.
Dolg je bil od vhoda okrog ovinka pa do skrajnega konca 550 vatlov. Odkrila sva odprtino, ki je bila kakor prva zamašena z grmičevjem in z belimi, puščičinim ostrinam podobnimi kresilnimi kamni. Prerila sva se skoz; špranja je bila 40 čevljev dolga iu vodila v tretjo jamo, ki je popolnoma sličila prvi. Bila je podolgovata, dolga 320 vatlov. Ob njenem koncu se je nahaiala od -
prtina, približno 6 čevljev široka ln 15 čevljev globoko v skalovju. Vodila je v laporjev sklad. Dalje ni bilo nobene jame več. Skoro sva že zapustila špranjo, kamor je prodrlo le malo svetlobe, ko me je Peters opozoril na čudne zareze na laporjevi steni, ki je zapirala zagato. Z malo domišljije si spoznal severno zarezo za surovo izdelano sliko človeka, ki je stezal roko. Ostale črke so sličile črkam tujega alfabeta. Peters je bil res tako nespameten, da jih je smatral črkam. Dokazal sem mu zmoto s tem, da sem pobral s tal več listov laporja, ki so se očividno odkrusili od steno in docela spadali v zareze, ki so bile torej naravne.
Ko sva se prepričala, da nama te čudne čačke ne bodo odprle izhoda iz ječe, sva se potrta in malodušna vrnila vrh hriba, j Naslednjih 24 ur se ni nič pomembnega i zgodilo ,razen da sva našla pri raziskava-| nju za tretjo jamo dve trikotni luknji, ki sta bili jako globoki. Stene so bile tudi iz črnega granita. Bilo je nepotrebno lezti v luknje, kajti izglednle so kakor naravni vodnjaki in bile očividno brez odtoka. Vsaka je merila okoli 20 vatlov v obsegu.
Štiriindvajseto poglavje.
20. sva se slednjič odločila, da za vsako ceno zapusiiva skrivališče. Z lešniki, ki so nama povzročali peklenske bolečine, se nisva mogla več prehranjevati. Južno do-
| zelo Jasnem položaju kakor na H čeSkoelo-I vaški bratje in sestre. Pravic bom« imeli ;a b živali toliko, kolikor si jih bomo sami '•šali priboriti; versko-nravno šolo bomo torej imeli, Se si Jo bomo priborili. So znamenja na nebu, ki nas silijo k opreznosti. Kakor rakete se ponavljajo vedno novi predlogi: enkrat, da Je treba verouk izločiti iz šole; drugič, da je treto ukiniti vse privatno Šolstvo; tretjič, da naj se odpravi humanistična gimnazija in drugi, tekom mnogih decenij odlično uveljavljeni Šolski tipi; četrtič, da naj se uvede enoten šolski tip za celo državo; petič, da naj o verouku v šoli ukrepa edina država, ne pa tudi Cerkev in starSi, itd. itd.
Položaj katoličanov v novi flifavi
Gospoda moja! Naša deviza za bodoča leta bo — boj, boj, ki bo tem težji, čim več bomo imeli opravka z nasprotniki, ki zahtevajo svobodo le zase, ne pa tudi za svojega bližnjega, ne vedoč, da z ugnetava-njem svobode svojega bližnjega kopljejo grob tudi svoji lastni svobodi. (Viharno odobravanje.)
In vendar tega škodljivega anahroni-stičnega boja ne bi bilo treba, če bi bilo na nasprotni strani dovolj uvidevnosti, dovolj odkritosrčne dobre volje, dovolj res pravega demokratičnega mišljenja. Mi ljubimo našo državo, zato nas to brezplodno tratenje energije, ki bi jo z mnogo večjim pridom lahko uporabili drugod, boli, zelo boli. (Ploskanje.)
Slavni zbori Kdor se hoče z uspehom bojevati, kdor hoče v boju doseči zmago, se mora poleg drugih priprav seznaniti tudi z vojnim terenom. Skušajmo torej ugotoviti naše in nasprotne pozicije.
Prva rabloda sedanjo družbe.
V splošnem narodnem navdušenju, v prevelikem, skoro bi rekel, otročjem zaupanju nismo pravočasno opazili, kako se nam ruši pozicija za pozicijo, kako vedno bolj na stranpoti uhaja naša katoliška in naro. na šola.
Značilno za sodobno družbo Je neizmerno precenjevanje, tako rekoč oboževanje države, obenem pa negiranje Cerkve, te od Boga nam namenjene poslanke, ki vodi bedno človeštvo skozi časno življenje v boljšo večnost Katoličanstvo kot univerzalna Cerkev dviga posameznika nad družbo, nad državo; daje mu »večne individualne pravice ter od vseh družabnih okoliščin neodvisno moralno dostojanstvo, obenem ga pa spaja s to družbo z neminljivimi, versko-etično utemeljenimi socialnimi dolžnostmi, b svojo zapovedjo ljubezni do bližnjega zaradi Boga in s svojim vzvišenim pojmovanjem družbe kot božjega kraljestva. Zato zahteva ta vera zvestega, pridnega, ročnega ln duševnega dela, poštenega pridobivanja v potu obraza, skrbi za občni blagor, pravičnega za-konodajstva, pa tudi pravilnega nravstvenega odnosa vladajočih do vladanih ln narobe«.*
To pojmovanje katolicizma, ki je sveto milijonom in milijonom vernikov po vseh kontinentih sveta, pojmovanje, ki ga hočemo mi katoliki tudi uveljaviti v naših šolah potom versko-nravnega pouka, to naziranje je trn v peti svobodomiselstvu, ki se istoveti z državo in zahteva zanjo, to se pravi zase, absolutno odločevanje v vseh šolskih in vzgojnih vprašanjih, brez ozira na starše in Cerkev. Organizirajo se učiteljski kongresi, za katerimi ne stojijo široke ljudske mase; zato so njihovi skle-
♦ Cl. Slovenec, 19. avgust 1923.
bočje je bilo iz najmehkejšega oalovca; padalo pa jo skoraj navpično najmanj 150 čevljev globoko in se celo cbločilo na mnogih mestih preko prepada. Po dolgem iskanju sva naposled odkrila ozek pas približno 20 čevljev pod robom. Peters se je spustil na zvezanih robcih nanj. Težavneje sem tudi jaz dospel tja. Zdaj sva uvidela, da je mogoče celo pot opraviti tako, kot sva prišla iz zasute soteske do vrha, to je s tem, da usekava z noži stopnice v zemljo. Ni mogoče povedati, kako nevarno je to bilo; nisva pa imela drugega izhoda. Zato sklepa ni nič več omajalo.
Na stezi, o kateri sem baš govoril, je rastlo nekaj lesk; na eno sva pritrdila vrv iz robcev. Drugi konec sem ovil Petersu okrog bokev irt ga spustil preko roba propada, da so se robci nategnili. Nato je zvrtal globoko luknjo v salovec — približno 8 do 10 palcev —- ln zabil s pištolo močan klin v steno. Potem sem ga dvignil za kakšne 4 čevlje, nakar jo zabil drugI klin, tako da je imel oporo za noge in reke. Zdaj sem odvezal robce od lesnike ln mu vrgel konec vrvi. Privezal jo Jo na vrlini kljn in se nate spustil 3 čevlje globoko pod spodnjega. Tako daleč je namreč segla vrv. Ko pa je bilo treba odvezati robce od vrhnjega klina, se je izkazalo, da je zvrtal iuknje preciaieč narazen. Zato je prerezal vrv 8 palcev pod oporo in navezal robce na druni klin. Jaz si ne bi nikdar izmislil te
pl, njihove resolucije, v kolikor a«, sprotujejo katoliškim nače. 1 o m, za nas brezpredmetne in brca v* Ijave in država, če ne bo hotela očitno klj^ bovati ljudstvu, jih v naših katoliških Šo lah ne bo smela izvajati (Vihamo odobri, vanje.)
Gospoda moja I Nekateri naiR državni, ki so udarjeni s slepota Pred našimi očm države nastajajo ln se rušijo v prah; dr. žavni zakoni se sklepajo, se v življenje uv» jajo, pa zopet hirajo in izginjajo brus al* du; cerkev in od nje čuvane božje postav« ln zapoveJi pa stoje trdno kot morski sve. tilnik na skali v razpenjenem morju ln bo do kljubovale stoletjem in stoletjem, v okvj. ru božje previdnosti in odločbe. Kristus j« rekel: »Pojdite in učite vse narode ..uJi. te jih spolnjevati vse, karkoli sem vam t& povedal« (Mat. 28, 19—20). Gospoda moji mislite li, da bo Cerkev, da bomo mi kato liki to Kristusovo zapoved nekaterim z» slepljenim državnikom na ljubo omalov* ževali in pozabili? Nikdar! (Gromoviti kli. ci: Nikdar!)
Cerkev, učiteljica in vzgojiteljica na« rodov, ima večno poslanstvo, kfl ga je vršila, ko j* šo rimski orel krožil nad vsemi obalami Sredozemskega morju, ko sta si mogočni Frank in ponosni Bizaib tinec delila takrat znani svet, ko so nasto-pali in odstopali mogočni narodi na svo. tovni pozornici: Cerkev bo vršila svoje vej no poslanstvo tiu*i v naši državi, ki naj jI Bog, ki jo je postavil na tako odlična zgo. dovinska tla, v svoji neizmerni dobroti na kloni slavno bodočnost. In pri tem poslanstvu bomo našo Cerkev podpirali ml kato liki s vsemi močmi, brez ozira na levo hi desno, ne strašeč se nobenih psovk, nobe-nih očitanj, najmanj še seveda očitanji brezdomovinstva. (Viharno odobravanja)
Kajti, gospoda moja, če nas katolik« veže višja zapoved, zapoved božja, poteni nas ta zapoved mnogo bolj veže nego dr žavna zapoved, to je zapoved vsako-kratne slučajne večine v par< 1 a m e n t u. So gotove zadeve, ki so nan katolikom svete, sakrosauktne, nespreme& ljive. Blagor državi, ki to uvažujo, ki znt zadovoljiti vse opravičene težnje katolikov; čast njenim državnikom, ki svojih držav-Ijanov-katolikov ne žalijo, marveč znajo upoštevati njihova najintimnejša čuvstvi, njihove neomajne življenjske smernice. Zadovoljiti katoliki so najtrdnejši steber m ke države, obenem pa pionir slave in ogleda dotične države v vseh državah eelegi sveta, kjer stanujejo naši verski bratje ii sestre. V tem oziru smo katoliki res inter nacionalni, kar s ponosom ugotavljamo; tej Bineri lahko državi neizmerno koristi mo, kajti mi katoliki celega sveta smo I bistvenih stvareh eno srce, ena misel in preje najdemo pot do src državljanov druge države, nego od vlade podkup ljeni, oziroma plačani časopisi. (Viharno odobravanje.)
Druga nabloda sednnjo družbe.
Druga značilna poteza sedanje droi be, ki hoče na nas katolikih s silo ekspert montirati svoje misli in nazore, je nepra stano, že nekako bolestno — če ni zlohot no namerno — poudarjanje narodnegf edinstva in s tem zvezana zahteva po ab solutni unifikaciji, po popolnem integral nem ujedinjenju in izenačenju vseh kultur nih, miselnih, jezikovnih, celo ekonomi s k i h razlik v naši državi, razlik, ki « plod sto- in stoletne različne zgodovine, k so nujna posledica zemljepisnih, podneb nih in drugih faktorjev, ki jih ni moči ii premeniti, kaj šele odstraniti. Pomislim« vendar, kako strašen korak nazfl v temo bi s takim ujedinjenjem mi Slo
metode, ki »e Jo imam zahvaliti le lova
riševi domiselnosti in odločnosti. Stopil j1 še na nekatere štrline in brez nesreče M spel na dno doline.
Trpelo je nekaj časa, preden sem » odločil, da mu sledim. Peters je pred pl® zanjem slekel srajco, ki je zdaj obenem mojo tvorila vrv, po kateri naj bi se »pu stil v prepad. Vrgel sem Petersu mušketo pritrdil vrv na grmovje in hitro zdrsni doli. Upal sem, da z odločnimi kretnjam odpodim bojazljivost, ki se me je nepri^ kovano lotila in se večala vsak trenutel Posrečilo se mi je za prvih štiri, pet stoj njic. Tedaj pa sem začutil, kako se je «k mišljija vedno živahneje ukvarjala z zijc na kriza, kjer občutiš vnaprej padanje i popustlivostjo salovca. Zaman sem se penjal, da bi nepremično uprl oči v sten« Čimbolj sem se trudil, da ne bi mislil, ten bolj so oživele s preplašljivo natančnost vse takšne predstave. Slednjič je nastopil tako nevarna, v vseh položajih usodepo na kriza, kjer občutiš vnaprej podanje i si v groznih barvah predočiš slal>ost, vrt« glavico, zadnji boj, napol-omedlevioo te naposled s strahotno muko silovito nagl< ga padca. Domišljija si je ustvarila resn oo. Vse grozote, ki sem si jih umišljeval, 8 me napadle zares. Kolena so močno udai jaia drugo ob dmgo; počasi, toda z nezuio ljivo gotovostjo so se mi rahljali prsti. SI šal sem zvonienie v ušesu in sem si dej«
fenci in Hrvatje naredili na šolskem polju. Ki smo na tem polju najudločnejši nasprot-liki grobega ujedinjenja, mi sino pristaši jcdse bojne plemenite tekme, i bo blagohotno oplojala na vse strani in s poiagoma pripeljala na solnce med iruge prosvetljene narode zapada ...
Izenačite, gospoda moja, če morete, vi-oko Triglavsko pogorje z ravnim Banaiom, »razdelite enakomerno vse naše vode in [b usmerite na en cilj, sprijaznite osorno, irepirljivo, hladno burjo z divjim vsiljivim jciroccom ... Obračajrno te zahteve kakor in kolikor hočemo, vedno bomo prišli do laključka, da se v teh mislih in željah in lahtevah dokumentira a 1 i popolno nerazumevanje zgodovine in njenih razvojnih lakonov, a 1 i pa naj te nezmiselne zahte-pe tvorijo samo varljivi plašč, za katerim je skriva želja po nasilju, neutešljivo hrepenenje svobodomif-elne manjšine, da duševno zasužnji široke mase našega vernega naroda.
Naše zahteve.
Slavni zbor! Suženjstvo je žalostna stvar; to bodo zelo dobro vedeli tisti izmed to, ki jih je nesrečna usoda pahnila v rajno ujetništvo, ko so morali trpeti največ-B pomanjkanje in zaničevanje, trdo delati, ilabo jesti in še slabše spati. T o d a s u ž -lost vseh sužnosti je duševna iu ž n o s t. Nas Sio» ence so hoteli duševno jasa žn j iti Nemci io Italijani, Hrvate Madjari n Italijani, Srb« pa Turki, toda ni jim uspelo: naroc. a pesmi, stare šege in obi-Saji, herojska vztrajnost Cerkve, žarka ljubezen do rodne grude in sladke materne go-porice, sveži spomini na stare narodne kraje, besni boj na »mrtvi straži«, kakor se je crasno izrazil Srb dr. Momčilo Ivanič še »red svetovno vojno o boju nas Slovencev iroti Nemcem, — vse to je diven dokument iaše duševne svobode in eden izmed naj-lifnejših predpogojev, da smo po sto- in sto-etnem političnem robstu vstali k novemu lamostojnemu nacijonalnemu življenju. — Dolgotrajno ploskanje.)
S tem herojskim bojem na »mrtvi stra-k je pa neminljivo zvezana naša plemeni-a nesebična duhovščina, ki ni iskala se-i e, marveč Boga in po Njegovi zapovedi iaše slovensko ljudstvo.
In to verno slovensko ljudstvo pod vod-tvom svoje svetne inteligence predvsem pa iaše slovenske duhovščine, ki je rešila slovstvo poplave, ki bo tudi v bodočih de-
enijih v italijanskih in _____11.11» "Vali
ešila za Jugoslavijo, kar se še rešiti da v užnem Korotanu in ob sinji Adriji, — ta uhovšoina, ki je v šolah vzgojila toliko lemenitih slovenskih značajev, to naše ver-
0	ljudstvo, ta svetna in duhovna inteligen-a naj se sedaj ujedini in izenači z nekim leglenim »jugoslovenstvom«, ki ga nikjer
1	in ga v tej koncepciji, kot se nam ponuja, udi nikoli ne bo, ker ga ne marajo ne Slo-enci, ne Hrvatje, ne Srbi. (Viharno odo-iravanje. Ploskanje se kar ne poleže.) Zato ia, gospoda svobodomiselci, roke proč d našega šolstva! Uredite si zase u za svoje otroke šolstvo, kot se vam zdi, li si bomo pa zase uredili, kot mi hočemo. Burno pritrjevanje.)
Človek bi mislil, da bodo naši nasprot-iki s tem zadovoljni; toda, slavni zbor, naši lasprotniki niso tako svobodomiselni, da bi i8vojili naš predlog: njih vodi le neko iprav infernalno slepo sovraštvo do vsega, :ar je versko. To svoje sovraštvo bi radi cepljali tudi v nežna srca naših katoliških itrok; obenem so pa še večkrat tako inkon-ekventni, da istočasno, ko pišejo članke za aiško šolo, pošiljajo sinove in hčere v naše
j mrtvaški zvon.« Nato me je grizlo nepremagljivo poželenje, pogledati doli. Ni-«m mogel, nisem hotel več omejiti pogleda 6 ua steno in z besnim, nepopisnim občutim groze in olajšanja sem se zagledal [loboko v prepad. Trenutek dolgo so se priti krčevito oprijeli vrvi. Obenem mi je feletela dušo prav rahla in slabotna mi-«1, kakor senca, da je še mogoče uteči. Ta-»j nato je začutilo srce le eno željo — 'epenenje, poželjenje, docela nebrzdano lotenje — pasti, pasti! Spustil sem klin, se Upol odvrnil od globine in obvisel za se-todo zibajoč se pred obličjem skale. Nato
• se mi je zavrtelo v glavi. Rezek glas, ka-®r od duhov, mi je vriščal v ušesu. Tem-hudobna, meglena postava je stala tik *>d mano. Zaječal sem, srce mi je hotelo ^iti; težko in brez življenja sem padel ■Wčni prikazni v roke.
Bila je omedlevica. Peters me je ujel 'padcu. Zrl je na moje kretnje ob vznožju Videl je, da se nahajam v nevarno-['■ Na vso moč se je trudil, da me vzbodri. °ja zmedenost pa je bila tolikšna, da ga "i nisem cul. Nisem se zavedel, da sploh ov'ori kdo z mano. Naposled je videl, Ja ' majem. Hitel mi je plezati nasproti in ''šel ravno prav, da me je rešil smrti. Če ' Padel z vso težo, bi se platnena vrv neumno pretrgala in ::letel bi v globino. a!<° pa me je Peters lahko ujel. Visel sem ir>io ob steni, dokler se nisem spet os-is*'l, to je bilo čez četrt ure. Ko sem se 'idil, je plašnost docela prešla, čutil sem •novorojenega in sem, rahlo oprt na tova-ša, varno dosnel k vznožiu eore.
privatne verske šole... Že vedo, zakaj! (Pritrjevanje.)
Slavni zbor! Mipriznavamomož-n o s t, da se v poedinih privatnih šolah, ki jih upravljajo narodne macjfiine, morebiti premalo goji ljubezen do naše lepe, s toliko krvi in trpljenja kupljene države. Mi zahtevamo, da naj se v vseh šolah kar najintenzivneje goji državljanska zavest; toda vsled morebitnih nedostatkov v posameznih šolah kar vse privatno šolstvo, ki je posebno pri nas katolikih tako lepo razvito, kratkomalo obsoditi na smrt, gospoda moja, tako se ne gremo, tega mi Slovenci in Hrvatje ne pustimo. Rad bi poznal tistega ministra, ki bi se hotel ovekovečiti s herostratskim činom in ukiniti naše slovenske Atene, našo prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidu, ki nam jo je ustvaril naš dični vladika v svoji apostolski ljubezni do Slovencev ob svojih stroških in stroških svojih udanih vernikov. Kdo bi si drznil ogrožati nam vse one neštevilne šole in zavode, ki jih je vstvarila neizčrpna krščanska Caritas. (Viharne ovacije škofu Jegliču.)
Gospoda! Krona vsega šolstva je naša univerza. Naše vseučilišče „'j cl. _ :a narodna zadeva, ne pa zadeva kake politične stranke. Zato zahtevamo, da se pri dotacijah za posamezne vseučiliške potrebe opuste enkrat za vselej vsi strankarski momenti, da bo vseučilišče res to, kar bi moralo biti in kar profesorji in akademiki tudi hočejo, da naj bi bilo: svobodna, od dnevnih materijal-nih skrbi in ogabnih političnih prepirov daleč odmaknjena, duševna država v naši svobodni narodni državi. Naša univerza mora izkopati iz naše mučeniške zemlje-sloven-ske vse kril trme • •.•-•Jr.rte pretek! črti in -3-danjosti in z bleščečo roko kazati v sijajno bodočnost. Ne v surovem, nekulturnem ni-veliranju, marveč v bratskem, vzporednem, ljubezni polnem gojenju vseh pravih kulturnih vrednot naše klasične zemlje, ki jc srkala vase grško, rimsko in musiimansko-ori-jentalno omiko, v tem vidimo mi bodočnost naše države in to ie tudi edina pot, ki nas bo peljala na solnčnojasno pozicijo med velike kulturne narode sveta .., (Ploskanje.)
Zaključek.
Gospoda moja! Mi v interesu države na tem svečanem zborovanju še enkrat svarimo pred kulturnim bojem. Mi zahtevamo za katolike versko-nravno vzgojo, mi odklanjamo učitelje, ki bi žalili naša verska čuvstva, izražamo pa obenem svoje najiskrenejše simpatije oneinu učiteljstvu, ki je ostalo zvesto narodu in veri, in mu obljubljamo vso pomoč, da se gmotno in duševno usposobi za svojo vzvišeno nalogo. Mi izjavljamo, da bomo "kot zenico v očesu čuvali vse svoje verske in kulturne organizacije proti vsem napadom, naj pridejo od koderkoli. Mi iskreno pozdravljamo našo univerzo in zagotavljamo tako profesorje, kakor akademike iskrenih simpatij slovenskega ljudstva. Svojim pravoslavnim in muslimanskim bratom pa sporočamo s tega mesta svoja bratska čuvstva s prošnjo, da naj oni spoštujejo, kar je nam sveto, kakor bomo mi spoštovali, kar je njim sveto. (Viharno odobravanje.)
Trdno smo prepričani, da samo ta pot vodi do konsolidacije države in do mirnega sožitja treh dosedaj po ve in zgodovini tako dolgo ločenih bratov. Mi vidimo rešitev našega naroda in države v tem, da se moralno prerodimo vsi, od prvih državnikov do zadnjega dninarja. Zlasti pa je potreba, da se verskonravno vzgoji naša mladina. Za svojo mladino hočemo katoliki že -i, 1 rez svobodo: ' r' e pomoči, poskrbeti. Zato ne odnehamo od zahteve: »Katoliški mladini katoliško šolo.« (Govorniku častitajo.)
Nato je govoril dr. Basaj
0 MLADINSKIH ORGANIZACIJAH.
V. katoliški shod je pokazal, da se slovensko ljudstvo zaveda važnosti in pomena mladinske organizacije. Včeraj je po ljubljanskih ulicah manifestiralo tisoče in tisoče organizirane in disciplinirane mladine za katoliška načela. Upravičeno se trdi, da je mladina beli list papirja, ki čaka, da ga popišejo. Vprašanje je, kdo bo preje sejal v mlada srca. Tisti, ki bo preje organiziral mladino. Omenja ustanovitelja Orla, dr. Kreka, ki je po svojem geslu: »Začeti je treba, to je vsa skrivnost« oživotvoril mladinsko organizacijo. Namen mladinske organizacije je ta, da mlad človek v sebi ohrani to, kar je že po naravi dobrega v njem, da mladostne dobrote, mladosten ogenj neguje, neti in ohrani. Mladina po svoji naravi išče in zahteva druščine, ki pomeni za mladeniča družino, šolo in dom, in ki ga polagoma prevede iz otročje v moško dobo in razvije v njem gotove notranje sile. Nato govori o razmerju svetne mladinske organizacije do verske. Princip delitve dela nam odločno brani, da bi se ogrevali za enotno mešano organizacijo. In čim težje so naloge, čim obširnejša organizacija, tem bolj moramo princip delitve dela upoštevati. Nato govori o glavnih smereh orlovske vzgoje in izobrazbe: o versko-nravni in socialni vzgoji, o državljanski in narodni izobrazbi, o delu mladinske orga-
nizacije za treznost in varčnost in o velikem pomenu telovadbe za mladinsko vzgojo ne toliko s fiziološkega stališča, kolikor zlasti z vzgojnega stališča kot sredstvo za vzgojo močne volje in za vzgojo k disciplini. Mladinska organizacija mora s sadovi svoje vzgoje pokazati, da je možno za našo mladino lepše, človeka bolj vredno življenje, v katerem se mlade sile ne uničujejo v lažni svobodi, temveč se v samovzgoji krepijo in razvijajo, v katerem se idealizem ne ubija, ampak dozoreva v plemenit moški značaj. Za vse javno del« mora biti temelj položen v organizaciji telovadnih odsekov. — V celoli prinesemo govor prihodnjič.
Tudi govor dr. Basaja je občinstvo vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Pri mnogih točkah e lubljanrki škof pomembno pripomnil: Tako je, da, tako je!
0 NARODNI IN DRŽAVLJANSKI VZGOJI je govoril g. dr. V e b i e , ki je izvajal:
Ako razmišljamo o usodi našega malega naroda, ako pomislimo, da jo narodna zavest v državi sami, zlasti na meii, na mnogih krajih še slabo razvita, si pač moramo staviti vprašanje, kako naj zagotovimo trajen obstoj in razvoj celokupnemu slovenskemu narodu, kako in s kakšnimi sredstvi naj dosežemo tisti veliki ideal, ki je bil od nekdaj globoko zasidran v srcih naših največjih Jugoslovanov, namreč popolno zedinjenje vseh Jugoslovanov od Soče in Triglava do Egeiskfiga in Ornega morja v rno mogočno državo, ki naj bo osnovana na temelju popolne narodne, verske in politične ravnopravnosti.
K temu velikemu idealu nas more privesti najprej duševno zedinjenje in tista »revolucija v glavah i;i srcihc, ki je produkt prave narodne in državljanske vzgoje.
Oglašajo se ljudje, ki trdijo, da se je narodnostna ideja že preživela, da zmaguje ideja mednarodnosti ne le na gospouarsko-prometnem temveč ludi na kulturnem osobito na znanstvenem polju. Toda globlje spoznavanje zgodovine in filozofije narodnosti u£3 pouči in prepriča v nasprotnem. Preglejmo dobo sto do slopetdeset let nazaj! Koncem 18. stole^a je zmagala na zapadu | demokratična ideja, ki se je začela polagoma širiti tudi proti vzhodu in jugu. Z zmago demokratične idejo je šel reko v reki narodni preporod. Tudi mali narodi, ki so bili prej nepoznani v svetovnem koncertu, se zavedajo svojih človečanskih in narodnih pravic. Ideja narodnega zedinjenja prodira vedno dalje in globlje. l\Temči.;a iu Italija se zedinita vsaka v svoj veliko narodnostno državo. Čehi, Poljaki iu Jugoslovani se obudijo k novemu življenju in terjajo svoje naravne pravice. Poglejmo kamorkoli, vsak narod se začne zavedati svoje narodnosti. V znamenju narodnosti obstoja nova kultura. Narodna misel se izraža ne le v leposlovnih delili, marveč tudi v znanosti in umetnosti. Ni dvoma, da pomeni narodna misel in narodna vzgoja velik napredek na prosvetnem polju. Za male narode pa je narodna vzgoja, ki mora biti prekvašena z globoko versko uravno idejo, edina rešitev v boju za obstanek. Kje bi bili mi Slovenci in Jugoslovani sploh, ako bi se ne bili pravočasno oklenili narodne misli! Prava narodna vzgoja ostane za nas Jugoslovane še dolga leta važna in pereča zadeva. Že misel na naše brate izven drugih mej nam nalaga dolžnost, da vzgajamo svoj narod v narodnem duhu, da se zavedamo slovenske narodnosti, da ljubimo svoj jezik in svojo zgodovino, da svoje slovenstvo ne le ohranimo, marveč ga utrdimo in izpopolnimo. Bodi dober Slovenec, dober Hrvat, dober Srb in gotovo boš tudi dober Jugoslovan! Prepričani smo, da nasilna narodna asimilacija v da-ik.rn:il, razmerah nikakor ne pospešuje, ne krepi našega političnega edinstva. Prepuščamo naravnemu zgodovinskemu razvoju, ali se polagoma vsi Jugoslovani tudi jezikovno zedinimo, za sedaj pa bi bili vsi taki nasilni jezikovni in vzgojni poskusi na škodo ne le slovenske individualnosti, marveč tudi na škodo jugoslovanske in državne misli. Narodnost poleg narodnosti, nikdar pa narodnost proti narodnosti!
Odkod izvirajo narodnostni boji? Predvsem iz krivične lakomnosti in pohlepnosti po tujem blagu in imetju. Minulo stoletje je v tem oziru silno grešilo in je v strašni svetovni vojski dokazalo, da krivični in pretirani nacionalizem povzroča vojsko vseh zoper vse.
Ljubimo svoj narod, svojo narodnost! Vzgajajmo naš narod v duhu pravega nacionalizma, ki pa mora sloneti na trdnih etičnih, versko-nravnih temeljih. Lepe so besede, ki jih ie izrekel Theodor Rosewelt, bivši predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike dne 30. 11. 1900 na shodu krščanskih mladeničev v Carnegiehallu v New Yorku: »Deset božjih zapovedi in moralni zakon osianejo vedno glavni temelj vsakega srečnega stremljenja po zboljšanju našega socialnega in političnega življenja. Ako bomo živeli po nauku: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« — pojdemo kmalu v carstvo socialne in družabne pravičnosti.« Na drugem mestu pravi isti Rosewelt: Ljubezen do domovine je istotako temeljna čednost, kakor ljubezen do lastnega ognjišča ali ooštenost ali iunašivo. Nobena zem-
j lja se ne spoštuje na svetu, ako se sama ne [ dvigne. V narodnem življenju je najkorist-j nejši tisti človek, ki predvsem izvršuje svoje pravice in dolžnosti; kajti s tem postaja tudi najsposobnejši, da izvršuje tudi svoje dolžnosti nasproti celoti. In med narodi je najsposobnejši tisti narod, v katerem je najbolj razvita narodna zavest in ki je najgloblje prepričan o svojih narodnih pravicah in dolžnostih. To pa se seveda lahko povsem strinja s popolnim spoštovanjem pravic drugih narodov in s potrebnim odporom nasproti vsaki krivici, ki se godi zatiranim narodom.«
Namon prave narodne vzgoje je predvsem vzgoja narodovega značaja. V pretekli iu polpretekli dobi srno opažali na naši narodni meji, pa tudi v mestih in industrijskih krajih, kako se je naš narod po-tujSeval. Takrat je bito narodno mišljenje in delovanje čestokrat združeno z velikimi žrtvami. A naš narod je ostal v ogromni večini nepokvarjen in se ni dal potujčiti. Značaj našega naroda je bil zdrav. Bili so sicer tudi omahljivci in pot urice med nami, a svetovna vojna je izčislila naš narod. Vzgajati narodno, pomeni vzgajati predvsem v značajnosti in stanovitnosti, v narodu buditi odporno silo zoper vsako kri-' vico ter ga navajati k požrtvovalnosti. Vzgoja značaja jc predvsem vzgoja Brca in volje.
Predpogoj narodne olike pa je določena stopnja gmotnega blagostanja. Delavec, ki ima obilno družino, a živi v slabih gmotnih razmerah, se pač ne more navduševati za narodnost, ako mu država noče zagotoviti vsakdanjega kruha in človeka vrednega življenja. Z?to pa je pravo socialno in gospodarsko delo tudi najboljše narodno-vzgojno delo.
V tem duhu prave narodne omike vzgajamo svoj narod! Krepimo v njem smisel in ljubezen za velike vzore naših narodnih preporoditeljev od sv. braiov Cirila in Metoda, preko Vodnika, Prešerna, Slomška, Strofin;ayerja in nešteto drugih kulturnih delavccv, ki so žrtvovali svoje bogate duševne zaklade v korist svojemu ljudstvu! Budimo v našem ljudstvu čut hvaležnosti in spoštovanja do vseh tistih, ki so žrtvovali cclo svoje življenje za vero in domovino! Proučujmo našo jugoslovansko zgodovino, naše jugoslovansko slovstvo! Tz naše zgodovine in poezije lahko črpamo najlepše gradivo, da • avdušujemo svoj narod za vzvišene vzore narodne vzgoje. Proučujmo pa tudi našo sedanjost, naše kr 'e, naše domače šege in običaje ter plod ,ve gmotne in duševne kulture! Občudujmo lepoto naše domovine! Kako krasna je našs domovina, kako pestra in bogata naravnih lepot od snežnega Triglava do sinjega morja! Tudi za nos veljajo večno lepe besede poljskega pesnika Adama Mickiewicza: »Domovina moja! Ti si kakor zdravje; kako te je treba ceniti, ve samo tisti, ki te je zgubil. Sedaj vidim vso lepoto v celi krasoti in jo opisujem, ker hrepenim po tebi! (Pan Tadeusz I. kn.iiga, verz 1—4.
Nič manjše važnosti kakor narodna vzgoja pa je državljanska vzgoja. O tem predmetu je nast?la v inozemstvu že cela literatura. Pri nas imamo tozadevno le nekaj razprav in prevodov tujih knjig. Bilo bi preobširno, ako bi skuroli podati sistem politične etike in pedagogike. Naša naloga je, da samo opozorimo na najbolj pereče probleme državljanske vzgoje. Kdor se hoče temeljito baviti s tem predmetom, naj si prečita Foersterjevo veliko delo »Politična etika in politična pedagogika« kjer najde bogato gradivo in literaturo zi> romeljitejši študij.
Ako so v prejšnjih stoletjih izdajali knjige o državi in državljanski vzgoji samo za vladarje, je vsled novejšega demokratičnega gibanja nastala občutna potreba, da se tudi široki ljudski sloji vzgajajo v državljanskem duhu, da se jim nudijo osnovni nauki o domovinoznanstvu, o ustavi, upravi, politiki. V demokratični državi odloča j ljudstvo samo o svoji usodi. Vsled tega je vsak izmed nas odgovoren za vse, kar se dogaja v lastni državi. Ni tedaj brez pomena, na kakšnih temeljih ie zgrajena naša državljanska vzgoja. Mi Slovenci in Hrvati imamo v tem oziru nekoliko težjo nalogo nego Srbi, ker do našega zedinjenja nismo živeli v lastni narodni državi, ker smo se stoletja in stoletja borili proti hijemu režimu in smo takorekoč zrasli v opoziciji. Sedaj, ko imamo lastno državno zgradbo, smn soodgovorni za usodo naše države in je naša dolžnost, da s pozitivnim delom pomagamo urediti to državo. Naj smo sedai v opoziciji ali v vladi, vedno moramo imeti pred očmi splošni blagor naše države, ki nam mora biti najvišji zakon. Akoravno še ta država ni konsolidirana, in tako urejena, kakor smo si jo želeli, vendar mora veljati predvsem za nas Slovence temeljno načelo, da smo s to državo zvezani na življenje in smrt, da je izven te države našemu narodu zapisana gotova propast. Eno pa je gotovo. Naša država se mora demokratizirati od vrha do tal. Urediti se mora tako, da se bomo v nji počutili kakor bratje ,da bo zajam-, čena v tej državi vsem popolna narodna, verska, politična in socialna ravnop ravnost.
Država ni istovetna s vsakokratnim strankarskim režimom, z vlado strank, ki iščejo povsod izključno samo strankarska
HJTHH! \
StuVENEC, mis 28. avgusta M

koristi Država nam mora biti nekaj višjega. Naša država mora postati v resnici ljudska država, v kateri bomo videli vsi državljani brez razlike svojo zaščitnico, svojo oravo mater.
Nočemo obujati žalostnih spominov n?. minula leta po zedinjenju. Mnogi* se je v teh letih grešilo zoper vrhovno poslanstv naše države. Kreniti moramo na drugo pot. Vrniti se moramo nazaj k tistim temeljnim principom, ki smo jih oznanjali ob našem zedinjenju.
Kaj pa je glavna naloga državljanske vzgoje? Po Foersterju ni glavna naloga državljanske vzgoje samo pouk o državnih napravah (domovinoznanstvo), temveč smo-trena gojitev in izpopolnitev tistih lastnosti značaja, ki so posebno važne za pravilno pojmovanje in izpolnjevanje vseh dolžnosti ter za pravilno pojmovanje odgovornosti v državnem življenju. Kdo je pravi državljan? Po starogrškem nazoru tisti, ki povsod in vselej podrejuje zasebno korist splošnemu blagvu.
V	ljudstvu moramo gojiti zavest odgovornosti za vse dogodke države. Jaz, ti in mi vsi smo odgovorni za usodo naše države. V ljudstvu moramo vzbujati in gojiti resnično viteško mišljenje. Zlasti časopisje bi moralo biti v tem oziru dober zgled. Obsojati moramo tisti rokovnjaški način polemike, ki se je v zadnjih letih zopet razpa-sel po gotovem delu časopisja, kateremu ni Uič sveto, ki oblati brez razloga tudi najboljše narodne voditelje, ki neprestano za-sramuje in zaničuje naše najvišje narodne in verske svetinje.
V	državljanski vzgoji morajo zopet zavladati etična načela, sicer zabredemo v divje boje strankarskih strasti, da se bo lahko reklo: Homo homini lupus (človek je človeku volk), dasiravno bi morali biti >ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi« (Prešeren).
Iz rusko-japonske vojske se pripoveduje sledeča zanimiva anekdota. Ranjenega i-uskega častnika, ki je prišel v japonsko Ujetništvo, je obvezoval japonski bolniški strežnik. »Ali ste kristjan?« ga vpraša ruski častnik. »Da«, odgovori Japonec. »To sem opazil že po načinu, kako ste me prijeli«, pristavi ruski častnik. Ali ni ta anek-
dota velikega pomena tudi za našo držav- j ljansko vzgojo? Na drugem mestu navaja Foerster znan Izrek: »Pomoči svoje pero ! najprej v svojo vest, potem v črnilo!«
Državljanska vzgoja vsebuje ne le in-| Mvldualno, temveč tudi družabno vzgojo. | Temelj te vzgoje najdemo v družini, nadaljuje se v šolah, organizacijah in po časopisju. Rrez dvoma je bila naša državljanska vzgoja pomanjkljiva. Treba nam je temeljite preosnove. Na polju ožjega domovino-znanstva imamo še premalo knjig in učnih pripomočkov. Še manj jih imamo na polju politične etike in pedagogike. Povsod je še treba orati ledino. Učenjaki, vzgojitelji in voditelji našega naroda, tukaj vas še čaka hvaležno polje 1
Tudi naše organizacije lahko mnogo koristnega store v tem oziru. Primerna predavanja, ki jih naj prirejajo društva o tem predmetu, naj izpolnijo to vrzel in naj poglobijo našo državljansko vzgojo, ki je enako potrebna širokim slojem našega ljudstva, kakor tudi najvišjim organom naše države.
Narodna in državljanska vzgoja je državotvorno delo prve vrste.
Viharno pozdravljen je povzel nato besedo lavantinski škof dr. K a r 1 i n:
»Prevzvišeni g. nuncij! Presvetli škofje! Cenjeni zborovalci! Moj govor bo jako kratfk. Iskreno se zahvaljujem vsem govornikom, ki so se pošteno trudili, da nam dajo smernice, po katerih bomo delali. Zlasti govornikom-lajikom se zahvaljujem za njihovo izvrstno pomoč. Bog jim povrni! Druga moja želja je, da vzamejo te smernice s seboj vsi udeležniki in jih povedo tudi drugim, ki tu niso navzoči.
Vi ste opazili, da je bil jako lep prizor, ko je nas" pri našem prihodu pozdravljalo ubrano zvonenje zvonov. Meni vsaj se je zdelo, da vidim v duhu pesnika Potočnika, ki je pel: Zvonovi zvonite, na delo budite, ker prazno je delo brez žegna z nebes. Bog naj blagoslovi naše in vaše delo. Zato vam dajem svoj pastirski blagoslov.«
Po blagoslovu je predsednik Štrukelj zaključil zborovanje z željo, naj prinese zborovanje dobri stvari obilo blagoslova in uspeha.
Slovesnost v stolnici.
V cerkvenem govoru v stolnici 26. avg. ob 7. zjutraj je kanonik dr. Mihael D; eka razvil o katoliški r e f o r -n i » r c naslednje misli: — Katoliški shod Di laliko primerjali z mogočno križarsko vojsko, ki naj gre in zopet nazaj izvojuje, kar si je med narodom osvojila tal nevera, mrzla in mračna vera, brezbrižnost in popustljivost v katoliškem mišljenju, hotenju, življenju. Vsak izmed množice naj si pripne na prsi križ in naj hiti bojevat sveti boj zoper temo in laž v vseh panogah narodovega življenja. Toda prej je treba preroditi lastna srca v katoliški misli, katoliški zavesti. — Treba je poživiti ljubezen do katoliške Cerkve, ki je odrešenica, kakor je Odrešenik Kristus, ki je učiteljica, voditeljica, osrečevavka. Ni lahko netiti ljubezni do katoliško Cerkve sredi sto centrifugalnih sil, ki vlečejo dandanes stran od nje; ni lahko kazati te ljubezni v dobi, ko nemara ni nemoderno biti veren, nemoder-no pa je, biti cerkven —; in vendar mora svet videti našo poglobljeno ljubezen do Cerkve, naš ponos, da smo cerkveni, našo radost, da smo katoliški, našo srečo, da smo Kristusovi 1 —Na čem pa naj svet to vidi? Pred vsem na tem, da prepričano verujemo vse, kar nam katoliška Cerkev verovati zapove. d u j e. Stran od modernega izbiranja ali popuščanja ali kompromisanja v verskih resnicah! Za vsako dogmo posebej stoji cela avtoriteta katoliške Cerkve. Nikogar naj ne bega moderni odpor proti katoliški dogmi v imenu znanosti! Znanosti ni dogma nič na poti. Znanost je ena cesta do resnice, dogma je druga cesta. Zato, ljubezni polno strpljivost in odkrito spoštovanje do vseh ljudi, ki žive z nami pod enim soln-cem božjim — toda nič odnehanja na račun evangelske resnice! — Prav tako, kakor cel katoliški čredo, pa je naša stroga dolžnost tudi cela katoliška morala. Katoliška Cerkev ni nezmotljiva samo v tem, kar za zveličanje uči, marveč tudi v tem, kar za zveličanje ukazuje. Zato kakor v dogmi, tako tudi v katoliški morali ni izjeme nobene in za nikogar. Hočemo svoja srca po katoliško preroditi? Katoliški katekizem v roke! Zapovedi božje in cerkvene spet v spomin! Drugo za drugo! natančno, vestno, strogo! ne kakor bi komu osebno ugojalo! Tako, kakor katoliški katekizem in katoliška Cerkev zapovedujeta! Ne imej poleg pravega Boga še drugih bogovi Ne feolni Boga, ne svetnikov njegovih v nebesih, ne bližnjega svojega na zemlji! Posvečuj nedeljo z božjim češčenjem, ne s svojim uživanjem! Spoštuj očeta in mater pa tudi vsako drugo postavno oblast in najbolj avtoriteto Cerkve! Ne ubijaj, ne na telesu, ae na duši; ne s polenom! Ne prešestvuj, ne prelamljoj zvestobe, pred svetim oltarjem priseženei Ne Icradi, ne denarja, ne dobrega Imena bližrjenui! Ne delaj krivice, itorjeno krivico popravil... Tako, vso po
besedi. Tako, kakor govorita ' atekizem in nezmotljiva Cerkev. Tako je treba tudi v neokrnjeni morali preroditi in znova okrepiti srca naša! — Slednjič je treba vse-bolj odpreti srca milosti, ki šumi iz studencev zveličanja v katoliški Cerkvi. Milost je meč odzgoraj. Milost je mati velikih, res katoliških dejanj. Kjer je milost, tam je Bog; kjer je Bog, tam je junaštvo .Zato je milost neomajno zaupanje katoliškega srca. Milost prihaja v molitvi. Ali molimo? Premalo molimo. Morda mnogo delamo: govorimo, pišemo, zborujemo, prirejamo, organiziramo — toda molimo premalo. Več molitve! več molitve! Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo!... Milost prihaja v presv. daritvi, v besedi božji, v sv. zakramentih. Kako je tu z nami, ki hočemo biti bojevniki za katoliško stvar? Izprašajmo si vest brez hinavščine! Kdor zanemarja zlasti sv. zakramente, ta bo slab junak v boju za katoliško stvar. Milost prihaja z vsem ozračjem cerkvenega življenja; treba je torej povsem živeti s Cerkvijo: z njenimi postnimi in velikonočnimi dnevi, z njenimi bratovščinami in kongregacijami, s celim njenim bogatim življenjem, zato da prihaja bogata milost in ž njo čudeži njenih del. V vseh teh stvareh se reformirajino, kjer in kolikor je potreba: v ljubezni do Cerkve, v njeni veri, v njeni morali, v njeni milosti. Potem primimo za božje orožje in pojdimo v boj ob hudem času — ogromna križarska vojska, ki gre med narod spet ::azaj jemat, kar si je med narodom v vihrah čar . osvojila tal nevera, mrzla in mlačna vera, brezbrižnost in popustljivost v katoliškem mišljenju, hotenju, življenju! Delajmo! nosimo težo dneva in boja! vztrajajmo in posijalo bo spet na celo našo lepo zemljo kraljestvo božje.
Po govoru g. kanonika dr. Opeke je imel zagrebški nadškof dr. Bauer ponti-fikalno sv. mašo, med katero se je pod vodstvom g. St. Premrla pela Sattnerjeva »Missa Seraphica« s spremljevanjem dr. Čerinovega vojaškega orkestra in orgelj. Orgljal je g. stolni vikar Zabret
EH!ElllEII!EI8IEmElllE!HEIII
Na kaj ne smem pozabiti ?
ko pridem na Katoliški shod v Ljubljano? NA VSAK NAČIN
si moram ogledati pri »NOVI ZALOŽBI« (poleg nunske cerkve) ali v .JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI« (poleg .tolnlce) PRVI ZVEZEK
Da aem jo dobil t roke, bi jo bfl ie kupil in prebral. — (Cena vezani knjigi 56 Din, brošir. 45 Din.)
T« ftnfipj ie nriri<>nem k notnim «iro£kem!
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
Zborovanja
šolski odsek.
Predseduje semeniški ravnatelj Ignacij N a d r a h. Za podpredsednika se izvolita prof. Josip O s a n a in nadučitelj Iv. Š t r u-kelj, za zapisnikarja gdčna Anica Le-bar, kateheta Andrej Ažman in Val. Tome.
Pred piičetkom zborovanja pozdravi udeležence dubrovniški škof dr. Jos. Marže 1 i 6 in bodri navzoče učiteljstvo, naj polaga prav tako važnost na srčno kulturo kakor na umsko vzgojo. Današnji svet boleha na pomanjkanju srčne kulture.
Zborovanja se je udeležil tudi papežev nuncij Pellegrinetti, škofa dr. J e -g 1 i č in dr. K a r 1 i n, poslanca dr. Korošec in A. Sušnik, višja šolska nadzornika Wester in Gabršček in veliko število učiteljev, učiteljic, duhovnikov in drugega občinstva.
V nastopnem prinašamo kratko poročilo o vsebini referatov in besedilo sklenjenih resolucij.
I. SPLOŠNA NAČELA.
(Referent prof. dr. I. Sams«t,)
Naloga katoliškega shoda je, vsemu našemu javnemu življenju začrtati pot po večno veljavnih načelih katoliške vere. Ce si hočemo po teh načelih urediti bodočnost, se moramo najprej ozreti v šolo. Kdor ima mladino, ima bodočnost. Kakršna je naša mladina, taka bo naša bodočnost.
Stojimo pred novim šolskim zakonom. Načrt za ta zakon — za osnovne in srednje šole — so napravili ljudje, ki niso upoštevali naših razmer in ne našega katoliškega vernega ljudstva. Ta načrt še ni zakon, a lahko postane čez noč. Katoliški si d je poklican, da glasno in nedvoumno ugotovi zahteve slovenskega ljudstva glede naših šol.
Podlaga šolskim resolucijam, ki jih je sestavil pripravljalni odbor s sodelovanjem zastopnikov Slomškove zveze in srednješolskih profesorjev, so nastopna načela:
1.	Otroci so last staršev. Starši bodo od njih dajali odgovor. Zato so starši odgovorni tudi za vzgojo svojih otrok. Zato morajo imeti starši pravico, odločevati o vzgoji svojih otrok. Naše katoliško ljudstvo, ki je po veliki večini verno, zahteva versko vzgojo svojih otrok.
2.	Namesto staršev pa vodi po božji zapovedi versko vzgojo v šoli katoliška cerkev, ki ji je njen ustanovitelj zapovedal: »Pojdite in učite vse narode!« Zato mora cerkev imeti v šoli pravico, ne samo učiti verouk, ampak tudi voditi versko vzgojo, ker vsaka prava vzgoja — tudi narodna in državljanska — mora sloneti na verski podlagi. Cerkev ima pa tudi pravico čuvati, da pouk v ostalih predmetih ne nasprotuje verski vzgoji. To jasno določa cerkveni zakonik can. 1372, 2. can. 1373; zlasti pa can. 1381, § 1: »Religiosa iuventutis instituio in sholis quibuslibet auetoritati et inspeeti-oni Ecclesiae subicitur«. § 2: «Ordinariis locorum ius et officium est vigilandi, ne ia quibusvis scholis sui territorii quidquam contra fidem vel bonos moreš tradatur aut fiat.«
3.	Država ne sme imeti monopola na šole. Zato zahtevamo, cla imajo zasebne šole, ki so pogosto boljše kot državne, iste pravice kot državne, če izpolnjujejo vse tiste zakonito določene predpise, ki jih država zahteva v državnih šolah.
To moramo zlasti odločno poudarjati nasproti načrtu novega šolskega zakona — za osnovno in srednjo šolo —, ki hoče zasebno šolstvo omejiti ali popolnoma uničiti. Vprašamo: Zakaj in čemu? Ne moremo najti druzega vzroka kakor kulturno-bojne namene. Za zasebne šole zahtevamo popolno enakopravnost z državnimi šolami v imenu svobode, v imenu pravičnosti in v imenu zdravega šolskega napredka. — (Živahno odobravanje.)
Nato predlaga govornik primerne resolucije, ki so se po živahni debati, ki so se je udeležili kateheti: Zaplotnik, Cadež in Ažman, učitelji (oziroma nadučitelji): Bric, Ambrožič, Rustjan, žužek, prof. dr. Grafenauer in drugi, Sprejele v tej-le obliki:
SploSna načela.
Za vse vrste naših šol naj veljajo nastopna splošna načela:
1.	V šolskih zadevah imajo pravico odločevati starši, cerkev in država.
2.	Kakor ima država pravico, zahtevati določeno mero znanja in državljansko vzgojo, tako ima katol. cerkev in katol. starši pravico, zahtevati katoliško vzgojo otrok.
Zato zahtevamo za naše šole, naj bosta vzgoja in pouk v vseh predmetih, v kolikor zadevata verskonravno stran, uravnana po načelih katoliške vere.
3.	Šola naj goji ljubezen do naroda i in države. Trajna in požrtvovalna ljubezen
do naroda in države pa more sloneti le na verski vzgoji.
4.	Verouk bodi obvezen predmet v vseh državnih šolah. Obvezne morajo biti tudi verske vaje.
v odsekih.
5.	Cerkev ima pravico, voditi in tiad zorovati verouk v šoli in čuvati, da »i v šoli ne bo kaj učilo ali delalo proti vat iu nravnosti,
6.	Verski pouk In verske vaje mora) oskrbovati od cerkve pooblaščeni katoli ški duhovniki, le v izjemnih slučajih tud druge od cerkve pooblaščene učne mo4|
7.	Poleg države ln učiteljstva moraj( imeti cerkev in starši v šolskih odbori! (krajevnih, okrožnih, pokrajinskih in osred njih) primerno zastopstvo.
8.	Poleg državnih so dovoljene tud zasebne soK Država jih mora podpirati Vse tiste pravice, a! jih Imajo drZavm šole, zahtevamo tudi zasebne šole, akt te izpolnjujejo vse tiste zakonito dolo čene pogoje, ki veljajo za državne šola
9.	Veroučitelje na državnih šolah na stavlja državna "blast le v sporazumu i cerkveno oblastjo.
10.	Marijine kongregacije in druge U ključno verske organizacije so od šolski
aeodvisne, zato jih ta ne sme ovi
i.1 Šolska oblast naj s primernimi od redbami .n s potrebno strogostjo prepreJ kvarne vplive na šolsko mladino, zlast kvarni vpliv slabih stanovanj, gledališki! in kinematografskih predstav, pri čemei naj io podpirajo tudi druge državne ob lasti.
n. OSNOVNE, MEŠČANSKE IN STRO KOVNE ŠOLE.
O tem vprašanju so referirali trije go vorniki. Najprej se je razpravljalo o
osnovnih šolah.
(Referent nadučitelj Fortunat Lužar.)
Govornik je pojasnil pomen krščanstvi za kulturo Slovencev in Srbov. Od razuil strani prihajajo poskusi za odstranitev re ligije in verskonravne vzgoje iz šol. Po kvarjenost mladine pa opominja starše, di treba kreniti na drugo pot in da treba go jiti krščansko čuvstvovanje in notranjo i) popolnitev. Ozirati se je tudi na srčno kul turo in ne samo na umsko izobrazbo.
V šoli je važna etična končen tracija predmetov. Vsi šolski pred meti in vse šolsko delo sploh naj ima zve zo z veroukom. Za vzgojo učencev naj « pridno uporabljajo verski motivi. V šolsk knjige je postaviti več snovi verske vse bine.
Ker neki moralisti zametujejo te na trdnejše temelje vzgoje, je nastala zahtev po svobodni šoli. Tako svobodo p uka imajo na Nizozemskem, v Belgiji i drugod. V takih šolah vlada samoodl ločba staršev; tudi take šole vzdr žuje država. Tudi pri nas zahtevajmo taki šolo!
Iz krščanske ljubezni in iz skrbi s povzdigo narodnega in državnega blagost« nja je treba ustanoviti za manj nadarjeni ali slaboumne vsaj po večjih mestih poseb ne pomožne šole, nadalje šole za slep« gluhoneme, ogrožene, božjastne in pohab ljene. Vzdrževati je treba mladinske do move, sirotišča in druge dobrodelne zavo de. Politika bodi v šoli izključena.
Učiteljstvo mora dobiti večjo izobrai bo. Priporočljiva je dovršitev vse srednj šole s posebnim pedagogijem, a dokler 8 to ne izvrši, naj ima učiteljstvo do stop na vseučilišče. Ta zahteva p večji izobrazbi bodi naša kardinalna tol ka, ki se mora v Jugoslaviji čimprej ur« ničiti.
Nato je razpravljal odsek
o	šelah.
(Referent Rudolf Pečjak.)
Govornik je opozarjal na napačna innl nja, ki jih ima ljudstvo o meščanskih & lah. Naziv teh šol, ki je sicer utemeljen zgodovini te vrste šol, a danes popclnom neprimeren, zavaja ljudi, da menijo, da 5 meščanske šole samo za take ljudi, ld i ne bodo slutili kr Jia z ročnim delom, baš nasprotni namen imajo meščanske & le. Nuditi hočejo višjo izobrazbo tistim mli deničem in mladenkam, ki ne bodo stud rali dalje, ampak se bodo udejstvovali l« umni gosp "ar i i na Jr-^otth, kot obrtnik kot trgovci, kot kvalificirani delavci in f preddelavci v tovarnah. Baš za te stan« ki so v veliki nevarnosti, da precenjuje pomen materielnih dobrin, hoče vzgoji meščanska šola naraščaj, ki bo imel z™ sel tudi za splošno kulturna vprašanj« ki bo v občevanju s podrejenim! oseba! kazal srčno kulturo, kakršno more dati vzgoja na krščanskih nneelih.
Strokovna pisateljica g lena A n i c L o b a r je govorila
o rrseji bol*Hi.	ln dc*cvn<
zastalih otrok.
S posebno lj' J o mora krščans vzgojitelj gledati na tiste otroke, ki jim narava dala manj darov nego drur,'m ze: ljanom. Tudi slepi, gluhonemi, slabo n darjeni, slaboumni, božjastni in pohabijo ter zanemarjeni, ogTV,"'N"I in pekvarje otroci morajo postati deležni sadov »no' in včlike zapovedi«. Ce bo med svetom i
jla krščanska ljubezen, potem tudi ni več jaleč čas, ko bodo pohabljene in bolne jroke izpostavljali. Že nastopajo krivi preti, ki obsojajo sočutje do bolnih, slepih, uhonemih in slaboumnih ter kratkomalo htevajo njih odstranitev. (Husley, Tille, eller, Plotz.) Mi pa gledamo v vsakem oveku podobo božjo.
Na poti k luči vzemite vse a sabo: vse tiste, ki sreča skriva jim lice, ki tavajo v temi, ki žar jim ugaša otroka, ki nima zvezde vodnice, vse tiste, ki begajo v noč in trpljenje 1 Vi srečni romarji v versko življenje, peljite vse s sabo v ljubezni čuteči, peljite vse s sabo k Luči in Sreči!
Predavanju je sledilo živahno odobra-anje. — Pri debati je sprožil minister na dr. A. Korošec misel, naj se posvetuje omškova zveza tudi o novem tipu šole, so ga pred enim letom uvedli na Turin-kem: o takozvani enotni in produktivni oii. Ker se izdeluje pri nas nov šclski za-on, ki se bo predložil seveda predvsem t podlagi vzorcev iz drugih držav, želi go-ornik, da napiše kak strokovnjak tuc1' o im vprašanju razpravo za Slovenskega iitelja.
Nato so bile sprejete tele resolucije:
n. OSNOVNE, MEŠČANSKE IN STROKOVNE ŠOLE.
V smislu izraženih splošnih načel za-evamo:
1.	Pouk katoliških otrok v katoliških rajih naj v vseh predmetih oskrbujejo
versko in nravno neoporočene katoliške 5ne moči.
2.	Država mora versko šolo, osnovno, leščansko ali strokovno, zakonito in ob-3zno uvesti ter vzdržavati, kjerkoli jo za-tevajo starši za zakonito določeno število trok.
3.	Za izobrazbo vzornega katoliškega čiteljstva zahtevamo katoliški pedagogij,
kalterega bodo izšle ne le strokovno meljito izobražene, ampak tudi versko-ravno utrjene učne moči.
4.	Obžalujemo, da se je del sloven-rega učiteljstva odtujil verskemu prepri-inju svojega naroda in da sovražno na-opa proti tovarišem, ki javno izpovedu-
0	katoliška načela. Učiteljem iz »Slom-cove zveze« izražamo zahvalo in prizna-je; slovensko katoliško ljudstvo je z jimi.
HI. SREDNJE ŠOLE. (Referent prof. Jos. Osana.)
Uvodoma povdarja referent važnost oboja privatnih srednjih šol s stališča konku-snce in s stališča državljanske svobode, ouku in vzgoji mladine je treba zlasti na 'ednjih šolah posvetiti posebno pozornost, ri pouku v posameznih predmetih je treba aziti, da se podajajo točna dejstva, ne pa azne hipoteze, zlasti take, ki nasprotujejo ssnicam katoliške vere, kot gotova dejstva.
Mnogo važnejši še kot pouk je vzgoja rednješolske mladine v njenih najnevar-ejših letih. Šola, ki bi svoje učence polnila amo z učno snovjo, bi zgrešila svoj namen; asti srednja šola mora mladino vzgajati, t. s poukom bistriti um, utrjevati voljo in ubezen do dela ter plemenititi srce. Ma-srializem današnjih dni vodi človeka k vži-anju in po nižinah življenja, ne more pa zgojiti pravega.človeka; to doseže s idealizem na trdni podlagi, ki je kato-ška vera s svojimi nauki ter vzvišenima lealoma Kristusa Boga in Prečiste Device. >ato zahtevamo versko srednjo šolo.
Ker pa živimo v državi raznih veroiz-ovedanj, ne moremo črez noč dobiti take ržavne srednje šole. Zato moramo zahte-ati, da srednja šola ne nudi samo umske »brazbe, ampak tudi verskonravno vzgo->za življenje, ne samo nravno, ki je itak ostulat vsake, tudi brezverske šole, ampak erskonravno, ker samo ta more človeka bvarovati v težkih trenutkih življenja, da « zablodi in utone v močvirju življenja, lato zahtevamo, da se verouk poučuje v Beh razredih vseh srednjih šol.
Končno zahtevamo tudi, da se ohrani umanistična gimnazija neokrnjena, ne salo, ker najbolje posreduje humanizem, ki im je krvavo potreben, in ker se je prav obro obnesla med našim ljudstvom, ampak Idi ker nas kulturne naloge Jugoslavije,
1	stoji na nekdanjem ozemlju grške in rim-ke kulture, s katerima je tesno zvezana, do ega naravnost silijo: saj je Jugoslavija most Qed vzhodom in zapadom.
Predlaga te-le resolucije, ki se sprejmejo po kratki debati, v kateri so govorniki Oglašali važnost in potrebo humanistične tobrazbe:
1.	V smislu prej navedenih splošnih ®?el zahteva katoliški shod versko sred-jo šolo.
2.	Dokler take državne srednje šole
Ji naj srednja šola ne nudi samo umske !°brazbe, ampak tudi verskonravno vzgo-> za življenje. Zato naj se verouk poučuje vseh razredih vseh srednjih šol — tudi tokovnih in tehničnih — naimanj po dve fi na teden.
8. Z ozirom na kulturno nalogo, k! Jo | ima Jugoslavija kot most med vzhodom in zahodom, ter z ozirom na kulturno zgodovinski in etični pomen, ki ga ima poznavanje grške in rimske kulture za naš narod, zahtevamo, da se ohrani humanistična gimnazij/} neokrnjena.	,
IV.	Q SKRBI ZA IZVENŠOLSKO VZGOJO
SREDNJEŠOLSKE MLADINE
(Referent prof. Ivan Dolenec.)
Referent opozarja na škodo, ki jo trpi dandanes vzgoja srednješolske mladine predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj. Z vseh postaj južne in državne železnice se vozijo dijaki dan na dan v srednje šole v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugod. Ogromno časa izgube s čakanjem na vlak, ne morejo obiskovati prostih predmetov, ki so za splošno izobrazbo dostikrat prav tako važni kakor obvezni predmeti, in tudi časa za branje, za versko življenje in za razširjenje splošne izobrazbe jim primanjkuje. Zato predlaga, naj se ustanove v vseh mestih, kjer so srednje šole, dnevnaza-vetišča za dijake, ki se vozijo vsak dan z vlakom domov.
A tudi starši, ko so pripravljeni svojim otrokom plačati stanovanje v mestu, so dostikrat v veliki zadregi, kako dobiti primerno stanovanje ob sedanji splošni stanovanjski bedi. SkuSnja je pokazala, da so starši s posebnim veseljem pošiljali svoje otroke v konvikte, kjer je bilo za njih znanstveni napredek in za moralno vzgojo najbolje preskrbljeno. V konviktih se lahko bolj pazi na to, da dijaki tudi prosti čas najbolje izrabijo za razširjertje svoje splošne izobrazbe. Zato priporoča, naj se ustanove po vseh krajih, kjer so srednje šole, dijaški k o n v i k t i, oziroma naj se že postoječi konvikti po možnosti razširijo.
Pri vzgoji mladino je treba gledati ne samo na njen znanstveni napredek, ampak se mora posebna pozornost posvečati tudi skrbi, da bo mladina dovršila svoje študije nravno zdrava. Zato priporoča kat. shod dijakom in dijakinjam na srednjih šolah, naj v čim večjem številu vstopajo v m a r i -janske kongregacije, ki so institucije za moralno obnovo par excellence.
V	naši dobi pa ne smemo pozabiti še na eno panogo vzgoje, ki je s sedanjih demokratičnih časih postala posebno važna: vzgoje za demokratično mišljenje in parlamentarno u d e j -stvovanje. Tega se navadi dijak s tem, da se udeležuje življenja in dela v dijaških odsekih pri kulturnih organizacijah, pri katerih mu je po šolskih predpisih sodelovanje dovoljeno. Seveda morajo vse take organizacije izpopolnjevati smotre znanstvene in moralne vzgoje na srednji šoli. V takih organizacijah se nauči dijak voditi samostojno manjše organizme in se prostovoljno podrediti večji celoti. Vzgaja se za socialno delo. Zato priporoča kat. shod dijakom sodelovanje pri katoliških kulturnih organizacijah, ki so po šolskih predpisih dijakom dostopne, v kolikor pospešujejo smotre znanstvene in moralne vzgoje in seveda ne jemljejo dijakom časa, ki ga rabijo za šolo.
Brez debate se sprejmejo resolucije:
1.	Katoliški shod opozarja na škodo, ki jo trpi izvenšolska vzgoja srednješolske mladine v moralnem oziru in glede učnih uspehov v šoli radi silnega pomanjkanja stanovanj. Zato naj se
a)	ustanovi za dijake, ki se vozijo po železnici v šolo, v vsakem mestu dnevno zavetišče, kjer bodo dijaki lahko plodo-nosno porabili čas, ko čakajo na vlak. V ta zavetišča naj se sprejemajo tudi dijaki iz mesta, kateri doma nimajo primernega prostora za učenje.
b)	Pomanjkanje stanovanj in vzgojni momenti zahtevajo, da se ustanove v vseh mestih, kjer so srednje šole, dijaški konvikti, ki bodo pod strokovnim vodstvom skrbeli za umstveni in nravni napredek njim izročene mladine. V tem oziru priporoča katoliški shod podpiranje društva Pripravniški dom, ki namerava zgraditi tak konvikt za učiteljiščnike. Že obstoječi konvikti naj se po možnosti razširijo.
2.	Posebna pozornost naj se posveča razširjanju Marijanskih kongregaclj za srednješolsko mladino.
3.	Za izpopolnitev splošne izobrazbe in vzgoje se priporoča ustanovitev dijaških odsekov pri katoliških kulturnih organizacijah, pri katerih je srednješolskf mladini po šolskih predpisih dovoljeno sodelovati.
V.	0 STANOVANJIH ZA VISOKOŠOLCE.
(Referent prof. I. Dolenec.)
V	zvezi z referatom o pomanjkanju dijaških stanovanj je opozoril referent še na perečo rano pomanjkanja stanovanj za vi-sokošolce. Visokošolski študij zahteva prav posebno poglobitve v predmet. Velik del visokošolcev pa danes nima mirnega kotička, kjer bi se mogel nemoteno pripravljati na svoj bodoči poklic in si razširjati svojo splošno izobrazbo. Država nam je dala v Ljubljani univerzo, katere blagodejni vplivi na kulturni nivo naše slovenske preklice se že močno čutiio. Treba ie na vi-
sokošolski mladini tudi omogočiti, da kar najbolje porabi dragoceni čas priprave na svoj bodoči poklic. Zato naj zgradi slovensko ljudstvo svojim visokošolcem v Ljubljani vseučiliščnidom.
Sprejme se tale resolucija:
Slovenski narod se zaveda ogromnega pomena, ki ga ima za njegov duševni in gmotni napredek vseučilišče, lastno kulturno ognjišče. Zaveda se tudi dolžnostjt, da pomaga pri nalogi, da se vzgoji zadostno število strokovno prvovrstne in nravno zdrave inteligence. Zato priporoča katoliški shod ustanovitev društva, ki bi si stavilo za nalogo, da čimprej zgradi v Ljubljani vseučiliški dom, kjer bi imeli visoko-šolci primerna stanovanja in tudi druga sredstva na razpolago, ki so jim potrebna za strokovno izobrazbo in nravno vzgojo.
VI. DRUŠTVO »KRŠČANSKA ŠOLA«.
Referent kanonik in semeniški vodja Ign.
Nadrah.
Referent poroča o pripravah za ustanovitev društva Krščanska šola, ki naj zbere v svojem okrilju vse, ki jim je do krščanske vzgoje otrok. Sprejela se je ta le resolucija:
Katoliški shod poživlja vse zavedne katoličane, da stopijo v društvo »Krščanska šola«.
Ob sklepu je povzel besedo poslanec prof. A. Sušnik in zagotovil zborovalce, da bo Jugoslovanski klub napel vse sile, da izvojuje zahteve, izražene v sprejetih resolucijah. Boril se bo za pravice zasebnih šolinzaohranitevhumanistične gimnazije. Enako ne bo nikdar odstopil od neizpodbojne zahteve, da se mora verskemupoukuodkazativšoli odličnomesto. Kar se tiče k o n g r e -g a c i j, se je o tem že pogosto razpravljalo v šolskem odseku v zbornici. Zanimivo je bilo, da so se proti kongregacijam posebno borili prečanski poslanci (Nemec in Slovenec), ki so obenem naglašali, da so katoličani. Jugoslovanski klub je izjavil, da sploh ne sodeluje več v šolskem odseku v slučaju, če bi šolski odsek hotel kongregacije odpraviti. Prišlo je med poslanci v tem oziru do ostrega spora, ki ga je pomagal poravnati skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič, bivši minister ver, ki je sam priznal, da ni našel v pravilih kongregacij ničesar protidržavnega. (Veselost.)
Nato je zaključil predsednik kan. Ign. Nadrah štiriurno zborovanje z apelom na navzoče :Rajšiumretinegoprepu-stiti svojeotrokebrezverstvu!
Odsek m Narodno prosveto.
Zborovanja za narodno prosveto se je udeležilo mnogobrojno občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano Ljudskega doma. Zbor je počastil s svojim obiskom tudi prevzv. šibeniški škof Mileta, katerega je predsednik dr. Josip Puntar iskreno pozdravil.
Podpredsednika zborovanja sta bila prof. Jarc in prof. dr. Capuder.
Najprvo je referiral dr. Capuder o našem dosedanjem delu ter cilju in metodah za bodočnost.
V referatu se poda zgodovina prosvetnega dela na kršč. temelju od ustanovitve prvega kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani (1855) do najnovejše dobe. Prvi trije katol. shodi niso imeli še posebnega odseka za prosveto, zato je zlasti z ozirom na velik razvoj kat. izobr. organizacij 4, kat. shod moral posebej razpravljati o kršč. izobrazbi. Pojeg kat. shodov je bila glavna gonilna moč na prosvetnem polju SKSZ in pododbori oziroma zveze (KSZ v Mariboru) zlasti pod vodstvom dr. Kreka in na Štajerskem dr. Korošca in dr. Hohnjeca. V najnovejšem času je veliko prosvetnega dela vršila mladinska organizacija Orlov in Orlic. Ideje krščanstva in slovanstva ter narodna ideja (obrambni boj) so bile vodilne ideje in kat. shodi so podajali vedno popolnejše smernice in opozarjali na nova sredstva. Med cilji za naprej je posebno poudariti končno zedinjenje slov. naroda in delo izobr. organizacij za spoznavanje z zasužnjenimi brati in za zanimanje za zasužnjene dežele. Pri tem je treba stare forme z novo vsebino, ne pa vedno hrepeneti po novih, vanje pa vlivati staro.
Drugi je poročal o mladinskih organizacijah g. Fr. Z a b r e t. 0 njegovem poročilu se je vnela živahna debata, ki je pokazala, kako veliko umevanje za mladinsko organizacijo vlada v vseh katoliških krogih.
Tretji je poročal Narte Velikonjao ljudskih odrih.
Referent ugotavlja, da je to vprašanje izniklo kar samo od sebe, dosedanji kat. shodi so ga gledali bolj z organizatorne plati. Toda problem je globlji ter ima daleko-sežne posledice. Ljudski odri so postali nepogrešljivi stebri našega prosvetnega dela. Ljudstvo pričakuje od igre raztresenosti, oddiha, moraš mu pa v igri dati priliko da se zbere, da gleda vase. Nuditi mu moreš in moraš estetični užitek, dvigati ga moreš in moraš estetično, etično ter mu tudi bistriti razum. Z igro vzgajaš zmisel za lepoto, leno kniiflto. orlirriniaS nflrnrnn nrobleme
svetovnega in življenjskega nazora. Dobra
igra je najboljše sredstvo zoper film in šund. Narod potrebuje mnogo lepih in dobrih predstav, le da mu naši diletantski odri tega ne morejo nuditi v tolikšni meri Kajti še bolj važen je odnos med igro in igralcem nego med igro in poslušalcem. Igralec se še bolj vzgaja estetično, etično in intelektualno nego gledalec, igralec se more, in gledati mora voditelj odnosno režiser, da se poglobi vase, da se vzgaja. Vsa vaja in vsaka igra nudi vaditelju na roki priliko za predavanje, ko mora igro igralcu tolmačiti. Zaradi tega naj ne igrajo po deželi neestetičnih iger, naj ne igrajo korporacije, ki niao v to poklicane kakor gasilci ali Mar. družbe. Igrajo naj se dobre igre, ki so primerne, dobro pripravljene, dobro igrane na dobrem odru. Zavrača pogosto slabo igranje naših odrov ter poziva dramatično odseke, naj ne kvarijo kulture. Naša društva na deželi ne vršijo svoje dolžnosti; zahtevajo sicer od centrale vsestranske pomoči, to-žrtvujejo za to nerada. Priporoča zadružno vzajemnost med centralo in društvi tudi glede nabave iger.
Praktično nasvetuje, naj nihče ne postavlja odra, preden se ni posvetoval z izkušenimi ljudmi. Uvedimo potovalne odre na vzajemni podlagi, uvedimo v reformne odre, omogočimo dramatizacijo, uvedimo gostovanja sosednjih društev z dobro igro, ustvarimo si v Ljubljani iz vseh naših pro-svet vzorno diletantsko gledišče, ki bo z gostovanjem po deželi in redno igro v Ljubljani nekakšen vaditeljski zbor za ljudske odre ter preigral vse igre, ki morejo na deželo. To je še tembolj potrebno, ker nasprotniki snujejo nekaj podobnega. Varovati moramo oder neestetično smešnih iger, predvsem so take igre z nemešanimi vlogami. Da se oskrbe društva s potrebnimi dobrimi igrami, naj se osnuje centralni sklad za preskrbovanje iger, bodisi prevodov ali originalnih del. Ker je vprašanje ljudskih odrov vzniklo brez kakšne posebne pobuje, moramo računiti z njim ter obrniti to prosvetno gibanje ljudstvu in kulturi v hasek, dasi moramo dati dobremu, temeljitemu predavanju prednost.
Prof. Jarc je poročal o državljanski vzgoji v naših organizacijah. Izvajal je:
Na dosedanjih kat. shodih so se obravnavala vprašanja verske, socialne in umetniške kulture, letos se prvič govori tudi o politiški naši kulturi, ki ji je predpogoj naša lastna državnost. Politična moč vsace-ga naroda izvira iz politizacije poedincev. Nemčija in Rusija s političnim dokritina-rizmom sta domovina strankarske razcepljenosti, za Anglijo, Francijo in Ameriko, kjer se je delala realna, prožna politika, je pa značilno menjavanje velikih strank. Po-litiške kulture so prožete v teh državah najširše množice.
K politiški kulturi vodi državljanska izobrazba. Zanjo se je začelo zanimanje v raznih državah (Nizozemska, Danska, Švica) že pred desetletji. Objekt državljanske izobrazbe je mladina počenši z osnovno šolo. Sredstva: spoznavanje domače zemlje in zgodovine, spoznavanje domačega ustroja, mednarodnega prava in politične zgodovine in zunanje politike. Anglež pravi: Svet bo last tistega, ki bo o njem najbolje informiran. Važna je v tem vloga dnevnega časopisja. Vzgled bi morala biti velika zapadno-evropska glasila, ki razmotrivajo velika politična vprašanja na znanstveni bazi, »sine ira et studio«. Z državljanskim podukom bi morala začeti osnovna šola in sicer ne z nepotrebnim me-moriranjem in balastom (pogrešeno je popolnoma Brinarjevo Domovinoznanstvo), ampak izhajaje od najožje parlamentarne edinice, od občnskega zastopa in buditi že v otroku pravni čut z vzgledi iz vsakdanjega življenja. Srednja šola zanemarja ta del izobrazbe skoraz popolnoma, dasi je zanj najlepša prilika v raznih strokah, zlasti tudi v klas. filozofiji z analogijami iz življenja starega veka in moderne dobe. Zamujeno je treba popraviti v naših organizacijah, Orel in izobr. društva imajo tu hvaležno polje, izda se na' Državljanska čitanka, čije se Stavki naj bodo predmet diskuzije. V debati se vzgaja posameznik za parlamentarizem, Čegar začetek je v obč. upravi. Največje važnosti je politično šolanje ži .nalistov in pol. voditeljev. Rabimo nujno Krekovo akademijo po vzgledu francoske »Ecole libres de sciences politiques«. Ta akademija tudi ne bo smela zanemariti splošne ekonomske izobrazbe.
V skladu s Foersterjem je treba razs viti pedagogiko politiške kulture, ki ji bodi cilj buditi zmisel za socialno odgovornost proti individualističnemu in kolektivistične-mu egoizmu. Ta pedagogika mora imeti za osnovo versko-nravni zmisel države. Budi naj, naslanjaje se na vsakdanje življenje čut odgovornosti za pojave v življenski skupnosti in zmisel za zbližanje razdvojenih razredov. Za vzgled naj nam služi angl.-ame-riški School-city svstem in Boyschubi v zvezi s Settlementi. Tako vzgojen rod se bo zavedal svoje državnosiii
Kot zadnji je referiral dr. P u n t a r o zadevi osrednjega prosvetnega doma. O tem bomo še nodrobneie ooročali.
Zborovanje odseka za leposlovje, znanost in umetnost.
Odsek za leposlovje, znanost in umet-aost je zboroval v ponedeljek dopoldne v dvorani Akademskega doma. Dvorana je bila nabito polna. Zborovanje je otvoril univ. profesor dr. Fr. Lukman. Prvi referat je o umetnosti. Referira dr. Fr. Stelč. 0 tvarini razpravlja v treh oddelkih. V prvem poda kratek pregled naše umetniške sedanjosti z ozirom na versko stališče in sklene z ozirom na svoja izvajanja in ugotovitve zadnjega katoliškega shoda, da je cerkev samo toliko interesirana na razvoju qumetnostnih problemov in struj, v kolikor so te zmožne obogateti umetnost v bogo-častni službi, propagirati njene ideje. Vsak tehnični in formalni napredek umetnosti Ji more samo služiti, zato je lahko indiferent-na napram borbi umetniških struj. Umetnine pa, ki nastajajo, so kot delo človekovo tn izraz njegovega čuvstvovanja in hotenja tako kot vsako drugo njegovo dejanje podvržene kritiki z etičnega stališča; minimalna zahteva napram njim more biti, da ne Šalijo verskonravnega čuta.
V	drugem delu govori o cerkveni dmetnosti in njenih ciljih v sedanjosti. Cerkveno umetnost označi kot praktični potrebi, okrasu in verski vzpodbudi prikrojeno umetnostno tvorbo; s tem je tudi že zadosti jasno označena principijelna zahteva do njenih kvalitet Resnost in reprezentativnost sta dve osnovni potezi njenega značaja. Za cerkev, ki je občeljudski, reprezentativni prostor, moramo staviti na umetnika čim večje zahteve, kajti on ne ustvarja za enega človeka in za en dan, ampak za cele generaci'. Značaj cerkvene umetnosti ne more bhi enodneven, ker njene ideje niso enodnevne.
Po vojni proživlja cerkvena umetnost trojno krizo. Najprej vsled pomanjkanja materielnih sredstev, drugič vsled nizkega nivoja umetnostne kvalitete masnega rokodelskega izvora, tretjič vsled vvajanja fa-briških izdelkov v bogočasno službo. Naloga sedanje generacije mora biti v prvi vrsti, da čim popolnejše ohrani in vzdrži obstoječe cerkvene umetnine; pri novih pa mora prodreti načelo, da umetniška vrednost ne obstoji v dragocenem materialu, ampak v namenski in materialni pristnosti in ljubezni, s katero je umetnik svoje delo ustvaril.
V	tretjem delu razpravlja o varstvu cerkvenih spomenikov in predloži nazadnje v odobritev sledeče rezolucije :
1.	Katoliški shod poudarja, da se mora vsak katoličan zavedati, da je dober tisk v sedanjih časih trdna opora katoliške ideje in najnujnejša potreba za njeno ohranitev med Slovenci. Cilj, za katerim moramo torej stremiti, je, da bo vsak katoliški Slovenec lahko zadostil svojim duševnim potrebam z dobro literaturo.
2.	Katoliški shod želi, da bi naše založbe ne zaostale glede rednega izdajanja poijudne, versko in nravno neoporečne lepe književnosti. Zato se naj redno izdajanje takih knjig obnovi.
To podjetje naj se organizira v zvezi s priobčenimi deli v naših listih, ki naj se načeloma ponatiskujejo in izdajajo kot ceneno čtivo za ljudstvo.
3.	Katoliški shod pozdravlja reorganizacijo publikacij Mohorjeve družbe in družbo najtopleje priporoča slovenskemu ljudstvu. Pozdravlja dalje Goriško Matico in ji želi najlepših uspehov pri versko-nrav-nem delovanju za ljudstvo.
4.	Katoliški shod pozdravlja ustanovitev »Mladike« in jo toplo priporoča. Obenem poudarja važnost literarno-umetnost-ne revije, ki jo predstavlja »Dom in Svet«. Katoliški shod poživlja javnost, naj smatra za svojo kidturno dolžnost, omogočiti obstanek teh dveh glasil.
5.	Katoliški shod poživlja založništvo »Slovenca«, da omogoči tedensko ali vsaj 14 dnevno prilogo, ki bo posvečena kulturi in sistematično opozarjala na dobro čtivo, posebno na izdaje naših podjetij.
Po referatu se je razvila živahna de-oata, nakar so bile soglasno sprejete tozadevne resolucije.
Nato je poročal o domači zgodovini in vodstvu arhivov msgr. V. S t e s k a. Podal je pregled o domačih zgodovinarjih zadnjih petih vekov. Opozarjal je na celjsko kroniko, na nabiralca vinskih napisov Avguština Tyfferna, na Tomaža Hrena, Scarlichijev zapisnik iz 1. 1631, na Schonlebna, Valva-zorja, Thalnitscherja, Linharta, Hoffa in Vodnika. Nova doba je nastopila, ko je začelo zgodovinsko društvo za Kranjsko izdajati f :oj list, ki je zbral in vzgojil celo vrsto preiskovalcev domače zgodovine. Mnogo so fetorili za spoznavanje domače zgodovine pisatelji raznih zgod. spisov: Dimitz, Prapat, ftutar, Vrhovec, Orožen, Lapajne, Mtlllner, Elye, Sumi, dr. Kos, dr. Gruden itd. Zgodovino fara ljublj. škofije je začel izdajati A. Koblar, ki je našel mnogo posnemalcev. Ign. Orožen je objavljal zgodovino dekani j lavant škofije. Učitelji so izdali popise okrajnih glavarstev: Novomeeto, Krško, Postojna, Logatec in Kočevje. Žal, da se delo hi nadaljevalo. Listi »Časopis za zgodovino in narodoDis« v Mariboru, Glasnik Muz.
društva za Slovenijo, Zbornik umetnostno-zgod. društva objavljajo še sedaj zgod. gradivo in razprave.
V	debato je zelo stvarno posegel g. prof. dr. Janko P o 1 e.c, ki je priporočal, da bi se v bodoče domača zgodovina po šolah bolj poučevala nego v preteklosti, da bi se razni zunanji državni arhivi za slovenske dežele bolj uporabljali nego so se dosedaj, da bi se izdajanje farnih kronik še bolj pospeševalo in naj bi posamezno zgodovinska društva v Sloveniji gojila ožje stike nego dosedaj. Vse tozadevne predlagane resolucije z dodatnimi g. dr. Polca, ki jih je podpiral g. ravnatelj Mantuani, so bile soglasno sprejete.
V	dvorano sta vstopila, prisrčno pozdravljena, apostolski nuncij Pellegrinetti in škof dr. Jeglič. Predsedstvo je prevzel nato msgr. Steska, nakar je referiral o znanstvu prof. dr. Lukman.
Referent omenja, da se je pred svetov, vojsko pri Slovencih za znanost mnogokaj storilo, da smo pa živeli v razmerah, ki so zabranjevale goienje znanosti v večjem obsegu. Spominja se ljubljanskega škofa dr. Jegliča, ki je ustanovil prvo slovensko gimnazijo in po prevratu vzel r.ase tiskovne stroške za lat.slov. ročni slovar. Nadalje omenja, kako je po prevratu oživela misel na ustanovitev univerze v Ljubljani in kako se je 1. 1919. uresničila. Nadalje pojasnjuje pomen ljubljanske univerze, ki ga ima sama zase kot domač najvišji kulturni zavod in znanstveno središče ter v družbi z univerzama v Belgradu in Zagrebu. Tri univerze niso konkurenčni zavodi, marveč ' morajo biti tri delavne sestre, ki ustvarjajoč vsaka po svoji individualnosti množijo in bogatijo skupno kulturno posest domovine. Referent se obrača nato proti nasprotnikom ljubljanske univerze in zahteva, da se ji enkrat za vselej zagotovi obstoj v polnem obsegu, t. j. s peterimi fakultetami, in se ji dado sredstva za izpopolnitev. Posebej še zavrača v zadnjem času izraženo namero, da bi se teološka fakulteta »spojila« z zagrebško; tak poiskus bi morali smatrati za zapostavljanje in izraz ne-prijateljstva. Nato referent navaja znanstvene organizacije, ki so nastale po ustanovitvi univerze in v zvezi z njo( ier njih publikacije. Poživlja Slovence, n<ij se zanimajo za razvoj in delo univerze, ter ga z vso močjo podpirajo.
Slednjič opozarja na potrebo oskrbeti za znanstveni naraščaj in mu dati sredstva, da se izpopolni po inozemskih znanstvenih zavodih. Priporoča, naj se podpira Mahni-čeva ustanova Leonove družbe, naj se za njo zainteresirajo širji krogi potom izobraževalne organizacije.
Od referenta predložene resolucije so bile soglasno sprejete. Resolucije priporočajo med drugim, naj se započeta poljudna znanstvena knjižnica kar najhitreje nadaljuje, in pozivajo kat. založništva, naj omo-gočujejo publikacije znanstvenih del.
O časnikarstvu poroča urednik Franc Smodej. Referent opozarja na finančne tež-koče, ki ovirajo razvoj našega časopisja, za katerim ne sioje velebanke. Je pa po drugi strani to velika moralna prednost pred drugim odvisnim časopisjem, ker za naše časopisje obstoja le ena obveznost, ki pa je blagodejnega upliva in absolutno potrebna, obveznost desetero božjih zapovedi. Referent zahteva od vsega pošteno- in dobro-mislečega občinstva več moralne opore in umevanja za naše časopisje. Tu bi se mogli mnogo učiti od svobodomislecev, ki ne na-ročuje, ne čita, ne sprejme nobenega lista in ne sodeluje pri nobenem drugem časopisu kakor pri svojem.
Časopisje, ki zastopa krščansko svetovno naziranje, mora služiti duhu in ne mamonu, luči duha, izobrazbi duha; časopisje podaja sliko dneva in tedna; zato se od njega ne sme zahtevati, da prevzame nalogo, ki jo naj vrše knjige. Ne smeta si pa nasprotovati, marveč je naloga knjige, da časopisje poglobi in izpopolni. Naše časopisje mora služiti izobrazbi v duhu rešnice in mora zato zatirati laž. V tem grešijo informatorji, na katere se mora časnikar zanašati. Z vso odločnostjo zahteva referent potrebno obzirnost do osebnega dostojanstva političnega nasprotnika. Naš boj ne velja osebam kot takim, marveč načelom, osebnostim pa le v toliko, kolikor ne nastopajo kot osebnosti, marveč kc, nositelji idej. V tem oziru je bilo slovensko občinstvo v preteklih desetletjih napačno vzgojeno. Katoliško časopisje mora nadalje služiti ljudskemu blagru, ne pa ljudskim strastem in samoljubnostim. Priznan pedagog Foerster je v tem oziru dejal: »Prav posebno tisti, ki izpovedujejo krščanstvo, so dolžni, da uravnajo svoje politično delovanje, govore in pisanje silam vesti.« Referent konstatira žalostno dejstvo, da krščanskemu svetovnemu naziranju nasprotno časopisje zadnja leta objavlja listke, ki spadajo v takozvano »šundliteraturo«, in ta smrad se še ponatiskuje in razpošilja v masah med ljudstvo, da je zastrupi. Slovenska literatura je bila doslej na glasu, da je najčistejša, ker do zadnjih časov ni poznala šundliterature. Proti tej je treba najodloč n-^je nastopiti i'i njen demoralizujoči upliv paralizirati s ponatisi zdravega zabavnega
čtiva, vsaj s ponatisom listkov, ki so umetniške kvalitete in resnično zabavni. Tu se je zadnje čase neodpustno grešilo. Predlagane resolucije so bile soglasno sprejete.
Visoka gosta, apostolski nuncij in ljubljanski škof sta se nato poslovila; predsednik se Jim je zahvalil za pozornost.
Dr. Joža Lovrenčič referira o leposlovju. Najprej ugovarja proti izrazu poljudna ali ljudska literatura, ker to zavaja na krivo pot mnenja kot da so razne vrste literature. Prav tako ni umesten izraz katoliška umetnost ali literatura, kajti književnost, katere bistvo sta Lepota in Resnica, more biti samo dobra ali slaba. Zato predlaga, da se govori o dobri literaturi. Klic po katoliški literaturi je nastal kot naravna reakcija na koketiranje pisateljev z nizkimi instinkti človeške narave iz namena, da bi take knjige bolj vlekle. To pa je slabo brez ozira na to, da ni katoliško. Vsak trezen človek mora tako pojmovanje liter ato-vega poklica obsojati.
Umetnost, presojana z versk"~a sta-
lišča, ni odvisna od slučajnih formalnih problemov in struj, ki jih zastopajo^
Živimo v času mistike, poglobitve Slo. veka in iskanja večnostnih vrednot Tež-nja po prerodu je vseobča in tudi naša knjiga, kolikor se je pojavila po vojni, je nedvomno globlja in. resnejša.
Nato govori o položaju slovenske knjV. ge po vojni. Narastla je posebno prevodna literatura. Pred poslušavci razgrne za. nimivo sliko o naših založništvih in obža-luje, da so ravno katoliška založništva gle> de lepe knjige zadnji čas tako zaostala.
Poroča dalje o družbah, ki periodično izdajajo knjige in z zadovoljstvom konstatira nov tok pri Mohorjevi družbi.
Nato se ozre na literarne revije in po. udarja kulturno potrebo »Dom in Sveta« iu »Mladike«, ki jima moramo obema v io. teresu naše kulture omogočiti nadaljnji obstoj. To je moralna dolžnost katoliške jav-nosti, naj so časi še tako neprijazni.
Konečno je referiral dr. Fr. Kimovec o glasbi in so bile tudi tozadevne resolucije ■sprejete.
Obrtniško zborovanje v Rokodelskem domu.
Ob obilni udeležbi so zborovali v ponedeljek dne 27. avgusta 1923 v Rokodelskem do. u, matici vsega pokreta in dela na tem polju, zastopniki obrtniškega stanu. Med slovenskimi delovnimi stanovi so bili ravno katoliško misleči rokodelci tisti, kateri so najbolj umcvali važnost stanovske-i ga združevanja.
; Na današnjem zborovanju so poleg ljubljanskih obitnikov navzoči zastopniki tega stanu iz cclo Slovenije. Med njimi sedi predsednik kaloliškega društva rokodelskih pomočnikov, kanonik Stroj, njih učitelj in svetovalec. Zborovanja so se udeležili poslanci Gostinčar, Stanovnik, Ne-manič, Škulj, Vesenjak in Žebot. Klub občinskih svetovalcev SLS v Ljubljani sta zastopala občinska svetovalca Srebot in Moškerc, Trgovsko in obrtniško zbornico predsednik Knez, ministrstvo za trgovino komisar dr. Pfeifer, Slomškovo zvezo g. Jovan, mestni magistrat ljubljanski komisar dr. Kodre, Delavsko zvezo dr. Gosar. Kmetsko zvezo je zastenpl predsednik Stanovnik, Zvezo slov. obrtnih zadrug g. E. Franchetti. Navzoči so bili zastopniki skoro vseli Ob"*-iih zvez.
Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske Obrtne zveze, zbornični svetnik g.
I. o^FJN,
kateri je potem, ko je pozdravil rokodelce in njihove goste na današnjem zborovanju, izvajal med velikim pritrjevanjem zboroval cev: Prežeta katoliških načel naj bo cela organizacija. V tem zmislu naj se razvija in krepi! (Tako je!) Zato upam, da bo katoliški shod tudi za nas obrtnike, trgovce in industrijce nekak mejnik, ki bo določil smernice vsem našim organizacijam. Naj nas druži misel, da smo vsi stanovi, bodisi kmetski, obrtni, delavski ali uradniški, navezani na medsebojno delovanje in sporazum. Vsak stan ima svoje težave in težnje, posebno danes, ko nam je dolgoletna vojska zasekala težke rane bodisi na gospodarskem, bodisi na kulturnem polju, marsikoga pa je odtujila krščanski veri ali ga pa napravila versko mlačnega.
Za nas Slovence pa je verska in moralna konsolidacija še posebno važna, ker živimo v mladi in še neurejeni državi. Tudi obrtniki vseh vrst se imamo boriti premnogimi težavami. Vendar ne smemo omagati. Hrepenenje, hotenje in delovanje po čim popolnejši organizaciji vseh naših vrst, ki naj se osredotoči v Jugoslovanski Obrtni Zvezi, naj nam bo prvi predpogoj. In tako nam zašije enkrat boljša bodočnost. (Živahno pritrjevanje.)
Na temelja posameznika, kot glavarja družine, naj sc izpolnjuje in krep! tudi materi jelno blagosianje posameznika kot pod' jetnika, seveda mora biti to delovanje pre žeto po načelih krščanskih idej, da ne izkorišča drugih stanov, bodisi tistih, ki nam pomagajo pri izvrševanju dela v naših podjetjih, bodisi onih, ki konsumirajo in se poslužujejo naših proizvodov. (Pritrjevanje.) Naše delovanje pri pridobivanju materijel-nih zakladov naj bo sicer po pameti svobodno, kar edino da danes možnost do go-gospo^arskega blagostanja naroda in države, vendar ne smemo nikdar priti navskriž z odgovornostjo, ki jo imamo napram Bogu, sosebno pa ne z naukom o ljubezni do bližnjega, oziroma napram drugim stanovom. Naš cilj nam vendar mora biti Bog in njegove zapovedi, ter se moramo zavedati, kaj nas naša vera uči, in da imamo nesmrtno dušo. V tem zmislu vas torej pozdravljam ter želim današnjemu zborovanju prav mnogo uspeha. Bog blagoslovi naše delo! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
STALIŠČE OBRTNIKOV NAPRAM DANAŠNJEMU GOSPODARSKEMU POLO-ŽAJIJ.
O tem predmehi je nato izčrpno in temeljito med velikim pritrjevanjem zbo-rovalcev referiral g. ravnatelj Janko Jo-
van, ki je povdarjal: Slika današnjih gospodarskih razmer je za vse pridobitne razmere žalostna, žalostna pa v dvojni meri za stanove, ki niso organizirani in nimajo moči, da dajo izraza svojemu nezadovoljstvu in uspešno streme za izbolj-šanjem svojega položaja. Te razmere pri-čajo v dovolj vidni luči, da je malemu obrt. niku pričakovati odpomoč edinole v močni stanovski in gospodarski organizaciji. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Govor bomo objavili v celoti.
OBRTNO ZADRUŽNIŠTVO IN ELEKTRI FIKACIJA SLOVENIJE.
O obrtnem zadružništvu in elektrifi. kaciji Slovenije je referiral inž. Dušan S e r n e c. Poročevalec, katerega poročile bomo o priliki dobesedno objavili, je po sebno poudarjal: Z združenimi močmi bije boj za vsakdanji kruh, za obstanej lažje in z večjim poudarkom, kakor more to storiti posameznik. Govornik je svojt poročilo resumiral sledeče: »Vi obrtniki, šim stanom najmanj tako kot z drugimi sta' novske organizacije in v manjše, med seboj spojene kreditne zadruge. Vi, ki daste dr žavi, kar je državnega, imate tudi pravico zahtevati od nje- da ravna z združenim va* šim stanom najmanj tako ko- z drugimi sta novi in Vam nud cenen kredit. Jasno po vzdignite svoj glas po od ljudstva prosti izvoljenem, gospodarsko močnem faktorju ki more in bo v naši ožji domovini vse go spodarsko življenje oživljal in primero pospeševal — to je po avtonomiji zdn žene Slovenije! (Živahno pritrjevanje j ploskanje.)	, ,
Narodni poslanec Karol Škulj je nato govoril o državi in o obrti. Poudarjal je nujno potrebo, da država izdela socialno pravično zakonodajo in ostro kritizira malomarnost vlade v tem oziru, ki je uki nila obrtni svet, se ne zna prilagoditi na šim gospodarski mrazmeram, ne. skrbi zi kredit, zanemarja obrtno šolstvo in tlac obrt z navijanjem davčnega vijaka. Tud poslanec Škulj je pozival obrtništvo t močni organizaciji in žel veliko odobravanje.
Debata.
Predsednik O g r i n je zelo obžaloval ker izobrazba obrtnega naraščaja zaliboj nazaduje. Poudarjal je, da mora državi podpirati obrtne nadaljevalne šole in ob žaloval, da je vlada ukinila prispevke obrt nim nadaljevalnim šolam. (Veliko ogorče nje in protestni klici.)
V debati, ki je sledila poročilom, ji posl. Ivan Vesenjak pozval organiza cije, naj preskrbe poslancem potrebnegi gradiva, da se bodo mogli z uspehom za vzeti za njihove koristi. Večja pozornos kakor dozdaj se mora posvetiti etični vzgoj obrtnega stanu. (Pritrjevanje.) 0 neznos nih davčnih bremenih, ki tlačijo obrtnike je velezanimivo opozarjal zbor g. Sitar Proti sedanjemu načinu zavarovanja govoril g. Pogorele. Grajal je, da si obrtnikom nalagajo previsoki pridobita davki. Grajal je, da je od agrarne refor me izključen obrtnik. Zahteval je, da boc tudi obrtnik deležen agrarne reforme. 0 M a j c e je ostro obsojal, da država ne na kazuje izplačil obrtnikom za dobavljene izdelke. Zbor je nato na predlog g. Gaj š k a odobril sledeče
RESOLUCIJE.
Obrtniki, trgovci in industrijci, zbran na svojem zborovanju prilikom V. kat sh< da v Ljubljani, dne 27. avgusta, so na pod lagi referatov sprejeli sledeče resolucije:
1.	Obljubljamo udanost Cerkvi in zapo vedim sv. vere ter hočemo v tem smisli uravnati svoje delovanje. Zvesto se hočem« držati tudi svojega programa, ki smo si g' postavili ob priliki volitev v kostituanto
2.	Država naj zaščiti obrtni stan. Obrt niki naj bi imeli več možnosti sodelovanji pri zakonodaji in izdaji naredb.
3.	Naše stanovsko zastopstvo, Trgovsk* in obrtniško zbornico, se naj izpopolni čira demokratičnejšem smislu (predvsem pogledu volivnega reda) ter naj bod*> niefl1 mnenifl nhlaatem merodajna.
' 4. Da bo obrtnikom omogočeno pridobiti si današnjim zahtevam zadoščuiočo fl-pnčno zmožnost, se država poziva, da podpira obrtne kreditne zadruge z brezobrest-limi posojili, kakor tudi strojih zadruge, po katerih naj daje članom na daljši brezobrestno odplačljivi rok.
Glede razdelitve podpor naj se pritegnejo obrtne organizacije za posamezne pokrajine kot tudi celo državo.
Obrtno šolstvo je velike važnosti za raz. ,oj in napredek obrtništva. Zato se država poziva, da vzdržuje že obstoječe obrtno nadaljevalne šole, kakor tudi vse šolstvo itrokovnega značaja ter isto izpopolnjuje jsobito v strokovno-tehnični smeri.
6.	Socijalne dajatve bo se uredile tako kot v najbolj industrializirani državi, ne da ji se pri tem vprašalo za mnenje malega in srednjega človeka. Ukinile so se vse stare priznane naprave, razpustili so se legalno zvoljeni odbori ter se samovoljno imenovali drugi, ki bodo zastopniki večine prizadetih. Vse te naprave ne služijo svojemu namenu, temveč se izgublja premoženje z nesocijalnlm gospodarstvom.
7.	Država se poziva, da obstoječi Urad ta pospeševanje obrti v Ljubljani reformira v tem smislu, da mu zopet prideli Obrtni 6vet, v katerem naj bodo zastopniki raznih strok kot tudi zastopniki domačih obrti. Z zavodom naj Be spoji tehnološki institut, ki naj oskrbuje zbirko vsega, kar bi služilo malemu in srednjemu obrtniku v pomoč in napredek, kot: surovine, napol izdelki, stroji, risbe, modeli in potovalna obrtna iredavanja in potovalne obrtne razstave.
8.	Obrtni red glede obrtnih koncesij in obrtnih dovoljenj se v toliko izpopolni, da bo odgovarjal vsem lokalnim potrebam in
ne bo brez potrebe oviral samostojnosti posameznih obrtnikov. Smatramo za zgrešeno in naravnost škodljivo za obrtne interese, če bi se poskušalo za Slovenijo uvesti obrtni red, ki je bil Izdelan za docela drugačne razmere, nego ^o v Sloveniji.
9.	Kjerkoli dopuščajo agrarne razmere, naj se obrtni interesi domače obrti upoštevajo pred onimi, ki izvažajo napol izdel-te. To naj velja za gozdne komplekse, ki stoje pod agrarno reformo in one, ki so last države. Država se poziva, da tozadevne do-očbe uzakoni v bodoči izvedbi agrarne re-orme.
10.	Država naj omeji delovanje raznih akcijskih in bančnih družb, da bodo res služile svojemu namenu, ker jim je sedaj možno neovirano monopolizirati razne obrti n se pečati s podjetji, za katere so upravičeni drugi ter na ta način upropaščajo cel fiian. . ...
JI. Ves današnji davčni sistem dlrekt-. ftili davkov je stvorjen tako, da pridobita! sloji plačujejo ogromne svote. Davek naj se iravično porazdeli in izenači za celo državo.
12.	Mali obrtnik, ki poseduje večinoma «amo pridne roke, ni popolnoma nič preskrbljen niti za slučaje bolezni ali poškodb, niti proti starosti in onemoglosti. Zato naj država skrbi, da se tudi samostojni obrtnik ravaruje. Nam ne zadostuje, da se nam le nasvetuje zavarovanje pri zasebnih druž->ah, katerim gre samo za dobiček. Zavarovanje mora biti obvezno ter od države subvencionirano.
13.	Državno oblast (ministrstvo za trgovino in industrijo) pozivamo, da preori-entira delovanje na polju industrializacije, da ne favorizira vsaj za večino podjetij raznih akcijskih družb, ki so čestokrat še tujega izvora, ampak da podpira napredek domačih samostojnih obrtnikov, ki se izpopolnjujejo v trgovini in industriji ter da se zopet ožive in modernizirajo razne domači obrti, ker edinole na ta način bomo prišli do trdnih temeljev lastne solidne industrije ln trgovine. Tudi se ne strinjamo 8 sedanjim delovanjem, da se hoče namreč vse važnejše industrijske naprave prestaviti iz krajev, ki so bližje meje v centrum države.
14.	Naša zbirališča naj bodo v rokodelcih ali obrtnih domovih, kjer naj se sha-jajo tudi pomočniki in vajenci. Ti domovi Daj se času primerno reformirajo in izpopolnijo.
15.	Katoliški shod uvideva veliko potrebo skrbi za obrtni naraščaj, zato poziva Vse katoliške organizacije prosvetnega in Karitativnega značaja, da posvečajo svojo pozornost mladini revnejših slojev, jo podpirajo v njihovi želji po obrtnih poklicih >n jo informirajo v smislu oklica Jugoslovanske Obrtne zveze v Ljubljani.
Resolucije so bile soglasno sprejete, Bakar je predsednik O g r i n zaključil es kpo uspelo zborovanje.
Misijonsko zborovanje
^ je vršilo v dvorani Deželnega muzeja. «« d- orana sicer služi v dnevih katoliške-!a za slikovito in zelo pregledno misijonsko razstavo, vendar je "ašlo v njej prostora do 150 misijonskih Prijateljev iz vseh stanov, ki so obravnavali misijonske zadeve na Slovenskem. Bilo je častno zastopano duhovnistvo, svet-ho in redovno, Marijine družbe, slovenske misijonske organizacije, Slomškova zveza >a je poslala na zborovanje posebnega zastopnika. Točno ob 2. uri je g. vseučiliščni Drofesor dr. L. E h r l i c h otvoril zboro-
vanje s krepkim, kratkim nagovorom, v katerem Je poudarjal važnost In vzvišenost misijonskega dela. Sledili so trije referati.
Prvi govornik, g. Janez Okorn, bogoslovec, Je v kratkih potezah podal pregled misijonskih potreb in misijonskega dela po vsem svetu.
Drugi govornik, g. Al. Z r i e k , akademik, je pokazal, kako delajo drugod izobraženci, zlasti akademiki in srednješolska mladina na najraznovrsfovjše načine za mi8ijone. — G. svetnik Janez K a 1 a n , škofijski voditelj Marijinih družb, je izrazil svoje veselje, da se Je tudi slovensko izobraženstvo začelo zanimati za misijone. Predlagal je, naj bi se vršil vsako leto velik, m is i Jonski shod.
Misijonar Andrej TumpeJ Je kot tretji govornik očrtal v kratkih potezah zgodovino misijonstva na Slovenskem, ki se deli v dve dobi: cvetoča doba slovenskih misijonarjev in pojemajoča doba zgolj nabiralnih društev. Poudarjal je, da nam ta zgodovina očitno kaže, da Je treba pri misijonskem deln skrbeti najprej za poklice. Zato se je v najnovejšem času obrnila naša misijonska politika v to smer z ustanovitvijo Misijonske zveze, katere sredstva in namene so prevzeli misijonarji sv. Vincencija Pavelskega in otvorili m i -sijonišče pri Domžalah. Veselo je iz-nenadil zborovalce, da ima misjjonišče namen prevzeti posebno pogansko pokrajino, ki jo p o k r i s t j a -nimoSlovenci. Začelo bo tudi izdajati misijonski list »K a t o 1 i š k i m ! s i j o ri i«. Pozval je vso Slovenijo na misijonsko delo.
Sledila je zanimiva debata. Misijone..' dr, Z d e š a r je poudarjal, da bodo imeli misijonski prijatelji, zlasti naobra-ženci, priliko zadostiti svoji misijonski dolžnosti s sodelovanjem pri napovedanem misijonskem listu. Predlagal je staien misijonski odbor v Ljubljani. Osnu-
Je naj se vsem dostopna misijonska : n j i ž n i c a. Omenil je, kako se lahko ženski misijonski poklici udejstvijo pri usmiljenkah. (Dela usmiljenja, krščevanje umirajočih otrok.) Več slovenskih usmi-ljenk že deluje na ta način. Jezuit p. But-kovlč iz Skoplja poroča, kako lahko slovenske učiteljice in dekleta misijonsko delujejo v južni Srbiji. Zastopnik dalmatinskih bogoslovcev priporoča posebno molitev za misijone. G. prof. 1 a v 1 i n priporoča letošnjo zimo misijonski teden. G. župnik Andrej Zupane opozarja na pomanjkljivost našega katekizma glede misijonskega vprašanja. Nekateri gospodje so priporočali za uspešnejše širjenje misijonstva predavanja s skioptičnimi slikami in misijonske filme. Bogoslovec Gliuš.ek priporoča letno romanje v misijonišče, kjer naj bi se vršilo letno misijonsko zborovanje. Dveurno zanimivo zborovanje se je zaključilo z Očenašem za misijone. Na zborovanju so bile sprejete primerne resolucije.
Zborovanje voditeljev Sil. reda.
V frančiškanskem samostanu je bilo ob 2. uri popoldne zborovanje voditeljev III. reda sv. Frančiška. Zborovanje je vodil ljubljanski gvardijan p. Salvator Zob 6'c. Poudarjal je, kakšno korist Ima III. red za duhovnika samega in kolikega pomena je za župnije. Vse pa zavisi od dobrih in vnetih voditeljev. Tretji red ni samo za stare ljudi, temveč v prvi vrsti za mlade. Načelo: mlade ljudi v Marijino družbo, stare pa v III. red je popolnoma napačno, ni cerkveno, zakaj cerkev ravno mlade ljudi vabi v III. red. (Papež Leon XIII., Benedikt XV.) Gg. voditelji so poudarjali potrebo nove izdaje III. redniških molitvenikov in primeram pesmi za shode. Določili so tudi, naj se vrše vsako leto krajevni shodi III. reda in leta 1926 ob priliki 700 letnice smrti sv. Frančiška naj se vrši vseslovenski III. red-niški kongres. — Zborovanje posetil pre-vzv. g. dr. Njaradi, unijatski škof križevački. Jedro zborovanja je bilo: Katoliški shod je najlepša prilika, da se navdušimo za najbolj katoliško ustanovo, ki ima za svoje vodilo nekak skrajšani evangelij, in to je III. red sv. Fančiška.
Zborovanje Marijinih družb.
je bilo popoldne ob 3. v Rokodelskem domu. Dvorana polna. Zbor otvori škofijski voditelj in naznani: V. katol. shod mora biti mejnik tudi v zgodovini naših kon-grgačij! Če smo že doslej delali zanje, hočemo odslej še vse bolj I V kratkem se otvori posebna kongregacijska pisarna. Duhovniki in lajiki-kongreganisti ljubljanski so vabljeni, da bodo sodelovali v njej. Z novim letom začne izhajati glasilo za voditelje kongregacij, za družbe izide novo natančno navodilo za delo v družbah in odsekih. Dvigniti moramo kongregacije do največjega razmaha 1 One predvsem so poklicane delati za glavni cilj katoliškega shoda: versko-nravni prerod. Nadaljno zborovanje je vodil provlncijal P. Prešern S. J., zapisnikar je bil g. S tu ta r.
Prvi referat je imel g., dr. M e r h a r : >Mariiinega češčenia oomen za vzgojo na-
roda«. S pesniško dikcijo je naslikal velik vzgojni pomen češčenja Brezmadežne. K sklepu predlaga, da napravimo v LJubljani marijanskikongres, morda že prihodnje leto. —• P. Prešern pove, da bo enak kongres bodoče leto tudi v Zagrebu,
Dr. Marko Natlačen je govoril »o kongregacij ah in inteligenci«. Povedal je, da za inteligenco ne more zadostovati kongregacija z navadnimi shodi in govori. Akademična inteligenca želi in potrebuje se drugačne hrane. Potrebuje znanstvenih predavanj verske vsebine iz vseh panog bogoznanstva, da se ve orientirati v tem kaosu sveta. S takimi predavanji se bo takoj jeseni začelo; da bi se le katoliška Inteligenca tudi primerno odzval a I — Govori tudi o važnosti duhovnih vaj za inteligenco, za katere bo prilika posebno, ko so zgradi na škofovem posestvu na Goričanah »Dom duhovnih vaj«.
P, R a m š a k S. J. Je govoril o »k o n -gregacijahpredvsem mladeni-ških«. Ker v »Dom« ne bodo mogli hoditi na duhovne voje vsi, treba duhovnih vaj za fante po posameznih župnijah. Po vseh! Naprošajo se redovniki vseh vrst, pa tudi svetni duhovniki, da bi hoteli prevzeti take duhovne vaje v sosednjih župnijah. Takoj v jeseni se mora začeti, ia kakor kresovi po gorah naj gredo po župnijah, od ene do druge!
»Kongregacije in nravni prerod naroda« je bil zadnji govor, ki ga je imel g. Š t u 1 a r. Naše kongregacije že delajo misijonsko in apostolsko, a še veliko premalo. V kongrogacijah je velika moč, ki še ni dovolj izrabljena, duševni zaklrd, ki še daleko ni dvignjen. Velike } in grde napake našega ljudstva — pijančevanje, nenravnost, nečistost, surovost — . pričajo, da smo še veliko premalo delali. Delovanje kongregacij se mora v narodu res kaj pognati! Zato moramo družbe dvigniti k še živahnejšemu življenju in intenzivnejšemu delu! Za to bo delala nova »pisarna«.
Resolucij ni bilo nikakih, ker jih je že dosti; pač pa odločna volja, da hočemo začeti takoj izvajati vse, o čemer se Je govorilo. Marija naj pa pomaga!
Zborovanje katehefov.
V ponedeljek popoldne so imeli večji sestanek tudi slovenski katehetje. Navzočih je bilo več tovarišev iz hrvatskih škofij. Posvetovanje sta posetila škofa dr. Njaradi in dr. Mileta. — Predvsem so se zborovalci posvetovali o vprašanju šolskih knjig za veronauk na osnovnih šolah deloma zato, ker je nekaj knjig pošlo, druge bi pa radi zamenjali z boljšimi. »Krščanski nauk za prvence«, ki se tiska prav zdaj v novi izdaji samo za prvi in drugi razred, bo v prvi izdaji letos še služil v 3. razredu. — Storilo se je tudi več primernih nasvetov, kako izpopolniti vrzel v nadalj-nih razredih. — Izrekla se je želja, da bi se tudi katehetje lavantinske škofije združili v lastni organizaciji. Podrobnejše poročilo izide v »Vzajemnosti«.
Vtis katol. shoda v Belgradu in Zagrebu.
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) Mogočen vtis V. katoliškega shoda v Ljubljani se pozna tudi tukaj. Vsi listi prinašajo poročila o tej veličastni manifestaciji. Vsi priznavajo velik uspeh shoda in podčrtujejo prisotnost kralja na kongresu. Obenem pa objavljajo v zvezi s tem različne politične kombinacije, katerim se pa takoj pozna, da so brez vsake podlage.
Zagreb, 27. avgusta. (Izv.) Vsi listi se bavijo s katoliškim shodom v Ljubljani in navezujejo nanj politične kombinacije, ki so tako stilizirane, da se vidi, da so gole kombinacije. »Hrvat« piše v uvodniku, da Belgrad skuša Hrvate izolirati. Jih ločiti od Slovencev in muslimanov ter jih na ta najin potolči. Zato nudi zdaj Slovencem popolno avtonomijo v Sloveniji in 4 sedeže v vladi. Zato sta, kombinira »Hrvat«, odšla Jovanovič in Jankovič v Ljubljano in se je tudi kralj udeležil V. katoliškega shoda. Mi ne vemo, pravi »Hrvat«, ali bodo Slovenci nasedli Pašiču in zapustili Hrvate, toda pravimo: Ako ne bo prišlo do pravega, trajnega in pravičnega sporazuma, oe bo hrvatski narod boril do konca. — Demokratska »Riječ« tudi piše o katoliškem shodu v uvodnem članku, rekoč, da bi se radikali ne imeli pogajati z dr. Korošcem, dokler le-ta ne obsodi Radiča in izstopi iz federalističnega bloka. Vlada, s katero bi bil dr. Korošec, bi ne bila v stanu likvl-dirati Radičevo vprašanje in rešiti naš notranji državni problem. — Iz tega pasusa se vidi, da se demokrati enostavno ponujajo radikalom. — »Pravaš« komentira uvodoma vest »Slovenskega Naroda«, da Belgrad ponuja Hrvatom nagodbo in pravi, da treba preje Hrvatom vrniti sabor in lastno državnost, preden bi se moela skle-Dati kakšna naeodba.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) Dane« m e vršila ves dan z opoldanskim preeled-com seja ministrskega sveta, na kateri m e naprej prebralo poročilo velikega iu-pana Lukana o katliškem shodu v Ljub« ljani. Ministrski svet je vzel manifestacijo kralju ob tej priliki z zadovoljstvom na znanje. — Nato se je pretresalo vprašanje Stepana Radiča, glede katerega je minister dr. Ninčič po seji časnikarjem izjavil, da Rad'čeva misija v inozemstvu ni imela nobenega uspeha in ga tudi v nadalje no bo imeli. — Končno so se glede reškega vprašanja izdelale instrukcije naši dele-i gaciji v Rimu. Te instrukcije se odpošljejo najprej Nikoli Pašiču v svrho odobritve, oziroma korekture, nakar se šele odpošljejo naši delegaciji. O vsebini teh navodil ministri niso dali nobenih izjav. — Glede HRSS se je sklenilo, da se bodo proti njej ukrenile najstrožje odredbe.
Stališče muslimanov.
Zagrob, 27, avgusta. (Izvirno.) Iz Sarajeva javljajo, da je dr. Spaho časnikarjem izjavil, da muslimanska avtonomistična stranka ne misli na novo orientacijo. O tem ne more zlasti po atentatu biti nobenega govora. Dr. Spaho misli odpotovati v Zagreb, kjer bo stopil v etilc s predsedstvom HRSS in bo čakal na to, kukšno stališče zavzame SLS. Šele potem se oo moglo sklepati o nadaljnji taktiki muslimanske avtonomistična stranke.
RADIČEVA PISMA.
Zagreb, 27. avgusta. (Izv.) Predsedstva HRSS je dobilo dva pisma od Radiča iz Londona, eno od 21., drugo pa od 22. avgusta, v katerih javlja, da je prišel v stik z mnogimi uglednimi angleškimi političnimi osebami ter jih informiral o hrvatskih razmerah in da vlada v Angliji veliko zanimanje za naš notranjepolitični položaj. Iz pisem se pa razvidi, da Radič dosedaj še ni prišel v stik z zastopniki angleške vlade.
FINANČNI ODBOR.
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) Finančn! odbor bo imel sejo S. septembra. Na tej seji bo finančni minister predložil budžetne dvanajstine za oktober, november in december.
KONGRES ZEMLJORADNIŠKE STRANKE.
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) V Čuruku se je vršil kongres srbske zemljoradniške stranke. Glavno besedo je imel Vojislav Lazič. Kongres ni storil nobenih važnih sklepov.
ANGLEŽI ZAPUŠČAJO CARIGRAD.
London, 27. avgusta. (Izv.) «Morning« post« poroča, da so angleške čete začele zapuščati Carigrad,
SPOPADI MED MUSLIMANI in HINDI.
Sitnla, 27. avgusta. (Izv.) Med muslimani in Hindi je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je bilo ubitih sedem oseb.
LETALSKI REKORD.
Pariz, 27. avgusta. (Izv.) »Matin« poroča, da je letalec Mareyrol dosegel rekord. V 54 minutah je dosegel višino 3830 metrov.
JAPONSKA VLADA ODSTOPILA,
Tokio, 27. avgusta. (Izv.) Kabinet j« demisioniral.
—	Glavni cilj katoliškega shoda —<.
to je poudaril dr. Leskovar v slavnostnem govoru v nedeljo na Kongresnem trgu — je versko-nravni prerod naroda. Ali pa je ta prerod mogoč, dokler vlada pri nas tako pijančevanje? Kardinalna točka, jedro, okoli katerega se suče vsa reforma, je brez dvoma vprašanje alkohola, oziroma treznosti. Komur je torej resno mar, da se cilj katoliškega shoda doseže, da se narod nravno prerodi, naj pride danes popoldne ob 2. v Ljudski dom na izredni občni zbor »Svete vojske«. Rado se očita »Sveti vojski«, da nima prave metode. Vsi, ki znate boljše metode, pridite in povejte nam jih! Pa tudi Vi, ki ste z metodo zadovoljni, pridite in pomagajte! Metode bi že bile, ampak —• delavcev ni. Nikdo se noče nobene metode oprijeti! Pridite, da prerodimo po vseh mogočih metodah!
—	Vse zadovoljijo I S V. katoliškim shodom v Ljubljani smo vsi prebivalci Slovenije izredno zadovoljni, liberalci in klerikalci. V soboto, ko je neusmiljeno lilo ifl je koledar še za nedeljo kazal »veliko dežja«, so bili izredno veseli in zadovoljni liberalci. Dovolj imamo dokazov, kako so se n4 pr. po nekaterih ljubljanskih trgovinah norčevali iz naših ljudi, ki so oddaleč prihajalL Na glas so se nekateri krohotali od veselja. Torej popolna zadovoljnost in sreča. Popolnoma kajne po lepih besedah Gregorčičevih: »lz bratov sreče njemu sreča kli-je«.(!) — No, in v nedeljo smo bili zadovoljni mi, klerikalci. Vse zadovoljno! Prav kakor pri tistem zakonskem paru, ko je novo-poročeni mož, vprašan kako je kaj zadovoljen, odgovoril: »O, v najinem zakonu je večen smeh. Kadar ona vame vrže čevelj, ss ona smeji, kadar sa na iaz vanio. se smejem iaz.c
— »Katoliška reforma src!« Da, to bodi do prihodnjega kat. shoda naše prvo delo: reforma srčne izobrazbe. In zakaj? Tudi zato, ker je surovost srca tako — grda. Glejte! Če hribolazoc zadene slabo vreme, ga vsi pomilujeino, pa naj bo liberalec ali klerikalec. Smolo je imel, veselje se mu je hudo izkalilo! Tako pravimo, in prav je tako; še žival čuti z živaijo sočutje ob nesreči, pa jo človek ne bi!? In vendar smo v soboto videli neverjetne dokaze surovosti: zasmeh in škodoželjnost, ko so se udeleženci kat. shoda, ki so z velikimi stroški in napori dospeli v Ljubljano, pa namesto lepega vremena v dežju in plohi tavali po mestu. Pa poreko zasmehovavci: Kaj jim je pa bilo treba hoditi na »klerikalno prireditev k Namesto vsega drugega bi samo vprašal: Ali je hri-bolazec dolžan hoditi po hribih? Ali ni
čajih
vredna?! In vendar je je bilo v Ljubljani v soboto do vrha. Tako — izmed neštetih slučajev — nam je znano, da sta se dva gospoda ob tej nesreči klerikalcev na glas kroholala. Tista dva gospoda sta — srednješolska profesorja! In tista dva gospoda stanujeta udobno in poceni že dolgo vrsto let v klerikalni hiši!! In taki ljudje uče mladino — olike in omike! Razgalila sta se. Udeleženci V. kat. shoda! Sklenimo, da se hočemo v prihodnji dobi boriti z vsemi močmi zoper vsako surovost srca, seveda predvsem zoper surovost in trdosrčnost svojega lastnega srca, in sicer tudi zato, ker je tako neizmerno grda!
—	Zadrtig.irje opozarjamo, da je razgovor o zadružništvu danes pri socialnem odseku v Ljudskem domu, kjer bo referat »Zadružništvo in gospodarstvo«. Referat je na vrsti okoli 11. ure.
—	Kulturni delavci pri orlovski organizaciji imajo danes ob dveh popoldne sestanek v prostorih pevskega društva »Ljubljane' v Ljudskem domu, II. nadstr.
—	Kroglasta strela. Danes (25. avg.) ponoči ob eni uri ie divjal v blejskem kotu močan vihar, pri katerem so se pojavili izredno močni žareči bliski s kratkim treskom — kakor bi s kanonom streljal. Z observatorija sem opazoval ob 1.30, 1.35 in 1.44, kako so se spuščale po Savski dolini žareče krogle (Kugelblitz), katere so šele po preteku 17—19 sekund z grozovitim, kratkim pokom eksplodirale. V observatoriju so stekla v oknih žvenketala in kaj lepo in karakteristično so tudi potresomeri beiežili to izredno naravno prikazen.	Proi. A. Belar.
—	Krekova mladina Snebcrje-Zaitobravr. priredi v nedeljo popoldne ua senčnatem vrtu g. Fr. Lovšeta veliko delavsko vrtno veselico Sodeluje godba D. M. v Polju ia oonači pevski zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Vescli-a v Postoniski jami. V nedeljo, 2. septembra se vrši ob I. uri popoldne v sve-lovnoznani Postonjski jami velika jesenska veselica.
—	Učiteljski pripravniki, odnosno pripravnice, ki so dovršili učiteljišče z zrelostnim izpitom in ne morejo dobiti mesta v Sloveniji, dobe lahko učiteljsko službo v Dalmaciji. V to svriio naj pošljejo kakor pri nas prošnje na kotarske šolske nadzornike v Splitu, Šibe-niku, Benkovcu, Kninu, Sinju, Imotskein, Ma-karski, Metkoviču, Koloru, Dubrovniku, Kor-čuli, Hvaru, Supetru. Prosijo lahko v treh krajih. — Dalmacija sprejme tudi sledeče absol-virane filozofe: 3 zgodovinarje ali zenaljepisce, 2 prirodopisca in 3 za francoščino. Prošnje pokrajinski upravi (šol. oddelek) v Splitu.
—	Osebne novice s pešte. Imenovani so za /»oštarja v Mežici začasna poštarica I. razr. Marica Murijcva, za pisarja Ili. razr. pisarniška rna-nipulantka IV. razr. Jožica Roggijeva pri mariborskem vzdrževalnem odseku, za pisarje IV. razr. pisarniški manipuiantje IV. razr. Francka R^der-jeva, Marica Kermčeva, Jožei Feriuga, Marica Pristavčeva, Pavla Frankova, Lovro Dovjak, Ve-koslav Toni ter Tončka Šterkova pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Poštna odpravniška služba v Ksaveriju v Savinski dolini je podeljena poštnemu pomočniku Francu Kle-menčiču, pošta Trojana pa poštni pomočnici Zori Benkovičevi. Premeščeni so: kontrolor II. razr. Ivan Rozman od glavne sarajevske pošte k poStnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani, poštarji V. razr. Adolf Sadar od ljubljanske kolo-
dvorske poŠte k sarajevski kolodvorski poŠti, Stanko Tratnik od poštnega ravnateljstva v Ljubljani kakor poštar v Cerknico, Leon Helmich iz Cerknice na glavno pošto v Ljubljani, Dagobert Poka od mariborske kolodvorske pošte na glavno pošto v Sarajevu, poštarji VI. razr. Maks Plaš in Anton Prijatelj iz Maribora na kolodvorsko pošto v Sarajevu, Adolf Kosi iz Slov. Bistrice v Ptuj in Marija Rovisova iz Metlike v Mursko Soboto.
— 7f»!ttovajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah špeci.jnlna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjnk, Grajska klet v Mariboru.	4636
lašnla
Ob 7. uri v stolnici cerkveni govor: Božje Srce Jezusovo (dr. I. Tomažič).
Ob 7.30 uri pontifikalna sv. maša v stolnici (nadškof dr. L Šarič).
Ob 8.30 liri zboro nje od.^ka za versko življenje in nravni prerod v dvorani Uniona:
1.	Naloge versko-nravne obnove (dr. J. Srebrnič).
2.	Skrb za inteligenco (dr. P. G. Rant).
3.	Katol ička diaspora u Jugoslaviji (msgr. V. Wagner).
4.	Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (dr. A. Snoj).
5.	Dobrodelnost s posebnim ozirom na mladinske domove (Fr. Lavtižar).
6.	Duhovne vaje (p. Tome).
Ob 8.S0 uri Zborovanje odseka za cerkvoim-poiiticna, politična ia narodna vprašanja v dvorani Akademskega doma:
1.	Politično udejstvovanje katoličanov (dr. J. Jeraj).
2.	Cerkev in država (dr. G. Rožinan).
3.	Naše razmerje do pravoslavja (dr. Fr. Grivec).
4.	Mednarodna politika (Viktor Korošec).
5.	Mednarodni stiki med katoličani (dr. L. Ehrlich).
0» 8.30 uri zborovanje socialnega odseka v dyorani Ljudskega doma.
1.	O družini in o ženskem vprašanju (dr. A. Brecelj).
2.	O socialnih strujah (dr. p. Tominec).
3.	Kapitalizem in krščanstvo (dr. J. Ujčič).
4.	Delo in kapital (dr. A. Ušeničnik).
5.	Socialni sloji in krščanska načela (dr. J. Mohorič).
6.	Zadružništvo in gospodarstvo (dr. J. Basaj).
Ob 14. uri Zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Metoda v semeniški dvorani.
Ob 14. uri Občni zbor Leonove družbe v Akademskem domu.
Ob 14. uri Občni zbor Svete vojske v dvorani pri jezuitih.
Ob 14. uri zborovanje Vincencijeve družbe vseh konferenc v dvorani Rokodelskega doma.
Ob 14. uri zborovanje salezijanskega sotrudništva na Rakovniku. Ob 16. uri slavnostno zborovanje v dvorani Uniona:
1.	Sodobni soc,..>"; rtu.^ in krščanstvo (dr. A. Ušeničnik).
2.	Oblic,a družinskega življenja (dr.
a. r ;oi::.
3.	De'.; m trean-js' (tir. Fr. Ecv"?:~).
4.	Verica z.lsel v javn^eil (dr. "T. r r. -1' f.
Nagovor ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. T---rličl.
Ob 19.30 uri v stolnici zahvalni blagoslov.
Ob 20. uri zaključni večrr v Ivorani Uniona (priredi akademično starešinstvo, svira vojaška gedba).
SREDA, 29. AVGUSTA: Ob 7. uri v stolnici slovesni rekviem za umrle udeležence prvih štirih katoliških shodov.
P f? n\ f r ^ jfi
zastave. Vsled tega se izdajajo za ta dan posebne vstopnice za ceno 20 Din, drž. uslužbenci plačajo 10 Din. Pošta na razstavišču ima pečat z besedilom: «Maribor I. Industrijsko - obrtna vzorčna izložba«. Doslej je bil žig modre barve, danes ob priliki kraljevega obiska bo pa pošta žigosala z rdečimi žigi.
g Žitni trg. Na novosadskem žitnem trgu notirajo žitu sledeče cene: pšenica 337—340, koruza 280—285, oves 255—265, ječmen 270 do 275 Din.
g Med Ljubljano in Prago bodo v času med 2.-9. septembrom vozili posebni vlaki po znižanih cenah. Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma ee nudi ugodnejša prilika, da posetijo tudi Praški vzorčni velesejm. Znižana vožnja velja za osebne in brzovlalce. Pojasnila daje Cekoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	4869.
g Svinjske cene v Mariboru dne 24 avgusta. Prignalo se je 185 svinj, 2 kozi, 1 ovca. Cene so bile sledeče: Svinje 5—6 tednov 200 do 225 Din, 7—9 tednov 300—4500, 3—4 mesece 450—550, 5—7 mesecev 700—750, 8—10 mesecev 925—1150, 1 leto 162u— 2150, 1 kg žive teže 20—22.50, 1 kg mrtve teže 27—30, koze 1 komad 225—250, ovce 1 komad 275 do 300 Din.
grdeclnarodna razstava za mlečno industrijo bo otvorjena v Milanu in bo trajala od 4. do 30. novembra. Razstavljalci plačajo 100 lir pristojbine, razen tega pa še za razstavišče 2700—3700 lir.
g Sovost na Praškem vzorčnem velesej-mu (od 2. do 9. septembra 1923). Ravnateljstvo velesemnja poroča, da bode na jesenskem ve-lesemnju razstavljen in javnosti prvič razka-zan epohalni izum >Perpetuum mobilec. Kot gonilna moč za ta stroj se uporablja edino le privlačna sila zemlje. Zanimanje za ta intere-santni izum je v vseh krogih nenavadno veliko.
BORZA.
Zagreb, 27. avgusta 1823. Berlin 0.00.20 do 0.00.22, Italija 4.13—4.20, London 440—452, Newyork 93—96'/«, Pariz 5.50—5.55, Praga 2.85 do 2.86, Dunaj 0.1355—13.65, Curih 17.50 do 17.575. Valute: dolar 94s/.—955.
Curih, C7. avg-sta 1923. ^.arp.) Devize: Pešta 00.3V8, Italija 23.95, London 25.20, New York 553, Par- 31.45, Pra;;a 16.20, Dunaj 00.0777s, Sofija 5.05, Belgrad 5.75, Varšava 0.0024. Valute: n. a. K 0.0078.
nsfce novice.
dobro, zanesljivo, srednjih let z letnimi spričevali, SPREJMEM s 15. septembrom k mali družini. Plača K 1000—1200 pismene ponudbe pod »VESTNA 5270« na upravo »Slovenca«.	5270
Dva DIJAKA sprojmem
na STANOVANJE in HRANO. — Naslov pri upravništvu list« pod štev. 5283.
DVA DOBRO IZVEŽBANA
čevljarska pomočnika
ka fino žensko delo sprejmem. JANKO KOS, čevljar, Rožna dolina p. Ljuhljani.
GOSLI, fine, stare
€ neprekosljivo Icpc-dcncčim glasom, sc ✓sled gmotnih razmer PRODAJO za ccno 5000 Din. — Naslov v upravi lista pod številko 5283.	5282
g Podaljšanje »Industrijske obrt, izložbe v Maribora do 28. avgusta. Po obvestilu dvornega marJala poseti Nj. Vel. kralj Aleksander danes, dne 28. t. m. mariborsko Industrijsko cbrt. izložbo. Občina je dala poziv, da lastniki hiš izobesijo
■4KSKKKJSKV •	.".kS«2S*iBBe8BK.....
Pošteno DEKLE
lj Spominu umrlih. Deputacija slov. kat. dijaštva je včeraj popoldne položila vence na grobove: dr. Kreka, dr. Žitnika, dr. Frančiška Lampeta, dr. Evgena Lam-peta, Janeza Flisa, stolnega prosta dr. Ku-lavica, Ant. Kržiča, dr. Lovro Pogačnika, prof. Verbica, Dore Mašiča, Ludvika To-mažiča, Ivana Gostinčarja, tovarišev: Pi-bra, Repnika in dveh bratov černičev, Ivana Cankarja, Ketteja in judenburških žrtev ozir. med vojno umrlih vojakov.
lj Pripravljalni odbor za 5. katoliški shod ima za prodati še nekaj slame po izredno nizki ceni. Interesenti r.aj se oglasijo pri »Gospodarski zvezi«, pritličje, od 8. do 12. ure dne 23. avgusta.
lj Fotografičae slike slavnostne maše 5. katoliškega shoda na Kongresnem trgu, katere je prav lično izdelal fotograf Hugon Hibšer, so izstavljene in naprodaj v Jugoslovanski knjigami, kamor se naj naslovijo tudi vsa pismena naročila. Cena sliki je veliki format 50 Din, razglednice po 5 Din za komad.
lj Dopust g. finančnega delegata za Slovenijo. Finančni delegat dr. Savnik nastopi 27. t. m. večtedenski dopust.
lj V. Katoiški shod se predvaja v Kino Idealu do srede 29. avgusta. Izdelal V. Bešter lj Pričetek šolskega leta 1923/24 na mestnih htošianskih šolah ljubljanskih. Na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1923/24 v sredo, r.e 12. septembra 1923 s »kupno božjo služH in v četrtek dno 13. scriembra 1923 r rednim šolskim poukom. Vpi-.ivalo se bo v torek dne 11. septembra 1923 o J osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za II. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasil-
ski cesti 242; za I. mestno dekliško meščan-sko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba tr. gu 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili V. šolsko leto s splošnim povoljnkn uspehom. Podrobnosti se poizvedo pri šolskih . avnateljstvih ob vpisovanju.
Kino Vodmat ▼ Mladinskem doma na Ko. deljevem. Danes, torek dne 28. avgusta »Po. ročne svečanosti kralja Aleksandra«. V sredo 29. avgusta: »Maciste kot publicist«. V četrtek nov spored. Vsak večer ob četrt na 9. Sodeluje godba.
lj Šentjakobsko prosvetno druStvo v Ljub. ljani naznanja dotiinim članom, kateri so se udeležili društvenega izleta na Kopanj, da so fotografije že izgotovljene ter da se dobijo pri foto. grafu Avgustu Zaletel, Stari trg, v hiši trgovca A. Zormana. Komad (razglednica) stane 5 Din.
š Zblaznela je v nedeljo dne 26. t. m. ?
Mariboru stanujoča 26. letna gospa Neža Miil-ler. Takoj došli rešilni oddelek jo je moral peš spraviti na kolodvor, ker se je protivila prevozu potom avtomobila. Pripeljali so jo na Studenec pri Ljubljani.
š Napad na vojaSko stražo. Dosedaj ne> znani zlikovci so od četrtka na petek napadli s puškami stražarja, ki straži smodnišnico v Brhovi pri P.Iariboru. Vojak je bil težko ranjen na desni roki. Obveščena je bila takoj vojaška oblast, ki je poslala takoj patruljo za njimi, a do danes še ni sladu o njih. Najbrže se sferi-vajo v gozdu, ki se nahaja tik smodnišnice.
š Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik se bo vršilo v četrtek, 6 septembra med 8. in pol 11. uro. Nato sledijo izpiti. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v petek, 7. septembra od 8. ure dalje. Ob 8. uri mora biti vsaka gojenka, ki ima ponavljalni izpit, brezpogojno v svojem razredu. Vpisovanje v višje letnike se bo vršilo v torek, 11. septembra med 8.—12. uro v ravnateljski pisarni. Šolska maša bo v sredo, 12. septembra, v čeMek, 13. septembra pa se bo pričel redni' pouk v polnem obsegu.
Dijaški vestnik.
d Denar, ki ste ga založili za fotografije, dobite nazaj danes v naši pisarni, ki posluje v informacijski pisarni v Akademskem domu od šestih zjutraj do osmih zvečer. — Dij. pripravljalni odbor.
d Seznam stanovanj za dijake (akademike in srednješolce) in dijakinje ter vse tozadevna informacije so na razpolago istotam. — Ljubljanska podružnica S. D. Z.
Turistska in šport.
Concordia, Zagreb : Ilirija 2 : 1 (0 : 0).
Nogometna tekma med zagrebško Concordio in našo Ilirijo, ki se je vršila preteklo nedeljo, je končala z zmago gostov v razmerju 2:1, Podrobnejše poročilo še objavimo.
Korotp.n, Kranj : Ilirija rez. 1 s 1. S. R. Korotan je igral v nedeljo na lastnem prostoru z rezervo Ilirije ter dosegel po požrtvovalni igri kljub premoči Ljubljančanov neodločen rezultat 1 : 1.
Samec brez otrok, srednjih let. s premoženjem ČO.OOO K, pošten, izobražen, želi poročiti pošteno starejšo žensko s trgovino ali posestvom. — Naslov pove uprava lista pod številko 5293.
za BEOGRAD, prvovrstno moč, s plačo mesečnih 500 Din in pa SOBARICO, ki dobro ume svoj posel in zna tudi šivati, z mesečno plačo 300 Din, IŠČE boljša rodbina. — Ponudbe pod »Beograd 5275« na upravo »Slovenca«.	5273
KUHARICO
zanesljivo in spretno,
vjeno vseh domačih del, takoj sprejmem. — Plača dobra. — Naslov v upravi pod številko 5289.
Bva Dijaka sprejmem
na HRANO in STANOVANJE. - Breg štev. 20. IU. nad.irooia.	5233
snažno in zanesljivo, staro do 30 let, SPREJMEM takoj k mali boljši družini. Znati mora kuhati in druga lahka hišna dela. — Naslov v upravi pod štev. 5252
Išlem dobro domačo tirane
za dve osebi. - Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod »HRANA 18«. 5121
IŠČEMO za takoj SPRETNEGA
strojnega falcerja
(MASCHINENFALZER)
za KROM - usnje proti dobremu plačilu. — Ponudbe na tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu.	5222
Zatekel se ie mlad PES volčje pasme v Ljub« ljani. Vrne naj se v Streliški ulici št. 29.
Izgubila se je v nedeljo na Stadionu prt javni telovadbi ženska usnjata torbica z vsebinoi 2 večja ključa in t manjši, 1 bankovec za 100 Di« in 11 bankovcev po 10 Din. Pošten najditelj naj blagovoli oddati zgorajšnje na upravo »Slovenca'.
Izgubila se rjava damska taška dne avgusta od Šentjakobskega mosta do Kino fivoli. Pošten najditelj naj jo odda na poli' ciji proti dobri nagradi.
Izgubljena je bila listnica v nedeljo dopoldne na Marijinem trgu. V njej se je nah* jalo 820 Din, 20 drahmov, 1 turška lira, 1 do; _ar, 70.000 carskih rubliev, 3 ruski dokumenti in srbska objava. Pošten najditelj se naproša, naj to odda proti primerni nagradi v kavarni Prešeren. _
Izgubila je neka žena na Brezjah listnici s 1084 K denarja. Pošten najditelj se prosi, d« jo odda na ravnateljstvo policije.
Izgubila se je v petek 24. avgusta popol' dne v Ljubljani večja vsota denarja iz žensk« ročne torbice. Denar je izgubila vdova, ki i» malo prej denar dvignila. Pošten najditelj si prosi, da cdda denar v uredništvu »Slovenca«
Vsem zahtevam modem, stroja uirod »Stoeuer«. Zastop Ljubljana. Šeleub. ul. 6-1
Iščemo podobarja
(LESOREZBARJA) za fino delo. . JA-VOR D. D.. prej L mizarska zadruga, ZAGREB, Strossmayerjeva ul. 10. 5236
UČENKA ga. U
mesta v trgovini z mešanim blagom. — FRANC ČUDEN, Češniica 36. Srednjavas v Bohinju«
SPREJMEM k lesni industriji (mizarsko podjetje, parna žaga) eventuelno k lesni trgovini
kot 0BRAT0V0DJ0
ter DRUŽABNIKA prvovrstno strokov-njaško moč treznega značaja ter dobrega nastopa. Potreben kapital Din 50.000 odn. Din 100.000. — Ponudbe pod šifro: »DOBRO MESTO 5109« na upravništvo.
Komptoarisfinjo
veščo knjigovodstva in dopisovanja, IŠČfii veletrgovina zlatarske robe v Zagrebu. Ponudbe pod šifro .STALNO 11-537-na «INTERREKLAM» D. D., ZAGREB Palmotičeva ulica. 18.	517'
Dve dijakinji
nižjih razredov SPREJME na HRAN< in STANOVANJE zanesljiva nr.dnišk družina v Ljubljani z enakimi hčerkah od boljših posestnikov ■ dežele. Našlo* pri upravi pod »ZANESLJIVOST 4936.
šivalni stroj
za KROJAČE, pripravljen tudi za šivilj malo rabljen, PRODAM. - JANKO ČE MAŽAR, krojač, Javorje, p. Poljane n* okolju Luno.	'
Poravnajte naročnino1
Ka stanovanje In hrano
SPREJMEM 3 učenke ali pa 3 dijakinje jiijih razredov tre d nje šole. — Naslov pove uprava Uata pod itevilko 5290.
Tčdo bi posodil ?
IS tisoč dinarjev proti primernim obre-
llim poltenemu človeku, da omogoči ab-io\ družini. — Cenj. ponudbe pod šiiro .SIGURNA VARNOST, na opravo.
prodam" novo enodružinsko
enonadstropno vilo
I električno razsvetljav J ia arejenim irtom. Kupcu stanovanje prosto. — Ponudb« pod .NOVA VILA« na opravo.
Pozor strojarji!
IŠČEM STROJARJA, ld Je sposoben za strojenje KOŽ. — Plača po dogovora. — Nastop službe takoj pri 2IVKU T1SANOV1ČU t TUZLI, Bosna.	MM
SUHO GRLO m običafmo pjfavlfa pri dolgotrajni boji, težkem delo in p« pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti te turist, delava« in ttratten kadilec izogne
na U način, DA ŽVEČI
«WRIGLEYEV GUMI«.
Generalno zaatopetvo drogerijr APRIJA, Ljubljana, Selenburgova ulica. 4976
PLETILKE!
IGLE za PLETILNE •troje «Styria« šiv. S in 10 e dobe poceiiL — Naslov pove uprava .Slovenca, pod itev. 5285.
KUPUJEMO »talno vsako množi, no: HRASTOV, BUKOV, OREHOV, JAVORJEV, SMREKOV in GABROV
LES v hlodih
za razžaganje. Ponudbe z navedbo cene tn količine na: «DRAGA« lesna trgovska in industr. družba z o. z., parna žaga, Ljubljana, Je-ranova ulica 15.	5271
Tutnfm trcem naznanjamo žalostne vest, da je preminul po kratki ia mučni bolezni moj predcVi soprog, ozir. na i oče, gospod
Franc Vertačnik
iel. aslužbenec
včeraj ob pol 10. »večer, previden • »v. zakramenti. — Pogreb predragega pokojnika m vrii v tredo 29. avgusta ob 4. popoldne U dež. bolnice Sv. male se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. L)abl)aaa, dne 27. avgutta 1923.
tajajoča družina VERTAČNIK.

Brci posebnega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo, da je po dolgi, mučni bolezni preminul v Bogu soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Siihadolc
posestnik in ielez. čuvaj ▼ pokoja
Zemskl ostanki se prenesejo v torek, dne 28. t. m. ob pol 16. ari iz hiše žalosti, Zelena jama štev. 50, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Zelena jama, dne 27. avgusta 1923.
žalujoči ostali.
Nikar ne zamudite poseliti
oddelek št. 154 na Ljubljanskem velesejmu.

Kamnoseška industrija grobni spomenihi
vseh vrst, grobnico, mavzoleji,
pohištvene ploSCe
iz marmorja v vsth barvah,
cerkvena delo.
notranje dekoracije, kipi in por treti v marmorju itd.
Alojzij Vodnik
::: LJubljana:::
pri stavnem asisuvoru
Več ugodnih parcel
PRODAM po nizki ceni v Ljubljani. Naprodaj tudi par manjllh POSESTEV izven Ljubljane. — Naslove pove HINKO PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 18, L nadstr, poleg todiiča 5158
Tovarna kandllov
fr.Boi
Maribor,
Mso^rora cesfs st 5?
priporoča
vse vrste kandifov (bonSM>!>oy) po najnižjih lovora, ccnab.
Zohtevafle centh!
r
RAD/ DOLGE BOLEZNI ZAMUDNO
zahvaljujem se danes povodom, svoje izselitve iz Krškega vsem svojim cenj. odjemalcem za mno-gobrojen obisk in jim kličem v slovo Bog vas živi
Leopold Knez, trgovec.
naznanjam uljudno cenj. svojim dobaviteljem i. dr., da sem m 30. maja 1.1. iz Krškega izselil in trgovino začasno prekinil.
Leopold Knez, Sv. Jurij, Radeče.
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Vsled dovolila okrajnega sodišča v Trebnjem te vrši V SREDO, dne 12. SEPTEMBRA 1923 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v TREBNJEM, h. št. 12, javna dražba repremlčnln pod vlož. it. 425 in 127 d. o. Trebnje, sestoječe iz lepe, enonadstropne trgovske hiše štev. 12 v Trebnjem ob železnici, gospodarskih poslopij, velikih skladišč, dvorišča, vodnjaka in vrta. Hiša stoji nekaj korakov od župne cerkve; v njej se nahaja zelo dobro vpeljana trgovina.
Cenilna vrednost 204.925 Din. — Izklicna cena 150.000 Din.
Cenilni zapisnik in dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni notarji! Frana Mastnaka v Trebnjem in v pisarni odvetnika dr. Josipa Globevn.ka v Novem mestu.
i S
B!
Priporočilo.
Ramo prišli Šivalni stroji, po »Banih cenah. t.amizna oprava (Bešlefc) kitta in pr»-vo srebro. Ur« budilke, iupne, srebrna
In zlate. Verižice zapestnice, uhani, prstani ia brl-ijenti, vse po najnižjih cenah. Se pripc.ota n obilni obisk
Jos. Scfovin čuden. Mestni trg 13
prodam novo
tračno žago
(BANDSAGE), premer 70 cm, na elektr. pogon, težka 650 kg, po zelo ugodni ceni.
PETER KOBAL, Kranj, Slovenija.
f°me
Večja množina ličnih
smrekovih stolov
je dospela. Posebno pripravni za uradne prostore. Po ugodni ceni so na razpolago pri PETER KOBALU, Kranj. 5223
B*>1 T Prav dobrem stanu, ob glavnem trgu, obstoječa iz treh sob, kuhinje in kleti, z vrtičkom, je ttkoj NAPRODAJ. — Kriiatijska nI. št 138, NOVO MESTO.	5251
Za franc. konverzacljo
v večernih tirah iščem kompanjona. — Ponudbe pod »VAJA« na upravo lista.
Tovarna motorjev in motornih plugov a. d.
OSERS & BAUER
VltR XX, Dresdnerstrasse 81—83
motorji in lokomobiie
na bencin, sesalni plin, surovo olje in petrolej Obiščite naš odd. na V. dunajskem medn. sejmu.
■............■mu—— Ustanovljeno lata 1854. ■■■■■ ..........
I I ! AUTO I I I
BENCIN	PNEUMATIKA
OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
)UGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrsino blago in delo po solidnih cenah nudi
t*
M
Brata POHLSN 1. dr.
TVORNICA: vlasnic, kiiuUEc, riučfe za čevlje, kovlaastlti gumhuv itd.
L ubrana I, poštni predal 126
sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce ia cenik. Pri večjih naročilih
popu<>.
Jff" Prodam po ugodni ceni skoraj nov klavir tvrdke Lauberger & Gloss. Fi-IVInVIl no jn solidno delo iz predvojne dobe. Pogleda se med 13. in 18. Naslov pove uprava pod št 5168. i
							
m	I i	j jfplf			Ul	l@	
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust.
ProdafnS Portlandskesa cementa
Pisarna in skladišče.
>i| as«;; v«»a#ai j
Cesta na ju2no železnico.
uro
Proda se:
Puch-motor 2 2 H. P pomožni motorji
H. P. po nizki ceni. — JANčIč, LJUBLJANA.
Na drobno I	Na debelo!
Oglejte si specljalno detajlno trgovino. Kjer se 5>roi?a|ojo lastni |
kakor vrvi za zvonove ia transmisije vseh debelosti, vvvi za seno, štriki za perilo, štrange, uzde, Spaga, dretu, gurte za trunsmisije in navadne, mre/e za seno, ognjegasne cevi, ribje mreže, viseče mrože (Hfingematten), bombaževo mrežice za otr #ke postolje, tržne torbe, Kakor tudi pravi tržaški bičevniki, konjske krtnčo, žitna, morska trava Ud. po najnižji cent	ga pr!poroto
Ivan N. AdSlIC, Ljubljano, Sv. Petra c. 3!. Telelon 441
znamke Co-ckercll 'A avto flor-4454
J
Lesna Industrija »JAVOR« v Logatcu
zdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poceni in točno po ieljL — Oprave iz trdega in mehkega lesa na zalogi.
Velika izbera
otroških VOZIČKOV, DVOKOLES in MOTORJEV .Orionette., Motorette«, •Ornega., D. K. W., ŠIVALNIH strojev po nizki ceni. Sprejmemo v popravo, za emajliranje z ognjem ln poniklanje iste kakor tudi razne stroje. — TRIBUNA f. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
DOBRO, PROMETNO
gostilno, vinsko klet
aH TRGOVINO v k*kem mestu Slovenije IŠČE zmožen zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro .JESEN 5267«.	5267
Telefon it. 379.
mestni tesarski mojster
Telefon St.37*
lijubljana, Dunajska cesta 4©.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderno lo«eno stavbe, ostToSja za patata, hiše, vile, tovarne, cerkva in zvonike; stropi, razna tla, stopn ca. ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje tli.
Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov. Parna žaga.	Tovarna turnirja.
Jiagroslov. tovarna
tehtnic In ključavničarskih del.
Se prlporoCra
Ivan Mefcek
CeSjje.
▼ VT T ▼
/ k
Sfra.0 10
8D0VENEC, 8ne 28.
§tor. I98L

Slovenska gradbena ln Industrifsfta d. d.
Telefon internrban Uci. ISO.
IMana
Drzojofl: Slografl.
Tehnična pisarna LfnDlJano f.
rrankopansha cesla Sfer. 151.
IzrrSnfe: stanovanjske hfSe, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj^
Spedtollletfl: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. ^ Iv %v.	VJ
ZflSfopa: patent dr. inž. Erapergerja za izvrševanje konstrukcij iz amiranega betona z Iito-železnimi vložkarai za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih „silo' mostovih in podobno.
Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov.
Rko še niste, pošljite naročnino!

5 J T
srras:.-.
preden kupite nro, flustro-rani katalog tvrdke
1. Sntfner
(Imetnik Henrl Jlslra)
v LJUBLJANI štev. 2.
Ta Vas obvaruje škode in jeze, katere povzročajo slabe, bazarske ure in Vam kaie, kako se za-more dobro in zraven ceno kupiti.
Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure
špecijaine znamke iz lastne tvornica r Švici kakor tudi f1/ druge dobr<; žepne ure, za- ~ J W pestne ure. svetilne in stenske nre, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi po-rabne predmete, kakor n. p. škarje, nože, britve, lase striine in brivske stroje, steklo-rezce, doze za tobak, avalčice in smodke, nažigiče in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki i
FT M. SMTTFflER
(Imcmllc HENHI MAJMKJ
v Ljubljani Stev. 2.
K vrtnarstvo spadajoče zadere posreduje
društvo »vrtnarska šola«.
Enodružinska HIŠA
nova, NAPRODAJ v ljubljanskem predmestju, 3 lepe sobe s pritiklinami, elektr. razsvetljava, vodovod, lep vrt — takojšnja vselitev, kakor tudi MALA KMETIJA v okolici Ljubljane: velika hiša s hlevom, skednjem, večjim kozolcem, vse v dobrem stanu, krito z opeko, velik sad. vrt in nekaj oralov zemlje. — Ved pove: ŽUPANSTVO MOSTE.	5237
Lepo posestvo
oddalieno 3 minute od kolodvora, z vsemi gospodar, poslopji, lepo zidano hišo, z obokanim hlevom, gozdom, s travnikom in 1 njivo ugodno PRODAM. Stanovanje takoj prosto. TEREZ. SLUGA, ZALOG št. 22, p. Dev. Mar. Polje.	5249
lirnM
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Zv&isarnai m livarna
Št. Vid nad Ljubljano.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah
Strojne tovarne in livarne d. d v Ljubljani
H
H
S
I-
i
r m
P ■
fi-
¥
f PrE 1
| nizki ceni?j
Ign. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3.
Hudi ceni. odteuaafcem nellho Izbiro pcfrsbScin za krolasc fn Sloilic. Krasno izbiro ool. psurSnih Sapic inmpcriev, ouiiaCh rokavic, nsgaolc Ifd. — STIcško, damibo In otročje perilo, solJene pletene aamoza-oeznlce po priznano najnižjih cenah.
Ka debelo!	Na drobno!

» ■
■
m a m u m o
5pSošna knjižnica
v založbi
Zvezne tiskarne Sn knjigarne v Ljubljani. |
izšli 50 zvezki:	§
L Ivan Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. Din. 12,	|
vez. Din. 17.	&
,, 2. Rado Murnik: da Bledu, Izvirna povest, 181 str., broš. Din. 16, vez.	|
Din. 22.	|
„ 5. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str., broS,	Y
Din. 12, vez. Din. 17.	V p 4, Cvetko Golar Poletno klasje, Izbrane pesmi, 184 str,, broS. Din. 20,
vez. Din. 26.	@
„ 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, vese-	(g iomodre humoreske, 72 str., broš. Din, 3, vez. Din. 13.
Cene se razumejo »rez poštnine. Cenjeno naročila naj sc pošiljajo ne: Zvezno tiskarno sn knjigarno - ptfdeiek ksijt-garno LjaftUana. MarUin tra si. 8. Telel. M. 44.
^BassEaKfflEisssaaaapiBBasEHSEaBraaiaHBBSB
TVORNICA ČEVLJEV
Zaščitni znak
!!:	v;
malo
Prvovrstne
BARVNE IRAKOVE
za vse pisalne m računsfte stroje
Najcenejše
PISALNE STROJE
ttazmnolcvalnc bane oglgenl papir L voščeni papir
ln vse druge potrebščine
m
SpectJalna
MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo pisalnih In računskih strojev
L BARAGA. UUBLIANA. Selenfeorgova ulica Slei. 0.
na

B H
H ■
H
n
n
D
-i
PETER KOZINA & Ko,, Tržič |
Glavna zaL: UBUNA, SfBS 20. - na malo: Mm^U C6Sl3 i »

SPODNJEŠTAJ ERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA r. ■. z n.
i.....»i inimi 111 mm 11 ■ iwi n ■» imi i ■■imiw»iiinim—nirm-r~i	————— —————
V MARIBORU, STOLNA ULICA 6.
obrestuje od 1. julija 1923. naprej navadne vloge po
6°|o
Vloge na odpoved po dogovoru.
SntnFTnnmMH BBOVSMINV* ROMBI
[Podružnic«;
Maribor iuovo mesto Rakek
Slcvenjgradec Slovenska SisSrlca
ka d. d., Ljubljana
gova ulica Stev. 1	Ekspozitur
Šelenburgova ulica Stev. 1
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital ln rezerve Din 17,500.000-—)
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje.
Brzojavke : Trgovska.
Telefon!: 13©, «4®, 45«.
Ekspoziture;] Konjice
Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Jzdaia konzorcii »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v. JLiubliaj^
Jutfotlovanska tiskarna v Ljubljani,