^ ~ 'S. ^ ■«. 4 ^ B —"n» & Primorski novink •*IfiVgSr Cena 90 lir Leto XXVin. Št. 292 (8385) TRST, nedelja, 10. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUTRI NADALJEVANJE POGOVOROV LE DDE THO ■ KISSINGER ZASTOJ NA POGAJANJIH 0 VIETNAMU ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI ZDA kiteva ameriškega in saigonskega režima po umiku severnovietnamskih ki resna ovira za dosego sporazuma - Resolucija jugoslovanskih kulturnih delavcev v prid političnim jetnikom v Južnem Vietnamu s ‘c* ažAjfSS »iMtl *®r rt , PARIZ, 9. — Severnovietnam ska in ameriška delegacija na tajnih P*flikih pogajanjih, ki ju vodita Le Duc Tho in Kissinger, sta ""•li tudi danes štiri ure pogajanj. Ob koncu sta se obe delegaciji ?l0i, ne da bi dali nobene izjave. Izvedelo se je, da se bosta 'Uinger in hanojski pogajalec Le Duc Tho srečala ponovno v pone-r*'lek, medtem pa bo pomočnik Nixonovega svetovalca gen. Haig “"Potoval drevi v VVashington, kjer bo poročal predsedniku Nixo-“ 0 poteku pogajanj ter predisk utiral nadaljnje korake na poti k Razumu. Kljub očitnemu zastoju v pojenjih, ki ga je pripisati nedojemljivi ameriški zahtevi po ntilcu severnovietnamskih čet z u9a, so opazovalci v francoski '•stolnici še vedno dokaj opti-ls,ično razpoloženi. Mnogi pri-?ajo, da bo do zaključka po-•Jlanj prišlo že v teku prihodka tedna. Kaže, da zaupajo iz- . *n> francoskega zunanjega mi- l*',,ra Schumanna, ki je po po- '""nuuimmm govoru, ki ga je imel s Kis-singerjem v prejšnjih dneh, izjavil, da je pisanje svetovnega časopisja preveč črnogledo. Medtem nadaljujeta Thieu in njegova vlada s histeričnimi napadi proti ZRV, še zlasti po izjavi indonezijskega zunanjega ministra Malika, ki je dejal, da bo njegova vlada takoj po sporazumu o prekinitvi ognja naveza- V OKVIRU VEČDNEVNEGA OBISKA V SLOVENIJI Predsednik Tito prispel v Kranj Kranjčani so priredili predsedniku topel sprejem - Jutri bo dopotoval v Ljubljano fOd našega dopisnika) KRANJ, 9 _ predsednik re- jske in Zveze komunistov Ju-r“3vije Josip Brce Tito je z k*Jovanko dopotoval danes na khevni obisk v Slovenijo. Na kiski železniški postaji je dra-gosta sprejelo več tisoč pre-^alcev, slovesen sprejem pa so ^Pripravili tudi na kranjskih S thtoi Predsednikom Titom so do- jjjederacije Edvarc^ardjelj^5& ^ izvršni ;vali v Slovenijo tudi član sve- j(v - izvršnega biroja predsed-|J* ZKJ Stane Dolanc in pred-pjk CK ZK Slovenije France L™- Predsednik Tito se ie za-uj* odpeljal na Brdo pri Kranju, ^ .je na kosilu zadržal pred-ijjhike družbenopolitičnega živ-S* Slovenije ki so ga sprejeli upanju. Predsednik Tito je ob Priložnosti čestistal članu sve-V' 'aracije Francu Leskovšku ob 75. rojstnem dnevu. V «k,?deljek bo predsednik Tito Ljubljano. D. K. ^lijanska delegacija 1,4 obisku v Škofji loki ^°PJA LOKA, 9. - Na va-?dbora za prijateljske med- stike je prispela na dvo- obisk v Škofjo Loko desete iz pobratenega italijan- mesta Medicina. Po si-khJam sprejemu na občinski tetini so si gostje danes ogle- ^ tovarne Alpina, Iskro in Al nekatere druge objekte. &en eški Slovenci ^ Linhartovi Nslavi “^LjANA, 9. — v Radovljici je ifv. "ocoj proslava v spomin na slovenskega dramatika An-k r°maža Linharta, ki se je ro- občinska konferenca socialistične zveze in kulturna skupnost. Poleg Radovljiškega komornega pevskega zbora. recitatorjev in folklorne sku- pine iz Lesc, so na proslavi sodelovali tudi gostje iz Beneške Slovenije, Moški kvartet Rečanj, ter nekateri zamejski pisatelji in pesniki. Nekaterim skupinam in posameznikom so ob tej priložnosti podelili spominske Linhartove plakete. DAMASK, 9. — Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Mario Pe-dini, ki je od četrtka v Siriji, je imel daljši pogovor s svojim sirskim kolegom El Khandjem. la diplomatske stike tako z Južnim Vietnamom, kot z južnoviet-namskimi komunisti. Vlaani predstavnik Južnega Vietnama je dejal, da njegova vlada ne priznava ZRV in niti osvobodilne fronte, češ da gre za organizacijo brez oblasti in brez nobenega pomena. Glasnik tudi pravi, da je vlada Južnega Vietnama edina ustavna vlada, osvobodilna fronta pa je le privesek severnovietnam-ske komunistične partije. OB ZAKLJUČKU AKCIJE Zahvala vsem r. x( v ii-A .- 1 • -4 r M : •*.! S v,’.," C'4t; v% . č* ’ f ' ".“x-' V ' v.i-f't && Mladinske organizacije KPI, PSI, PRI in KD in ACLI so objavile skupno izjavo o obisku svojih predstavnikov v Severnem Vietnamu. V izjavi poudarjajo, da je borba osvobodilne fronte Južnega Vietnama splošna borba ljudstva za dosego neodvisnosti in svobode. V zaključku pozivajo mladinske organizacije italijansko mladino, naj sproži v Italiji veliko mirovno ofenzivo, da bi prisilila italijansko vlado, da se otrese končno ameriškega vpliva in da čemprej prizna Demokratično republiko Vietnam. BEOGRAD, 9. — Skupina jugoslovanskih javnih in kulturnih delavcev je podpisala poziv za osvoboditev političnih zapornikov v Južnem Vietnamu in vzpostavitev miru v tem delu sveta. Jugoslovanski narodi, je rečeno med drugim v pozivu, ki so tudi sami preživeli strahote fašističnega terorja izražajo zaskrbljenost spričo usode več sto tisoč političnih zapornikov in internirancev, ki preživljajo po ječah in taboriščih saigonskega režima hude dneve neprestanega mučenja in negotovosti Med njimi je tudi na tisoče žensk, otrok, starcev, duhovnikov, bolnikov in izčrpanih ljudi. Vsi ti so izpostavljeni najbolj grobemu trpinčenju in celo fizičnemu uničenju brez obtožbe in sodbe. Med slovenskimi podpisniki poziva so tudi Vida Tomšič, Lidija šentjurc, doktor Bogdan Brecelj, doktor Janez Milčinski in doktor Josip Vid- Napad partizanov na cesto št. 4 pri Saigonu je povzročil takojšno protiakcijo ameriških helikopterjev niiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiimNiiiiiiiiininiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiitimniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ORGANIZACIJI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Problemi italijanskega gospodarstva predmet konference v Perugii Uvodno poročilo prof. Lombardinija - Komentar socialističnega poslanca Vittorellija PERUGIA, 9. — Ob prisotnosti tajnika stranke Forlanija, predsednika vlade Andreottija in vseh deinokrščanskih veljakov se je danes začela v Perugii konferenca, ki jo je priredila KD, o temi «Problemi italijanskega gospodarstva, premostitev krize in nove perspektive družbenega razvoja*. Razpravo je odprl prof. Sara-ceno, ki je v svojem uvodnem govoru izrazil upanje, da bo Konferenca pripomogla k zmanjšanju negotovosti, ki tare italijansko družbo. ....................................■■immniia....................................................................................................................••■■■»■■■■■■ OBTOŽBE PALESTINSKE OSVOBODILNE FRONTE PONOVNI SPOPADI V LIBANONU MED VOJSKO IN PALESTINCI Predvčerajšnji spopadi terjali sedem smrtnih žrtev Izrael pripravlja nov napad na Sirijo in Libanon? tem kraju. Pripravila sta jo BEJRUT, 9. — Vojaški predstavnik palestinskega odporniškega gibanja je danes sporočil, da so se gverilske skupine nekajkrat apo padle z enotami libanonske vojske na področju Arquoba v južnem delu države. V spopadih je en palestinski gverilec izgubil življenje. Vse kaže, da se je spopad začel, ko so libanonski vojaki začeli obstreljevati vozilo palestinskih gverilcev. Napad je sprožil reakcijo pripadnikov osvobodilnega gibanja in protireakcijo vojakov. Predstavnik gverilcev je nadalje poudaril, da se bo palestinsko o-svobodilno gibanje vztrajno borilo za neodvisnost Libanona in je pripomnil, da zaostritev položaja na jugu države ne koristi ne Libanonu, ne palestinskemu gibanju. Libanonska vlada ni doslej ne po- Naročnina za primorski dnevnik za leto 1973 CELOLETNA ............................ POLLETNA ...................... Mesečna ...................... • • • ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino nagradno žrebanje v vrednosti 2.000 000 lir Naročnino »prejemajo: v TRSTU uprava: Trst Ul Montec chi 6, tel 795-823 raznašalcl pošta: tekoči račun ZTT Tržaška kreditna banka: v GORICI uprava: Gorica, Ul XXIV Maggio št. 1/1 raznašalcl Pošta tek rač ZTT št. 11/5374 Vsak nov naročnik bo pre jemal do 31 Primorski dnevnik brezplačno Lir 13.500 Ur 7.500 Lir 1.350 do 31.1.1973 štev. 11/5374 tekoči račun št 1192 tel 83-382 decembra 1972 trdila ne demantirala izjav palestinskega glasnika. V zvezi z včerajšnjimi incidenti med palestinskimi gverilci in libanonskimi vojaškimi enotami je predsednik bejrutske vlade Saeb Sedam izjavil, da je bil nesporazum vzrok spopadov. Dodal pa je, da je vladi in osvobodilnemu gibanju uspelo omejiti obseg incidentov in doseči sporazum. V včerajšnjih spopadih so izgubili življenje štirje gverilci, libanonske čete pa so izgubile dva moža. Vse kaže, da je vzrok spopadov prisotnost gverilcev v južnem delu države v bližini meje z Izraelom. V tej zvezi je predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja pojasnil, da gverilci zasedajo strateške položaje ob meji z Izraelom, ker se Tel Aviv pripravlja na nov napad. Glasnik je dejal, da so Izraelci že umaknili vse civiliste z obmejnega področja, kar je po njegovem mnenju znak, da pripravljajo napad na Libanon ali na Sirijo. V zvezi z napovedanim obiskom generalnega tajnika OZN na Bližnjem vzhodu se v tuniških neuradnih krogih širijo govorice, da bo Waldheim začel svoj poskus posredovanja sporazumno z ZDA in ostalima velesilami. Generalni tajnik OZN je v intervjuju z libanonskim časnikom «A1 Nahar* potrdil, da bo obiskal Bližnji vzhod v prvih mesecih prihodnjega leta in dejal, da je resolucija združenih narodov iz leta 1967 najboljše »orožje* za miroljubno rešitev bližnje-vzhodnega vprašanja. Glavna zapreka so po njegovem mnenju različna tolmačenja resolucije in deistvo da si nobena od zainte resiranih strank ne želi resnično miru. Trgovinski sporazum med Čilom in SZ MOSKVA, 9. — Ob koncu štiridnevnega obiska čilskega predsednika Allendeja v Sovjetski zvezi so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta Čile in SZ podpisala trgovinski sporazum, ld predvideva povečanje trgovinskih izmenjav med obema državama ter sovjetske pomoči za razvoj industrije bakra in ribolova. Obe državi sta podpisali tudi sporazum, po katerem bo Sovjetska zveza pomagala pri zgraditvi nekaterih industrij, še zlasti na energetskem področju ter na področju prehrambene industrije. Komunike nadaljuje z obsodbo tujega vmešavanja v notranje zadeve čila, katerega cilj je zavreti gospodarske in politične reforme čilske vlade, še zlasti obsojata obe strani spletkarjenje tujih monopolov, ki hočejo preprečiti Čilu, da svobodno prodaja baker v tujini. Nadalje Čile in Sovjetska zveza obsojata tudi imperializem in reakcijo v Južni Ameriki, politično in gospodarsko blokado Kube, ki jo izvajajo Združene države ter zahtevata sprejem v Organizacijo združenih narodov obeh Nemčij in Bangla deša. V zaključku je še izražena zahteva po čimprejšnji dosegi mirovnega sporazuma v Vietnamu. Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da je čilski predsednik Allende takoj po zaključku uradnega obiska v Sovjetski zvezi odpotoval iz Kijeva na Kube TOKIO, 9. — Nad 74 milijonov japonskih državljanov bo moralo jutri izvoliti 491 poslancev v parlament. Po predvidevanjih bi morali socialisti in komunisti pridobiti ne kaj sedežev na škodo sredinskih strank. Poluradni rezultati bodo zna ni v ponedeljek zvečer. Po uvodu prof. Saracena je prof. Sire Lombar dini prebral svoje uvodno poročilo. Najprej je govornik ugotovil, da je po »gospodarskem čudežu* italijanska ekonomija v prehodni dobi. Po Lombardi ni jevem mnenju bo vodilni razred lahko ubral dve poti, in sicer pot gospodarskega razvoja v novem političnem okviru, ki bo omogočil rešitev vseh temeljnih problemov družbe, ali pa pot, ki bo še bolj poudarila dualizem v italijanskem gospodarstvu. Ta druga pot bo privedla do gospodarske stagnacije, ki bo resno ogrožala demokracijo v državi ali z drugimi besedami povedano, nezadostni razvoj produktivnosti bo imel kot posledico emigracijo in širjenje moči tujih monopolov, ki bodo napravili iz Italije neokolonijo, kar bo imelo seveda velike posledice v političnem življenju. Govornik je poudaril, da gospodarski razvoj zahteva skupno delo sindikatov in gospodarskih operaterjev. V tem okviru bi imela država pomembno združujočo vlogo kot avtonomen gospodarski dejavnik. Govornik je nato dejal, da deset let po začetku načrtovanja se država znajde ponovno pred problemi strukture, ki so jih skušali premostiti leta 1954 z načrtom za »razvoj dohodka in pospeševanje zaposlitve*. Glavni cilj je doseči hitrejši razvoj dohodka in očitno je. da ne bo mogoče doseči takega rezultata, če bomo prepustili gospodarstvo spontanemu delovanju ekonomskih operaterjev. Lombardini je nato izčrpno razčlenil italijanski »gospodarski ču-dež», ki je imel svojo osnovo v zelo hitrem razvoju produktivnosti. Zaradi nepravilnega delovanja distribucijskega sistema, neustreznosti urbanistične zakonodaje, in nepravilnega delovanja javnou-pravnih struktur, pa so se razvile številne »patološke mite*, ki so »požrle* dober del proizvedenega dohodka. Profesor Lombardini je nadalje poudaril, da mara država poseči v italijansko gospodarstvo kot avtonomen dejavnik in ne sme zatirati sindikalnega in političnega gibanja, da bi obdržala v državi »status quo». Po osrednjem Lombardini jevem govoru so posegli drugi govorniki, ki so razčlenili nekatera gospodarska vprašanja, ki jih je profesor Lombardini' nakazal v svojem poročilu. Socialistični poslanec Vittorelli je v članku, ki ga je objavil časnik «Lavoro*, razčlenil pomen demokrščanske konference v Perugii. Vittorelli poudarja, da socialisti si ne pričakujejo od tega srečanja nobene revolucije, pripominja pa, da bo rezultat konference pokazal, katere sile v KD so pripravljene začeti tisto naporno politično pot. ki bo morala nadomestiti sedanjo politiko Andreottijeve vlade. 17. septevnbra je bila v Cerknem množična proslava 25. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Obenem je bila svečano odprta novo dograjena šola spomenik NOB. Proslave se je udeležilo na tisoče ljudi iz vse Slovenije, na stotine s Tržaškega, Goriškega in od drugod iz zamejstva. Nova šola-spomenik NOB je bila predmet zanimanja vseh. ki so se udeležili proslave. Kdor si jo je ogledal, je bil rrrijetno presenečen: lahko je ugotovil, da predstavlja redko lep primer ar hitektonske in funkcionalne skladnosti, harmonično vključen v svoje naravno okolje. Gotovo bo Cerknemu v okras in ponos, a padlim borcem dostojen živ spomenik. Šola-spomenik NOB v Cerknem je tako končno pod streho. Oktobra je prvič odprla svoja vrata učencem cerkljanske osemletke. Akcija za njeno izgraditev, ki je trajala nekaj let, je s tem zaključena. Tekla bo še do konca leta. ker je tako označeno na bonih za prostovoljne prispevke, vendar je bila z odprtjem šole praktično zaključena. Za cerkljansko šolo so bila pri nas v zamejstvu nabrana znatna sredstva. Našim ljudem ni bilo treba posebej pojasnjevati njenega izrednega pomena kot spomenika NOB in učno-vzgojnega zavoda za izobraževanje in oblikovanje bodočih graditeljev socialistične družbe. Poleg tega je Cerkljansko novo šola tudi resnično potrebovalo, zato je prav, da jo je dobilo. Otrokom z okoliških hribov bo z njo mnogo pomagano. Ne bo jim več treba čez zimo, ko pobočja in hribe okrog Cerkno prekrije debela snežna odeja, ostajati doma in jamujati vouk. Na začetku, ko se je akcija pri nas šele začela, smo v Primorskem objavili članek, v katerem smo zapisali da bi si težko zamislili slovensko skupnost v zamejstvu, ki bi ob akciji, ki je stekla za šolo v Sloveniji, stala brezbrižna ob strani. Ne gre le za čustvene razloge, upoštevati gre tudi objektivno izkušnjo, da je uspešnost boja slovenskega ljud stva za svojo narodno in socialno osvoboditev temeljila predvsem na enotnosti vseh slovenskih delovnih ljudi za dosego smotrov narodnoosvobodilnega programa. A del slovenskega naroda, ki je po prvi svetovni vojni ostal zunaj meja države, h kateri je naravno pripadal, je v teku osvobodilnega boja to enotnost bistveno okrepil z odločilnim prispevkom na ozemlju, ki je bilo izredne važnosti za vse bojujoče se strani. Ta enotnost se je imela ohraniti tudi po vojni, ker ni izgubila na veljavi. Nasprotno, njena neobhod nost se je še povečala. Naši ljudje so pravilno naslutili, ko so menili, da je ne gre evocirati kot zgolj tradicionalno vrednoto neke izjemne preteklosti vtem ko v resnici predstavlja zgodovinsko nujo prav ohranitev njene aktivne obstojnosti. Torej sklaano z našo preteklo in neobhodno sedanjo enotnostjo zares nismo mogli stati ob strani akcije, ki je bila po svojem pomenu in obsegu vseslovenska. Pre tesne so vezi, ki nas povezujejo, zlasti skupni napori ter žrtve v protifašističnem boju in pa zavest, da smo del enega in istega narodnega telesa. To so med drugim naši ljudje izrazili, recimo, tudi v primeru akcije za šolo-spomenik, ki je iz- vrstno uspela. Vendar je ne gre ocenjevati le na osnovi vsote, ki je bila nabrana ker je njena mo-ralno-etična in politična vrednost še veliko večja. Njihov prispevek za šolo je namreč več kot samo to. z njim so hoteli ljudje tudi v tem primeru le potrditi neko svojo opredelitev, ki poganja korenine v dni, ko je po svetu in pri nas hrumel boj za življenje in smrt proti nemškim in italijanskim fašistom. To je zelo važno zlasti danes, ko je treba spet mobilizirati napredne množice proti fašizmu, ki znova razglaša svoje zločinske namene in daje poudarka svojim grožnjam z nasilnimi dejanji. Svojo odločenost, da pred njim ne klonejo, pa naši ljudje kot rečeno, kažejo med drugim tudi s prostovoljnim darom za šolo, ki je bila v Cerknem zgrajena v počastitev spomina vseh, ki so tam padli da bi bil fašizem povsod na svetu za vedno iztrebljen. Na koncu smatramo za svojo dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvglimo vsem. ki so kakorkoli, z denarnim prispevkom, delom, ali kako drugače prispevali. da šola - spomenik NOB v Cerknem danes stoji. Dušan Furlan •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiit POPRAVITI IN IZBOLJŠATI! Prva komisija deželnega sveta je pretekli teden odobrila zakonski predlog, ki ga je sestavil deželni odbor in ki se nanaša na delno povrnitev stroškov, ki jih imajo občine z dvojezičnim poslovanjem: s prevodi, dvojezičnimi napisi, dvojezičnimi obrazci itd. Sedaj bodo o tem zakonskem predlogu še razpravljali v deželnem svetu in to menda še pred božičnimi prazniki, kjer ni dvoma da bo prejel zadostno število glasov. Zakonski predlog deželnega odbora o prispevku občinam je prvi zakon dežele Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom, ki se nanaša na vprašanja, ki jih običajno nazivoma s poenostavljenim vzdevkom tdvojezičnost». Dežela je namreč do sedaj že mnogokrat razpravljala o slovenskih vprašanjih, o pravicah Slovencev, da uporabijo svoj jezik, bilo je mnogo svečanih izjav in zagotovil, s stvarnim zakonskim predlogom pa imamo opravka šele sedaj. Zakonski predlog o delnem kritju stroškov je sedaj vložil deželni odbor, v bistvu pa gre za okrnjen predlog KPI oz. slovenskega komunističnega svetovalca Lovrihe (za njim je svoj zakonski osnutek vložil tudi svetovalec SS Drago Štoka), ki kot upravljavec ene izmed slovenskih občin dobro pozna vsakodnevne težave uprav, ko uvajajo načelo uporabe slovenščine tudi v normalno prakso. Občine za te izdatke nimajo nobenega kritja in je tudi nepravično, da morajo majhne in skoraj vedno revne občinske uprave iz lastnih proračunov kriti višje izdatke. Uporaba dvojezičnih o-brazcev in drugih pripomočkov je dokaj draga stvar, saj so običajni obrazci že standardni, natiskajo jih v zelo visokih nakladah za vso državo, ali vsaj za širše področje, dvojezične pa je treba natisniti za potrebe neke, oziroma za omejeno število občin. Zato je pravično in to načelo je osvojil tudi deželni odbor, da deželna uprava in torej širša skupnost, krije ta sredstva. Različna stališča pa obstajajo glede načina razdeljevanja teh sredstev, Komunistični svetovalec je predlagal zelo preprost, avtomatičen sistem, ki odstranjuje možnost birokratskega zavlačevanja. Po njem naj bi deželna uprava plačala po 1.500 lir m prebivalca dvojezične občine za kritje stroškov, ki jih ima občina z dvojezičnim poslovanjem. Deželna večina je izbrala drugačno obliko, ki predvideva delno vračanje stroškov. To v praksi pomeni, da morajo občine iz svojih sredstev najprej plačati dvojezični napis, obrazec in podobno, nato predložiti deželi račun in dežela bo vrnila do 75 odstot- MIIIIIIIIM4IIIIIIIII1IIIIIIIIIII Zahteva ameriikega predsednika Nixona in njegovega zaveznika Van Thieuja po umiku severnovietnamskih čet iz Južnega Viatnama je baje ie edina resna ovira pri pogajanjih za dosego miru v Vietnamu. Po nedeljskem odmoru se bodo tajna pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Tho-iem nadaljevala v ponedeljek. Po zaključku konference ZKJ je predsednik Tito dospel na obisk v Slovenijo, kjer je najprej obiskal Kranj, jutri pa bo odpotoval ie v Ljubljano. Včeraj se je v Perugii začela v organizaciji Kričanske demokracije konferenca »Problemi italijanskega gospodarstva, premostitev krize in nove perspektive druž benega razvoja« Uvodno poročilo je imel prof. Lombardini, drugi govorniki pa ao razčlenili pro- DANES '■ bleme, ki jih je on nakazal. Konferenca se bo nadaljevala danes z zasedanjem komisij. Socialisti so že sestavili štiričlansko delegacijo, ki bo imela, verjetno že jutri, razgovore s KD, PSDI, PRI in SS o sestavi novega občinskega odbora. Sinoči se je sestal tudi pokrajinski komite KPI, ki v uradnem poročilu pravi, da bi komunisti vodili odprto in konstruktivno politiko do občinskega odbora, ki bi nastal na nsnovi demokratične razprave med socialisti, komunisti in katoličani. Včerajšnji dan zaaedanja o fil- mu, gledališču, radioteleviziji, prisotnosti prebivalstva in vlogi dežele, je bil posvečen problemom italijanskih gledališč. V diskusijo je posegel tudi direktor Stalnega slovanskega gledališča F. Banedetič, ki je orisal specifično problematiko našega gledališča in ta pridružil mnenju nekaterih drugih diskutantov, da je rešitev italijanskih stalnih gledališč iz sedanjega nevzdržnega položaja v tem, da postanejo državne ustanove kot so šole. Izrečena je bila tudi misel, da mora Italijansko gledališča upoštevati spremenjeno socialno stvarnost In da bodo lahko razvijala svojo avtonomnost samo z neposrednim sodelovanjem in vplivom ljudskih množic. Govor je bil tudi o decentralizaciji in o samoupravljanju gledaliič. kov porabljenega denarja. Večina trdi, da je to edini možni sistem, da bi drugače rimski nadzorni organi zakon zavrnili, leva opozicija pa je obratnega mnenja in trdi, da so nekaj podobnega že sprejeli za gorska področja. Drugo sporno vprašanje pa se nanaša m vsebino zakona, oziroma na pristojnosti občin pri tem. Deželni zakonski osnutek je omejen izključno na neposredne občinske pristojnosti, komunisti pa predlagajo, da bi morali upoštevati širše potrebe občinskega področja in predvsem potrebe prebivalstva glede šolstva, kulture in ljudske prosvete. Končno obstajajo različne ocene glede položaja v Beneški Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da se zakonski predlog deželnega odbora nanaša na celotno področje naše dežele Furlani je-Julijske krajine in torej tudi na slovenske občine v Beneški Sloveniji. Vendar pa v praksi obstajajo resni pomisleki, kako bodo lahko ravnali tamkajšnji župani, ki so še vedno podvrženi nacionalističnemu pritisku,'kljub dejstvu, da je celo predsednik vlade Andreotti uradno priznal, da gre za področje s slovenskim prebivalstvom. Kljub vsem tem razlikam in pripombam pa pomeni deželni zakonski osnutek o prispevkih občinam za dvojezičnost prvi korak dežele k uveljavljanju pravice do uporabe slovenskega jezika. O njem bo sedaj razpravljal in zakon dokončno sprejel deželni svet. Pričakujemo, da bo vanj vnesel popravke in izboljšanja ob upoštevanju dejanskih potreb slovenskega prebivalstva in občin ter stoodstotnih stroškov, ki jih imajo občine z mešanim prebivalstvom za dvojezično poslovanje tako, kot je to urejeno tudi v deželi Trident - Južna Tirolska za avtonomno pokrajino Bočen, kjer je v čl. 81 njenega novega statuta rečeno, da «pokrajina lahko dodeli občinam dopolnilna sredstva za stroške, ki nastajajo zaradi dvojezičnosti*, pri čemer je seveda naravno, da mora dežela na en ali drug način zagotoviti podporo tudi za vse druge potrebe slovenske narodnostne skupnosti. A TRŽAŠKI DNEVNIK 10. decembra 15W ŠTIRIČLANSKA DELEGACIJA PSI S PREDSTAVNIKI VSEH STRUJ Socialisti so pristali na razgovore s predstavniki KD, PSDI, PRI in SS Razgovori o obnovitvi občinskega odbora levega centra se bodo verjetno pričeli že jutri Pokrajinsko vodstvo PSI je sino- ■ božične praznike. Sklep zadeva nad či sklenilo pristati na vabilo KD trideset vrst, ki jih bodo potrošniki za pričetek razgovorov o obnovitvi1 lahko kupovali v tem obdobju po m ” ugodnih cenah. Med temi so kava, olje, razne vrste sira, razna vina, perutnina, testenine itd. Posebno pozornost je komisija posvetila tudi konfekcijskim proizvodom. Konfekcijske trgovine nameravajo v kratkem začeti s kampanjo v korist tako imenovanih »klasičnih* oblačil, ki so zaradi muhavosti mode precej ob strani. Na ta način bodo potrošniki lahko prišli do dobrega blaga po bistveno znižanih cenah. levosredinske uprave v Trstu. Istočasno so tudi sestavili delegacijo, ki se bo v ponedeljek udeležila razgovorov s KD, PSDI, PRI in Slovensko skupnostjo. V delegaciji So Pittoni za strujo «riscossa», Mi-slei za »presenzo*, Kervin za devico* in Terom za »avtonomiste*. Sklep pokrajinskega vodstva PSI je zanimiv iz več vidikov. Predvsem so socialisti prva stranka, ki je uradno odgovorila na vabilo KD, pa čeprav je istočasno tudi znano, da na zadnjem pokrajinskem kongresu ni prišlo do dokončnega notranjega razčiščenja in da je še vedno odprto vprašanje tajništva in drugih vodstvenih organov stranke. Takojšen odgovor in dejstvo, da je bilo stališče PSI sprejeto soglasno, kot tudi da so v delegaciji za razgovore s KD zastopane vse št'ri struje stranke, dokazujejo, da je prišlo do precejšnjega razčiščenja v notranjih odnosih in da prevladuje splošna volja članstva po e-notnem vodstvu nekako po vsedržavnem vzgledu. To pa tudi priča o možnosti, da bodo lahko socialisti v kratkem času uredili notranja vprašanja. Na vabilo KD do sedaj uradno še niso odgovorile ostale stranke levega centra, vendar pa je na osnovi odgovora socialistov že jas no, da bo v ponedeljek najbrž do razgovora med pet-mrr strankami levega centra na ravni tajništev prišlo in da se s tem pogajanja tudi prično. Zelo verjetno pa je, da bo prvi sestanek samo neformalen in da se bodo prava pogar janja o programu in o sestavi odbora pričela in nadalievala v prihodnjih dneh, ko se bodo v torek ali v sredo sestala vodstva vseh ostalih strank. Na splošno prevladuje mnenje, da pri programu ne bo težav, ker gre v bistvu za nadaljevanje programa sedanje občinske uprave. Težje pa bo z odborom, ker so nekateri zavezniki KD okrepili pozicije, v KD sami je svetovalska skupina bolj razdrobljena, tako da obstaja možnost, da bodo povečali število odbomištev. V Prebenegu prisrčna vaška slavnost V Prebenegu so sinoči imeli vaško slavnost ob zaključku delo. vanja odbora za postavitev spomenika padlim za svobodo. V dvo- rani občinske hiše »na podu* se je zbralo veliko število vaščanov, ka terim je najprej spregovoril predsednik odbora za postavitev spomenika Mario Samec. Poročal je o poteku množične akcije, ki je privedla do tako lepega uspeha in se prav topln zahvalil vsem, ki so pripomogli k postavitvi spomenika z delom, s prispevki ali na katerikoli drug način. Zatem so predvajali barvni film domačina Oskarja Kraljiča. Film, ki je opremljen z glasbo in tekstom, prikazuje delo domačinov od zasnove spomenika in prve seje do dolgega in napornega dela, vse do septembrskega dne ko so končno spomenik odkrili. Film, prežet s pristnim slovenskim naprednim in partizanskim duhom, je žel velik aplavz vaščanov. • Pokrajinska uprava javlja, da se bo v četrtek. 14. t. m. ob 18.30 sestal pokrajinski svet. DOKUMENT POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPI Komunisti o sestavi nove občinske uprave v Trstu Odprtost do takega odbora, ki bi v program vključil pravice Slovencev, obrambo gospodarstva in boj proti fašizmu Komunisti bi vodili odprto in konstruktivno politiko do občinskega odbora, ki bi nastal na osnovi demokratične razprave med anti-fašističnami silami: socialisti, ko munisti in katoličani, ki bi v svoj program vključili kot osnovne točke obrambo tržaškega gospodarstva boj proti fašizmu, stvarno rešitev odprtih vprašanj Slovencev. KPI meni, da ni važno, če so komunisti v takem odboru ali ne, kakor tudi ni važno, če bi komunisti uradno podprli tako koalicija ali ne. Važen je program in te bistvene točke v njem. Glede koalicije pa meni KPI da ne sme biti sredinsko - desničarska ali sredinska. Tudi levosredinska koalici-cija ni doslej rešila teh odprtih vprašanj, ki so težka, resna in neodložljiva. To so, v bistvu, stališča komunistov ob priliki razprave za obnovitev tržaškega občinskega odbora. ki so strnjena v dokumentu pokrajinskega komiteja tržaške fe- Včerajšnji, drugi dan tržaškega zasedanja o filmu, gledališču, radioteleviziji in sodelovanju prebivalstva, je bil namenjen problemom in položaju gledališča v Italiji. Osnovno poročilo je podal Roberto Mazzucco, ki je govoril o temi «Zakon za gledališče, stalna gledališča, položaj italijanskega gledališča, avantgardne gledališke skupine*. Govornik je nakazal glavne vzroke težav italijanskega gledališča v sedanji fazi. Povzeti jih je mogoče v razrednem značaju gledališča, ki pogojuje njegovo elitnost v pomanjkanju zakonodaje, ki v svojih bistvenih točkah izhaja še vedno iz fašistične dob«, in v režimu podpor. Potem ko je pojasnil, da je nehV5^CTcarbf'Jth1ttm'^ dališče živelo svoje avtonomno življenje brez široke ljudske prisotnosti in (jveljaviTo §vpjp..od!očujočo prisotnost v mestih, je MVzzucco dejal med drugim, da se bo to lahko zgodilo tedaj, ko bo gledališče samo sposobno dajati take predsta- •tiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiit V BLIŽINI SEDEŽA AVANGUARDIE NAZIONALE Skupina fašističnih pobalinov napadla in ranila dva delavca Včeraj so škvadristi pretepli več dijakov - V ponedeljek proces proti Scarpi, Neamiju in drugim fašistom Delo komisije za nadzorstvo nad cenami Na tržaški prefekturi se je te dni ponovno sestala stalna^ komisija za nadzorstvo nad cenami. prvi vrsti je obravnavala sklep Delavskih zadrug za znižanje cen nekaterim prehrambenim proizvodom za .......................................................mn, DRUGI DAN ZASEDANJA NA POBUDO AICS IN SOCIALISTIČNEGA KROŽKA cSALVEMINb Gledališča morajo upoštevati spremenjeno socialno stvarnost Poročilo Roberta Mazzucca — Pozdrav prof. Grabnarja v imenu Akademije za gledališče, film in TV v Ljubljani — Botteri o nujnosti državnih gledališč in o vlogi Teatra Sta-bile kot gledališča ob meji, Benedetič pa o specifičnih problemih Stalnega slov. gledališča Fašistični pretepači so zopet na delu: včeraj smo zabeležili kar tri napade na protifašistične mladince, kar presega mero, posebno če pomislimo, da so pretepači že več let vedno isti, da se v kroniki črnih provokacij in napadov ponavljajo vedno ista, dobro znana imena. Prvi dogodek se je pripetil v petek pozno zvečer, ko sta dva mlada delavca iz Podlonjerja, simpatizerja gibanja »Lotta contirvua* stopila v gostilno »da Guido* v Ul. Rittmeyer. V gostilni, ki je prav blizu sedeža zloglasne Avanguardie nazionale v Ul Martiri della Libertš, je bila skupinica mladeničev, ki so se glasno pogovarjali o fašizmu. Približali so se mladima delavcema in ju vprašali, kaj menita. Odgovor je bil miren in tak, da bi odvrnil vsakršno izzivanje: »Nas ne zanima*. »Toda mi smo pripadniki Avanguardie, pogovorimo se. ..» Ko so u-videli, da se delavca ne nameravata družiti z njimi, so ju obkolili in ju surovo napadli. Pri pretepu se je zlasti izkazal škvadrist srednje postave, ki bi ga morali karabinjerji, ki vodijo preiskavo, odkriti brez večjih težav, ker ima dolge svetlo plave lase. Nekemu drugemu fašistu pa je ime Adriano. Delavca sta se morala zateči v bolnišnico, kjer so jima ugotovili razne udarce po glavi, obrazu in telesu, zaradi česar se bosta morala zdraviti teden dni. O zadevi vodi preiskavo kap. Ferraro preiskoval- Občni zbor sindikata slovenske šole Jutri, 11. decembra 1972 ob 17. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu redni letni občni zbor sindikata slovenske šole. Dnevni red: 1. Pozdravi sindikalnih šolskih organizacij (CGIL, CISL, UIL). 2. Poročila tajnika, načelnikov in blagajnika. 3. Poročili nadzornega odbora in razsodišča, razrešnica odboru. 4. Volitve novega odbora. 5. Razno. Vabimo vse člane, da se občnega zbora zagotovo udeležijo. nega oddelka karabinjerjev. Delavca sta seveda vložila prijavo proti neznancem. Včeraj zjutraj sta dva študenta delila letake pred licejem »Dante*, ko ju je napadla skupinica fašistov, med katerimi so napadeni prepoznali Sussicha, mlajšega Scarpo, Maranija, Fortija in dva pripadnika MSI. Fašisti so bili oboroženi z železnimi pestmi. Dijaki »Danteja* so jih pognali v beg, fašisti pa so vanje izstrelili raketo. Zgodaj popoldne pa je skupinica fašistov napadla osamljenega srednješolca v bližini gledališča »Rosset-ti». Fantu je sicer uspelo zbežati po nekaj udarcih. Med napadalci je prepoznal Scarpo in Sussicha. Scarpa se bo mojal v ponedeljek zagovarjati pred kazenskim sodiščem skupno z bratoma Neami, Ferraro in drugimi fašističnimi pretepači zaradi napada na nekega štu denta. Proces se bo začel ob 9. uri. ve, ki bodo ustrezale povpraševanju že od trenutka njihovega nastajanja. Ker je prikrajšano za sile, ki bi ga po naravi same lahko upravljale, je gledališče odrezano od ljudskih množic, katerim je zgodovinsko in v celoti neposredno namenjeno. Mazzucco je dejal, da je treba priznati da so v teh poslednjih letih Stalna gledališča tako glede organizacije občinstva kot glede uokvirjenja lika ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z gledališčem, v njihove prave meje, opravila pomembno vlogo. Vprašati pa se je treba — je nadaljeval Mazzucco — če so Stalna gledališča popolnoma zadostila svojemu ustanovnemu namenu. Če obstajajo Po eni strani pozitivni aspekti, kot je na primer zgodovinsko - vzgojna vloga Squar-zine v Genovi, so po drugi strani ’še vedno preštevilni primeri globokega razkola med proizvodnjo sodobnih avtorjev in repertoarjem stalnih gledališč. Dežele bodo lahko imele odločilno vlogo v bodočnosti predvsem na kulturno politiko v novem in modernem smislu. Vprašanje decentralizacije zadeva tudi kulturo. Gledališče se mora decentralizirati, postati mora bolj dinamično in mora upoštevati spremenjeno socialno stvarnost ter najti nove poti. Mazzucco se je zadržal na aspektu, ki bi ga lahko predstavljala na področju podpirane kulture kakršno je gledališko, oblika samoupravljanja ki bi gledališču dovoljevala, da se mu ne bi bilo treba bati novega. Sledila je diskusija, v katero je prvi posegel predstavnik tržaškega Teatro Stabile D'Osmo. ki je kritično ocenil imobilnost tako politike, kot birokracije pri reševanju vprašanj stalnih gledališč glede pristopa ljudskih množic do gledališča pa je menil, da mora ljudskost gledališča izhajati z odra k publiki in ne obratno. Za primer je navedel Strehlerjevo predstavo «Kralja Leara*. Dejal je še, da je tržaško italijansko gledališče doseglo v zadnjih letih s svojim decentraliziranim delovanjem velike uspehe. Gledališki igralec Cerione je dejal, da so dosedanji poskusi samoupravnega gledališča spodleteli v obstoječih birokratskih strukturah. V popoldanskem delu diskusije je zasedanje pozdravil v imenu Akademije za film, televizija in gledališče v Ljubljani prof. Boris Grabnar, ki je dejad med drugim, da obstajajo nekateri sorodni pro- blemi gledališč v Italiji in Jugoslaviji in pri tem omenil predvsem odnos televizija - gledališče. Predsednik upravnega sveta tržaškega Teatra Stabile Guido Botteri je posegel v diskusijo kot član deželne komisije za gledališče. Govoril je o tem, kako naj bi dežela pomagala gledališčem ter o odvisnosti gledališč tako od politike kot od kulture. Dejal je, da mora glede tega priti do sodelovanja kajti brez politike ne more živeti kultura in politika ne more živeti brez kulture. Izrazil je mnenje, da je rešitev problema italijanskih gledališč v bodočnosti v državnih gledališčih kot ustanovah podobno kot so državne ustanove šole. Za pri-rr*g- je n^vecjel,, me,ditggL,gledališč v Jugoslaviji. Govoril je tudi o posebni vlogi tržaškega stalnega gledališča kot gledališča ob meji s funkcijo posredovanja gledaliških del in izkušeni. V tej zvezi je dejal, da je tržaško gledališče uprizorilo Držiča in Gruma in da je treba nadaljevati s stiki s sosed nimi narodi in sosednimi deželami. Potem ko je spregovoril še direktor stalnega gledališča iz Bočna Maurizio Scaparro. režiser Ed-mondo Fenoglio in pisatelj Renzo Rosso, je kot zadnji povzel besedo direktor Stalnega slovenskega gle dališča v Trstu Fibbert Benedetič. Pridružil se je splošnim ugotovit vam o položaju gledališč v Italiji pri tem pa poudaril, da ima Stalno slovensko gledališče kot eno izmed 8 stalnih gledališč v deželi svoje posebne odrn-te probleme, še vedno se mora boriti za ureditev svojega statusa, saj pokrivajo sedaj prispevki dežele, pokrajine, občine in države le eno tretjino potrebnih sredstev gledališča. Tudi Benedetič je izrazil mnenje, da je mogoče doseči rešitev gledališč s tem, da postanejo državne ustanove kot so' šole, ker je tudi gledališče , v bistvu nadaljevanje šole v življenju. Zato se je treba vztrajno boriti za tako zakonsko ureditev gledališč v Italiji. Potem ko ie, na kratko prikazal delovanje Stalnega slovenskega gledališča in njegovo sedanjo strukturo, ki ima edino od vseh italijanskih stalnih gledališč značaj, dejanske stalnosti s stalno angažiranimi igralci in drugim gledališču potrebnim osebjem, je zaključil tudi on s poudarkom posebne vloge, ki jo ima gledališče na tem prostoru. Zasedanje se bo zaključilo danes, ) ko bo posvečeno radioteleviziji. Zaključil ga bo posl. Cesare Bensi. ' dieracije KPI. Pokrajinski komite se je sestal sinoči na skupni seji s kontrolno komisijo federacije in poslušal politično poročila z analizo volilnih izidov, ki ga je prebral tajnik Gior-gio Rossetti. Resolucijo so na seji odobrili po izčrpni razpravi. Osnovne točke dokumenta so sle deče: KD se mora opredeliti spričo poraza sredinske politike na volitvah v Trstu in Italiji. Zato morajo po mnenju komunistov, opustiti dvoumne izjave in z jasnostjo povedati svoje mnenje o Andreotti-jevi vladi. Pereča vprašanja Trsta, ki čakajo na takojšnjo rešitev so, kot rečeno - gospodarstvo, na katero so že opozorili sindikati pred volitvami nadalje vprašanje ostrega nasprotovanja fašizmu ter celovitega priznanja pravic slovenskemu prebivalstvu. Prenehati je treba, je rečeno v dokumentu, s praktičnim zavračanjem neodpovedljivih pravic slovenske manjšine. Dalje se pred občinsko upravo postavljajo vprašanja socialnih služnosti, zdravja v tovarnah in na cesti, stanovanjska kriza in draginja. O vseh teh vprašanjih mora občinska uprava imeti jasno stališče. KPI zato negativno ocenjuje predlog demokristjanov, naj bi se za upravo razvila diskusija samo med strankami levosredinske koalicije, mimo KPI, ki zastopa izvirne ljudske interese. KPI ne terja zase mesta v upravi temveč gre zgolj za predlog. da se o smernicah programa bodoče občinske uprave razvije iskrena in odprta razprava med demokratičnimi silami. Ki izražajo interese ljudskih slojev v Trstu. To pa so katoličani, socialisti in komunisti. Včeraj je podlegel poškodbam 64-letni Umberto Rasma s Trga Re spighi 5. V oddelku za oživljanje so ga sprejeli 3. decembra ko so ga prepeljali v tržaško bolnišnico z jugoslovanskim rešilnim avtom iz Istre. Na popoldan tistega dne je padel po stopnišču poslopja sorodnikov v Podgorju, se udaril v glavo in si prelomil nogi. NA 9. STRANI DRUGE VESTI Razstave Demetrij Cej rq»$jaylj, nem društvu Ivan Grbec v Skednju Ija. v .-nrosvet- do 17. t. m. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Jutri, 11. decembra 1972 ob 18. uri bodo v galeriji Barisi, UL Rossetti 8, odprli razstavo slikarja Jožeta Cesarja. Dnevno bodo slike na ogled občinstvu od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Razstava bo odprta do 23. decembra. V galeriji »La Lan terna« razstava jugoslovanske slikarke Jagode Buič, po rodu iz Splita, sicer pa iz Zagreba. Istočasno bo tudi razstava del Marije Pospišilove. V občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaški slikar Ireneo Ra-valico svoje figure, marine, krajine, cvetje in tihožitja. V Tržaški knjigami razstavlja dalmatinski slikar Ciril Mihanovič. V Galeriji modeme umetnosti, Korzo Italija 9. je razstava del slikarja Čira Russa. Za praznike z flURORO Potovalni urad »Aurora* (Ul. Cicerone 4, tel. 29-243) sporoča, da je za izlet na Bled od 23. do 26. decembra na razpolago še nekaj prostorov. Prav tako je na razpolago še 5 prostorov za izlet v Budimpešto od 30. decembra do 1. januarja. Cena prvega Izleta je 25.000, dragega pa 35.000 lir. Pohitite z vpisom! Danes, NEDELJA, 10. decembra SMILIJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 10.40 in zatone ob 20.47 Jutri, PONEDELJEK, 11. decembra DANIJEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,9 stopinje, najnižja 10,9, ob 19. uri 13,4, zračni tlak 1018,3, stanoviten, veter 6 km na uro, južni, vlaga 79-odstotna. dežja je padlo 0,2 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. decembra se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 27 oseb UMRLI SO: 63 letni Albino Varin, 59-letni Mario Parenzan, 79-letna Sestilia Rossoni vd. Grablovitz, 90-letna Maria Delbello vd. Richter, 85-letni Mario Runti, 84-letni Cosi- Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/11) mo Ingmsso, 61-letni Antonio Gioda, 80-letna Laura Dusatti, 74-letni Gio-vanni Jugovac, 86-letni Giovanni Fontanot. 85-letni Giorgio Veronese, 76 letni Antonio Palcich, 81-letni Benvenuto Benedetti, 83-letna Maria Grossman por. Sucd, 84-letna Frida Crusizio vd. Buri, 81-letni Paolo Maltoni, 83-letna Ida Venier vd. Gabri, 94-letni Ruggero Oropesa, 76 letna Silvia Lauri 73-letni Matteo Pocusta, 41-letna Delia Fabiani, 72-letna Elisa Babich por. Ravasini, 65-letni Umberto Rasman, 96-letno Comelia Malabotich vd. Capaldi, 93-letna Valeria Liebmann-Levi vd. Schonfeld, 84-letna Jožefa Škrlj vd. Škrlj in 8911etni Giacamo Bacinich. OKLICI: študent Orlando Bellom in študentka Flavia Pieri, šofer Lino Soffiato in trg. pomočnica Anna Basezzi, podčastnik .javne varnosti Vito Oreste in trg. pomočnica Rita Ferente, elektricist Sergio Tolloi in trg. pomočnica Anna Maria Cu-caz. zdravnik Franco Francescato in gospodinja Maria Bellizzi, uradnik Aldo Casciano in uradnica Ines Verbano, upokojenec Giovanni Vi-scovich in gospodinja Floriana Jejčič, industr. izvedenec Luriano Ma-sutti in vrtnarica Liliana Predon- ean. žerjavar Gianfranco Metz in gospodinja Alida Delise, uradnik Luigi Zecchin in bolničarka Lucia Galante, univerz, študent Claudio De Nardi in študentka Gabriella Bellu-no, upokojenec Guido Visnjevec in gospodinja Maria Belletti, inženir Giuliarvo Rossi in univerz, študentka Luciana Petti, pom. kapitan Stelio Clocchiatti in uradnica Nadia Bos-si, mizar Emilio Ferluga in gospodinja Silvana Bandel, skladiščnik Bruno Giraldi in soc. asistentka Stajka Antovic, uradnik Pietro Ber-nazza in gospodinja Maria Pavat, mehanik Giuliano Argenti in trg. pomočnica Eghia Valvason detto Se-rodine, pomorščak Matteo Biagini in trg, pomočnica Carmina Curvat- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL rnt. UL Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje to znance naprošamo da nas obiščejo to, inženir Gianni Paladini in biolog dr. Giuliana Pasinati, uradnik Roberto Vitri in uradnica Maria Angela Bisio, železničar Luciano Tom-masi in uradnica Viviana Cattura-ni, upokojenec Raffeaele Skarabot in upokojenka Bruna Fonda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda. Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina AU'L GEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). LOTERIJA BARI 14 26 78 22 9 CAGLIARI 51 31 44 69 64 FIRENCE 49 79 46 14 72 GENOVA 75 55 78 73 52 MILAN 15 37 M 15 36 NEAPELJ 29 71 42 10 31 PALERMO 71 61 23 12 70 RIM 8 55 37 82 26 TURIN 14 66 10 65 70 BENETKE 79 73 ENALOTTO 74 88 32 1 X X 2 X 1 t 1 1 t 2 X Kvote: 11 točk — 677.300 lir; 10 — točk - 47.800 Ur. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča* Gledališča KULTURNI DOM Danes, 10. t. m. ob 16. uri abonma red F: Filibert Benedetič «Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba — Demetrij Cej, ko-stumi — Anja Dolenc, glasba — Marjan Vodopivec, režija — Andrej Hieng. Ponovitve: v četrtek, 14. t. m. ob 16. uri za abonma red G in v petek, 15. t. m. ob 15.30 za abonma red H. Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma: Avtobus št. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus št. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40, šempolaj 14.40, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan (križišče) 15.00, Nabrežina 15.10, Križ 15.15, Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav, pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. V torek, 12. t. m. ob 16. uri T. Braun in H. Fichna »Indijanci v Mali vasi*. Zadnjič. VERDI Danes ob 16. uri za dnevni abonma četrta ponovitev opere »Madame But-terfly» s premiersko zasedbo. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Premiera prihodnje opere na sporedu «Fjgarova svatba* bo v petek. POLITEAMA ROSSETTI Danes, v nedej^ ob 15.30 ponovitev predstave Sfiakespearove tragedije »Kralj Lear* v uprizoritvi »Piccolo' Teatra* iz Milana v režiji Giorgia Strehlerja. Jutri bo odmor, ponovitve pa bodo od torka dalje. Vodstvo Teatra Stabile priporoča a-bonentom, da si pravočasno zagotovijo prostore pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, kjer bodo na razpolago tudi načrti gledališča Rossetti za šest predstav. Kino GLASBENA MATICA - Trst Sezona 1972-1973 Četrti abonmajski koncert V petek, 15. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL DUBRAVKE TOMŠIČ-SREBOTNJAK Spored: Scarlatti, Beethoven, Chopin, Liszt Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V petek, 15. decembra ob 17. uri ALOJZ REBULA CIRIL KOSMAČ Ob izidu novih knjig uglednih slovenskih pisateljev, ki bodo priložene Jadranskemu koledarju za leto 1973, vas vabimo v Tržaško knjigarno na SREČANJE z avtorjema in predstavniki založb: Mohorjeva družba v Celju, Mladinska knjiga in Založništvo tržaškega tiska. TRŽAŠKA KNJIGARNA — - Ul. Sv. Frančiška 20 Prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu vabi člane in vse šentjakobčane, da se udeležijo Cankarjeve proslave, ki bo v četrtek v društveni dvorani v Ulici Montecchi 6. Nazionale 15.00-18.30—22.00 <11 Padri-no*. Barvni film. Marlon Brando. Fenice 15.00 «La papessa Giovanna*. Olivia de Havilland, Franco Nero, Barvni film za vse. Eden 15.00 «11 monaco*. Franco Nero, Nathalie Delon. Barvni film reži serja Luisa Bunuela. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00—22.20 «11 elan dei Marsigliesi*. Barvni film. Jean Paul Belmondo, Claudia Cardinale. Pre povedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30—22.15 «La prima not-te di quiete». Barvni film. Alain Delon, Sonia Petrova. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 »Arma da taglio*. Lee Mar-vin. Gene Hackmann. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 14.30—21.45 «L’arancia mecca-nica*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 14.30 «Alfredo, Alfredo*. Barvni film za vse. Capitol 15.00 »...e poi lo chiamarono il magnifico*. Barvni film za vse. Cristallo 15.00 »Ma pa pa ti lascia sola?* Barvni film za vse. Filodrammatico 15.00 »Le mille e una notte all’italiana». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «11 soUtario del West». C. Bronson. Barvni film. Vittorio Veneto 14.15 «Don Camillo e i giovani d’oggi». Gastone Moschin in Lionel Stander. Barvni film Abbazia 14.30 »Una squillo per l’ispet-tore Klute*. Jane Fonda, Donald Sutherland. Kriminalka v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri začetek ob 16. uri. Ideale 14.30 »Maciste 1’eroe piu gran-de del mondo*. Giuliano Gemma. Astra 15.00 «Per amore ho catturato una spia russa*. Kirk Douglas, Mar-lene Jobert. Barvni film za vse. KINO Nfl OPČINAH Predvaja danes ob 15. uri »IL RAGAZZO E LA QUARANTENNE» Film je za vse! V Slovenskem klubu bo v torek, 12. decembra ob 20.30 predavanje prvaka Stalnega slovenskega gledališča in letošnjega Borštnikovega nagrajenca RADA NAKRSTA: ZAČETKI GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA NA TRŽAŠKEM Ob 70-letnici ustanovitve Dramatičnega društva Vabljeni! Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a- Vedeževanje iz kart in čitanje 1 roke (v italijanščini — moški izključeni). Garantirana resnost. TelelM 421-074. IŠČEM tržaškega tovariša iz ai®*" ništva. Bil je z menoj v lagerju Frankfurt am Main IX. B. Bil Je mornar in so ga imenovali »Capo-campo Babi*. Pisati: Dressach D"’ nisio — 33040 Klodič — VIDEM. IŠČEM V NAJEM majhno Hišo z okolici Trsta. Telefonirati od 13- o0 14. ure. Telefon 414720/733025. SOŽALJA Odbor Narodne in študijske knjižice izreka svojemu podpredsednik11 prof. dr. Francu Škerlju globoko sožalje ob smrti ljubljene mame. Slovenska prosvetna zveza Izv**® iskreno sožalje dr. Francu Škerlj® ob izgubi drage matere. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali i spremili na zadnji poti našega gega Filipa Smotlaka se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Vc® čini, pevskemu zboru, darovalo®" vencev in cvetja ter vsem, ki so P“ častili njegov spomin. Brata, sestra in sorodnik1 Trst, 10. decembra 1972 ZAHVALA Ganjeni nad izrazi sožalja ob sinrtl naše drage Ivane Kralj aifli se zahvaljujemo vsem, ki so z n sočustvovali. Sinovi z družinami Trst, 10. decembra 1972 i>' .Zapustila nas je naša draga žena, mama in stara mama TONČKA GRUDEN Pogreb drage pokojnice bo jutri, v ponedeljek, ob 15. uri i* hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: sin Pepi, hči Marica, si® Stanko, snaha, zet, vnuki ter pravnuki Nabrežina, 10. decembra 1972 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Dr. FRANCETA DELAKA .* « »J Posebna zahvala g. Igorju Lasiču, g. Pini Pertot in g. Vojku Ferlugi. Žalujoča žena in sin z ženo Trst, 10. decembra 1972 ZAHVALA Ganjeni po tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni o*1 prerani izgubi našega nepozabnega ALFONZA ŠKABARJA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Starcu, sorodnikom, g. župniku, pevskem® zboru, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spre®11® k zadnjemu počitku. Družina ŠKABAR Veliki Repen, 10. decembra 1972 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob ll' gubi našega dragega ANTONA GUŠTINA Posebna zahvala g. župniku, dr. Grudnu, sorodnikom, PeVskfTU zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji P°°' Col, 10. decembra 1972 Družine Guštin, Brišček, Maino ter Bendericchio ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi n®že predrage VERE RACMAN por. GRGIČ se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala msgr. dr. škrlu, msgr. živcu, ravnatelju, profe«*" jem in dijakom trgovske akademije »Žiga Zois*, g. iz Boršta za izraz®1" sožalje pri odprtem grobu, osebju bolnišnice, darovalcem vencev in cveti ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Gročana. 10. decembra 1972 Mož Franc, hčerka Mirjam in mama Jožefa S SEJE AKTIVA SLOVENSKIH SOCIALISTOV Pobude za večjo prisotnost in delovanje v korist slovenske narodnostne skupnosti Pozitivna ocena občinskih volitev ■ Med Slovenci se utrjuje zaupanje v socialistično stranko - V kratkem se bodo nadaljevali sestanki po vaseh Kot smo na kratko že poročali, “il v četrtek zvečer na stran-onem sedežu v Ul Mazzini, sesta-es aktiva slovenskih socialistov iz lrzaške občine, ki ga je sklicala s »venska komisija pri tržaškem pobalinskem odboru PSI, da bi se ogovorili o izidu občinskih volitev ? 0 nadaljnjem delovanju v korist Tinske narodne skupnosti in za ^fepitev organizacijske strukture Politične prisotnosti in akcije "balistične stranke med Sloven-• Sestanek je vodil vršilec dolž-p°sti pokrajinskega tajnika Branko l,~'.?r, navzoča pa sta bila tudi po-r^ajinski odbornik Lucijan Volk in ~!jšan Hreščak, dosedanji občinski “~ornik, ki je bil ponovno izvoljen blaški občinski svet. Jj’ strnjenem uvodu je Branko podal analizo upravnih vo-tako v vsedržavnem kot v ®aJevnem merilu. Poudaril je pozi-',en uspeh in uveljavitev PSI zla-’ v tržaški občini, kar ima velik ne samo za stranko, ki je usvojila število svojih predstavni-*v v občinskem svetu, ampak tu-5 /a tržaške Slovence, saj bo sofistična stranka tako imela več-težo tudi glede uveljavljanja pS1*! narodnostnih pravic. Uspeh ^1 na občinskih volitvah v Trstu , bolj pomemben in očiten ™čo šibke in kratke predvolilne ; »Pagande brez velikih zborovanj ®°Vornikov iz osrednjega vod- I a stranke. Podatki kažejo, da lit JJp^kstična stranka na teh vo-,J^n pridobila nove glasove tudi ik? Slovenci v mestu in v okolica vaseh. svojem uvodnem poročilu je vi*.*50 Pahor omenil sprejem slo-jjj ske delegacije lani pri teda-predsedniku vlade Colombu r predložitev zakonskih osnutkov ? globalno zaščito pravic Sloven-»■ Pri tem je pripomnil, da so Vdrtih0' nadaljnji enotni nastopi pri j?*teljih parlamentarnih skupin ai)k ustavnega loka, da se po-f i razprava in odobritev zako-s katerim se bodo celotno gotovile pravice slovenske narod-skupnosti v Italiji. S tem so , strinjali tudi drugi člani, ki so Udeležili diskusije. .Obravnavali so razna vprašanja, j. j*® neposredno in posredno tiče-, Slovencev, od kulturnih ustanov, J®”a. mladine in športa, do go-Jeklarstva, kmetijstva, urbanistike II specifičnih potreb okoliških vasi. so se pogovorili tudi o jfanjkljivostih dosedanjega delo-3a in objektivnih in subjektivni Vzrokih, obenem pa so ugoto-jS’ .da se tudi med Slovenci na paškem vedno bolj kažejo znaki J^flanja in zaupanja v socialistič-n stranko, kar nalaga aktivu sionskih socialistov, zlasti pa iz-‘Jenina predstavnikom v krajev-2? Upravah in v strankinih orga-jr’. večje dolžnosti, da okrepijo 3° prisotnost in dejavnost ter J/j6 z ljudstvom. Po izvolitvi no-g® Pokrajinskega tajništva bo novana tudi nova slovenska ko-n^ia, ki bo prav zaradi prej bujenih ugotovitev imela po- membno vlogo. Na sestanku je prišla do izraza želja, da bi se ustanovila tudi deželna slovenska komisija, ki bi obravnavala slovensko problematiko v deželnem okviru. Sprejeti so bili tudi drugi predlogi glede izboljšanja in okrepitve organizacijskih struktur ter srečanj in razgovorov z občani, ki naj bi se čimprej začeli, oziroma nadaljevali, predvsem v okoliških vaseh, da se bodo izvoljeni predstavniki neposredno seznanjali s problemi, da bo med njimi in volivci stalna povezava ter sodelovanje, kar bo okrepilo politično prisotnost slovenskih socialistov, predvsem pa bo dalo večjo težo v prizadevanjih za spoštovanje naših narodnostnih pravic in sploh za kulturni, socialni in ekonomski napredek Slovencev. ODGOVOR POSL. ŠKERKU Telefonske tarife v nabrežinski občini Poslanec Albin Škerk je pred dvema mesecema naslovil na ministra za pošto in telekomunikacije pismeno vprašanje, da bi izvedel, ali je obveščen o nezadovoljstvu podeželskega prebivalstv. zlasti v devinsko - nabrežinski občini, zaradi pomanjkljivosti v telefonski službi in dvakrat večjih telefonskih tarif kot v Trstu. Zaito je tudi vprašal ministra, kaj bo ukrenil, da se pomanjkljivosti odpravijo in znižajo tarife. Minister je te dni odgovoril, da so v teku dela za izpopolnitev telefonskega omrežja ter povezave med devinsko - nabrežinskim področjem in Trstom. Dela, pravi minister bodo v kratkem zaključena in telefonska služba se bo izboljšala. Glede tarif pa minister sporoča. da so bile s I. oktobrom od pravljene dodatne tarife za naroč nike v Devinu, Nabrežini in Seslja-nu, in to v okviru novih ukrepov za preureditev telefonskih tarif. Tako plačujejo zdaj v devinsko nabrežinski občini polovico manj kot prej, kljub povišku tarif. 0 ACEGAT javlja, da bo s 15. decembrom vozil na progi št. 5 avtobus z avtomatičnim razdeljevalcem listkov. Zato morajo imeti potniki na razpolago 50 ali 100-lirske novce. Abonenti lahko vstopajo pri prednjih vratih, a morajo pokazati izkaznico sprevodniku. ::::::::::: Izid nagradne ankete Med vsemi, ki so se odzvali vabilu, da sodelujejo pri anketi Tržaške knjigarne, so bili izžrebani: 1. nagrada SARAŽIN DARIO — Via Bonomea 174/3 2. nagrada PERTOT NADJA — Viale Raffaele Sanzio 5/1 3. nagrada BRESCIANI MARINO — Briščiki 38 — Zgonik 4. nagrada ŽERJAL IZTOK — Ricmanje 98 5. nagrada GULLI VERENA — Opčine, Bazoviška c. 25/3 Nagrade so: 1. Mala enciklopedija Slovenije, Jugoslavije, Sveta 2. Veliki atlas sveta 3. Mojstri naivne umetnosti 4. Vohuni, agenti in vojaki 5. komplet Pesniških listov 1 — 8 Srečni dobitniki, vljudno vabljeni, da dvignejo svoje nagrade. Uiaikec knji TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61 792 RAZSODBA POROTNEGA SODISCA 21 let zapora za četverico tržaških roparjev-zvodnikov Obtoženci so ob branju razsodbe vzrojili Skoraj tri ure so sodniki in porotniki razpravljali o izsledkih sod>-ne obravnave proti četverici zvodnikov - roparjev. Obtoženci so na razsodbo čakali pod močno karabinjersko stražo, medtem ko se je hodnik polnil s primerki tistega posebnega človeštva iz podzemlja, kjer je meja med dobrim in slabim pomešana s čudnimi čustvi sovraštva in solidarnosti. Ob 14. uri je v sodni dvorani zabrnel zvonec. Karabinjerji v visoki paradni uniformi so primaknili stegnjeno roko v belih rokavicah k trikotni kapi z obarvanim cofom. Iz sobe za sodnim odrom so najprej vstopili porotniki, brez besed, s trobojnico preko telesa. Za njimi prisednik dr. Salerno in predsednik porotnega sodišča dr. Corsi, v črnih pogrinja-lih. Tako se je za porotno sodišče za ključilo deiovno leto 1972. v ozračju čudnih ritualov in nerazumljivih običajev, ki dajejo sodstvu prizvok starinskega, s časom odmaknjenega sistema. Predsednik dr. Corsi je prebral razsodbo, ki so jo obtoženci sprejeli stoje. Jessie James Gross je bil obsojen na 3 leta in 7 mesecev zapora (300 tisoč lir globe), Sla vez na 7 let in 3 mesece ječe (630 tisoč lir globe), Sebbeni 5 let in 2 meseca ječe ter 340 tisoč lir globe, Clementi 4 leta in 11 mesecev ječe ter 400 tisoč lir globe. Za Slaveza je bil,, sodišče mnenja, da lllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillltllllllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiniinlllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiititiiitiiiiiiiiiiiinnniiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiumililllllifllllliillllllllllllillll Pred razpravami o občinskih proračunih Podeželski občinski sveti bodo na prihodnjih sejah začeli razpravljati o občinskem proračunu za leto 1973. Rok za odobritev občinskih proračunov za prihodnje leto je bil podaljšan zaradi novega sistema obdavčevanja IVA. Sestava, diskusija in odobritev občinskega proračuna je najbolj važen akt vsake krajevne uprave in imajo političen pomen, ker njem prihajajo v precejšnji meri do izraza usmeritev in izbire za uresničevanje volilnih programov strank ter upravno-politič-nih sporazumov koalicij, ki vodijo občinske uprave. Ob predložitvi o-snutka občinskega proračuna občinski upravitelji običajno navedejo ter obrazložijo naloge, ki so si jih zastavili, ter načine in sredstva za izvajanje programa v korist ■občine. Prikažejo, kaj so v preteklem poslovnem letu napravili, in napovedujejo, kaj bodo v pri-’ hodnjem letu naredili s sredstvi,;' ki jih določa proračun. Tedaj i-ma tudi' opozicija lepo priložnost — in dolžnost — za kritične pripombe in predloge. Vse občine v Italiji1, razen redkih izjem, imajo take proračune, ker je precej več izdatkov, kot dohodkov. Primanjkljaje morajo kriti s posojili, pri nas pa do neke mere tudi z državnim prispevkom. Zaradi tega imajo vezane roke in jim nadzorni organ črta razne postavke, da se znižajo izdatki in s tem primanjkljaj. Če bi T*'"'uni.i,i„i..........■Iiiiiiiiiiiiiiniiiuui...................................................................m. Darovi in prispevki b aftiesto cvetja na grob Štefanije aij daruje Angela Šuligoj z dru-j? 2500 lir na ŠD «Polet». hjš? 27. obletnici smrti dragega a m »»o/vln Cionlra MllkOVlCB obletnici _J® in očeta S žena Štefanija z družino /v lir za Dijaško matico, k,.. 17. obletnici smrti Lidije Stoj. (. // daruje teta Tereza 1000 lir k iiaško matico. §h 1J(/i Vremec daruje 3000 lir za '‘Polet* (za kotalkarsko ploščo). ;it! Tržaški partizanski pevski (b r so darovali: Vinko Knžmančič g>vica) 2000 lir, Ivan Zudek frat:nara) 1000 lir. Mario Škerl (K51) 500 lir Lucijan Padovan i^če) 2000 lir. Z? SD »Zarja* so darovali: Pepi iCar 1000 lir. Svetko žagar. Ma-fcRenčelj 1000 lir, Anton Renčelj VC lir, Nevo Kovačič 500 lir, 30o° Ražem 500 lir, Anton Pečar & . lir Mirko Komar 500 lir, C/S*? Metlika 500 lir, Prane 'a)0 ]ir Prono KVivmnnrič 5E 0b Jan- lir. Franc Križmančič 550 lir. h ’ .8- obletnici smrti nepozabne-s*na Jadrana Dolenca daruje ffa 3000 lir za PD «Tabor* in i v 'ir za ŠD »Polet*. Ifa sPomin pok. Vere Grgič roj. fjC/an daruje Aleksander Grgič Ej^iče št. 25) 2000 lir za Dijaško j^anes poteka devet let od kar y**minul moj dragi mož Mirko tof1 na. V počastitev njegovega Ijj apna daruje žena Malka 5000 >/a Dijaško matico, to a Šentjakobsko kulturno društvo «M0!) prihodu sv. Miklavža, ki je tj ah>val 42 otrok, prispevali: go- C Jančar 10.000; Magda in Ro-VS| Petaros 25.000; Lidija in Edi 5| ahčič 5.000; Ema Tomažič 10.000; ^a - Glavič Marija 10 000; Dru- žina B. 15.000; N.N. ob svoji 80-letnici 10.000; B.E. (mesečni prispe, vek) 3.000. V počastitev spomina Antona Guština darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 3.000 lir za Prosvetno društvo «Tabor*. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU V počastitev spomina padlega sina in brata Lučkota (Gabrovec št. 19) darujeta mama in sestra 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivane Kralj darujejo družine Trobec (Gabrovec št. 19) 2000 lir, Liča Furlan (Gabrovec št. 28) 5000 lir, Francka Furlan (Gabrovec št. 25) 5000 lir, Ivana Kralj (Gabrovec št. 32) 5000 lir, Jožefa Kralj (Gabrovec št. 40) 5000 lir, Ivan Furlan (Gabrovec št. 3) 2000 lir. V spomin pok. Ivane darujejo Marija in Karlo Rustja 5000 lir, družina Monteverdi 2000 lir družina Štrekelj 5000 lir, Gracijela in Mario Černjava 3000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina matere tajnika Sindikata slovenske šole prof. Škerlja darujeta Minka in Drago Pahor 4000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na prerani grob Vere Racman por. Grgič darujeta Marija Ražen in Marta Kocijan 4000 Ur. Namesto cvetja na grob pok Vere Racman por. Grgič, daruje Rudolf Križmančič (Lajt) z družino 3.000 lir. se občinska1 upravitelji ustavili pri tej ugotovitvi ter bi na občinski proračun in sploh na delovanje krajevne uprave gledali s stališča vodstva nekega podjetja, ali če bi delovanje občinske uprave in življenje občine tesno stisnili v okove proračunskih postavk in številk, ne bi bilo nobene perspektive razvoja in napredka. Bili bi res samo »administratorji*. Tu pa tam smo med razpravami o občinskih proračunih slišali odgovore občinskih upraviteljev. »Več ne moremo napraviti, ker nimamo sredstev*, ali «Občina ni‘ za to pristojna* itd. To drži le do neke mere in nekatere pobude te ali one občine nam to potrjujejo. Potrebna je le dobra politična volja, jasna izbira, pa malo požrtvovalnosti in posluha za potrebe občanov. Koristne pobude imajo privlačno moč ter pritegnejo k sodelovanju člane občinskih svetov in druge občane. Niso potrebna posebna sredstva, n. pr. za dobro delovanje občinske gradbene komisije, iz žalostnih izkušenj pa vemo. kakšne so posledice, če taka komisija slabo deluje, ali sploh ne deluje. Niso potrebna posebna sredstva, da se u-stanovi, da deluje in daje koristne pobude komisija za kmetijstvo in turizem. Prav tako niso potrebna posebna sredstva, da deluje komisija za prosvetne, kulturne in športne dejavnosti. S pomočjo takih komisij in sodelovanjem strokovnjakov bi naše občinske uprave lahko še marsikaj koristnega napravile. Lahko pa bi se tudi dogovorile za koordinirane skupne pobude. Že v okviru proračuna bi našli nekaj sredstev za uresničenje pobud. (Dokler ni bilo pobude, ni bilo niti sredstev za vinske razstave). Ob razpravah o občinskih proračunih bi bilo morda potrebno, da bi pogledali, kaj so posamezne stranke obljubljale ob občinskih volitvah v svojih volilnih programih, oziroma pri sklepanju sporazumov, kakor tudi, da bi preverili, kako občinske uprave uresničujejo svoje večletne programske načrte, če so jih seveda izdelale in so jih občinski sveti o-dobrili. KAJ DOLOČA DEŽELNI RAZVOJNI NAČRT V prihodnjih petih letih 191,6 milijarde za ceste Finančna sredstva bodo prispevale: država (34,95 mil.), ANAS (76,6 mil.), IRI (57 mil.), dežela (16,05 mil.) in krajevne ustanove (7 mil.) V poglavju, ki se nanaša na razvoj prometnih zvez v Furlaniji -Julijski krajini, se v petletnem razvojnem načrtu naše dežele o-bravnavajo tudi ceste, ki jih načrtovalki ločijo v dve kategoriji: v ceste državnega in mednarodnega pomena ter v ceste deželnega in krajevnega pomena. V prvo kategorijo spadajo avto ceste in glavne državne ceste, ki vodijo proti mejnim prehodom Furlanije - Julijske krajine. V tem poglavju so posebej omenjene ceste Videm - Kotovo, Sesljan - Fernetiči’, Pordenon - Portogruaro, Vileš - Gorica, hitra cesta čez Monte Croce Camico in na novo urejena državna cesta štev. 13 (pontebska cesta) v njenem goratem odseku vse do avstrijske meje. Del stroškov za gradnjo in ureditev omenjenih cest bo prispevala dežela, preosta- li del pa bo krila država preko podjetja za ceste ANAS oziroma preko Zavoda za industrijsko obnovo IRI, ki je že prevzel obveznost, da bo finansiral gradnjo avto ceste Videm - Trbiž. V drugo kategorijo spadajo vpadnice h glavnim avtocestam in ceste, ki naj okrepijo prometne infrastrukture na posameznih področjih Furlanije - Julijske krajine. Medtem ko bo stroške za ureditev državnih cest prevzela država, bo dežela ob pomoči zainteresiranih krajevnih ustanov prevzela stroške za druge prometne zveze, tako zlasti za vpadnice, pokrajinske ceste, medobčinske ceste in turistične ceste. V petletnem razdobju, na katerega se nanaša novi deželni razvojni načrt, to je do leta 1975, bo skupen strošek za izboljšanje cest- mimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiimiimmmmumnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiimimuniiiiiiiiiiiin 60 let skupnega življenja Ivana in Marije Jerič Bazovica potrebuje telefonsko govorilnico V Bazovici je telefonska dražba zgradila veliko hišo, v kateri je telefonski razdelilnik. Vse prav in lepo, ker je bil razdelilnik p»tre-ben za preureditev telefonskega o-mrežja. Je pa zato tembolj potrebna javna telefonska govorilnica. Sicer jo imamo, a ta je v ku1 hinjii gostilne «Na vagi*. Telefonski aparat je na odprtem prostora. Če govoriš, te motijo gostilniški gostje, nekateri celo pod «ga-som*. Pa tudi vsakemu ni prav da govori v telefon, ko so okoli njega še dragi ljudje. Vaščana prosijp, da bi postavili cestno telefonsko govorilnico tako kot jo imajo že tudi drugi kraji v okolici Trsta. M. P. 0 V torek, 12. decembra ob 20. uri bo v Krožku za politično-socialna preučevanja «Che Guevara* v Ul. Madon-nina 19 predaval odv. Guido Calvi, Valpredov branilec, ter Paolo Gambe-scia, sodni kronist dnevnika Unitš. Tema predavanja bo: «Tri leta od pokola na Trgu Fontana*. ■■■■i Kar neverjetno se zdi, da je preteklo že deset let od kar sta Ivan in Marija Jerič z Opčin praznovala zlato poroko. Pred dnevi pa sta slavljenca praznovala 60 let njunega skupnega življenja. Poročila sta se namreč 30. novembra 1912 v Tomaju pred pokojnim slovenskim župnikom Matijo Sila. Od takrat si naša slavljenca delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Ivan Jerič se je rodil 7. 12. 1885 pri Briščkih. Že kot otrok je moral vsak dan pešačiti na Opčine v šolo. Po končani ljudski šoli se je zaposlil kot »štancar*, pozneje pa pri železnici. V mladih letih je bil Ivan Jerič dolgoletni član tambu-raškega zbora. Ob prihodu Italije v naše kraje po prvi svetovni vojni, je bil tudi Ivan Jerič, kot nešteto naših ljudi, premeščen v Italijo že leta 1926 in tam ostal do konca leta 1945. čeprav je bil že od leta 1943 v pokoju, mu niso dali dovoljenja, da bi se vrnil v svoj rojstni kraj. Tudi daleč od rojstnega kraja sta oba, oče Ivan in mati Marija kot zavedna Slovenca vzgojila svoje otroke v ljubezni do materinega jezika. Njegova soproga Marija nam ni dosti povedala o svojem življenju. Rodila se je 7. 9. 1891 v Kazljah v kmečki družini Orel, po domače pri Martinovih. Že v mladih letih, ko je dokončala šolo in še prej je delala in pomagala na kmetiji, dolgo let pa je pešačila v mesto, kamor je nosila prodajati mleko. Tudi1 ona je bila članica društva «Dneva žar* v svoji rojstni vasi. Tudi po poroki je Marija vedno delala in tokrat za svojo družino, saj je v zakonu povila pet otrok. Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika ter se čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev pridružujemo tudi1 mi, z željo, da bi preživela še mnogp skupnih in srečnih let ter bi dočakala diamantno poroko. Slavljenca se preko našega dnevnika zahvaljujeta vsem vaščanom in prijateljem za voščila, posebno pa openskemu župniku Žerjalu za ganljive besede. nih zvez v Furlaniji - Julijski krajini znašal 191,6 milijarde Ur. Se-stavljalci načrta računajo, da se bo omenjeni strošek porazdelil med posamezne ustanove po naslednjem ključu: na državo naj bi odpadlo 34,95 milijarde lir (od tega 13,4 milijarde iz skladov za izboljšanje prometnih zvez in 21,55 milijarde lir iz razpoložljivosti Sklada za Trst); na ANAS naj bi odpadlo 76,6 milijarde in sicer predvsem za podaljšanje sedanje avtoceste iz Sesljana do Femetičev ter za hitro cesto iz Amara severno od Vidma do preleza Monte Croce Camico; na IRI naj bi odpadlo .57 milijard lir,, in sicer naj bi ta izdatek predstavljal kritje za tisti del nove avtoceste Videm - Kekovo, ki ga bo mogoče dograditi v petletju. V tem smislu je IRI že prevzela ustrezne obveznosti; na deželo naj bi odpadlo 16,05 milijarde lir, sredstva se bodo t>o predvidevanjih načrtovalcev' uporabila za speljavo avto cestnega odseka med sedanjo avto cesto Trst - Benetke in letališčem v Ronkah in za odsek med avto cesto Trst - Benetke in industrijsko cono v Tržiču. Poleg tega bo dežela finansirala gradnjo novih turističnih cest ter prevzela nase del stroškov za gradnjo ceste, ki bo povezovala pomol Vn v tržaški luki z bodočo avto cesto na Krasu, na katero se bo priključila nekje pri Padričah, na krajevne ustanove pa naj bi končno odpadlo 7 milijard lir, od tega 5 milijard za razne izboljšave na pokrajinskem in občinskem cestnem omrežju za katere ni predvideno finančno kritje iz državnih skladov, ter za kritje dela stroškov pri uresničitvi že o-menjene ceste Pomol Vn-Padriče. je postal že zakrknjen zločinec in mu prisodilo, po prestanku kazni, še dve leti dela v zastraženi poljski koloniji. Gross in Clementi pa bosta morala za eno leto v zdravilišče za umsko bolne. Ko je sodnik prebral obsodbo so obtoženci vzrojili. Niso si pričakovali tako stroge kazni, pa čeprav je javni tožilec zahteval zanje tudi podvojene kazni. Samo Jessie Gross je bil tiho. Dobro jo je skupil: veljal je za voditelja roparske skupine. iz procesa pa je izšel z najnižjo kaznijo. Clementi pa je začel spraševati sodnike, z močnim sicilskim naglasom: «Zakaj ste me obsodili? Na kakšni osnovi? Zakaj ste me obsodili zaradi ropa? Jaz nisem ropal, pač pa sem izkoriščal prostitucijo...* Za zadnji zločin so ga sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Še in še so protestirali ter klicali odvetnike, ko so jim karabinjerji nataknili lisice in jih odpeljali v ječo. Tu bodo, kot je že znano, šli skozi »univerzo zločina* in prišli na svobodo čez pet, sedem let, kot izučeni kriminalci, če jih pamet ne bo srečala po golem naključju tudi med tistimi zidovi. Naj omenim še, da je včeraj govoril branilec odv. Fast, za njim pa so prosili za krajšo izjavo vsi obtoženci. Clementi je sodnikom izročil o-sebno pismo, v katerem jih je prosil za milost iz družinskih razlogov. Gross se je pred sodnike predstavil kot ovčka. Dejal je, da je vedno plačal za vse svoje zločine, da pa bi ne rad bil obsojen za to, česar ni zakrivil. Odločno je zanikal, da bi s prijatelji oropali Carla Bertanija in ga zvabil na Kras z obljubo, da mu bo predstavil ženske. Slavez, ki se je zavedel, da mu trda grozi, pa je sodnikom izjavil da ni zakrivil ničesar, ker je bil pijan in sploh ni mogel stati na nogah. PRODAJA, ČIŠČENJE IN POLNJENJE Smrt vzglednega živinorejca LA COMBUSTIBILE Trst — Domjo 38 Telefon; 81 02 58 - 82 03 31 Pred dvema tednoma nas je nepričakovano zapustil Anton Pizzu-lin. Vest o njegovi smrti je globoko prizadela vse naše okoliške ljudi, zlasti pa živinorejce, saj je bil pokojnik znan kot napreden in vzgleden rejec. Rodil se je leta 1904 v Turjaku (Turriaco), a se je že leta 1925 preselil v Drago, kjer se je oženil z domačinko in ostal do leta 1937. Od tega leta dalje pa vse do svoje prerane smrti, je živel v stari tovarni pri Dolini. Čeprav je bil pokojnik italijanskega rodu, je ljubil naše kraje in ljudi. Kot prijatelj Slovencev je bil vztrajen in dosleden zagovornik naših pravic in enakopravnosti našega jezika. To je izkazal še zlasti s tem, da je sinova izšolal v slovenski šoli in vzgojil v naprednem duhu. Vse svoje življenje je posvetil živinoreji in dosegel v tej panogi izredno izvedenost. Zato so se mnogi naši rejci zatekali k njemu za posvet in pomoč. Vsakemu je nesebično pomagal z nasveti in dejanji. Po vojni ga je Kmetijsko nadzor-ništvo imenovalo za člana komisije, ki je imela nalogo nakupovati v raznih italijanskih pokrajinah in v sosednih državah selekcionirano govedo sivorjave pasme. Kot član te komisije je veliko pripomogel k izboljšanju naše živine. Bil je eden izmed pobudnikov za ustanovitev Pokrajinskega združenja rejcev, kjer je bil član glavnega odbora. V tej funkciji je še enkrat dokazal vso svojo izkušenost in izvedenost na področju živinoreje s tem, da je usmerjal s svojimi treznimi nasveti in kritikami dejavnost Združenja. Zapustil nas je še poln življenjske sile in načrtov. Prerano smo izgubili prijatelja. neumornega delavca in naprednega človeka, na katerega se bomo vedno SDOminjali s hvaležnostjo in globokim spoštovanjem. Odbor pokrajinskega združenja rejcev A SPLOŠNA PLOVBA ^ piran-jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp i Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilno s« 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINDA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljane - samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in za stopanje tujih tlrm Za vse informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša pred stavnižtva v Jugoslaviji ln v inozemstvu Restavracija FURLAN - Repentabor (tel. 227-125) SE PONOVNO ODPRE po obnovitvenih delih v četrtek, 14. decembra Pripravljamo veliko silvestrovanje in že sprejemamo rezervacije Biiimiiiimiiiiniininiinii,iiniin„„„ll„|1|IMtlIIIM,IIIIIIIII1IIIIMIIIIIin|1|||I|||M|I||I|||||Jt|||||mi||||||WMM V ČETRTEK SO POKOPALI UMRL JE BIVŠI REPENTABRSKI ŽUPAN ALFONZ ŠKABAR-BRAN0V tedna. Ob koncu istega meseca so ga nacisti odpeljali v taborišče v Nemčijo, kjer je dočakal konec vojne in se srečno vrnil domov. Posvetil se je javnemu delovanju in bil leta 1952 izvoljen za župana na skupni napredni listi. Leta 1956, Po uspešno opravljeni mandatni dobi, je bil ponovno izvoljen v občinski svet in deloval kot svetovalec do leta 1960, ko se je umaknil iz aktivnega političnega življenja in posvetil vse svoje sile družini in kamnolomu. Vendar je bil z duhom in tudi aktivno prisoten pri vsem naprednem delovanju. Naj mu bo lahka ta naša kraš-ka zemlja, za katero je živel in kateri je posvetil svoja najboljša leta. Ženi Mariji, sinovoma in drugim sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje. Ko smo odhajali s pokopališča, smo slišali marsikatero upravičeno pripombo na račun dejstva, da ni nihče čutil potrebe, da bi ob odprtem grobu z nekaj besedami počastil pokojnika. V četrtek, 7. t.m. je po kratki mučni bolezni umrl bivši repen-tabrski župan Alfonz Škabar. Rodil se je 13. 10. 1911 v Repnu. Po končani osnovni šoli je sledil stari družinski tradiciji in se posvetil trdemu delu na kmetiji in v »javi*. Po odsluženem obveznem vojaškem roku ni ostal dolgo doma. Fašistični režim ga je 1935 znova mobiliziral in ga poslal v daljno Abesini-jo, kjer je ostal dve leti. Leta 1939 se je poročil v Zgoni M otroke^ ^ “ mU JC P™13 V°^tvo za prevoze ACEGAT obve-‘ | Sča, da bodo z jutrišnjim dnem za- Kot zaveden sin svojega naroda j časno menjali vozni red na avtobusni je moral leta 1941 v »battaglione I progi Trst - Trebče. Vse spremembe speciale* v Aguilo. Septembra 1943, pri voznem redu bodo pravočasno Vozni red avtobusa Trst-Trcbče DARWIL ^ OPOZARJA da se je že začela, v «ZLATI PALAČI« na Trgu sv. Antona Novega št. 4 prvo in drugo nadstropje, izredna božična prodaja s posebnimi popusti. JAVLJA da bo danes od 15. do 19. ure občinstvu odprta razstava evropskega zlatarstva, draguljev in srebra v 800 modelih ročnih ur DARVVIL visoke švicarske tehnike. VSAK OBISKOVALEC brezplačno sodeluje pri nagradnem žrebanju DARVVIL - ALFET-TA in dobi darilo: pero z vdelano peščeno uro (da nadzorujete trajanje telefonskih pogovorov!); kemične svinčnike In koledarčke. aut min. KOPICA PROBLEMOV, KI TARE VAŠČANE GROPADE Stara borbenost ni zapustila Gropajcev: odločno zahtevajo posege občinske uprave Boj za zemljišča, ki se je začel pred več kot sto leti, se še danes nadaljuje v tem kraju, ki je ohranil še vedno izključno slovenski značaj - Vsa pomoč Gropadi ostaja le pri obljubah - Želja, da bi se na prosvetnem področju združili s padriškim društvom Severno od Trsta, precej vstran od glavnih cest se od vzhoda proti zahodu pomika enolična vrsta domačij, ki jim pravijo Gropada. Nekaj nad sto hiš je, ki se krčevito zajedajo v rahlo vzpenjajoče se pobočje. Na vrhu pobočja, slab streljaj od zadnjih hiš, se pot ustavi. Tod teče državna meja. Naprej greš lahko le z dvolastni-škim dovoljenjem in peš. Pa tudi drugače je Gropada ohranila vse značilnosti pristne kraške vasi. Ena redkih je na našem področju, ki se lahko ponaša s tem, da so njeni prebivalci še vedno izključno slovenske narodnosti. Nič čudnega torej, če se tržaški izletniki ob iskanju pristnih in neizmaličenih kotičkov pravega Krasa spomnijo na Gropado, na njeno prijetno lego in podobo. Veliko ljudi prihaja v vas in njih razgovori so polni občudovanja in prijaznosti do tega kraja. Vendar med njimi ni nikdar nikogar, pravijo Gropajd, ki bi se resnično zavzel pri »višjih* za izboljšanje življenjskih pogojev vasi. Taki prihajajo le pred volitvami. Njih besede so polne obljub. Kdo ve, mogoče marsikdo govori prizadeto in iskreno, vendar ko domačini delajo obračun vsega, kar je »komun* storil zanje, ostane njihova dlan, s katero so prosili, vselej prazna. Pozaba ali nemarnost? Hudo je, mi pravi starejši vaščan, če nate pozabijo, kot na nekorisfc-no, odvečno malenkost, kot na obrobek, ki ga je sicer prijetno pogledati, se naužiti po potrebi njegove miline in ga nato odvreči kot obnošeno, zakrpano srajco. * * * Gropajcem je dovolj tega ponižanja. V njih tli pravično ogorčenje in zato so se oglasili. Oglasili so se na krajevni konzulti, oglasili so se na občini in oglasili so se tudi v uredništvu našega dnevnika. Prejeli smo namreč prijazno pismo, v katerem se oovsem upravičeno pritožujejo, da ih tudi edini slovenski dnevnik v zamejstvu, ki bi moral biti naj->ližji problematiki slovenskih vasi, zanemarja. Zal pa pismo ni bilo podpisano in ustaljena časnikarska praksa zahteva, da se takšna nepodpisana pisma uredništvu ne objavljajo. Ker pa to pismo v >• 'ako vljudnem tonu opozarja na lekatere pereče probleme vasi in Motiv iz Gropade vsebuje pripombe do Primorskega dnevnika, ki jih sprejemamo, smo se odločili, da bomo naredili izjemo in povzeli iz njega glavne točke. Glede uporabljanja imena Gropade v našem dnevniku pravi1 pismo sledeče: »Vas ima tudi šolo, ki smo jo junija letos poimenovali po pesniku Karlu Destovniku Kajuhu in v katero zahajajo gropaj-ski in padriški otroci. Šola stoji na gropajskih tleh in zanjo so Gro-pajci1 veliko prispevaHi v denarju in z udarniškim delom. Anagraf-ska številka šole je še vedno »Gropada 92. Nemalo smo se zato začudili, ko je vaš list, ki je v vasi zelo bran, objavil v torek, 28. novembra, in v sredo, 29. novembra, volilne izide upravnih volitev na Tržaškem, ne da bi omenil vasi' Gropada, medtem ko so bile na vidnem mestu kot Bane, Grljan in podobne. Tudi Padriče ste omenili. To pa je begunsko naselje, kjer je začasno hiralnica za starejše ljudi. Gropajski volivci pa sploh ne obstajajo.* V nadaljevanju pisma pravijo, da so to sicer malenkosti, ki so pa za Gropado zelo važne, kajti spominjajo se je le malokdaj in še tedaj, ko bi jo morali upravičeno imenovati, se niti ne obregnejo vanjo. Ob tem opozarjajo tudi naše športno uredništvo, da je š. z. »Gaja* sad in trud Gropade in Padrič in ne samo Padrič, kot je vselej razvidno v šport nih poročilih. Pismo so zaključili z željo, da bi od časa do časa prišel v vas kdo od uredništva, da bi mu nakazali vaške probleme. To željo smo izpolnili. Ne zato, da bi' iskali odvečnih opravičil za svoje pomanjkljivo poročanje, im ne zato, da bi enkrat za vselej odpravili Gropado s priložnostnim člankom, temveč zato, ker si res želimo, da bi Gropaj ci reševali svoje Številne probleme tudi s pomočjo in prispevkom našega pisanja ter obveščanja širše javnosti. Pismo je nosilo podpis »Vaščani iz Gropade*. Ko sem povpraševal, kdo ga je pravzaprav konkretno napisal, kdo v Gropadi s tako veščino in spretnostjo suka pero, mi živ krst ni hotel ali vedel povedati, čeprav so ga skoraj vsi prebrali, preden je odromalo v naše uredništvo. Za mislil sem se ob tem, ko sem stopal po ozkiih uličicah mimo nizkih zbledelih domačij, dvorišč in v mrko jesensko meglico zastrtih vrtov. Tu pa tam mi1 je pridrvela naproti skupinica razigranih otrok. Starejši človek se je s počasnim korakom odmajal proti bližnji gostilnici. Z dvorišča se je razlegal enakomerni glas žage, nekje bolj daleč je pela sekira, in mimogrede je od nekod priletela kletvica. Čas se ob tej idili za mestnega človeka ustavi, sem pomislil, vendar za ljudi na vasi gre naprej, neizprosno in hitro, kot za vse. In tudi človek na vasi ima vse tiste potrebe, kot jih imajo mestni ljudje: vodovodna, elek- trična, plinska, telefonska napeljava, dobra cestna povezava in toliko drugih stvari. Čemu bi iskal avtorja pisma, sem si dejal, ko se mi je tok misli spet ujel z glavnim namenom, zaradi katerega sem prišel v Gropado. Zastonj bi ga iskal, ker je eno in isto z ljudstvom. Njegov glas je glas vseh ljudi čeprav večina ne zna vaških problemov tako lepo povedati kot on, Id jih čuti. V Gropadi je bilo vedno tako. Navidezna neprizadetost in nezaupljivost posameznika se spreminja v bogato skupinsko zavest in razvije v mogočno skupno voljo, ki jo je težko zaustaviti. Dokazi vaške enotnosti segajo globoko v zgodovino vasi. S ponosom mi je vaščan Guštin Lovretov, kot pravijo po domače Avguštinu Kalcu, pripovedoval o dolgoletnih bojih Gropajcev za svojo zemljo, bojih, ki se še danes niso končali. Še danes na primer kroži med Gro-pajci iz tistih upornih časov pesem, ki pravi «Na dan 18. guošta so šle table iz Buoršta in zatu je mogo jet u pržun u’od kraja ves komun*. Pesem je nastala pred več kot sto leti, ko so si gro-pajci delili med sabo takozvane »komunele*, zemljišča, ki so bila last vaške skupnosti. V tistih časih je tržaška občina sklenila pogozdit vse te «komunele*. Potem ko je že pogozdila bazovske «boršte», kot pravijo tem gmajnam, so začeli postavljati tudi na gropajskih »borštih* table z o-dloki za pogozditev. V Gropajcih je tedaj vzplamtela iskrica upora. Dolga leta so ta zemljišča obdelovali, na njih se je pasla živina, sekali so drva, nenadoma pa ti pride nekdo in te požene s tvoje zemlje. Brez odlašanja je zato odšla vsa vas v «boršt», priveza la na table vrvi in vsak družinski član je moral enkrat poteg niti. Posledica tega upora je bila, da so marali vsi družinski poglavarji odsedeti nekaj časa v mest nem zaporu v zloglasni Ulici Ti-gor, ta žrtev pa je obrodila tudi zaželene sadove, kajti gmajne niso pogozdili. Boj za lastno zemljo pa se s tem ni zaključil. Pravni problem last nine zemljišč, ki so jih Gropajci v potu lastnega znoja obdelovali, ni bil rešen. Leta 1909 so zato ustanovili v vasi zadrugo, ki je štela 79 članov ter vložili tožbo na občino, da bi pravično uredila zadevo. Na prvem postopku so pravdo dobili in morali bi postati pravni gospodarji zemljišč, a občina tega ni priznala. Vložili so drugo tožbo, a njihova prizadevanja in pričakovanja je prekinila I. svetovna vojna. Po vojni je tožba odromala v Rim še po drugi dobljeni pravdi, a iz Rima je pri šel žalostni odgovor, da si Gropajci ne morejo lastiti zemljišč, ker jih niso uživali v pravi veri. Pravda je tako propadla. Vendar to še ni bilo najhujše za Gropajce. Zgubljena pravda jim je prinesla tudi nepremostljivi dolg. Za sodne stroške so od njih zahtevali nič manj kot 29.573 takratnih lir. V vasi je vladala revščina in tega dolga niso mogli izplačati. Spet so se obrnili na občinske može ter jih spomnili na njihove dolžnosti do vasi. Vasi je bila potrebna vodovodna napeljava, ker so morali vodo do takrat nositi v vrčih iz bližnje šole. Potrebna je bila razširitev cest in druge izboljšave. Občina je tedaj to upošte vala ter odgovorila, da bo gro pajski dolg prezrla pod pogojem, da si vaščani sami napeljejo vodovod in razširijo ceste. V ta na men je dala na razpolago tudi ves potreben material. Leta 1930 so tako Gropajci krepko pljunili v roke ter se enotno lotili dela-S skupnim delom so porabili 1196 delovnih dni. Problem zemljišča se je nadalje val tudi po vojni. Meja je presekala gropajska zemljišča na dvoj«. Kar jih je ostalo na jugoslovanski strani, so jih šele pred nekaj leti s skupnim nastopom pri oddelku za gospodar stvo in finance skupščine občine Se Žana vknjižili kot last agrarne skup nosti Gropade. Na tej strani meje pa je od bivših »komune!* ostalo zelo malo. Po vojni je vaška skupnost obdržala le štiri zemljišča, od katerih je danes v njihovi lasti le še «komunela» na zahodnem koncu vasi, ki ji domačini pravijo «Ciganka». Tu stoji od davnih časov velika «štima*, iz katere so včasih, ko še ni bilo vodovodne napeljave, črpali pitno deževnico. Poleg vodnjaka je tudi korito za živino, ki jo je v Gropadi, sorazmerno z drugimi vasmi, še vedno precej. V vasi namreč štejejo danes kar 71 glav živine. Popolnoma razumljivo je, da je korito za vas še vedno potrebno. No, in še ta zadnji kotiček, ki je ostal v rokah vaške skupnosti, bi nekateri odvzeli iz njenih rok. Nad tem se Gropajci zgražajo. Ko jim je prišlo na ušesa, da se zasebniki hočejo polastiti tega prostora, ki bi ga domačini radi ohranili tudi za druge namene (večkrat so razpravljali, da bi tu zgradili igrišča za mladino ali kaj podobnega), so sklicali vaški sestanek, izvolili poseben odbor in odločno protestirali na občini. V ta namen so predložili kar osemdeset podpisov. Zaenkrat je zadeva na mrtvem tiru, a Gropajci kljub temu obljubljajo, da bodo z vsemi svojimi močmi branili to zemljišče. * * * Vendar zemljišča niso edina skrb vaščanov. Korenito so se lotili ana- lize regulacijskega načrta. Glede tega so že poslali posebno prošnjo na občino z željo, da bi ta načrt nekoliko spremenila. Predložili so namreč, naj bi občina dovolila gradnjo hiš v premeru 300 metrov okrog vasi, a izključno domačinom, ker si ne želijo, da bi tujci kupovali njihovo zemljo in se naseljevali v tem kra.iu. Odločno so tudi zahtevali od pristojnih ustanov pomoč za razvoj kmetijstva v vasi, a je doslej ostalo vse le pri obljubah, kot so ostale pri obljubah zahteve po boljši razsvetljavi, po razširitvi in obnovitvi ceste, ki iz Gropade vodi v Trebče in je izrednega turističnega pomena, po poimenovanju ulic v vasi po uglednih slovenskih možeh, po cenejših avtobusnih prevozih ter po okrepitvi avtobusne povezave z Opčinami, ki je nekakšno središče vzhodnega Krasa. Edina stvar, ki ni ostala samo pri obljubah, je postavitev telefonske kabine. ki so jo Gropajci dolga leta odločno zahtevali. Kaže, da jo bodo vendarle v kratkem postavili. Zahtev in pričakovanj je še cela vrsta. «Morali pa se bomo sami potruditi*, mi je z rahlim razočaranjem dejal domačin, ki se s posebnim prizadevanjem zanima za reševanje vaških problemov, »škoda le. da stoji naša mladina tako ob strani. Med mladimi ni pravega zanimanja. Raje se vsedejo v avto in hajd čez mejo na plese in za- MAJA VESNA RTW bave. Pa tudi kultura jim je deveta briga. Gropada zastonj pričakuje od njih, da bod0 prevzeli v svoje roke bogato prosvetno dediščino vasi*. Vaško prosvetno društvo »Slovanska straža* je bilo včasih eno najaktivnejših društev na Tržaškem, mi je razlagal starejši domačin. Od ustanovitve leta 1885 do prve vojne in naprej, še v ilegali je bilo za vzgled ostalim društvom. Po zadnji vojni je počasi utihnilo. Šele v zadnjih letih se prebuja prosvetna zavest, kar je dokazala nedavna slovesnost poimenovanja gropajsko - padriške šole po pesniku junaku Karlu Destovniku Kajuhu. Gropajci so ob tej priložnosti množično pristopili k delu nekateri pevci in pevke so še sedaj ostali v padriškem pevskem zboru. Kar šest ljudi pa je pristopilo k novoustanovljenemu partizanskemu zboru, ki ga vodi Oskar K.juder. Najboljša rešitev pa bi bila, če bi Gropada in Padriče premostile svoj lokalpatriotizem ter združeno nadaljevala bogato kulturno tradicijo nbeh vasi. «Tako kot smo se za časa partizanske borbe borili z ramo ob rami s padriškimi borci!*, je navdušeno pristavil domačin, ko sem se poslavljal od Gropade. D. K. VESNA JULIJA Glavni trg v Gropadi s spomenikom padlim Starinski vodnjak na skrajnem koncu vasi Ženske in moške lasulje N AR T A L A S iz priznanega ameriškega vlakna D Y N E L. me linije, enostavno oblikovanje in minimalna nega. Po posebnem postopku možno tudi naknadno kodranje. Specialna bombažna mrežica, na kateri so lasje pritrjeni, povsem omogoča potrebno zračenje lasišča. V primerjavi s ceneno stretch mrežico je to nedvomno višja kvaliteta. Kdaj si boste tudi vi omislili svojo novo pričesko? Če ste sodobni in praktični, ne boste odlašali. Obiščite specializirane prodajalne NARTALAS Boutique: Trgovska hiša « G R O S I S T» (demonstracija lasulj, 25., 26. in 27. decembra) NOVA GORICA Delpinova 17 Blagovnica « D O M », trgovsko podjetje NANOS KOPER, JNA 3 DyneL ILIRIJA nartalas Ljubljana ROMEO ROMEO GORIŠKI DNEVNIK OBMEJNI PROMET VEDNO VEČJI Po večletnih zastojih pri Rdeči hiši gneča tudi na prehodih Solkan in Šempeter V petek je šlo čez mejo izredno veliko vozil - Konice tudi včeraj - V novembru čez mejo na Goriškem 1.340.787 prehodov | URESNIČUJE SE POBUDA ANPI Na Vrhu pričeli graditi spomenik padlim borcem Nameravajo ga odkriti prihodnje leto ob 30. obletnici partizanske vstaje V petek so na goriških obmejnih Prehodih zabeležili rekordno število potnikov v obe smeri. Italijan-ski'^ državljani so izkpristiili tukajšnji praznik in so šli čez mejo [nakupovat v novogoriške trgovine, JPfioslovanski pa so prišli v Gori-c° na Andrejev sejem. Trgovine v Novi Gorici so bile polne kup-^ s te strani meje. Marsikdo j* imel prosto tudi včeraj in se 1® zaradi tega napotil na daljšo P°t v Ljubljano ali še dlje. , Na vobmejnem prehodu pri Rde-hiši so imeli ves dan polne roka dela. Kolone avtomobilov so bila nepregledne. Ulica Giustiniami J® bila prenatrpana, prav tako z wuge strani tudi v Ulici Cravos Scuola Agraria. Na jugoslovanski strani so stali avtomobili v kolonah od Rdeče hiše do Predora pod Panovcem. Tudi na stranskih prehodih, ki ®a jih poslužujejo prebivalci obeh ^ani meje, ki imajo propustni-so imeli v petek veliko dela. solkanskem prehodu ne pomelo takega prometa. Na italijan- ski strani je bilo treba popoldne čakati tudi petindvajset minut, saj je bila avtomobilska kolona ustavljena že pri Dijaškem domu, na jugoslovanski pa so bili avtomobili ustavljeni že pod železniškim mostom. Prava gneča pa je bila na šempetrskem prehodu, kjer je dolga kolona avtomobilov na tej strani meje ovirala tudi dostope v bolnišnico; zaradi prazničnega dne je šlo precej ljudi na obiske v bolnišnice. Veliko prometa je bilo tudi včeraj, predvidevajo da bo danes prišlo v Gorico veliko Jugoslovanov. Na razpolago imamo tudi podatke o obmejnih prehodih v novembru. S potnim listom je šlo čez mejo 195.729 italijanskih državljanov, skoro enako število se jih je vrnilo v državo: skupno so zabeležili 390.512 prebodov, to vse na prehodu pri Rdeči hiši. Tujih državljanov s potnimi listi, v veliki večini Jugoslovanov, je prišlo na italijansko ozemlje 86.700, v Jugoslavijo pa je šlo 85.515 ljudi, skupno 172.215 ljudi. KAR PO TEKOČEM TRAKU... Bogat decembrski program društva «Oton Zupančič» V Štandrežu bodo imeli predavanja, filmske večere in šahovske simultanke - Z «Zlato zvezdo» našlo, pajo v raznih krajih - Konec meseca silvestrovanje V Štandrežu imajo na programu sko gledališče, ki bo odigralo De Prepustnic se je za prehod meje poslužilo 513 273 italijanskih državljanov in 265.287 jugoslovanskih. Skupno so, po podatkih italijanske obmejne policije, zabeležili na obmejnih prehodih v goriški pokrajini v prejšnjem novembru milijon 340.787 prehodov meje. V teku priprave za Espomego 73 v decembru tega leta celo vr-s"° raznovrstnih nastopov. Pro-!v®ho društvo «Oton Župančič* ka-v svojih sekcijah precejšnjo žilavost, ki se ne odraža samo v rj-dnih vajah moškega pevskega in dramske skupine, marveč v zunanjem nastopanju in v T®ti drugih prireditev. Pred dne-? so člani tega društva izvajali ^torni program ob priliki 25-let-praznovanja športnega dru-*va «Juventina». ^oglejmo program. Na društve-n®|h sedežu bodo v decembru predajali dva slovenska filma iz se-l-1!® VOS, ki prikazujeta dogodke ? Zadnje vojne na Slovenskem. V i^ek, 12. decembra bo na spore-film »Ena in tri* (začetek ob 7“-30), v torek, 19. decembra pa »Obroč pod zemljo*. y petek, 15. decembra bodo imeli 20. uri predavanje na temo jPlošno o raku*. Predaval bo ravnik dr. Prijatelj iz Nove Go-V®®- Prihodnji petek, 22. decembra j* spet na sporedu predavanje. To-r'at bo govorila prof. Mara No-i iz Ajdovščine o potovanjih pre-5® Dunaja, Berlina, Stockholma in Bruslja. . Mladinska dramska družina bo z rj® »Zlata zvezda* nastopila v pe-15. decembra popoldne v Dija-*®m domu, v decembru ali v ja-jJ^ju pa še v Sovodnjah in v ‘andrežu. Šahovske simultanke bodo imeli S®*ba zadnje tri sobote v mesecu, ^stopili bodo šahisti iz Nove Go-^®. Film in diapozitive s potova-i J}» Po Sovjetski zvezi bodo prika-I T^ali tudi po raznih društvih. Plo-| j°viti december bodo zaključili 31. ®c®mbra s silvestrovanjem, ki ga I priredili v Prosvetni dvorani j V Gorici. Dvodnevna stavka bančnih uradnikov ^utri in v torek bodo P°. vsei y®rjetnosti banke tudi na Goriškem. 1t v vsej državi, delovale v zmanj |A®i meri. Bančno osebje bo stav-in sindikalisti predvidevajo, :a se bo stavke kompaktno udeležilo osebje. iX?dikati bančnih uslužbencev * ABl, fidAČ-CGIL in FIB-CISL 5? izdali letak, iz katerega je raz da zahtevajo novo delovno FjBodbo. Nočejo povečanja plač, cfijo se za odpravo nadurnega dT®, ureditev organika in s tem ječanja števila uslužbencev, u-jjtev najemanja uradništva u-kjtev notranjega razporeda uslužne v. V Sovodnjah priredijo silvestrovanje v Kulturnem domu J^kar so v Sovodnjah zgradili o?* Kulturni dom je delovanje v prosvete in športa zelo ak $*>• Vaščani se za vsako prire-Jfv zanimajo in do zadnjega ko-H.r® napolnijo novo dvorano, pa k? si bo to športna, kulturna ah J?*® druge prireditve. Kljub te-IjL, ha so nekateri mnenja, da bi (Jv® bila dejavnost še bolj pestra, ! J*i v domu imeli centralno kur-1 2^- To vrzel bodo domačini v j vji- odpravili, ko bodo po; w kotel za kurjavo. Tako bo v udobneje in vaščani se bodo setega brata. Ob božičnih praznikih pa bo osnovnošolska mladina priredila božičnico. Prosvetno in športno društvo že sedaj vabi vaščane in druge, da se udeležijo silvestrovanja, za katerega bodo organizatorji pripravili posebna vabila, ki bodo na razpolago na sedežu društva in v domačih gostilnah. Prosvetno društvo nadalje opozarja, da bodo te dni razdeljevali članske izkaznice. D. Na mednarodni gospodarski raz stavi ESPOMEGO, ki bo prihodnjo pomlad že v tretje, bodo priredili tudi dan posvečen mednarodni trgovini. O tem so razpravljali na se stanku goriške trgovinske zbornice. Predsednik Lunieri je povedal, da je direkcija zavoda za zunanje trgovino (ICE) v Rimu dala svoj pristanek tej pobudi in da jo bo tudi podprla. Uradi ICE v Zagrebu, na Dunaju, v Koelnu v Budimpešti in v Pragi so dobili nalog povezati se z noriško trgovinsko zbornico. K sodelovanju bodo skušali poleg Jugoslovanov, Avstrijcev in Madžarov pritegniti še zahodne Nemce in Čehoslovake. Na seji odbora trgovinske zbornice so razpravljali o vseh pripravah, ki so v zvezi s to gospodarsko prireditvijo. Ta bo od 27. aprila do 6. maja. Dokončnega programa niso še izdelali, imajo pa na sporedu že celo vrsto točk. V Doberdobu bodo odprli sedež sekcije krvodajalcev V soboto, 16. decembra bodo v Doberdobu svečano odprli sedež pred kratkim ustanovljene sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev. Sedež sekcije bodo imeli v sobi, ki jo je občinska uprava odstopila v prvem nadstropju stavbe, kjer so nameščeni knjižnica in drugi javni uradi. O doberdobskih krvodajalcih smo pisali ob ustanovitvi sekcije pred nekaj tedni. Sobotne svečanosti se bodo udeležili gostje iz raznih krajev. Domači krvodajalci so povabili deželnega odbornika za zdravstvo odv. Devetaga, voditelje krvo-dajalnih sekcij iz vsega tržiškega okoliša, slovenske župane ter župane iz tržiškega okoliša. Slovesnpst bo skromna, nikakor ne takšna kot je bilo srečanje krvodajalcev vsega tržiškega okoliša prejšnjo zimo, prav tu v Doberdobu. Na Vrhu so pričeli z deli za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Z delom so pričeli v petek zjutraj. Na kraju kjer bo stal spomenik, so mladi domačini izkopali jarek za temelje spomenika, z delom bodo nadaljevali tudi danes in ob vsaki prosti uri. tako da bodo spomenik zgradili docela prostovoljno. To bo tudi lahko, saj so med pobudniki pridni zidarji, ki svoj posel žeto dobro poznajo. Prav je. da tu omenimo ljudi, ki so bili prisotni prvi dan del: Dominik Juren, Dominik Grilj, Jožef Cotič, Angel Frando-lič, Venko Devetak. Leopold Devetak, David Devetak in Oskar De* vetak. Tem se bodo pridružili drugi, saj je doslej pri nabiranju denarja in pripravah sodelovala vsa vas, prav tako pa bo vsa vas sodelovala pri nadaljnji gradnji. Načrt spomenika je izdelal mladi goriški arhitekt dr. Jože Cej, pobudo so dali vaščani včlanjeni menik le postaviti. Nekaj denarja so že nabrali ob priliki raznih poletnih praznikov, upajo pa na nadaljnje prispevke dobrotnikov. Spomenik nameravajo odkriti prihodnje leto. Otvoritev bodo združili s kako poletno prireditvijo. Domačini so nam povedali, da mora biti spomenik prihodnje leto nared. V letu 1973 se bodo namreč spomnili tistih hudih časov pred tridesetimi leti, ko je okupatorska nacistična vojska pridrvela v vas, streljala, pustošila, odpeljala ljudi v internacijo. Istočasno bedo slavili tridesetletnico odhoda domačih mož in fantov v partizanske edi-nice. Vrh, ki je bil do pred nekaj leti precej zapuščen, ima sedaj veliko novega, od številnih asfaltiranih cest, ki ga vežejo z dolino do obnovljene šole, od telefona do vodovoda in do novega cerkvenega zvonika. Sedaj bodo na najlepšem V PRIREDBI MLADINSKEGA KROŽKA Koncert solistov iz Trsta izredno glasbeno doživetje Nastopila sta Neva Merlak-Corrado in Žarko Hrvatič v zvezi bivših partizanov ANPI. Ob j mestu sredi vasi postavili ličen pomoči sovodenjske občine so si | spomenik svojim padlim, v orihod- prizadeli, da so bili načrti odobreni, treba je bilo premagati birokratske težave raznih uradov. Sedaj je vse v redu. treba je spo- nosti pa bodo morali misliti tudi na primaren s?d°ž za kultivTio-pro-svetno udejstvovanje. Korajžno Vrhovci! V četrtek je bil v Prosvetni dvorani v Gorici zanimiv in prijeten glasbeni večer s sodelovanjem solistov Glasbene matice iz Trsta. Dogodek je izrednega pomena za naše kulturno življenje, saj so v raznih prosvetnih društvih na Goriškem koncerti zelo poredko na programu. Prav zaradi tega pomanjkanja smo bili organizatorji upravičeno skeptični do obiska, ki naj bi bil na tem večeru in do pozornosti, ki naj bi jo poslušalci pokazali do glasbe. Prijetno pa smo bili presenečeni nad številom obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju in s tem dokazali, da jim klasična glasba le ni tako tuja. Pravi užitek je bil, ko sta Neva Merlak-Corrado na klavirju in Žarko Hrvatič z violino zaigrala prve takte Vivaldijeve Sonate in re. S svojo uglajenostjo, brez večjih kontrastov med stavki, zna baročna kompozicija ustvariti tisto vzdušje, ki človeka neverjetno približa glasbeni besedi. Vivaldi je bil prav gotovo mojster v tej zvrsti, še posebno v skladbah za violino, in je zato vsaka njegova stvaritev pravo doživetje. Druga skladba na programu je bila Paganinijeva Sonatina. Na koncertih zelo poredko slišimo kompozi- Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii SKRB ZA ZAŠČITO JAVNEGA ZELENJA V GORICI Okoli kostanjev v Drevoredu 20. septembra besedni boj med občino in «Italia Nostra» Predsednik združenja «ltalia Nostra» navaja razloge, zakaj je bilo škodljivo temeljito krčenje drevesnih krošenj - Predlog o obnovitvi posvetovalne komisije za javno zelenje rije tega največjega virtuoza na vio. lini, češ da so preveč izumetničene, vendar jim ne moremo zanikati določene muzikalnosti. Vsi prisotni smo pričakovali Jakončičeve «Tri glasbene miših. Skladatelj Goričan po rodu, je v našem mestu malo pozvan, čeprav je njegov opus zelo zanimiv. Iz impresionizma prehaja počasi v svoj lasten svet protislovij in razklanosti, njegov slog pa se razvija do zelo zanimive formulacije, ki je žal še premalo raziskana. Tri glasbene misli, ki smo jih poslušali na tem koncertu, so lep primer skladateljevega sloga in za nas toliko bolj zanimive, ker so bile v četrtek prvič izvedene v Gorici. Srebotnjakova sonatina. polna kon. trastov. nas je peljala v svet srbske in makedonske narodne glasbe, kakor jo čuti in doživlja eden izmed najboljših živečih jugoslovanskih skladateljev, ki zna z izrazom sodobne glasbe pričarati južnoslovanski svet. Zadnje so bile na programu «Ci-ganske arije» Pabla de Sarasate. Močna in živa glasba je bila čudovit zaključek večera. Izvajalca sta se v vseh skladbah dobro usklajala. Žarko Hrvatič je kompozicije podajal s pastozno in doživeto igro, Neva Merlak - Cona-do pa ga je na klavirju ves čas spremljala zelo inteligentno in u-brano, tako da ni violinista nikoli preglasila. Izvedba je bila odlična tudi s tehnične strani. Za Mladinski krožek, ki je večer pripravil, je ta koncert, poleg izrednega užitka, pomenil tudi pozitivno izkušnjo v dejavnosti na glasbenem področju in spodbudo k še nadaljnji organizaciji takih prire ditev. Niko Brešan Med občinsko upravo in Vsedržavnim združenjem za zaščito zgodovinskih, umetnostnih in naravnih vrednot Utaha Nostra*, se nadaljuje besedni boj okoli Drevoreda 20. septembra, kjer je občinska uprava drastično obsekala kostanje. Župan De Simone trdi. da so se morali tako ravnati zaradi tega. ker so krošnje ovirale javno razsvetljavo, suhe veje pa so predstavljale nevarnost za ljudi. Predsednik »Italia Nostra* dr. Coronini mu odgovarja z obsežnim in tehnično podprtim javnim pismom ter navaja večje število točk, zakaj se z njegovim utemeljevanjem ne strinja. 1. Po šestdesetih letih, ko' se zla drevje ni nihče zmenil, so odžagali po večini popolnoma zdrave veje. 2. Občinska uprava je odločila na drastičen način spremeniti obliko krošnje, kakršna je nastala v 100 letih naravne rasti, cltalia Nostra* je zaman posredovala. Nadaljevali ?o z žaganjem zdravih debel in jih znižali za eno tretjino. Ker so krošnjo oklestili tudi ob strani, so razbili ravnovesje, ki se V četrtek prvo planinsko predavanje Slovensko planinsko društvn prične v četrtek, 14. decembra svojo zimsko predavateljsko sezono. Predavanja bodo v dvorani kluba »Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13. Tema prvega predavanja je «Na gore, na gore...*, to je predavanje o človeku in naravi o njegovem odnosu do vseh navideznih malenkosti, ki jih sreča v naravi in ga spremljata umetniška beseda in glasba. Predaval bo Marijan Krišelj iz Ljubljane. Prikazal bo z barvnimi diapozitivi in z glasbeno spremljavo naš gorski svet s slapovi, viharniki, s planinsko floro ter vzpon na očak Triglav. Predavanje se prične ob 20.30. V januarju pa bo SPD priredilo predavanje Marijana Dolinška z Jesenic, ki bo na temo »Z Jesenic v Karavanke in v Julijske Alpe*. Umrl je najstarejši Goričan V Gorici je včeraj umrl rvajsta-rejši občan, prof. Giuseppe Fran-zot, bivši učitelj in didaktični ravnatelj. Doma je bil iz Zdravščine pri Zagraju, kjer se je rodil 1L julija 1872. Ob priliki njegove stoletnice letos poleti mu je župan De Simone daroval na županstvu spominsko kolajno. .......................................mm....mmmimmmmim.......mmmmmimmii................ra...mi...iiiihiiiiimiiiimiiiii« Ostanek platane, ki je bila tako nagnita, da jo je podrl veter. V javnih parkih dupline v drevju zalijejo s cementom, da les ne gnije in da je drevo odporno proti vetru. Kako važna je zaščita stoletnih dreves, najbolje pove podatek, da so v okviru regulacijskega načrta zaznamovana vsa takšna drevesa ŠTIRI DNI PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI RANJENCI IZ GRGARSKIH RAVEN DOKONČNO IZVEN NEVARNOSTI Preiskava v polnem teku * Ranjena vojaka sta bila v času eksplozije v prvem nadstropju ■ Ra Banjški planoti je prebivalstvo zelo prizadelo »;Yo počutili bolje, tacanj* delovanje pa še ni za-tJ^no, saj bo prosvetno in šport-v>Uitvo »Sovodnje* organiziralo ttjMi dan leta silvestrovanje v dvorani. Poleg Silvestrove-lj . Plaznika bodo Sovodenjci ime-Sosteh v sredo Primorsko dram- Na Grgarskih Ravnah življenje 1 sebni fond, ki ga bodo namemb poteka, tri dni po strahoviti eksplo- svojcem tragično umrlih vojakov, zijl, docela normalno. Ljudje so sicer še vedno pod vtisom strašne nesreče, ki je talko hudo prizadela trinajst mladih vojakov, ki so živeli v tej vasi nekaj tednov. Na Ravnah je 40 hiš, od teh samo 35 naseljenih, v vasi živi približno sto ljudi, ki se ukvarjajo deloma z živinorejo, deloma pa zahajajo vsak dan na delo v razna podjetja in tovarne v Novo Gorico. Med podrtijo poslopja bivše šole strokovnjaki iščejo še vedno. Skušajo najti vse, kar bi bito v zvezi s preiskavo, ki jo vodi okrožno sodišče v Novi Gorioi pod vodstvom predsednika dr. Karla Tas-sottija. Včeraj so bili na kraju strokovnjaki tovarne, ki je izdelala razstrelivo. V Novi1 Gorici medtem teče akcija za zbiranje prispevkov v po- Poleg že včeraj omenjenega prispevka republiškega izvršnega sveta lahko omenimo, da je občinska skupščina dala v ta fond 10 milijonov starih dinarjev. Sožalne brzojavke prihajajo od vsepovsod. Velja tu omeniti brzojavko prdesed-nika izvršnega sveta Bosne in Hercegovine. Izvedeli smo nekaj zanimivih podrobnosti o ponesrečenih osebah. V trenutku eksplozije sta bila podporočnik Ivan Milučič in vojak Veli-bor Simeonovič v prvem nadstropju. Zaradi tega sta bila samo ranjena. Podporočnik je namreč imel pisarno v prvem nadstropju, Simeonovič je bil tedaj po naključju pri njem. Po nesrečnem naključju je bil tistega dne družinski poglavar A-lojz Hvala ob trenutku eksplozije doma. Hvala, ki ima 36 let, je po poklicu samostojni obrtnik. V Grgarju ima lastno majhno podjetje za izdelovanje pelinkovca. Običajno se je iz Grgarja v Ravne vračal zvečer ob 20. ali 21. uri, tistega dne pa je prišel domov prej. Žena Valerija, ki ima 32 let je doma gospodinjila, 13-letna hči Vesna pa obiskuje zadnji razred osmeletke ▼ Solkanu Valerija Hvala, Iti so ji amputirali obe nogi, je včeraj preživela hudo krizo. Zdravniki menijo, da je sedaj izven nevarnosti. Alojz Hvala je ranjen v eno nogo, hči Vesna pa ima ranjeni obe nogi in eno roko. V šempetrski bolnišnici se zdravi tudi vojak Velibor Sšme-onovič, oficirja Milučiča pa so odpeljali v Ljubija«). Novogoriškemu županu Šimacu je včeraj poslal sožalno brzojavko tudi goriški župan Pasquale De Simone. je v drevesih ustvarilo skozi stoletja. 3. Tako oslabljeno drevje se ni moglio upreti peronospori, ki jo je pospeševalo deževno vreme. Listje se je pričelo sušiti že v juniju v avgustu pa se je povsem usulo. 4. Tisti kostanji, ki so se izognili «občinski kirurgiji* (v parku Ko-ronini, v dolini Koma, v Ul. Ca-doma) niso imeli peronospore in so ohranili listje do oktobra. 5. Če se je listje posušilo tudi na bližnjih mladih kostanjih, ki ih niso obrezali, se je to zgodilo zato, ker se je bolezen nanje razširila z listja, ki je odpadlo z obolelih, »bližnjih dreves, ležalo več t^nov na tleh in predstavljajo žarišče bolezni. 6. Neutemeljena je bojazen pred zastrupitvijo ozračja in okolja na splošno z uporabo antikriptogamskih snovi, ker jih uporabljajo, brez škode, tudi vinogradniki. 7. Kar zadeva varnost občanov se »Italia Nostra* sklicuje na primer, ki se je dogodit poleti v Ljudskem parku 1970. leta. Takrat je vihar podrl ogromno platano, katere deblo je bilo znotraj povsem trhlo (kakor je razvidno s priložene fotografije). Do takšnega uničevanja dreves prihaja zato, ker jih sproti ne pregledujejo ter utrjujejo. Drevo je padlo na avtomobil v Ul. Dante in ga poškodovalo. »Italia Nostra* je na to vprašanje opozorila občino že pred to nesrečo. 8. Občinska uprava naj ravna previdno, kadar se odloča za takšne posege, ter naj obnovi posvetovalno komisijo, ki bo skrbela za javno zelenje. Imenovala jo je že pred nekaj leti, vendar se ni nikoli sestala in zato ni imela priložnosti da bi demokratično sodelovala pri sprejemanju občinskih odločitev. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Trnovskem gozdu so letos nabrali na tisoče kg štorovk Trnovski gozd je eden najbolj znanih gozdnih kompleksov v Sloveniji. Zanimiva je njegova zgodovina ,gozd predstvalja izredno bogastvo, končno pa je pomembna tudi turistična vloga Trnovskega gozda. Njegov sloves pa se v zadnjih letih širi tudi zaradi tega, ker je v Trnovskem gozdu izredno veliko gob štorovk, ki so zmeraj bolj cenjena kulinarična specialiteta zlasti v Italiji. Znani gobar Jože Winkler iz Nemcev pri Trnovem nam je zadnjič pripovedoval, da je letos Trnovski goed doživel pravo invazijo gobarjev. Sezona je trajala od konca avgusta do sredine oktobra in v tem času so gobarji nabrali na desetine tisočev kilogramov štorovk. V Italiji jih imenujejo chiodi-ni. Nabirali so jih iz vseh vasi in zaselkov od Trnovega do Lokev in Čepovana, pa mnogi obiskovalci iz Nove Gorice ter Gorice in drugih področij v Italiji. Winkler pravi. sikateremu nabiralcu prinesla lep zaslužek. V Gorici so štorovke oziroma chiodine prodajali od 300 pa celo do 2 tisoč lir za kilogram. V kupčije se je vključila tudi tvrdka za proizvodnjo industrijskih gob iz vasi Montello pri Trevisu. Med zanimivim pogovorom je gobar Jože Winkler, ki je sicer zaposlen v Rožni dolini pri Novi Gorici, kjer tudi živi, še povedal, da štorovke uspevajo na nekaj let starih panjih (štorih) in da jih je dovolj po vsem Trnovskem gozdu in tudi po drugih slovenskih gozdovih. Nevšečnost je le v tem, da morajo nabiralci odkrivati gobe tudi na panjih med koprivami, ki seveda marsikoga opečejo. Sicer pa je dodal, da v gobarskem priročniku zavzemajo štorovke deseto mesto v prvi jedilni skupini, jurčki pa so, na primer, šele na sedemintridesetem mestu. Jutri bo v Gorici sestanek članov pokrajinskega vodstva sindikata CISL. Udeležili se ga bodo tudi tajniki sindikalnih zvez. Tajnik Giovanni Padovan bo poročal o splošnem sindikalnem položaju po seji osrednjih vodstev treh sin-dikrtov. Šest novih ljudskih stanovanj v Sovodnjah Sovodenjska občinska uprava obvešča prebivalce občine, da zbirajo na županstvu prošnje za dodelitev šestih stanovanj v ljudski hiši, ki jo je zavod za ljudske hiše zgradil v Sovodnjah in ki bo nared čez nekaj mesecev. IACP je s tem v zvezi raz pisal javni natečaj. Prošnje je treba izročiti najkasneje do 5. januarja bodisi na občini kot v pisarni IACP v Gorici, Ulica Pitteri 4. Prošnje je treba napisati na posebnem obrazcu. Na županstvu v Sovodnjah dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Za stanovanje lahko zaprosijo samo ljudje, ki imajo v sovodenjski občini stalno bivališče. Pred 5. decembrom letos vloženih prošenj ne bodo upoštevali. V vsakem stanovanju sta dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalni ca z w. c., klet in garaža. Mesečna najemnina bo znašala 18.250 lir. Posebej bodo obračunavali centralno o-grevanje, toplo vodo in druge skupne storitve. Izvedeli smo, da so na županstvu nekateri zaintere irani že vložili strežne prošnje. Najpopolnejša pojas nila v zvezi s tem je moč dobiti na županstvu v Sovodnjah. liiliiiliiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiituiiiiiuimuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiuii,,,,,,,,,,,,,,, POMEMBEN KULTURNI DOGODEK Jurčič-Robov «Deseti brat» danes v Prosvetni dvorani Nastopa skupina Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice - Nastopila bo tudi v Štandrežu, Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne m umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE JOSIP JURČIČ - IVAN ROB Deseti brat Priredba A. Inkret - A. Stojan režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZI Danes, 10. t. m. ob 16. in 20.30 v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13 v GORICI Jutri, 11. t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTANDREŽU V sredo, 13. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH V četrtek, 14. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU V nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU Prosvetno društvo «Krns» Dol - Poljane čestita dr. Robertu Hravatyju, bivšemu predsedniku Slovenske prosvetne zveze, ob 75. letnici ter mu želi obilo zdravja in zadovoljstva. Kino Gorica VERDI 15.45-21.45 <11 padrino*. M. Brando in A. Pacino. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «11 commissario Legue e il caso Gasset*. J. Gabin in F. Testi. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «La banda di Jessy James*. C. Robertson in R. Duvall. Barvni film. MODERN1SSIMO 15.15 — 22.00 «Quel gran pezzo della Ubalda, tutta nuda e tutta calda*. E. Fenech in P. Franco. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 15.15-22.00 «Valeria dentro e fuon*. B. Bouchet in P. P. Caponi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 14.00 «L’uccello migratore*. Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «11 West ti va stretto amico... č arrivato Alleluja*. Barvni film. PRINCIPE 14.00 «La banda di Y.E.S., cronaca criminale del Far West». Barvni film. MARCELLIANA 14.30 «L'invasione de-gli astronauti*. Barvni film. SAN MICHELE 14.00 tUn papero da un milione di dollari*. Barvni film. Mota Gorii <. SOČA »Churchillovi leopardi*, italijansko - špansko barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA »Samson in Dalila*. ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. RENČE «Džangov sin», italijanski barvni film — ob 16. in 19. DESKLE »SOS Nobile*, italijansko-sov-jetski barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL »Sled maščevanja*, italijanski barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 14, tel. št 2972. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice prihaja spet med nas. V okviru stalne gledališke sezone, ki jo prireja Stalno slovensko gledališče v sodelovanju s SPZ. ZSKP in EMAC, bodo novogoriški igralci tokrat nastopili v Gorici in okoliških vaseh z Jurčič - Robovim iiiiiiiiiiiaiiiiiiia>iiiaiii>iMa>i>>i>>iia>*>iii>iiiii**>>**i*iii>iii*ii1iiii*i|*iii|i|>|aiiai*i|>ii|iii|aaiiii*i1iii*iii*itii|iti*ii>i>iiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiii«iMiiii>ii>Biniia*ikiiiiiiii» OB 140-LETNICI ROJSTVA Antun Karabaič - prvi urednik tržaškega lista «Naša sloga» Velik pomen «Naše sloge» za preporod istrskih Hrvatov «Po smrti blagopokojnega škofa Dobrile, to je po 24 letih najbolj žalostna vest, ki .jo prinaša naš list od njegovega nastanka*. Šlo je za smrt Antuna Karabai-ča ki je umrl v Trstu. In to kratek citat iz velikega nekrologa, ki ga je Matko Mandič objavil leta 1906 na prvi strani lista »Naša Sloga*. Antun Karabaič se je rodil 29. novembra 1832 v Puntu na otoku Krku. Njegov oče je bil pomorsko carinski nameščenec, ki pa je kljub temu, da je imel sedmero otrok, vendarle našel toliko moči in volje, da je šolal vse tri sinove. Tako je Antun Karabaič svoje šolanje — ki ga je opravljal v glavnem v italijanščini, nemščini in madžarščini — začel v Puntu in nadaljeval nato na Reki in Zadru. Vedno je bil odličnjak in je zaključil srednjo šolo kot najboljši med najboljšimi. Bil je nadpovprečno brihten, toda denarja za nadaljevanje šolanja ni bilo. Preostalo je le bogoslovje: Antun Karabaič je študiral bogoslovje v Gradcu in v Trstu. V Kopru in v Trstu .je nato bil kaplan in pri tem je tudi ostal. Hudo je zbolel, najverjetneje zaradi naporov, da bi zadovoljil pričakovanja okolja, iz katerega je izhajal in v katerem je živel, da namreč on nadarjen mladenič, eden redkih šgla-nih Hrvatov v tej dobi, da svoj prispevek ogroženim gospodarskim, političnim, kulturnim in prosvetnim potrebam in pravicam istrskih Hrvatov in Slovencev ter Hrvatov s Kvarnerskih otokov. In vendar v nekem razdobju svojega življenja, v letin od 1870 do 1880, ko je od svoje bolezni okreval na Revoltelli, tedaj na robu Trsta, ni mogel odkloniti ponudbe svojega prijatelja škofa Dobrile. Ta poreško - puljski (pozneje tržaško - koprski) škof, najvidnejši politični delavec med Hrvati teh krajev v 19. stoletju, je v danes »lavnem pismu iz za- četka leta 1870. pisal med drugim takole »Evo me spet pri Vas, da Vam kaj povem o zaželenem listu. Če bo ta list kdajkoli videl luč sveta, ne bo to nikjer, če ne v Trstu: drugod so mu na poti ovire, ki se ne dajo premostiti. Toda tudi v Trstu je zadeva zelo težavna, če je celo nemogoča, boste vi najbolje presodili. Vi imate dovolj službenega dela: vrhu tega ste tudi dokaj daleč od mesta. Ne vem nid. če ste pripravljeni prevzeti nalogo odgovornega urednika. — Urednik »Zarje* je sicer res pripravljen biti urednik «po imenu*, ali bi bili Vi pripravljeni, dogovoriti se z njim za težko delo urejanja lista in pod kakšnimi pogoji; to je drugo vprašanje Če tega ne zmorete, je kdo drug, ki bi bil voljam in razborit ter bi bil pripravljen, lotiti se tega dela?* Šlo je za zahtevo, da se Kara- baič loti naloge prvega odgovornega urednika in da igra tudi vlogo lastnika »Naše Sloge*, prvega hrvatskega lista za Istro in Kvarnerske otoke, kajti v prvem pismu, ki ga je Dobrila pisal Karabaiču. je pisalo med drugim tole: »Naši bratje umirajo: z dveh strani jih stiskajo kot klešče; huje kot sedaj ni bilo še nikoli. Zdi se mi, da bi morali vsaj poskušati, ali bi se naše ljudstvo v Istri dalo vsaj malo prebudi; ti. Najprimernejše sredstvo, bi po mojem mnenju, bil mali listič...* In skupno z ostalimi v Trstu -Slovencem Legatom, (verjetno Srbom) Trifičem, s Hrvati bratoma Bastian (iz Kastavštine). Pada vičem (iz Praputnjaka), Ujčičem (s Pazinščine), nato morda z Petar Strčič (Nadaljevanje na 7. strani) je imela še tako majhno roko da ji je morala njena glasbena pedagoginja prirediti nekaj oktav-nih prijemov. Nekaj let kasneje jo že srečamo ob znanem Grie-govem klavirskem koncertu v a-molu, ki ga je odigrala »a vi-sta* od začetka do konca. Po sijajno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani kjer je študirala s prof. Zoro Zarnikovo, je bila 1. 1952 sprejeta na Juilliard School of Musič v Nevv Yorku kjer je 1. 1957 diplomirala z odliko in dvema specialnima nagradama. Med tem je Tomšičeva 1. 1955 zmagala na konkurzu mladih talentov Nevv Yorka in igrala s tamkajšnjo Filharmonijo. V tem času jo je spoznal slavni pianist Arthur Rubinstein ter ji je bil vrsto let njen glasbeni mentor. Rubinstein, ki je mladi pianistki v stud. letu 1958-59 izposloval ameriško štipendijo «E-mergency Fund for Muciciens*, ki od smrti Bele Bartoka dalje še ni bila podeljena, je o Tomšičevi izrekel tole sodbo: «Imel sem jugoslovansko učenko ki mi resnično dela čast, imenuje se Dubravka Tomšič*. Pianistka je 1. 1962 prejela Prešernovo nagrado, 1. 1967 pa je zmagala na glasbenem tekmovanju v Bruslju »Mozart festival*. Dubravko Tomšič je umetniška pot ponesla na koncertne odre širom po svetu. Vsak njen nastop je vzbudil pozornost, povsod je prejela navdušena priznanja za svo je odlične, umetniške poustvaritve. O njenem nastopu v Londonu pod naslovom »Londonski debut* piše nedavno tega glasbeni poročevalec The Times naslednje: »Čudovit recital v Purcell Roomu — najboljši kar sem jih slišal v zadnjih dveh letih v tej ali katerikoli drugi dvorani — je napovedal prihod mlade jugoslovanske pianistke Dubravke Tomšič, učenke Arthurja Rubinsteina. Ta recital je bil zares nekaj izrednega in Rubinstein je očitno imel čisto vest. ko je o nji izjavil, da je popoln in čudiovit umetnik... Nenadkriljiva je bila njena izvedba Lisztove Sonate v h molu. Ta sonata se igra pogo-stoma, redkokdaj pa je izvajana v pravem pomenu te besede. Največja težava te sonate — njena dolžina — je bila ta večer mojstrsko obvladana in to ne s pretiravanjem čustvenih mediger, temveč s premišljeno in izvrstno izvedeno razdelitvijo gradacij. Ta način je uspešno dopolnjeval drugo Lisztovo bolj znano arhitektonsko tehniko, tako imenovano transformacijo tem. Dubrav- ka Tomšič se nam je zdiela ne-utrujena od velikih naporov in je vzdržala tehnično kontrolo do kraja ter kronala to sonato s kipečim predvajanjem nrvega «Valse oublie* kot dodatek.* Pa še nekaj drugih laskavih o-cen glasbenih kritikov: Sovjetskaja kultura — Moskva 1961 — »Velika virtuoznost, živ temperament, veliko razumevanje glasbe*. The Daily Telegraph — London 1969 — »Redkokdaj moremo prisostvovati mladi umetnici, ki se prvič predstavi v Angliji s tako mojstrsko klavirsko igro kot je debut jugoslovanske pianistke Dubravke Tomšič v Festival Hall... izstopa kot umetnik in muzik*. Večerni Praha — Praga 1969 — «Triumf Rubinsteinove učenke*. H Messaggero — Rim 1969 — »Pianistka Dubravka 'Lomšič je izvedla koncert Rachmaninova ob spremljavi orkestra Santa Ceci-lia z odlično tehniko in z doživetim muzikalnim podajanjem*. Mladika 10 10. številka XVI. letnika Mladike posveča svojo uvodno misel občinskim volitvam v Trstu pod naslovom «V predvolilnem vetru*. Sestavek je ozko agitacijskega značaja. M. M. piše o prenehanju izhajanja idrijske revije «Kaplje» v sestavku z naslovom «Rekvijem za revijo*. Marija Mislej objavlja črtico «Naloga», Janko Ban piše o zborovskih revijah v zvezi z revijama cerkvenih zborov na Goriškem in Tržaškem. Anton Kacin posveča svoje spominske zapiske iz naše bližnje preteklosti zgodovinarju in publicistu Stanku Staniču, Ž. pa predstavlja bralcem slikarja Roberta Kozmana. V »Intervjuju* prof. Bednarik odgovarja na vprašanja o škofu Fogarju. Najbolj zanimiv v reviji je prispevek Jožefa Smeja, ki govori o Slovencih v Porabju, v Radgonskem kotu in ob naši severni meji, čeprav očitno ne razpolaga z novejšimi številkami in podatki. Martin Jevnikar nadaljuje s svojim pregledom zamejske in zdomske literature. Tokrat se na dolgo mudi pri Zori Piščanc. Vinko Beličič podrobno razpravlja o najnovejši Rebulovi knjigi «Smer nova zemlja*, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju, nepodpisani avtor pa se povrača k idrijskim »Kapljam* z vsebinskim pregledom zadnje številke. Z. ocenjuje Pi-randelovo igro «Le premisli, Giaco-mino* v izvedbi SSG, Ada Mar-kon pa poroča o prvem koncertu nove sezone GM. Odžaganemu »čuku* je odmerjen zadnji stolpec za polemiko s Črtom. Pesmi objavlja Milena Merlak, Ivan Peterlin piše o olimpiadi v Montrealu 1967, na srednjih barvnih straneh objavlja Ester Sferco sestavek «Pesem ponosa*, Alojz Tul pa piše o »Taboru v Dolini leta 1878». Ob robu so še pesmi Nathalie ter še nekaj nasvetov za sodobne žene in dekleta. Revija razpisuje tudi tri denarne nagrade za izvirno in še neobjavljeno črtico ali novelo poljubne vsebine. Literarne vaje 1 Malokatere mladinske revije je človek tako vesel, kot je Literarnih vaj, ki so s številko, ki je pred nami, vstopile v svoj 24. letnik. Pravilno ugotavlja uredništvo, da je to že kar lepa starost za mladinski list, posebno še v zamejstvu, kjer se kontinuiranemu izhajanju kakšne publikacije postavlja toliko težav, včasih premagljivih izključno s požrtvovalnostjo posameznikov. Očitno je, da takih težav Literarnim vajam ne manjka, saj se uredništvo med drugim v svojih «sporočilih» pritožuje, da nikakor ne more pridobiti ne za sodelovanje, ne za naročitev goriških dijakov, in p-a-vi, da bi bilo lepo, če bi se na revijo naročili vsi dijaki, kar pač pomeni, da je mnogi ne berejo; nadalje toži, da mu tudi letos ni uspelo dobiti celoletne povesti, čeprav je zanjo razpisalo nagrado in ponovno prosi, da bi dijaki sproti plačevali naročnino vsaj do konca vsakega meseca. Značilno je tudi. da mora uredništvo posebej apelirati na profesorje slovenščine, da bi list priporočali dijakom in jih navduševali za pisanje ter da bi jim bilo hvaležno, če bi prispevke pregle- N0V0 DRAMSKO DELO JOSIPA TAVČARJA Na odru Male Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani bo konec tega meseca doživelo krstno uprizoritev novo dramsko delo našega tržaškega dramatika Josipa Tavčarja »Luna v megli*. Gre za dramsko farso v dveh delih. Avtor v njej v obliki predloga za eksperiment govori o tem, kako postanejo sanje, ko se po svojem notranjem zapletu spremenijo, vsakdanja realnost. Režija je v rokah Jožeta Babiča, sceno pa je pripravil Li-pužič. V glavnih vlogah nastopajo znani ljubljanski gledališki umetniki Bajc, Rohaček, Benedičič, Iva Zupančičeva, Vrančičeva in še drugi v manjših vlogah. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, Im premiera 23. t.m. AVGUST ČERNIGOJ RAZSTAVLJAL V ŽENEVI klearne raziskave »CERN* v Ženevi razstavljal vrsto svojih novejših in starejših del. Na otvoritveni slovesnosti, kateri so prisostvovali znanstveniki CERN kot tudi kulturne osebnosti Ženeve in nekaj tam živečih slovenskih rojakov, so predvajali1 barvni film Aljoše Žerjala, ki prikazuje našega umetnika pri ustvarjanju. Film in razstavljena dela (olja, collages, akvareli in grafike) so želi velik uspeh pri tej izrazito internacionalni publiki1, predvsem pa je bila deležna pozornosti serija monotipov, ki prikazujejo večbarvne odtise napisov in okraskov na starih kraških hišah in kalonah. Omenimo naj še, da je bila Černigojeva razstava v Ženevi zelo pomembna afirmacija našega vedno mladostnega in priznanega umetnika. BORIS ŠVARA - DIREKTOR MARIBORSKE OPERE Gojenci Visoke glasbene šole iz Gradca, ki so nastopili na komo rnem »Baročnem koncertu* Glasbene matice v sestavi kljunastih in prečnih flavt ter kontrabasa Nestor naših likovnih umetni kov in pedagogov prof. Avgust Černigoj je v prvi polovici novembra na povabilo kulturnega krožka Evropskega centra za nu- Trst je dal slovenski glasbi že vrsto priznanih glasbenikov od skladateljev do instrumentalnih in vokalnih mojstrov ter dirigentov. Poslednji v tej dolgi1 vrsti je naš mladi dirigent Boris Švara iz znane Švarove glasbene družine (njegov stric Danilo je eden vodilnih slovenskih dirigentov, skladateljev in dirigentskih pedagogov, njegov oče Vlado pa naš znani’ pevovodja). Že nekaj let se uspešno uveljavlja kot dirigent mariborske Opere, gostoval pa je že pri nas in umetniška pot ga je popeljala tudi že v Nemčijo, kjer je dirigiral znane orkestre. Sedaj pa smo iz Maribora prejeli vest, da je Boris Švara bil imenovan oziroma izvoljen za direktorja mariborske Opere namesto dosedanjega direktorja Koblerja, Id je odšel v ljubljansko Opero. dali in popravili, preden jih hoda na Kozjansko, Emil Cesar daljuje svojo pripoved o talcu. torju Gregoraču in njegovih w riših- k. Naši bestsellerji Lestvico sestavlja Tržaška k*1)^ parna na podlagi ugotovitev prodaji slovenskih knjig v Trs in Gorici. Rubrika sama djr namen nakazovati okuse in » turne potrebe zamejskih vencev, obenem pa bo marsikomu pomagala pri tz0i knjige. Najlepše pravljice Antologija najlepših Pra^ Ijic iz vsega sveta —• ra košno opremljena z bar nimi ilustracijami. Knjiga obsega 20 PraV 1 najznamenitejših piscev troške literature. France Mihelič: Monografija i. Dragocen umetnikov bum vsebuje sto ose . najst črno-belih in P barvnih reprodukcij nl govih risb in grafik, . tere spremljajo zar"f?.|C| biografski in bibliograf podatki. Vladimir Dedijer: Josip Broz Tito . v Prispevki za življenjepis 2 knjigah. . Najobsežnejše delo ° z Ijenju tega velikega . j žavnika; po svoji vseo predstavlja druga kn) 9 izredno novost. VseboV bo vse najnovejše P0” «, ke, dokumente in fd0?. n. fije, ki še niso bili n' li objavljeni. Prva kn]j9' faksimilirani ponatis ,| dijerjevega Tita, ki ie ( pred leti že P0P0'nYaii razprodan, je že v Pr0v in je vzbudila veliko nimanja med bralci. Dru0 ji sledi v kratkem. 7 10. decembra 199C lorski NEDELJA, 10. DECEMBRA VRST A 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Tedenski program; 11.15 Mladinski oder: «Božie na divjem Zahodu*; 12.00 Nabožna 9ddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Tedenska kronika; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Popoldanski koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Radijska drama: «Most pri Queensboru»; 18.45 Pisana glasba; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 82.00 Nedelja v športu; 22.10 KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije: 10.15 Z nami je'...; 10.30 Orkester; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Znane melodije; 11-30 Dogodki in odmevi; 11.45 foje Vjeko Jutt; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 14.30 Pisana glasba; 16.00 Deželni spored; 17-00 Sosednji kraji in ljudje: 17.35 Glasba po željah; 18.45 poje Edvin Fliser; 19.00 Nedeljska reportaža; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos PL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Športna nedelja; Nacionalni prccram 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 700 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 11.15 Opravljivci; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 72.22 Hit parade; 14.00 Folk glasba; 14.30 Glasba s plošč; 15.30 Nogomet od minute do minute; ‘6.30 Popoldne z Mino; 17.38 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 19.30 Strnjena zgodba z divjega Zahoda; 20.25 Poslušajmo spet; 21.45 Mezzosopranistka Caballe in pianist Toffoletti; 22.15 Palazzeschi: 'Le sorelle Materassi*. II PROGRAM 7.30 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poučila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; ‘2.00 športna prognoza; 12.30 Domače pesmi; 13.00 Kvizi; 13.35 'kito gradimento; 14.30 Plošče; ‘5.00 Preizkušajo se diletanti; ‘5.40 Vam ugaja klasika?; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Plošče, HI PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Skladbe 2a orgle; 11.30 Baletna in odrska glasba: Prokofjev in Satie; 12.20 ‘tal. komične opere; 13.00 Wolf-farrari, Poulenc, Janaček; 14.45 ya sporedu je Stravvinski; 15.30 M. Simmel . L. Locatelli: «11 ?°mpagno di scuola»; 17.15 Frapp-.?va Koralna skladba; 17.30 Tffo-Sc#; 18.00 Ameriški roman; 19/15 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.30 Pomela; 6.50 Danes za vas; 7.30 p kmetijske proizvajalce; 8.05 ‘g^a za otroke — M. Marinc: 'Pravljica o dobrem kralju*; 8.50 jk‘adbe za mladino; 9.05 Srečali® v studiu; 10.05 Še pomnite, mvariši... — Ivan Ferlež; Prva ,‘mmnska partizanska brigada; k‘25 Pesmi borbe in dela; 11.50 ogovor s poslušalci; 13.15 Ne-®a‘jsko športno popoldne; 15.15 M)avna glasba; 15.30 Nedeljska jjlkrtaža; 15.50 Domači ansam-. 16.00 Popularne operne me- 16.30 C. Coombs: «Izumi t? niso vse* — humoreska; 17.05 Radijska igra — S. E. Soya: »Mari °čka želva*; 18.00 Radijski ra- 19.00 Lahko noč, otroci!; Glasbene razglednice; 20.00 v nedeljo zvečer*. ital televizija l,‘L00 Maša; 12.30 Slikanice: n;55 O sinočnji Canzonissimi; 13.30 [»bavnik; 14.00 Kmetijska oddaja; Prenos športnega dogodka; Tarzan v džungli; 17.45 Ipndni rezultati; 18.00 Dnevnik; n ‘9 Športne vesti: 19.20 Polčas °gometne tekme; 20.30 Dnevnik; M KANAL Registrirana nogometna j, ma; 19.20 Godba na pihala; l,™ Dnevnik; 21.15 Festival fol-°riie glasbe. PONEDELJEK, 11. DECEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Šola; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Klavirski koncert; 19.20 Jazz; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček, 9.00 Operna glasba; 10.00 Melodija; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 11.15 Orkester Barimar; 11.30 Ansambel Nervillo Camporesi; 11.45 Zborovsko petje; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Spomini; 11.45 Orkester Caravelli, 14.00 Plošče; 14.35 Športni ponedeljek; 15.15 Ansambel «La strana societa*; 15.45 Juke box; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.00 Orkestri; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 0-perna glasba; 22.00 Popevke; 22.35 «1 virtuosi di Roma*. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.0 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.15 Hit parade; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalno - gospodarska panorama; 19.25 Rach-maninov in Turina; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Literarna oddaja; 21.15 Mladi interpreti. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 9.50 Wallace: «Ben Hur»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori 3131; 20.30 Neposredna povezava; Rim - Houston; 21.00 Plošče; 22.45 A. Hope: «R prigioniero di Zenda*; 23.05 Jazz. III PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Malipiaro in Dallapiccola; 12.30 Zborovska glasba; 13.00 Schubert, Simf. štev. 3; Strauss, Burlesca in Pizzetti, Suita; 14.30 Nabožni motivi v glasbi; 15.45 Plošče resne glasbe; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred: Etnologija; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni, pregled; 19.15 Vsakove-černi koncert; 20.00 Melodrama SLOVENIJA j .> 7.00, 8;00, .10.00J- .13.00,ot< 15J« 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor «Slavka Klavora*; 15.40 Lahka glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 «Vrtiljak*; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zvoki iz vzhodnoevropskih dežel: 18.35 «Intema 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 Literarni nokturno — M Kleč; Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL TELEVlZi 9.30 Šola; 12.30 Poljudna zna nost; Monografija; 13.00 Nikoli ni prezgodaj: Zdravstvena odda ja; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Slike iz sveta; 18.10 Prigode Robina Hooda; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Potovanje na Daljni vzhod; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; «L’appartamento»; 23.00 Filmske premiere; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Kako bi rešili Benetke?; 22.15 Bachove skladbe. Solisti tretjega abonmajskega koncerta Glasbene matice. Od leve proti desni: violinist Žarko Hrvatič, basist Ivan Sancin, mezzosopranistka Nora Jankovič, pianistka Neva Merlak - Corrado Koroški Slovenci včeraj in danes Izjemno dragocena sobotna priloga ljubljanskega «Dela» «Po podpisu avstrijske državne popod.be se je nabralo toliko nerešenih vprašanj, ki terjajo odgovor, da smo se odločili za to — posebno prilogo — posvečeno koroškim Slovencem in njihovim problemoma S temi besedami je uredništvo ljubljanskega «Dela» povedalo vzrok za objavo svoje zares izjemno dragocene informacije o koroških Slovencih po skoraj dveh mesecih od tistega oktobrskega dneva, ko so avstrijski neonacisti organizirano, protizakonito odstranili prvih 50 dvojezičnih napisov na Koroškem ob nerazumljivo tolerantnem zadržanju čuvarjev zakona in reda. Priloga obsega 14 velikih časopisnih strani, kar bi znašalo kar 112 strani obsegajoče knjižice. Skoraj 40 avtorjev je pripravilo za bralce osrednjega slovenskega dnevnika najnujnejšo informacijo ne samo o letošnjih žalostnih jesenskih dogodkih, temveč tudi o njihovih vzrokih. Predvsem so v prilogi v ta namen objavljeni trije osnovni dokumenti : iiiiiiliiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiliiiiiiililiiiiiiliiiiiiiiiuu OB OBLETNICI CANKARJEVE SMRTI Velik človek in umetnik učitelj slovenskega naroda Oton Župančič je takole dejal ob njegovem grobu: «HvaIa ti za Tvoje mu-čeništvo, hvala za Tvojo trpko ljubezen, hvala za Tvoj pravični bič...» Spomladi leta 1899 se je pojavila. na. slovenskem knjižnem trgu drobna knjiga z naslovom «Erotika», ki jo je napisal še mladi, komaj triindvajsetletni pesnik Ivan Cankar. Knjiga je vzbudila med ljubitelji poezije precej zanimanja, a tudi mnogo hude in zagrizene polemike. Posebno Mahničeva katoliška struja jo je odklonila ter jo ostro obsodila. Knjiga je bila v prodaji komaj nekaj tednov, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič pokupil vso še nerazprodano naklado ter jo dal sežgati. Tega nasilnega in nekulturnega dejanja Cankar ni mogel nikakor in nikoli pozabiti. O tem dogodku je pozneje takole pisal: «0 veliki noči leta tisoč osemsto devetindevetdesetega so napravili velik o-genj in v njem so zgorele vse moje pesmi, vse napisane in še nenapisane. Prišel je velik ogenj in opalil tiste ponižne cvetove, še predrto so dobro prodrli iz prsti in ki bi se morda pozneje pod bolj toplim soncem nego jim je sijalo v tistih žalostnih časih in milejšemu vetru nego je pihal takrat, preko mojega neveselega življenja, razcvetele v prijetne četudi ponižne rožice ...». Dalje pravi, da je prepričan, da bi te njegove cvetke-pesmi ne širile bogve kako blagodišečega blagoslova daleč naokoli, toda vseeno si upa misliti, da bi se vendarle mnogi ozrli nanje, ter uživali te skromne cvetke... itd. Res bridka tožba in obtožba umetnika nad storjeno mu krivico. Toda z uničenjem sko-ro celotne izdaje «Erotike», niso Jeglič in njegova struja dosegli tistega, kar so se nadejali, namreč da bi zatrli še v kali Cankarjevo, zanje prevet posvetno in pohujšljivo poezijo. Nasprotno! Kot ptič feniks iz plamena, se je Cankar dvignil v višave, ter začel sipati med svoj narod dela, kakršnih Slovenci do takrat še niso poznali. Ne več skromne, nebogljene cvetke, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 16. DECEMBRA 1972 . NEDELJA, 10. decembra (“■45 Ansambel bratov Kovačič; {^‘2 Kmetijska oddaja; 11.00 O-v^a matineja; 11.50. 18.05, 20.00, £7w>; 11.55 Mestece Peyton; 12.35 j/ kažipot in nedeljsko popolni 18.10 Faraon, I. del filma; ji'“6 Mojstri, serijska oddaja; hi'‘6 Stih in pesmi; 21.30 Šport-* Pugled. KOPRSKA barvna tv i*6.45 Lutkovni spored: Prihaja j Sen Lupen; 20.15 Na poti k zvezdi 20.45 Film: Gaby PONEDELJEK, 11. decembra v..-*® Odprta univerza; 9.35, 14.45 J v šoli; 10.30, 15.40 Anglešči-‘0.45, 15.55 Nemščina; 11.00 3*<*- • ‘ - - .......... h) [tj®Šna izobrazba; Freske; 16.10 ^“teoščina; 17.50 Gori, doli, na- V jedilnici; 18.10 Risanka; vj 5 Obzornik; 18.30 Kremenčko-DjJUnj; 19.00 Maksimeter; 19.45 vrinka; 20.00, 23.00 TV dnevnik; v/J® B. Reljič: čep, ki ne pušča l/t < '-»v-nrt »rh-o-T-nrjp, B« - ^ REKREACIJA S TRIMOM ŠPORT ZA VSAKOGAR Dom — Audax r r > Dr c Franci Derganc J Trim je samostalniška oblika glagola, s katerim Norvežani poimenujejo zadnjo fazo natovarjanja ladij, ko tovor razporedijo in uravnovesijo. Odkar se ta beseda uporablja v športnem izrazoslovju, pomeni trim na tem podrcčju uravnovese-nje duha in telesa. V lastnem organizmu je treba uravnovesiti posledice, ki sčasoma nastajajo zaradi slabega odnosa med časom, ki ga človek preživi sede ali leže, in med časom, ki ga posveti gibanju. Kako naj to dosežemo? Iz severnih držav se je razširilo tudi k nam množično gibanjeki mu pravimo trim in ki predvideva izpolnjevanje nekih kartonov; kartone pa izpolnjujemo na podlagi števila in obsega našega športno • rekreacijskega udejstvovanja. Vsakdo, ki ga stvar zanima, se javi pri ustrezni športni organizaciji, kjer dobi karton, ki ga potem vestno izpolnjuje, kvadratek za kvadratkom, dokler ne doseže v eni sezoni ali v enem letu ustreznega števila prisotnosti pri športnorekreacijski dejavnosti. Kdor to doseže, dobi značko. Jasno je, da bistvo pri tem ni značka, čeprav jo lahko vsakdo s ponosom nosi, temveč to, da nas karton s svojimi kvadratki spomni, vsakokrat kadar ga pogledamo, da nismo še opravili tistega, za kar smo se sami sebe obvezali. Število obveznih prisotnosti za osvojitev značke je različno, glede na državo, kjer so to aktivnost uvedli, tudi glede na društvo, ki akcijo izpeljuje in seveda tudi na starost tistih, katerim je ta aktivnost namenjena. Seveda, ne smemo pozabiti, da na to število vpliva tudi poznanje, razširjenost in navdušenje. s katerim je prebivalstvo neke države, mesta ali pokrajine sprejelo to pobudo. Tako najdemo kartone z 52 kvadratki, če se računa na poprečno eno aktivnost vsak teden. 105 kvadratkov pomeni dvakrat tedenska vadba i.t.d. Lahko pa je tudi številka okrogla, recimo 150 letno, kar pa ni malo, če le pomislimo in sami sebi priznamo, kolikokrat smo dejansko tekli, smučali, igrali odbojko. namizni tenis, ali na splošno telovadili v enem letu. Ker smo že omenili discipline, potem bomo s seznamom nadaljevali, da vidimo, kaj vse pride o poštev za to, da si na kartonu lahko zbrišemo en kvadratek. Recimo karton, ki ga uporabljajo pri sindikatih v Ljubljani, predvideva še dviganje uteži, kolesarjenje, badmhton, kegljanje, nogomet, pla- ninstvo, minigolf, tek, sprehod, plavanje in še in še. morskem, ki poleg alpskega smučanja goji tudi smučarske skoke, ki postajajo iz leta v leto bolj popularni. Alpski smučarji v minuli sezoni niso bili najboljši, to pa predvsem zato, ker se je na tem področju premalo delalo in je bilo čutiti, da treningi niso potekali načrtno in sistematično. Letos bo tej panogi posvečeno veliko več skrbi in pozornosti. Letos pa bo v sklopu SK Lokve delovala še «planiška šola*, ki bo zajela širši krog mladih skakalcev z Lokvi, iz Čepovana, Lokovca in Ravnice. V tej panogi brez dvoma ne bo nikoli zmanjkalo vse boljših skakalcev, tako da bodo prav Lokvarji tudi v bodočnosti držali primat v tej disciplini na Primorskem. Letošnji plan dela je zelo bogat in pester, tako da bo na Lokvah tudi letos zelo živahno, kar se tiče samih prireditev. Odločili so se, da bodo v lastni režiji in ob pomoči določenih delovnih kolektivov, letos organizirali dvoje velikih Seveda, niso vse panoge utrudljive, zato je za različne panoge potreben tudi različen čas za priznanje. Če je za tek v naravi dovolj 10 minut za priznanje, je za minigolf potrebnih 60. Čisto specifična dejavnost pa je trening na tako imenovani trim stezi Trim steza je 2 do 3 km dolga gozdna pot, ob kateri je do 20 postaj z različnimi gibalnimi nalogami. To je torej nekakšna telovadnica v naravi. Namen trim steze je, da omogoči ljudem vsake starosti in obeh spolov redno vadbo. Predvsem pa gre za odrasle, za tiste, ki niso nikoli tekmovali ali pa so tekmovalni šport že opustili. Odlike trim steze so v tem, da vadba poteka na svežem zraku, da ni enostransko usmerjena, da je prilagodljiva individualnim sposobnostim in je brezplačna. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kdo naj postavi tak objekt in kje. Drugod po Evropi nosijo finančno breme, ki pa je dejansko minimalno, društva, sindikalne organizacije, občine, turistične inštitucije. Vse to pa kot posledica spoznanja, da je človeku gibanje potrebno ravno tako kot hrana, pijača in spanje. , smučarskih prireditev in to 18. II. enaKO m*7Q - n „DnT7AT 1973 že 7. tekmovanje za «POKAL LOKVE* v skokih in 4. n. 1973 za «1. pokal IZTOKA* v veleslalomu. Ime Iztok so dobili po legendarnem junaku in kasneje komandantu 30. divizije 9. korpusa, ki je padel na Lokvah 1944. Tudi to tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Ob koncu zimskih počitnic pa bodo skupno z občinsko zvezo za telesno kulturo organizirali na Lokvah ali v Čepovanu občinsko prvenstvo v skokih za vse kategorije. Na koncu so tudi izvolili nov odbor ki šteje 13 članov, vodil pa ga bo tudi v novi sezoni Rajmund Kolenc. Skratka, smučarji z Lokvi so pravočasno zavihali rokave, zavedajo se, da samo z lastnim delom na domačih smučiščih lahko dosežejo tisto raven, ki so jo pred leti (in celo pred vojno) že imeli smučarji z vse Trnovske planote. R.K. priznanja, ko so bile povabljene na trening v Schio. Uspešni so bili tudi šahisti, ki so priredili tradicionalni turnir v Borštu in nastopali v več drugih krajih. Na splošno je bilo delovanje društva zelo razčlenjeno, občutilo pa se je pomanjkanje finančnih sredstev. Upi za nadaljnje delovanje pa slo-jo na mladini, ki vedno aktivno sodeluje in bi morala z novim nogometnim igriščem in dograditvijo nove telovadnice precej pridobiti. Sledila so še poročila blagajnika, gospodarja in nadzornega odbora, nakar se je razvila diskusija, v katero so posegli vsi prisotni. Zupan Lovriha je predočil Bregu težave občinske uprave pri pomoči športu in pri gradnji novih športnih objektov. Zagotovil je, da bi morala biti telovadnica, v katero polagajo Brežani toliko upov, dograjena do konca leta ali najkasneje v začetku prihodnjega. Potem ko se je dotaknil (po pripombah nekaterih odbornikov Brega) še problema drugih društev, ki uporabljajo dolinsko nogometno igrišče in predočil nevarnost potujčevanja v vasi sami, je izrazil željo, da bi novi odbor deloval kot dosedanji v skupno korist vse slovenske zamejske mladine. Vse prisotne je pozdravil tudi ravnatelj dolinske srednje šole, ki je izrazil željo, da bi bilo sodelovanje med športnim društvom in šolo še tesnejše in ne tako spora dično kot doslej, saj hodijo v šolo isti mladi, ki se udejstvujejo v športu in je zato nesmiselno ločevati eno od drugega. Radi Hrvatini — Zarja (Bazovica) 1:3 (0:1) V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši iz zamejstva v petek v Kopru zasluženo premagali člana primorske nogometne lige Hrvatine s 3:1. Za goste so bili uspešni D. Grgič in B. Grgič ter Komar, za domačine pa Miklavčič, Tekma je bila borbena in fair. V kratkem bo prišlo do povratnega srečanja v Bazovici, prav ta ko pa se dogovarjajo, da bi v tem kraju nastopila tudi mladinska reprezentanca koprske podzveze. PLANINSTVO nogometne Izlet SPDT ■ rv na Orl jak DRUGE VESTI NA DEVETI STRANI Točno ob 7.30 je prišel avtobus iz Kopra z našim znanim in simpatičnim šoferjem Rebulo. Na žalost smo bili zbrani na tem izletu samo starejši planinci in planinke. Mladine ni bilo. Pot nas je vodila p"eko škofijskega bloka, Rižane, Dekanov in Kubeda do Hrastovelj, kjer smo se prvič ustavili, da bi si ogledali znamenite freske iz dvanajstega stoletja. Zgodovino fresk smo poslušali po gramofonu, ki je nameščen v cerkvi Cerkev sama je še kar dobro ohranjena; če koga zanese pot mimo Hrastovelj si mora prav gotovo o-gledati te freske. Ne bo mu žal. V Buzetu smo se ločili od nekaterih izletnikov, od ostalih pa smo se ločili v Račji vasi. Čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno se nas je osem planink in planincev odp-avilo na vrh Orljaka, ki je visok 1060 metrov. Če je vreme jasno je od tu razgled po lepem delu Istre. Čeprav smo se dobro oblekli nas je na vrhu zeblo, ker je pihal močan veter, kljub temu pa je bilo razpoloženje na višku, saj smo zapeli venček narodnih. Ta dogodek mi bo ostal v zelo lepem spominu. Ko smo se vračali, smo si avtobusom ogledali še istrsko mestece, na griču Motovun, kjer smo tudi večerjali domačo specialiteto «prašičji odojak*. Z izletom smo bili vsi planinci zadovoljni, saj smo spoznali, da je Istra lepa in zanimiva ne le pri morju, pač pa tudi v notranjosti, ki je za marsikaterega še sedaj neznana. Planinka Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je imelo v petek svoj 1. redni občni zbor, katerega so se, poleg delegatov skoraj vseh vela njenih društev, udeležili tudi gostje iz matične domovine in zamejstva; Na zgornji sliki vidimo delovno predsedstvo občnega zbora, na spodnp pa zbrane delegate aamaBsass; Svoj redni občni zbor (že sedmi) je imel v preteklem tednu tudi ^re®’v0. deluje na področju dolinske občine. Odborniki (na zgornji sliki) so ^ jim članom podali obračun opravljenega dela, katerega ni bilo malo-ni (spodaj) pa so sc lahko seznanili z načrti, s katerimi se bo dr«s ukvarjalo v prihodnji delovni dobi MtM« silila SPOMINI PARTIIANSKEGA IDRA VNIKA 60. Začeli so se širiti glasovi, da se bomo onkraj Soče udarili i Angleži in Amerikanci. Dotlej je bilo sožitje med njimi in lami kar znosno. Za steklenico dobrega tropinovca si dobil oar avtomobilskih gum, za dve pa skoro cel jeep. Naša motorizacija je bila v sila slabem stanju, in naši intendanti, med ratere je zašel tudi bivši politični komisar «Franje» Brus, so radi izrabljali te možnosti. Po teh govoricah pa so postajale irse manjše. Potem smo slišali, da se ne bomo vojskovali, da pa bomo morali zapustiti Trst in Gorico in da so se «ta višji« sporazumem za nekako demarkacijsko črto, ki bo začasno spet razdelila Primorsko v cono A In cono B. Tega nismo mogli verjeti. Rajši bi se bili. Seveda pa nismo poznali naših možnosti in političnega položaja v svetu. Da je imel pri tem veliko besedo tovariš Stalin in to ne v naš prid, Bino šele čez dalj časa zvedeli. Takrat pa je bil za nas vse šd najvišja vojaška in politična avtoriteta. 12. junija se je zgodilo za nas nepojmljivo. Dr. Edvard je prinesel ukaz, da moramo do polnoči zapustiti Gorico. Do te- daj moramo evakuirati vse ranjence deloma v vojne zdravstvene ustanove za demarkacijsko črto, deloma v sanatorij San Giusto, ki bo postal glavna sanitetna ustanova našega odreda v coni A. V tem je bila majhna nada, da le še ni vse izgubljeno in da so še možna pogajanja o usodi Gorice in Trsta. Vsa oprema, ki smo jo našli v vojaški bolnici, je naš vojni plen in jo moramo spraviti v cono B. To povelje je dobil mogoče pol ure pred dr. Edvardom načelnik sanitetnega odseka neke divizije IV. armade in mu tako rekoč izpred nosa odpeljal ves biokemični laboratorij, najbrž na Reko. Prihajali in odhajali so kamioni in prevažali ranjence in material deloma v San Giusto, deloma v cono B. Goriškemu osebju, ki ni bilo pod vojaško komando, so dala na voljo, ali ostane v Gorici ali gre z nami v negotove razmere. Veliko se jih je odločilo, da gredo z nami, med njimi instrumentarki Franka in Ida. V vsem tem direndaju sem moral operirati še nekaj nujnih primerov. Dr. Edvard je odšel s transportom ranjencev in nam obljubil, da se vrne po nas malo pred polnočjo. Kar ne bi šlo materiala na kamione, naj ga prenesemo v San Giusto, kjer naj ga počakamo. Vojaška bolnica je bila proti večeru izpraznjena. Na vrtu San Giusta smo se zbrali tisti, ki smo bili določeni, da moramo iz Gorice. Pogovarjali smo se, kje bo potekala demarkacijska črta. Mene pa je trenutno bolj skrbelo nekaj težkih bolnikov. Kdc bo skrbel zanje in jih operira!, če bo potrebno? Kirurga v San Giustu za zdaj ni bilo. Ko sva o tem govorila z Lido, se nama je približala postava, oblečena v meniško kuto. Predstavil se nama je kot gvardijan usmiljenih bratov, katerih last je bil sanatorij San Giusto. Tega nisem vedel. Povabil naju je s seboj. Ko smo se spuščali po stopnicah, nama je povedal, da je Slovenec in da mu je silno težko, ker naša vejska zapušča Gorico. Z marsikom je imel opraviti v teh letih vojne, a vsi so bili zanj tujci in so tako tudi ravnali. Z nami pa se je pogovoril kot s svojimi. Kam naju pelje? Znašli smo se v Izredno lepo urejeni podzemski kleti, polni sodov. «Ne morem vama dati kaj posebnega, lahko vama pa ponudim kozarec goriškega vina.« Trčili smo, ne v slovo, ampak na čimprejšnjo vrnitev. Malo pred polnočjo se Je pripeljal s svojim vojaškim avtomobilom in nekaj praznimi kamioni dr. Edvard. Meni sta med vrvežem tega dne izginila vojaška suknja in plašč, ki sem ga imel zelo rad. Tudi vojaške čevlje, ki mi jih je dal na Lokvah tovariš Grahli, sem Izgubil. Noč je bila mrzla, Dr. Edvard me je zato, preden sem stopil v avto, zavil v vojaško odejo. Tudi sedaj je bil konsplra-tiven kot vedno, kadar je KE odhajala v akcijo. Vozili smo se v neznano smer. Ustavili smo se pred vojaško bolnico v Sežani, še je bil čas, da izpolnimo povelje: «...da od vojaškega plena ne o-stane ,ni šarafič’ Angloamerikancem.« Zato torej smo imeli s seboj prazne kamione. Nanje smo naložili zadnje ostanke sanitetne opreme zame tako čudovite vojaške bolnice. Delali smo skoraj do jutra. Z natovorjenimi kamioni smo se odpeljali v Vipavo, kjer je nastal tisto noč In naslednji dan popolnoma nov vojaški kirurški oddelek v veliki, toda popolnoma demolirani zgradbi. Pod Italijo je bila namenjena za stanovanja italijanskih oficirjev v Vipavi in Ajdovščini, po razsulu fašizma pa Je bila kasarna za najrazličnejše vojaške enote. Nemcev in njihovih pomagačev. Začeti je bilo treba spet čisto na novo in spet improvizirati. Kakor so bili dnevi v Dutovljah, Sežani in Gorici najsrečnejši in najjasnejši dnevi v mojem življenju, tako je bil odhod iz Gorice In prihod v Vipavo eno največjih razočaranj v mojem življenju. eC Pred oči mi je stalno prihajal Ivanček, najtežji ranJ v bolnici «Franji». Ko smo ga dan na dan, kolikor mogoče nežno preveTn^j smo se z njim pogovarjali o bodočnosti. Prepričan je qo-bo začel gibati z nogami, ko bo svoboda in bo prišel v rico. Samo tega si je želel. 0fi želja se mu je izpolnila. Iz grape so ga prepeljali v S ^ ško vojaško bolnico. Ko sem prišel tja, sem ga našel v ® a[ nih rokah. Kljub trpljenju so mu od sreče žarele oči. je v svobodo, v novo, pravičnejše življenje, v svoje ozdravljaj. Mogoče je bilo zanj, ki bi ostal vse življenje težak' ^ lid, te sreče preveč. Neko jutro so mu svetle oči ugasn1* vedno. Po tamkajšnjem običaju so ga pokrili z belo, ProS^r&i tančico. Pod njo je postal njegov prej tako izmučeni 0 ^ lep kot obraz srečnega otroka. Prihranjeno mu je bil°> smo morali mi kasneje doživeti. . pir Ni neskaljenega veselja in sreče v človeškem življenj11- ,j kler pa si živ, moraš prenesti tudi najtežje in živeti Okrvavljena roža bi že zdavnaj ovenela, če ne bi črpal® iz tega spoznanja. 3. del Opomba. od'« Večino operacij, ki sem jih izvršil v IX K ali pri nji*1 fr Ciino sodeloval, sem vpisoval v «Protokol KE IX K" ^ glasovnem zaporedju, ne glede na kraj, kjer so bile 1ZVI jg45 Do konca 1944 sem Imel majhno čmo beležnico, v lelu pa sem pisal na posamezne liste. Originalno dokumentacij0 ni muzej v Kopru v fasciklu VIII/5 «Arhivalije NOB«. . (Nadaljevanje sled? 10. decembra 1972 >rski V DEŽJU IN SNEGU 5 KM PRED LETALIŠČEM Nesreča boeinga pri Chicagu: 43 mrtvih, preživelih 18 ljudi Letalo je strmoglavilo, ker se je baje vnel eden od motorjev - Strah in trepet v rezidenčni četrti CHICAGO, 9. — Včeraj zvečer fji* Pet kilometrov od chicaškega ztned redkih starih običajev ki so se ohranili na Tržaškem, na- je podatke o obisku gostov, J?®1 program praznika, ki bo podnje leto od 5. do 8. maja in okviru katerega bodo, kot prejš-Jleta, uidi kulturne prireditve, plinska mladina opravi s po-! vaščanov veliko delo, ki zabij..® požrtvovalnost in osebne iz-ir?ke» stroški pa so vedno večji, a*rii česar so se obrnili na tu-l ustanovo ki bi morala ta-Prireditve ne le gmotno pod-pač pa tudi vzpodubujati. slii!L P®- de nekdo noče videti in ** ne bo videl visokega mla v,.PJadine in gostov, niti slišal ” 1® in glasbe. Zakaj pri Pokra- fckl turistični ustanovi nočejo vi-in slišati? Kosovelova knjižnica v Sežani je priredila v petek v Komnu literarni nastop književnikov iz Trsta. Literarni večer, na katerem so nastopili Miroslav Košuta, Ivanka Hergold, Marko Kravos in Marija Mi-jot, je bil v tamkajšnjem prosvetnem domu, ki je bil ob tej priložnosti skoraj poln: od otroških glavic do starih mamic. od učiteljev do preprostih kraških očancev, vsi so zavzeto sledili besedam, poeziji in prozi nastopajočim in veznim predstavitvenim besedam Lučke Čehovinove. Skozi otroške pesmi, ki sta jih brala tako Mijo-tova kot Košuta, skoei angažirano prozo in poezijo, skozi ljubezensko liriko in skozi zabavljive verze je bilo ves čas čutiti namen nastopajočih, da bi literaturo čimbolj približali ljudem, da bi jo imeli ti kot dragoceno vsakdane brašno, kot plemenito vez. ki združuje ljudi tokraj in onkraj meje in preko vseh meja — kar je tudi glavno geslo mednarodnega leta knjige, v znamenju katere je bila tudi ta prireditev. In nihče ni ostal nikomur nič dolžan: kot se je videlo ob koncu, da so besede zamejskih ustvarjalcev ogrele domačine, tako so jih ti po literarnem večeru ogreli s tistim, kar je najžlahtnejšega na Krasu, prav v okolici Komna: s kozarcem težkega terana. o.s. bilo okoli 20.30 po srednjeevropskem času. Tedaj je bil še dan, toda reševalna akcija se je zavlekla pozno v noč ter je bila zato otežkočena posebno spričo dejstva, da je lam zmanjkalo električnega toka, ker je letalo pokosilo napeljavo visoke napetosti. V bližini, kjer je »boeing* strmoglavil, je neka šola. V njej je prišlo do panike, toda učitelji so ravnali previdno ter odpeljali vse šolarje iz poslopja. V bližini je ponesrečeno letalo gorelo z vso sito. Potniki, ki so bili1 na letalu, so povedali, da so se rešili, ker se jim je posrečilo zapustiti »boeing* še preden je ta eksplodiral. Preživeli Harold Metcalf, star 34 let, je izjavil, da se je začelo kaditi iz enega od motorjev, ko je letalo letelo skozi oblak. Takoj nato je izgubilo hitrost ter strmoglavilo proti Zemlji. Metcalf je rekel, da se je rešil, ker je takoj odpel rešilni pas ter odprl zasilna vrata za izstop blizu svojega sedeža. Prav blizu kraja, kjer je letalo strmoglavilo, so se na ulica igrali' otroci. Vsi so mislili, da jih bo letalo pokopalo pod seboj. Gasilci in reševalci so naporno delali vso noč, da bi rešili morebitne ranjence, toda žal večini potnikov in članov posadke ni bilo več pomoči. ŠPORT ŠPORT ŠPORT VČERAJ V VIDMU Začetek 2. deželnega posvetovanja o športu ODBOJKA MOŠKA C LIGA Razprava se bo zaključila danes - V Italiji se športno udejstvuje 8-10 odstotkov vse mladine - Kaj je pokazalo štetje športnih naprav v Furlaniji - Julijski krajini Oglušujoče bobnanje ni prebudilo vesoljcev SINOČI V SKEDNJU Odprtje razstave Demetrija Ceja Prosvetno društvo »Ivan Grbec* je vključilo v svojo hogato kulturno dejavnost tudi slikarske razstave. Letno priredi dve taki razstavi. Eno je že priredilo spomla di, drugo pa so odprli sinoči. Gost škedenjskega društva je tokrat sli kar Demetrij Cej, ki ga slovenski javnosti v Trstu ni treba posebej predstavljati. Na otvoritvi, ki so se je udeležili nekateri domači pro svetarji in razni gosti, je spregovoril predstavnik prosvetnega društva iz Skednja Franko Volk, ki je najprej predstavil občinstvu slikarja in njegova dela ter opisal važnost prirejanja takih raz stav v prosvetnih društvih, kjer se ljudje lahko seznanjajo z likovno umetnostjo. Zbranemu občinstvu so nato predvajali kratkometražni film, delo amaterja Franka Punisa ki je prikazal umetniku pri njegovem delu. Vsi so si nato lahko ogledali razstavljene slike z znano moti viko morje-Kras, ki je tako pn srcu umetniku. Razstava obsega predvsem novejša dela, v katerih je Cej še bolj poglobil svoj0 dinamično vizijo sveta ter izpopolnil svojo tridimenzionalno tehhiko. Razstava bo odprta do nedelje, , 9. decembra. HOUSTON, 9. — Kozmonavti «Apolla 17», ki potujejo v tem trenutku proti našemu naravnemu satelitu, so danes spali eno uro in 15 minut več, kot je predvideno v načrtu. Njihov sen je bil močnejši od glasbe godbe na pihala ter številnih zvočnih opozoril, ki jih je kontrolna postaja nenehoma oddajala. Vsak poskus, da bi prebudili vesoljce je bil neuspešen. Kontrolna postaja v Houstonu je čakala pet minut po preteku časa, ki je bil določen za prebujenje vesoljcev. Ker se ni nihče oglasil, so ob 15. uri po srednjeevropskem času začeli prenašati po radijski zvezi z »Apollom 17» glasbo godbe na pihala vseučilišča, kjer je študiral Evans. Močni zvoki trobent, bobnov in najrazličnejših -drugih inštrumentov niso prebudili vesoljcev iz globokega- sna. V Houstonu so potem zaporedoma ponavljali: «dobro jutro, dobro jutro*, toda tudi to ni zaleglo. Nazadnje so se spet zatekli k plošči vseučiliške godbe, toda to pot z največjo jakostjo. V tistem trenutku je bila vesoljska ladja oddaljena od Zemlje 320 tisoč kilometrov. Niti hrupna god ba na pihala ni prebudila vesoljcev. Tedaj so sklenili, da pošljejo poseben alarmni signal v slušalke kozmonavtov. Tudi ta poskus se je izjalovil. Zdravniki so celo ugotovili, da je bil Cemanov pulz popolnoma normalen za kozmonavta, ki spi (49 utripov na minuto). Kontrolnim organom ni preostalo nič drugega kot da vsakih deset minut pošljejo v vesoljstvo znak za prebujanje. Tak znak so poslali trikrat in potem so še enkrat zavrteli ploščo z glasbo vseučiliške godbe na pihala. No, končno so zaslišali zaspani glas kozmonavta Schmitta, ki je komaj izdavil iz sebe: «Zaspani smo*. Sicer pa polet »Apolla 17» pote- V razstavni palači v Vidmu se je včeraj dopoldne začelo 2. deželno posvetovanje o športu in razvedrilnih dejavnostih, ki se bo zaključilo danes. Slovesnega začetka del so se udeležili številni predstavniki deželnih oblasti, javnih uprav, šolskih organizacij ter predstavniki nekaterih italijanskih dežel. Namen posvetovanja je v tem, da bi opozorilo pristojne oblasti na nujnost, da se šport in razvedrilne dejavnosti globlje vključijo v vsakdanje družbeno življenje. Posvetovanje bo danes zaključil odbornik za šport Romano, ki bo v posebnem nosegu pozval glavne usmeritve dvo. dnevnega zasedanja. Po pozdravnih besedah odbornika Romana, videmskega župana Ca-detta, predstavnika CONI za Furlanijo - Julijsko krajino Combattija deželnega šolskega nadzornika Angiolettija, je spregovoril vsedržavni predsednik organizacije Cen-tro Sportivo Itaiiano prof. A. No-tario. V predavanju z naslovom «Šport kot sredstvo za formacijo izobraževanje sodobne družbe* govornik pregledal današnji položaj v italijanskem športu. V tej zvezi je omenil, da se v športu u-dejstvuje 3 do 5 odst. vsega italijanskega prebivalstva (lovci in ribiči niso všteti), toda kar 8 do 10 odst. mladine. Mladina goji in se navdušuje predvsem za nogomet, saj odpade na to panogo kar 50 - 70 odst. vseh športnikov v državi. Toda šport se še vedno pojmuje predvsem kot tekmovanje, je dejal govornik, ter ga je treba zato tesneje povezati z vsakdanjim družbenim življenjem. Pri tem naj bi prevzele pobudo zlasti občine, potrebna pa je tudi pomoč dragih krajevnih ustanov in zlasti dežel, katere pa ne smejo oostati le nekakšne ustanove za izdajanje finančne pomoči za razne športne in razvedrilne dejavnosti. Sledila so še štiri predavanja. Docent deželnega prava na tržaški univerzi prof. S. Bartole je predaval o »zakonskih omejitvah deželnega poseganja na področje športa*: goriški občinski odbornik G. Agati :e razvil temo o »krajevnih upravah in športu*; sledilo je predavanje, .ravnatelja deželnega odbomi-štva za šolstvo in kulturne dejavr nosti E, Babilla o »šoli in športu*: zadnji j© spregovoril predstavnik videmske organizacije športnih zdravnikov C. De Carli o «medicim športu*. V popoldanskem delu zasedanja je bilo na vrsti preda vanje dr. Maggija, ki je orisal izsledke nedavnega štetia športnih naprav v Furlaniji _ Juli iški kraii-ni. V naši deželi je 2.896 športnih objektov, od tega 177 v gradnii in 86 neaktivnih. Obiekti krijejo skupno skoraj 4,000.000 kv. metrov površine Najbolj številna so keglji šča (1.012). na drugem mestu so nogometna igrišča (429); zimskošportnih objektov je 150, telovad nic pa 11, od tega 39 v gradnji. Štetje je nadalje pokazalo, da je v naši deželi 405 objektov za odbojko, 186 igrišč za teonis ter 120 pravih in plastičnih smučarskih prog, vlečnic in podobno. Med športnimi objekti zelo primanjkuje bazenov, saj jih je v vsej deželi le 42 (všteti so tudi bazeni v hotelih). športnih društev je bilo v začetku letošnjega leta 1.665, od katerih jih odpade polovica na videmsko pokrajino, četrtina na Porde- none, ostala četrtina pa na Trst in Gorico. 73.000 športnikov se ukvarja v prvi vrsti z nogometom, kegla-njem, košarko, odbojko, namiznim tenisom itd. Med podatki manjka razdelitev športnih aktivnosti po občinah, do česar pa bo prišlo kasneje. ka povsem normalno. Ceman Schmitt sta že prenesla v lunami modul svojo opremo ter pregledala vse aparature. Smer poleta je pravilna in pričakovati je, da bo vesoljska ladja zaplula jutri popoldne v krožni tir okoli Lune. :::::::::::::::::::::::: iziiili: ’ E N E L „ ente nazionale per l-energia elettrica Roma - Via O. B. Martini, 3 » 7* prvih'* dveh* kotih je prevzel vodstvo * Phan, ki je- zbral 12,5 točke, sledi Trst z 10 točkami, nato Sežana in Videm z 9 točkami, Rudar in Gorica po 8,5 točke itd. Ker so moštva med seboj zelo izenačena po moči, pričakujejo v naslednjih srečanjih, ki bodo 7. januarja v stari Gorici, še zelo zanimiva srečanja. Tretje srečanje vseh ekip, ki tekmujejo pa bo 4. februarja v Piranu. Prireditev je dosegla v celoti svoj namen: zbrala je skoraj vse šahiste z obeh strani meje, ki jim ta igra pomeni razvedrilo in je potekla v prijateljskem vzdušju med igralci obeh obmejnih pokrajin. Bizjak Franc Italijanski smučarski reprezentant Piero Gros je včeraj zmagal v moškem veleslalomu na tekmovanju na »Kriteriju prvega snega*, ki velja za svetovni smučarski pokal. Na drugo mesto se je uvrstil Norvežan Haker, tretji je bil Schmalzl (It.), medtem ko je Gustav Thoni šele sedmi. V prvi izmed obeh voženj je Haker dosegel najboljši čas tekmovanja 1’46"41. Italijanski smučarji so se na splošno dobro odrezali, saj so kar štirje med prvo deseterico. Na lestvici za svetovni pokal vodi Gros (25 točk), 2. Haaker 20, 3. Schmalzl 15, 4. Hunter 11, 5. Par-gaetzel 8. V kombinaciji za državne reprezentance pa vodi Avstrija (76) pred Italijo (46) in Francijo (28). OBERTAUERN, 9. — Avstrijec Harald Rofner je zmagal v veleslalomu v Obertauemu, ki je veljal za evropski smučarski pokal. Odsotni so bili vsi najboljši svetovni smučarji. HOKEJ NA LEDU CORTINA D'AMPEZZO, 9. - V hokejskem srečanju za alpski poka) je sinoči Cortina premagala Jesenice z 8:6. liimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniininnniiiiiiiiiiiiiiir NOGOMET V NARASČAJNIŠKEM PRVENSTVU BREŽANI Z ZMAGO NAD ST0CK0M OHRANILI PRVO MESTO LESTVICE Polfinale tega prvenstva bo na sporedu 6. januarja Breg — Muggesana 0:0 BREG: Giacomdna, Kuret M., Mičič, Grizonič, Krevatin, Kuret D., Kraljič, Prašelj, Divis, Lovrečič, Kalin, 12 Krmec, 13 Mauri. MUGGESANA: Barnaba, Dardi, Balbi, Frausini, Budach, Cini, Bus-si, MaglioJo, Maffimi, Carone, Ul-cigrai, 12 Muha, 13 Pozzamus. SODNIK: Rizzatti iz Trsta. Gledalcev 50. Igrišče je bilo blatno, zato nista mogli ekipi zaigrati, kakor sta sposobni. Vsekakor so bili «plavi» stalno na nasprotni' polovici igrišča in vratar Giacomini se ni v 1. polčasu sploh dotaknil -žoge. Brežanska napadalna vrsta je bila tokrat razgibana in učinkovita. Kraljič je že v 2. minuti silovito zadel prečko in kmalu nato je Ka lin streljal nekoliko prešibko, tako da je vratar Muggesane lahko ubranil. Gostje so imeli srečo, saj je marsikateri strel šel za las mimo njihovih vrat. Stalen in hiter pritisk ter pospešen ritem igre v 1. polčasu je naše igralce precej izčrpal, tako da so v 2. polčasu nekoliko popustili, čeprav so še vedno predvajali lepo igro. V tem polčasu so Miijčani pogostoma pre vzeli pobudo in v protinapadu pri- šli v zaledje »plavih*. Giacomini je nekajkrat zanesljivo branil. Zopet v 2. polčasu je Divis prodrl v nasprotno obrambo in za las streljal mimo vratnice. Brežani so se tokrat dobro izkazali' in so za služili obe točki, toda smola in obramba nasprotnikov sta to preprečili. Med najboljšimi so bili Kuret M., Kuret D. in požrtvovalni Prašelj. Jolo Stock — Breg 0:2 STRELCA: Bržan v 3. min. in Lavriha M. v 19. man. BREG: Ota, Novello, Zobec, Lov riha M., Žafran, Košuta, Ferluga, Klun, Bržan, Lovriha P., Strnad. STOCK: Dudine, Balestrieri, Mitri, Marinelli, Mario«, Dordolin, Dalino, Gombač, Vesnaver, Genti-le, Mafrici'. SODNIK: Polla. Gledalcev 50. Igrišče blatno. Po predvidevanju so Brežani z lahkoto odpravili tudi' Stock in tako obdržali prvo mesto B skupine tekmovanja za »Pokal Pacco*. »Plavi* so si zagotovili zmago v svoj prid že po prvih dvajsetih minutah m po drugem golu niso več pritiskali tako silovito. Dovolili so ce lo nasprotniku, da se je nekajkrat bolj ali manj nevarno približal Otovim vratom. Očitno je da »plavi* igrajo veliko bolje na suhem igrišču (in to dokazujejo visoki izkupički' prejšnjih tekem), kjer pride njihova igra bolj do izraza zaradi hitrosti in preciznosti podaj. Kljub težkemu igrišču in prav tako težki žogi, pa so »plavi* tudi tokrat prikazali zrelo, učinkovito in bolj premišljeno igro >od nasprotnika ter so nedvomno zasluženo odnesli točki, ki veljata prvenstvo v B skupini Ob zaključku prvenstva in pred fi nalnim tekmovanjem, za katerega imajo naši dobre možnosti, se čutimo dolžni, da pohvalimo to ekipo, saj je dosegla prepričl jive uspehe predvsem zaradi visoke stopnje uigranosti, h kateri so prispevali dobri posamezniki, ki so svoje o-sebne nastope podredili skupnosti. Pohvala gre torej vsem. Naj še omenimo, da je ekipa zabila 52 golov in prejela le 4. Dne 6. januarja se bodo fantje v polfinalu srečali z drugouvrščeno ekipo iz A skupine, ki pa še ni znana. Finalno tekmovanje bo na no vem miljskem četverokotniku. Ist NOGOMET NA GORIŠKEM Ključna tekma Sovodenj Ključna tekma nogometnega prvenstva 3. kategorije bo danes na igrišču v Vermeglianu. Vodeča eki pa se bo namreč srečala z drugo na lestvici, in sicer s Sovodnjami. Slovenci so za točko za Verme glianom in bodo v tej tekmi rešili vprašanje prvenstva: gre namreč za dve ekipi, ki imata navječ mož nosti za napredovanje v višjo U go. Vermegliano je ekipa, ki ima najuspešnejši napad, medtem ko so Sovodenjci najboljši v obrambi z vratarjem Marsonom na čelu. Re zultata, kot pri vseh podobnih tek mah, ni mogoče predvidevati; več jo možnost za zmago ima vsekakor domača ekipa, saj igra pred doma čim občinstvom. Sovodenjci pa or svoje strani ne bodo dali obeh toči tako poceni in čeprav nimajo naj boljšega napada, bodo skušali od nesti vsaj remi. V trening tekmi so »belo-modri* premagali v petek Juventimo iz Štandreža z 2:0. Vsekakor dober obet za današnjo tekmo. Trener Marson je sklical sledeče igralce naj se zberejo ob 13.15 pred gostilno: Marson, Trivellato, Cor-va, Batistič, Ferfdja, Petejan, Kovič, Sambo, F! oren in, Marson, Zavadlav, Pozzo, Fajt. O. a Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnice GORICA Ul 94 Maggic 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecch, 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 161 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 10. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» DZS Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefo' 22 20/ Oglasi Za vsak mm . višini enega stolpca trgovski 200, finančne • upravni 300, legalni 400 osmrtnice m sožalja 200 lir «Mal' 09*as. 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokraiir Italije ori Sr. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTI • Irst VELKO NAGRADNO ŽREBANJE fotografski •• labopatorvv Vrednost nagrad LJ ^nr imar ZALOŽNIŠTVO Primorski dnevnik Tel. 79 38 08 79 46 38 Turistični informator Informatore turistico Touristische Nachrichten Dan Galeb Bollettino d’informazioni degli Sloveni in Italia Tel. 79 58 23 OGLASNI ODDELEK Oglasi v lastnih publikacijah ter v jugoslovanskih dnevnikih in revijah Tel. 76 14 70 TISKARNA Časopisi, dnevniki in periodika KLIŠARNA Tel 79 08 10 79 58 73 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Tel 79 58 73 UVOZ - IZVOZ grafičnega materiala Tel. 76 43 10 EKSPEDICIJA in RAZPEČAVANJE italijanskih in inozemskih dnevnikov in revij Tel. 79 58 73 KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Slovenske, italijanske in vzhodnoevropske knjige Razne publikacije in inozemske plošče Jugoslovanski folklorni predmeti Tel. 617 92 za vse naročnike Primorskega dnevnika, ki poravnajo celoletno naročnino do 31.1.1973 2.000.000 lir KAJ 6A MU(l> Plačal je celoletno naročnino za Primorski dnevnik. Vsak mesec bo prejemal revijo Dan, zdaj pa ga skrbi, kaj mu je namenil žreb: 5-dnevno potovanje v London ali v Budimpešto? 4-dnevno v Pariz? 6 majskih dni v Moskvi in Leningradu? Morda pa bo osem dni prepeval «Barčica po morju plava» po Sredozemlju? Res je, utegne se tudi zgoditi, da ostane doma, ampak pred svojim barvnim televizorjem! Delite z njim njegove skrbi l Če pa mu usoda ni naklonila ene izmed teh šestih glavnih nagrad, ga bose vedno lahko doletela ena izmed naslednjih 31'" Televizor Selečo 9 pal. Stroj za pranje posode Ignis Hostess za 8 oseb Radio Telefunken Ketty Namizni prt za 6 oseb «Tusor» Konfekcija orodja Black & Decker U 8.200 Preproga Kelim Ovlaževalec notranjih prostorov Vorthumid Konfekcija orodja Black & Decker U 9.300 Električni raženj Moullnex Električni stroj za rezanje mesnih izdelkov AS/570 Družinski komplet Moulinex Družinski komplet Moulinex 18 knjig zbirke Naša beseda 18 knjig zbirke Naša beseda Sesalnik Termozeta FBE Brivni aparat Braun Sixtant Super Brivni aparat Braun Rellye Brivni aparat Braun Rellye Knjiga Umetnostni zakladi Jugoslavije Električna ura Krups Caron Eletric Električna ura Krups Caron Eletric Namizni prt Tusor za 4 osebe Likalnik AEG Perfect L 2 kg Zidna tehtnica Krups N 880 Likalnik AEG Perfect L 1 kg Knjiga Mojstri naivne umetnosti Knjiga Mojstri naivne umetnosti Stiskalec za sadne sokove Moulinex Knjiga Prvi kuhar sveta Knjiga Prvi kuhar sveta Ročni rezalni stroj 2/170 Kuhinjska tehtnica Orieme 21 /x Tranzistorski sprejemnik Telefunken Olympia — Partner Tranzistorski sprejemnik Telefunken Olympia — Partner