LETO XVII. — Številka 65 Ustanovitelj): občinski odbori SZD1 jeseaio«, Kranj, Radovljica, skofji Loka In Trtic. Izdaja CF »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC KRANJ, 25. AVGUSTA 1965 pf^ SREDA — CENA 40 DIN U*l Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L januarja 195« kol poltetlnik. )d 1. januarja l<*60 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tedni k. in sicer ob tiedab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Izvoz kranjskih podjetij Po podatkih oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kram j je deset kranjskih podjetij, kolikor jih izvaža, izpolnilo letni plan izvoza v Višini 4,750.843 dolarjev oz. 59,5 e/o, v primerjavi z istim obdobjem lani pa so podjetja izvozila za 24,8% več svojih izdelkov. Najboljše uspehe izvoza v prvem polletju izkazujejo podjetja Planika z 1,709.729 dolarji, IBI s 406.565 dolarji, Sava s 665.000 dolarji, Tek-etiiindus z 934.541 dolarji, LIK z 92.027 in Konfekcija Triglav z 32.346 dolarji. Ostala podjetja so bila v izvozu manj uspešna, saj so izvozne plane realizirala pod 50%. V istem obdobju pa so podjetja uvozila za 5,413.514 dolarjev reprodukcijskega materiala. Razmerje med uvozom in izvozom je 100:74,5 v korist uvoza. Pri tem pa moramo upoštevati, da so nekatera podjetja porabila vse zaloge reprodukcijskih materialov. Pred sobotno skupščino KZSZ za območje Kranj, Tržič, Škofja Loka Denar še ni zdravje ZAKAJ SO LETOS IZDATKI ZA NEKATERE VRSTE ZDRAVLJENJA IN SOCIALNEGA VARSTVA šE ENKRAT VEČJI KOT LANI? V soboto, 28. avgusta se bo v Kranju sestala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na območju občin Kranj, Škofje Loke in Tržič. Razpravljali bodo predvsem o ukrepih v socialnem zavarovanju v zvezi z gospodarsko reformo. Polletni pregled poslovanja sklada zdravstvenega zavarovanja, ki bo prav tako obravnavan na skupščini, ugotavlja, da so bili celotni dohodki'sklada v tem obdobju doseženi z 51,9%, kar pa je na postavlje/i finančni načrt zadovoljivo. Ob presoji izdatkov zdravstvenega zavarovanja pa poročilo navaja, da so bili precej visoki. V Kranju 191,610.625 dinarjev (ali za 11,8 % zvišanje v primerjavi z lanskoletnim polletjem), v Škof j i Loki 59,463.725 dinarjev (več za 23,2%), v Tržiču pa 42,560.208 din (zvišanje za 12.1 %). Izdatki na eno zavarovano osebo so bili letos v kranjski občini 4.111 dinarjev (lani v I. polletju 3.676 din), v škofjeloški ob- čini 3.127 din (lani 2.637) in v tržiški občini 3.991 din (lani 3.330). Stroški zdravljenja v bolnišnicah pa presegajo predračunsko vsoto za 2.5 %, izdatke za isto obdobje 1964 pa celo za 64%. Zanimiv je pregled izdatkov po posameznih občinah. V kranjski so porabili 335,191.759 dinarjev (lani v 6 mesecih pa 206.584.310 din), v škofjeloški 130,625.747 din (70,208.727) v tržiški 58,254.219 din (42,912.883 din). Ce prištejemo še izdatke zdravljenja v naravnih zdraviliščih (letos so za 79,7 odst. večji), število izdanih receptov (221.792) stroške v zobozdravstvu, nadomestilo osebnih dohodkov, itd. ugotovimo, da je bilo za zdravstveno varstvo za čas od 1. januarja do 30. maja 1965 porabljenih v kranjski občini 770,342356 dinarjev, v škofjeloški občini 275,859.609 din in v tržiški občini 149,455.713 dinarjev. Ti izdatki pa se močno povečajo če vključimo še ostale stroške. Vse to potrjuje, da bo sobotna skupščina nujno morala spregovoriti in sprejeti odločno stališče o varčevanju in dobrem gospodarjenju tudi v službah zdravstvenega an socialnega zavarovanja. Skupščina bo končno razpravljala še o višini skupnega dohodka delavcev v zasebnem sektorju. Ugotavlja so namreč, da večina zasebnih obrtnikov prijavlja nižje osebnt dohodke zaposlenih; kakor jih v resnici izplačujejo. Predlagano je, naj bi bili zasebni delodajalci dolžni prijavi'ti in obračunavati prispevek za soc. zavarovanja od dejanskega, osebnega dohodka, ki ga pri njih prejmejo zaposleni. Ti zavarovani osebni dohodki pa ne bi smeli biti nižji, kakor so za posamezne stroke določene postavke v občinskih odlokih o prispevkih in davkih občanov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Drago Kastelic Uprava skupščine občine Kranj v novih pogojih trajno varčevanje varno križišče v istem nivoju, ki je bilo eno od ozkih grl pri dovozu vložka za SM peči jeklar ne na Jesenicah. — B. B. Jeseniški železarji v novih pogojih Manj peči - večji učinek Zaradi izboljšanja plačilnega sistema v jeklarni in z vključitvijo v delo nove elektropeči, se je proizvodnja jekla v železarni Jesenice znatno dvignila. Glede na obveze letošnjega proizvodngea načrta računajo, da bi bilo dovolj, če bi do konca leta obratovali le s petimi SM pečmi, obema starima manjšima in z novo veliko elektropečjo. Kolikor bi zakladali * drugem polletju več peči, bi Jim verjetno zadnji mesec v letu zmanjkalo vložka, ki ga v dokajšnji meri dobivajo iz uvoza. Za dobro koriščenje SM poči je važno hitro zakladanje istih. Da pa je to možno, mora vložek hitro in nemoteno dotekati pred peči. Za uresničitev tega, so že pred dvema mesecema pričeli z veliko rekonstrukcijo tirnih naprav. Ozki tir so preložili k martinarni, normalni pa proti mehanični delavnici. S tem je odpadlo križišče ozkega in normalnega tira, ki je bilo v veliko oviro ob zakla-danju, normalnotirnemu prometu pa je oviralo dostavo vagonov za razkladanje. Po dvomesečnih pripravljalnih delih so v soboto in nedeljo progovni delavci železarne in komunalnega podjetja vložili za novo povezavo potrebne kretnice in križišča, s čemer se je uresničila omenjena zamisel. Ta teden so gradili ob jeklarni še potrebno dolžino ozkih tirov, kjer se bo deponiral vložek p-ed zalclada-njem. S tem so odpravili ne- Pisali smo že o tem, da se bodo proračunski dohodki občine Kranj po novih izračunih zmanjšali od predvidenih 2 milijard In 842 milijonov na 2 milijardi 566 milijonov dinarjev. Ko je svet za finance razpravljal o novem položaju, je predvidel več ukrepov, ki naj usmerjajo proračunsko potrošnjo do rebalansa. Le-tega bo skupščina verjetno sprejela že v prihodnjem mesecu. Na zadnji seji suščine je svet za finance predložil odbornikom začasen predlog zmanjšanja proračunskih postavk za skupno 342 milijonov. V tej vsoti je upoštevana večja rezerva za kritje izrednih izdatkov oziroma morebitnih izostankov predvidenih dohodkov. Gotovo je, da bodo zmanjšanje sredstev občutili prav vsi proračunski potrošniki. Nižji dohodki bodo zahtevali preudarne ukrepe za varčevanje z razpoložljivim denarjem, saj dejavnost raznih zavodov in služb zaradi tega ne bo smela biti okrnjena. Med drugim bo tudi občin- »Kollko stane? Po čem je?« Tako in podobno sprašujejo z dokajšno mero negotovosti naše gospodinje na trgu bodisi v škofji Loki, na Jesenicah — povsod. Trg je dostikrat pravi baro-neter sianja in razmer kot velike borze tujih valut. Toda v zAlnjem času so se cene dokaj umirile v znaku počasne a gotove stabilizacije našega gospodarstva ska uprava morala prihraniti 20 milijonov dinarjev. Svet delovne skupnosti je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami med prvimi proračunskimi potrošniki v občini Kranj sprejel več ustreznih sklepov. Skupščini je predložil v potrditev spremembo organizacije občinske uprave tako, da se skupščinska uprava, oddelke za občo upravo, za družbene službe združijo v eno orga/iijacijsko enoto. Osvojil je novo sistematizacijo delovnih mest ,ki predvideva zmanjšanje njihovega številaod 192 na To2. Uslužbenci bodo zaradi tega morali sprejeti dodatna deda, saj upravni postopek trenutno še ni spremenjen. Na občinski seji pa so že govorili o tem, da bo treba pretehtati možnosti za njegovo poenostavitev, saj mora pobuda za to izhajati prav od občin samih. V občinski upravi nameravajo vpeljati skrajro štednjo. Od L IX. bodo povrnili le lovico stroškov za vožnjo na delo, pod disciplinsko odgovornostjo pa bo v pisarnah prepovedana uporaba električnih peči in kuhalnikov. Izvršili bodo tudi analizo telefonskih pOjovorov. 9999999 9904 MI IN SVET 25. AVGUST 1965 * GLAS BURGIBA SPREJEL NIKA SILIHA TUNIS — Jugoslovanski veleposalnik v Tuniziji Niko Šilih je ba v ponedeljek pri predsedniku tunizijske republike Habibu Burgibi. Predsedniku je posredoval ustno poslanico predsednika Tita. ZDA PONUDILE SUDANU POSOJILO KARTUM — Sudanski minister Husein el Hindi je povedal, da so Združene države Amerike ponudile Sudanu veliko posojilo za gradnjo in opremo hidroenergetskih objektov. f STOJAKOVIĆ ' PRI KENIJSKEM MINISTRU NAIROBI — V odsotnosti predsednika Kenyatte, ki je na oddihu, je kenijski ob-raitibnl minister Nioroge Mungai sprejel jugoslovanskega veleposlanika MišoSto-jakovtča. Veleposlanik je prenesel ministru poslanico predsednika Tita za predsednika Kenvatto. SOVJETSKA DELEGACIJA V INDIJI NEW DELHI — Sovjetska vladna delegacija, ki jo vodi prvi namestnik ministrskega svela SZ Mazurov, je danes obiskala predsednika indijske republike Servapala Ra-dakrišnana, predsednika vlade Lal Badahur šastrija in se sestala tudi z ministrom za zunanje zadeve Svaran Singom. Gorenjska poplavljencem Zadnja neurja so v mnogih krajih pustila vidne posledice, Je posebej pa so bili prizadeti kraji našega Pnekmuir-ja. Reka Mura je preplavila mnoge vasi in uničila poleg poljščin tudi stanovanjske hiše. Mnogo družin je ostalo brez strehe* obleke, hrane itd. že prve ocene kažejo, da so poplave povzročile v Po-murju za več milijard dinarjev škode. Da bi se položaj prizadetih ljudi vsaj delno omilil, .je Glavni odbor RK Slovenije skupno z ostalimi organizacijami organiziral v Sloveniji akcijo za pomoč poplavljencem. Pred kratkim so o tem razpravljali tudi predstavniki RK Gorenjske. Na posve-I tovanju so sklenili ,N da je k tej humani akciji treba takoj pristopiti v prepričanju, da bodo prebivalci pokazali za to polno razumevanje. Aktivisti RK se bodo v začetku septembra oglašali po domovih s prošnjo za prispevke, bodisi denarne, v obliki hrane, obleke, posteljnine Itd. Pred dnevi je svet pre-serf ila novica o izstopu Singapurja iz Malezijske federacije. Že pred izstopom so nekateri komentatorji opozarjali, da ni poglavitni nasprotnik te »umetne tvorbe« Indonezija, ampak številna notranja nasprotja v mladi državi. V federaciji so bili umetno združeni Številni narodi: Singapur Je predvsem, kitajski, Malaja malajska, Saravvak in Babah pa mešana. Za vsemi rasnimi težavami se skrivajo resna politična in gospodarska nasprotja. Singapur, kot ena izmed najrazvitejših dežel federacije, živi predvsem od trgovine. Delavci so organizirani v zelo močnih sindikatih, kar predstavlja za fevdalno in konservativno malajsko vodstvo »komunistično nevarnost«. Vsi napadi so bili usmerjeni na vodi- »Družinska zadeva« telja singapurske Ljudske akcijske stranke Lee Kuan Yewa, ki pa v svoja dejavnosti ni pokazal zaenkrat nobenih posebnih revolucionarnih Idej. Po izstopu Singapurja izjavljajo v Ku-ala Lumpuru, da bo sožitje med obema državama lažje. Tudi prve izjave singapur-skih voditeljev so pomirjevalne. Singapurski zunanji minister Radžaratnam je sicer izjavil, da bodo proučili možnost vzpostavitve diplomatskih odnosov s so-sialističnimi državami, vendar se, po nekaterih podatkih na to pripravlja tudi Malezija. V sedanji situaciji prevladuje splošna želja, da bi se spor ohranil v »družinskih okvirih«. Vsekakor je na tem najbolj za- interesirana Velika Britanija, ki vedno hitreje izgublja vpliv nad svojim imperijem. Angleži res nimajo sreče s svojimi federacijami. Cen-tralnoafriški in Južnoarab-ski se je pridružila še Malezija. Izgleda, da bo izginila še ta, saj se odkrito priznava, da je Malezija brez Singapura kot zakon brez moža. _ Britanska diplomacija želi ustvariti videz ravnodušnosti do teh dogajanj z utemeljitvijo, da to ne more vplivati na svetovna dogajanja. V novem položaju ocenjujejo dobre in slabe strani. Za radikalnejše pomeni sedanje stanje možnost, da se Anglija častno umakne iz Azije. Pravi- jo, da počasi odpadajo potrebe, zaradi katerih so morali vsa leta vzdrževati številne vojne baze južno od Sueza. V kolikor bi Angleži spoznali, da so minili časi njihove dominacije, bi sicer v tem primeru res lahko pridobili — pri urejanju svojega proračuna, ki ekonomsko zelo trpi zaradi poizktS^s; ohranitve nekdanjega »ugleda«. Indonezijski zunanji minister Subandrio je ob zadnjih dogodkih izjavil, da bo Indonezija počakala na razvoj dogodkov. V bližnji prihodnosti še ne nameravajo priznati Singapurja kot neodvisno državo. Indonezija, prav tako kot ostali svet, ne smatra, da so dogajanja »družinska zadeva« in želi od nove države predvsem to, da dokaže, da se je z njeno ustanovitvijo oslabil vpliv neo-kolonialističnih sil v Jugovzhodni Aziji. J VERKO GASAR Kranjske zanimivosti Jesenice, 24. avgusta — V 59. letu starosti je na Jesenicah v nedeljo nenadoma umrl Verko Ga-sar. Umrl je človek, ki je z vsem 6rcem ljubil domovino v najtežjih, mrač-l.'ih dneh okupacije in v povojni izgradnji. Plačilo za izgubljeno zdravje in prestano trpljenje sta mu bili izpolnjeni želji, da bi umrl doma, v svobodni domovini. Verko je bil domoljub. In zaradi tega so ga okupacijske oblasti že maja 1941 zaprle «ir begunjske zapore, dva meseca kasneje pa izselile v Srbijo. Tudi tam ni imel miru. Bil je stalno preganjan in večkrat zaprt. Septembra 1944 pa je aktivno stopil v NOV v I. proletarsko brigado VI. proletarske divizije. Leta 1946 je bil kot oficir JLA demobiliziran in odlikovan z redom zasluge za narod. Član ZK je bil od oktobra 1944. Gasar je bil prvi urednik jeseniškega »Kovinarja« ter nekaj časa stalni dopisnik »Glasa«. Bolezen Pa je zajezila njegovo dejavnost in je moral v pokoj. ■ Jutri popoldan ga bodo na Jesenicah pokopali. Vendar nikoli ne bo zble-del^ iz spomina številnim prijateljem in znancem, ki jim je bil vedno pravi tovariš. — D. K. Zamejska mladina v Bohinju V Bohinju je bil pred kratkim zaključen seminar, katerega je organiziral Centralni komite ZMS. Udeležili so se ga predsedniki občinskih komitejev ZMS in predstavniki naprednih mladinskih gibanj slovenske manjšine tema razprav je bilo mednarodno sodelovanje mladine in problemi naprednih mladinskih gibanj v zamejstvu. Iz Italije so ,se seminarja udeležili predstavniki osrednjega mladinskega gibanja Mladinska Indieiativa in Slovenske komunistične mladine, iz Avstrije pa mladinci radikalnega gibanja z-»Dunaja bi predstavniki komunistične mladine iz Celovca. r Izžrebane vstopnice za Gorenjski sejem Izžrebane so bile naslednje številke vstopnic za Gorenjski sejem: 11.498, 52.839, 6530, 20219, 13.479, 20201, 2565, 12.149, 42.145, 2720, 12.439, 26.859, 63.744, 4668, 56.853, 22.913, 39.446, 12.671, 28.493, 6997, 24.556, 24.654, 10.020 17.152, 39.444, 49.525, 38.000, 22.262, 17.803, 12.581, 3583, 48.438, 56.115, 6680, 54.035, 40.543, 16.926, 57.433, 14.939. Dobitke lahko dvignete v upravi Gorenjskega sejma, Kranj, Staneta Žagarja 27, vsak dan od 7. do 14. ure, in sicer do 10. novembra leto«. J V šoli sem se učil, da posamezne kraje delimo na bolj in seveda tudi manj zanimive. Že pred leti so mi v gimnaziji povedali, da je Kranj se posebno zanimiv. Takrat sem mislil, da je zanimiv po tem, da ima razne zgodovinske, kulturne, turistične in podobne zanimivosti, danes pa vem, da ima tudi dovolj drugih zanimivosti. Tisti, ki namerava obiskati prelepi Kranj, naj ne pozabi tudi na tele: Ogleda naj si cestno križišče cest JLA in Kidričeve. Mimogrede povedano, tu je bilo največ prometnih nesreč.' Morda bo tudi on toliko srečen, da bo dobil aspo-minček«, katerega bo plačal lahko kar v bolnici. Nekateri so ga plačali že tudi preko pogrebnega zavoda. Pred nedavnim so ob cesti JLA napravili, kolesarsko stezo, široka pa je 75 centimetrov. Po njej so sposobni voziti sami pijani kolesarji. Vsi trezni pa zavijajo na stezo za pešce. Gostinci! Zdaj bodo vsi tisti, ki se s kolesom vozijo po tej cesti, veliko več popili, da bodo pravilno vozili in jim ne bo treba plačati kazni miličnikom. Zaljubljenci Imajo tudi tu razne možnosti. Vsekakor je tu večja tema ponoči, kot pa v Prešernovem gaju. Preselite se!? Manjša zanimivost pa je prvi kranjski semafor, za kar bo pa potreba poklicati nekega nestrokovnjaka, da jih bo pravilno namestil. Zadnje dni sem slišal, da bodo precejšnje števifo administrativnih uslužbencev odpustili (pardon, urednik mi pravi večkrat, da moram pisati prekvalificirali). Mnenja sem. da bi bila dobra pre-kvalifikaclza, da pod Jeleno- vim klancem pred Savskim mostom ogradijo tisti srečni pločnik nasproti mehanične delavnice, da bi bila cesta nekoliko ožja, saj je sedaj itak preširoka. Zaradi tega se je pred dnevi pripetila tu prometna nesreča, kjer sta dve mladi dekleti žalostno izgubili življenje. Pred nedavnim mi je neki šofer avtobusa potožil, da je že dve avtobusni vzmeti zlo mil, na tistem neasfaltiranim delu ceste na avtobusni po* staji »Pri Savskem mostu«. Dragi šofer! Povem ti, da ne delaš v duhu gospodarske reforme, če ti ne boš polomil avtobusa, tudi tvoji kolegi v mehanični delavnici ne bodo imeli dela. Pa tudi naše žene ne bodo imele doma kaj delati, ker bodo obleke vedno čiste. Naj bo dovolj. Mimogrede vas spomnim Se na »perfektno« kranjsko križišče pred novim »primskovim« mostom. Ostalo boste pa itak sami ugotovili, ali pa vas bo na nekatere stvari opozoril miličnik, odnosno denar, ki ga mu boste morali dati. Pa še recite, da Kranj nima zanimivosti?! — Jože Jarc Osma razstava na Bledu V drugi polovici avgusta razstavlja svoje grafike v avli festivalne dvorane na Bledu znani akademski slikar Janez Benrik iz Ljubljane. To je doslej že osma umetniška razstava, ki jih v letonšji turistični sezoni prireja na Bledu likovna komisija Zveze kulturno prosvetnih organizacij Radovljica. Sledile bodo še tri razstave, zadnja med njkni bo na vrsti razstava s planinsko slovensko tematiko GORE V PODOBAH. — J.B. Ob razcepitvi Kombinata Sovodenj V imenu organov samoupravljanja Konec julija je bila občinska skupščina v škofji Loki obveščena o razcepitvi Kombinata Sovodenj v tri samostojna obrtna podjetja: Termopol Sovodenj, Obrtno kovaštvo Ho-bovše in Čevljarstvo Sovodenj. že lansko jesen se je pokazala težnja posameznikov po razcepitvi, ki pa tedaj ni uspela. V prepričanju, da se stvari urejajo, je razcepitev tem bolj presenetila. V Kombinatu je v zadnjih dveh letih prihajalo do pogostih sporov. Izgleda, da so imeli pri tem glavno besedo ljudje, ki so >si s tem obetali izboljšanje osebnih položajev (tri podjetja potrebujejo tri direktorje itd.). V zakulisnih mahinacijah prepričevanja je tako posameznikom Uspelo prepričati kt>lektiv o koristnosti razcepitev. Tako so v imenu organov samoupravljanja izvedli razcepitev s pomočjo Zavoda za pravno pomoč. Do prvih nesoglasij v Kombinatu je prišlo, ko so pričeli zaposleni v obratu plastike očitati ostalim članom kolektiva, da edino oni vzdržujejo celotni kombinat. Pri tem so pozabljali, da se je njihov obrat razvil s skupnimi sredstvi. Čeprav ima se. da i prav njihov obrat najboljše perspektive, pa je njihov zgled pri ELRI nerealen. Dezintegracija je bila izvede, na brez analiz, na osnovi ocene položaja - posameznikom. Sodobna proizvodnja zahteva strokovnjake, stroje, odlično organizacijo itd. Vsega tega pa primanjkuje v novem podjetju. Izgleda, da so pri odločitvi pozabili na to, da smo sredi gospodarske reforme v kateri družba ne bo mogla več tolerirati podjetja, ki ne bodo dobro delala. Tudi za ostali podjetji niso najboljše perspektive. Orodno kovaštvo je razdobljeno v štirih krajih. Obrtno kovaštvo Hobovše z desetimi zaposlenimi ne more imeti dobrih izgledov. Stroji in prostori v katerih delajo so zastareli. Za investicije nimajo sredstev in jih bodo težko dobili, ker ni garancije za rentabilno naložbo. V še slabšem položaju je Čevljarstvo, ki že sedaj nima možnosti obstoja. Poizkušajo se rešiti z združitvijo s katerimkoli podjetjem .Seveda je tudi pri združevanju potrebno temeljito izračunati njihov položaj. I/gleda, da je prišlo do razcepitve zaradi hotenj posameznikov. Vsekakor so pri tem tudi organi samoupravljanja pokazali premajhno zrelost. Samostojno poslovanje brez predhodnih analiz je nujno problematično. Pred reformo je družba pomagala pri spodrsljajih s kreditiranjem, večkrat tudi zaradi socialnih motivov (da zaradi napak posameznikov ne bi trpel cel kolektiv). Menimo, da so danes* organi samoupravljanja že toliko zreli, da morajo biti sposobni nositi tudi posledice nepravilnih odločitev, kar praktično pomeni, da nepravilnih odločitev ne sme bili. Vsak delavec se mora v večji Gospodarjenje podjetij v škofjeloški občini Bolje kot lani V mesecu juliju je devet industrijskih podjetij v škofji Loki preseglo za 6,72 % letni plan proizvodnje. V primerjavi t junijem (7,4%) je sicer proizvodnja manjša, vendar še vedno dobra, če upoštevamo, da je to mesec v katerem je precej delavcev izkoristilo svoje dopuste. Podjetja še vedno niso uspela organizirati dopuste skozi vse leto in tako večina dopustov odpade na poletne mesece, kar se seveda pozna v proizvodnji. V Iskri v Železnikih so tako v juliju izkoristili 35 % vseh dopustov, v Seširju pa so imeli od 1. do 15. julija kolektivni dopust. Tudi v ostalih podjetjih je prišlo do zgoščenih dopustov. V kolektivih so na zmanjšano proizvodnjo vplivale tudi težave z nabavo reprodukcijskega materiala. Zitfadi nestalnih cen pred reformo je primanjkovalo več vrst materiala. Tako se v LTH boji-jfr. da no bodo dobili ustreznih količin aluminijeve zlitin" zaradi prenizke cene. V Ff Rt so v primerjavi z lan-f«-'ni 'nlijem dosegli le 75,3 odstotka. Zanimivo je, da vidijo kot glavni vzrok manjše proizvodnje v Jelovici, pofeg pomanjkanja surovin, v spremenjenem asortimanu proizvodnje. Pod vplivom reforme so se usmerli iz manj zahtevnih na kvalitetnejše izdelke. Vsekakor je to samo trenutno stanje in se bo pravilnost orientacije kmalu pokazala. Druga zanimivost v novi situaciji pa je podatek, da je Iskra v Železnikih kljub dopustu v primerjavi z lanskim julijem dosegla indeks 174,7. V skupnih izračunih za prvih šest mesecev so podjetja tudi izvozila več kot lansko loto v istem času (indeks 167,2) in lahko pričakujemo precejšnje preseganje letnega plana. — P. C. meri zavedati, da bo nosil materialne posledice za tisto za kar se je pustil prepričati, odnosno da bo izgubil delo, če ne bo izbral ljudi, ki so sposobni za vodenje in organizacijo podjetja. V nadaljnjem delu sicer želimo vsem trem novim podjetjem uspešno poslovanje, vendar bi se kolektivi morali bolj zamisliti ob dvomih, ki so nastali v javnosti z njihovo odločitvijo. pc Razvoj gospodinjske šole Ozko grlo jeseniške gospodinjske šole, ki deluje kot oddelek blejskega gostinskega centra, so bile doslej učilnice. Zaradi samo dveh učilnic se pouk ni mogel normalno razvijati. Ob pomoči skupščine občine Jesenice in Gostinskega centra Bled jo upravi šole z manjšo prezidavo uspelo dobiti še tretjo učilnico. Gradnja je v polnem teku in do pričetka šolskega leta bo šola razpolagala s tremi učilnicami in tako imela v šolskem letu 1965/66 prvič pouk za I.. II. in III. razred. — P. U. Pred drugim delom JPI Vzgoja z delom Komisija za delo s pionirji e dobno. >| Danes mi ni žal, ker vid^j. ne so razlike pri plačah 10 J govci živilsko-špecerijskit1 nah in tekstilnih odnosno ^ trgovinah. rfj 2e več trgovcev iz živili Na startu vsi najboljši \ Čudno je, da tudi na pionirskem prvenstvu ni bilo plavalcev Bleda in Jesenic. Tudi pri njih (toda še v večji meri) se pozna, da nimajo denarja, a mnenja smo, da bi morale Občinske zveze za telesno kulturo vsaj najmlajšim zagotoviti udeležbo na prvenstvu. Rezultati — Starejši pionirji _ 400 prosto: 1. Marin (I) 5:212, Milovanovič (T) 5:43.0, 3. Močnik (T) 5:492, 200 prsno: 1. šorli (T) 3:22.8, 200 hrbtno: 1. Marin (I) 2:50.2, 3. Vel ikon ja (T) 3:112, 800 prosto: 1. Marin (T) 11:15.3, 2. Milovanovič (T) 11:49.4, 3. Močnik (T) 12:14.8, 100 metuljček: t Prešeren (L) 1:20.1, 3. MUov?norič (T) 1:29.9, 100 prosto> 1. Marin (I) 1:06.4, 4X200 prosto: 1. Triglav (Vc- likonja, Šorli Močnik, Milovanovič) 11:202, 4X 100 mešano: 1. Ljubljana 5:51.6, 2. Triglav (Velikonja, Močnik, šor. li, Stružnik) 5:58.9. Starejše pionirke — 100 metuljček: 1. Lampret (T) 1:38.8, 2. Virnik (T) 1:45.6, 200 mešano: 1. šiler (T) 3:12.6, 3. Virnik (T) 3:25.3, 400 prosto: 1. šiler (T) 6:13.0, 2. Virnik (T) 6:23.4, 100 prosto: 1. Šiler (T) 1:172, 200 prsno: 1. Funduh (I) 3:22 5, 100 hrbtno: 1. Šiler (T) 1:26.8, 4X 100 mešano: 1. Ilirija 6:15.5, 4 X 100 prosto: 1. Ilirija 5:38.3, 2. Triglav (Lampret, Virnik, Pečjak, šiler) 5:462. Mlajši pionirji — 50 prsno: L Šuštaršič (L) 42.7, 3. Slevec (T) 45.8, 50 prosto: 1. Bukovec (L) 34.9, 50 hrbtno: 1. Jur- Kakor smo že poročali, bo v soboto in nedeljo v športnem parku v Kranju letošnji mladinski pokal republik v atletiki. Na tem tradicionalnem tekmovanju bo nastopilo okoli 250 mladink in mladincev. Iz prijav posameznih re- V nedeljo Ločan: Triglav V nedeljo je na sporedu šestnajstina tekmovanja za nogometni pokal v republiškem merilu. Kranjski Tri. glav se bo pomeril v škof j i Loki z domačim moštvom. Triglav: Trbiž 3:0 (0:0) V nedeljo so nogometaši Triglava gostovali v Trbižu in premagali domače moštvo s 3:0. Strelec vseh treh golov je bil Miha Bajželj. Kranjčani so prikazali zelo dober nogomet. Med tednom pa so nogometaši Triglava igrali prijateljsko tekmo z drugoligašem Slovanom v Ljubljani 2:2. publik sklepamo, da bo to tekmovanje res prava poslastica za ljubitelje kraljice športov v Kranju. Med nastopajočimi bo tudi nekaj ta-kih, ki so že oblekli dres državne članske reprezentance (Muškovič, Hercog, Pirš, Voj-nov). Poleg tega pa bomo vi. deli v treh dneh na kranjskem stadionu še malega SI-ladija, ki je letos že preskočil magično mejo v skoku v višino. • Tudi borbe v ženski konkurenci bodo izredno zanimive. V teku na 60 in 100 metrov bo imela Mariborčanka Ko balova močne nasprotnice. Ni-količeva je velik favorit v teku na 400 m, Frikova pa se bo z Ljubljančanko Pečetovo borila za najvišja mesta pri skoku v višino in daljino. M. K. Brez konkurence Na letošnjem pionirskem prvenstvu Slovenije v vaterpolu sta nastopili dve moštvi. Ekipa Triglava je visoko odpravila Ljubljano z 10:0. Udeležba je bila zelo klavrna, kar kaže da klubi slabo skrbijo za naraščaj v vvater-polu. ke me je pred dnevi opo^ to pomanjkljivost, ko so r£3 v Glasu članek »Trgovski ^ Poleg tega morajo prod^1| večini so to ženske) 0pr*v> Potrpeti in čakati, zvenij" vj se ji, da jih šepeta tudi vrv*ž % strugi ulice, še več takih ljudi ,; njem in čakanjem in z oblj^ r Obljube delijo posredovalni^ ffl ganizacije. Na svetu so tudi HJfL obljub, ki jih dajejo drugim. p0^i narinami in prispevki in ki z jo več ljudi, ki bi jim morali mestih in drugih plačanih p"1"^ mesta postavili, in si začno d""11'« redna pripadnost in zavest sta v s časom in s svojim mesto111 f Besede o potrebi razrednega Wl le še za ohranitev svojega Sr rine in prispevkov organizira11 članov. Govore kakor navite - p radodarni do vseh enako, z »^Vli jih uresničujejo v skladu s sv°:0 A patijami. Kadar komu sposliJJ^jft takim, od katerih lahko pričah 4 4.- Naš komentar Sadovi celoletnega dela »"rdil Peter, »pa h 'akole letel. Prosto; v rokah P" sem in tja. ' Padeš na tla?*. da se vse Uj?ic-ek in nato T'«talo. Koliko-linio naše hiše 8. Marko je poln spoštovanja zrl v Petra: »?a se nisi nikoli ubil?« »Nikoli,« je resno odkimal Peter, ki se je že popolnoma uživel v svoje pripovedovanje. Marko je požrl s!ino od razburjenja: »Misliš, da bi tudi naju sprejeli za pilota? O, fant, to bi bilo nekaj! §i predstavljaš, da si pilot in letaš visoko tam gori med oblaki! Se više kot je Triglav!« Vsi trije so se nehote ozrli kvišku, kjer je visoko nad njimi izza oblakov spet priplavalo belo letalo. Z izgradnjo zimskega bazena v Kranju smo vsi pričakovali ponoven dvig kvalitete plavanja, čeprav "dela plavalni klub v zelo težki finančni situaciji (zaradi tega je angažirano premajhno število trenerjev, nima ustreznih srečanj za pripravo itd), ^e že poznajo sadovi celoletnega dela. Na minulih prvenstvih Slovenije so predvsem najmlajši pokazali zelo veliko (pionirji prvo, a mladinci drugo mesto). Po več letih menjave generacij kažejo zadnji uspehi, da so na najboljši poti, da si opomorejo iz nekajletne krize. V svojih vrstah imajo izredno nadarjene mlade plavalce, katerim pa zaenkrat na žalost še ne nudijo dovolj (predvsem) moralne opore v delu. Tradicionalna sla- ba stran ekipe — ženske, prednjačijo z dobrim naraščajem. Plavalke Šilerjeva, Rupnikova, Milanovi-čeva, Lampreiova, Virni-kova in druge so že pričele rušiti stare kranjske rekorde. Ob solidnih »starejših« plavalk Jančarjevi in Bogatajevi lahko že naslednjo leto predstavljajo najboljšo žensko ekipo, kar jih je bilo do sedaj v Kranju. Tudi mladi plavalci so vedno boljši. Levičnik, Mohorič, Nadižar, Slevec, Milovanovič, Šorli itd. so plavalci, ki so sposobn doseči najboljše rezultate. Na žalost je v klubu precej slaba politika v odnosu med plavanjem in wa-terpolom. Namesto, da bi vzgajali vzporedno s plavalci tudi mlade vaterpoliste, se opaža tendenca siljenja najboljših plavalcev še v vvaterpolo. Danes je v svetu že splošno priznana nujnost zgodnje specializacije. Zaradi pomanjkanja kadrov te zakonitosti v Kranju niso pripravljeni priznati. Razumljivo je, da je najlažje preusmeriti v vvaterpo-polo že izdelanega plavalca, vendar pa se takšna orientacija že negativno odraža na rezultatih mladih plavalcev . vvaterpoli-stov. Kljub vsem težavam pa lahko damo po obeh prvenstvih zelo dobro oceno dela v pretekli sezoni. Plavalce čaka v letošnji sezoni sicer še ekipno državno mladinsko prvenstvo (na njem bodo nastopili z zelo okrnjeno ekipo) in mednarodni dvoboj s Poljaki (šleza), vendar že sedaj lahko govorimo o uspešnem letnem delu — saj je plavanje sedaj postalo šport, ki se goji preko celega leta. P. Čolnar i vsi trgovci .. . ? \K,ubski Pto težja dela in več kot pa P.drugi v neživilskih trgovinah. P1' v živilskih trgovinah je pro-^ mnogo večja, ker pač to bla-*:Judje vsak dan potrebujejo. J^lika v plačah je povprečno f %otkov (po nekod morda cepeč), kar- pa nj tako malo. Nn pa smo pred leti (in nekje f° danes) govorili, da mladi tr-rc"i uhajajo iz živilskih trgovin v ™e Pisarne in na druga delovna i eno besedo povedano — ^kvalificirali so se na lažja de- lovna mesta, ki so celo mnogo bolje plačana. Zakaj ne morejo biti mesečni dohodki enaki v vseh trgovskih stro. kah? Ali morajo res tisti, ki vsake dva dni oblečejo sveže oprano haljo in cel dan težko delajo manj zaslužiti, kot pa tisti, ki postrežejo mnogo manj ljudi (ne po svoji krivdi) in ni nikdar umazan od prijemanja prodajnega blaga?? Ali bo nova gospodarska reforma to kaj bolj pošteno uredila, ali bo ostalo vse pri starem!?? Jože Jarc Kranjski atleti so imeli v petek in soboto tekmovanje v mnogobojih. Člani so nastopili v deseteroboju, članice v peteroboju, mlajši mladinci pa v troboju. Anica Sajovic pa je na tem tekmovanju postavila nov gorenjski rekord v peteroboju in zbrala skupaj 3.350 točk. Rezultati: deseteroboj (člani) 1. Fister 4357, 2. Konc, 3. Pangerc; peteroboj (članice) 1. Sajovic 3.350, 2. Prežel j, 3. Habjanič; troboj (mlajši mladinci) 1. M. Fister 1.734, 2. D. Prežel j, 3. M. Meden. še nekaj boljših rezultatov: člani 100 m: 1. Pirjevec '11.3, krogla: Satler 13.36, daljina: Kaštivnik 598, disk: Satler 35.90; članice: daljina Sajovic 499, 200 m Sajovic 28.5, mlaj. ši mladinci višina: M. Fister 160, krogla: M. Fister 13.87. M. K. V prvem kolu vsi doma Na Rokometni zvezi Slovenije so izžrebali številke za tekmovanja v novi sezoni 1965/1966. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, 5. septem- bra. Letos bodo nastopila v moški in ženski republiški ligi kar štiri moštva z Gorenjske. To je nedvomno -rekord, saj doslej še niti v eni sezoni ni nastopalo v republiški kon. kurenci toliko moštev z Gorenjske. V prvem kolu bodo vsa moštva igrala na domačem terenu. Moška ekipa Kranja se bo pomerila z Branikom, Tržič pa bo nastopil proti favoritu za prvo mesto Slovanu iz Ljubljane. V ženski konkurenci bo ekipa Kranja igrala z Branikom, novi-nec v ligi Partizan iz Selc nad škofjo Loko pa se bo pomeril z Ajdovščino. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINARr MESTA, CESTE IN RAZCESTJr moževe besede. Zdi £.1* v množici, ki vrvi v d^J sprijazniti s potrprje-y 'udi zanje našlo delo. L 'j° jih strokovne or-^od obljub. Seveda, od »,"" *i jih plačujejo s čla-, C* njih pomoči, ne vidi-t'JaJ0, da so na tajniških i. ;iudi, ki so jih na ta ij^ij več. Njihova raz-i'^ikih, v resnici pa so V;Popolnoma zadovoljni. Pfemu so jim potrebne P odvisnega od člana-iJ za snubljenje novih i^e. Z obljubami so V pa so pristranski in i simpatijami ali anti-I io priskrbe predvsem P4l pri prihodnjih vo- litvah plačanega strokovnega tajnika podprli s svojim glasom in jim ohranili sedanjo eksistenco. Morda je tak tajnik tudi Canetto, ki povzroča Francu težave. Potrpeti bo treba in čakati je refren, ki ga med svojo pripoved o trenutnih izgledih z* zaposlitev ponavlja Franc vse do Bajberlovih. 2 Bajberlova je pozdravila Stefi s prijaznostjo prijateljice, ki je vesela, da se je prijateljica vrnila. Snidenje je za trenutek prekrilo skrbi, s katerimi se je Stefi nepričakovano srečala ob svojem prihodu. Njen šivalni stroj je še vedno na mestu, kjer ga je pustila. K sreči je v Hartbergu imela na razpolago stroj gospe Torokove in k sreči je vselej prišlo vmes kaj nepričakovanega, da ni pisala gospe Bajberlovi, naj pošlje šivalni stroj v Hartberg. Tudi opravo ima še vskladiščeno v Trstu. Torej sta s Francom vseeno na boljšem kakor ob prvi preselitvi iz Graza. Tako se tolaži. A tolažba je preneznatna, da bi lahko docela prekrila skrb. Ko sta z možem legla, ji je moral Franc vnovič pripovedovati, kar ji je povedal že med potjo. A kaj pravi Spanzer? Je bil pri Spanzerju? Spanzer je brez moči. Stavce mu pošilja organizacija. Glavno besedo ima Canetto. Toda Spanzer vseeno lahko zahteva od Canetta, koga naj mu pošlje. ^ Francu se zdi ta pogovor odveč. Treba je pač potrpeti in čakati. Potrpeti in čakati? Čakata lahko še mesece in mesece. Nekako se bosta že prebila z odstotki od reklam. Jeseni bodo zopet tiskarne iskale stavcev. Hermannsdorfer ga vendar že potrebuje. Nima smisla govoriti o tem.'Canetto trdi, da je mctfo pri Hcr-mannsdorferju že oddano. Nič ne pomaga, če ga Spanzer obljubil njemu. Canetto je bog. Zakaj bi potem ponovno nadlegoval direktorja Spanzerja. Treba je pač potrpeti in čakati. Zopet je refren. Zato Stefi umolkne. Ne vprašuje več, vendar se ji zdi, da je Franc premalo pritiskal na Canetta. A če je Canetto tak, naj bi na čuden tajnikov odnos opozoril članstvo strokovne organizacije ali pa se obrnil na politično vodstvo stranke. Mogoče se Francu sploh ne ljubi, da bi se za svojo pravico do dela boril. Morda ga naskrivaj še vedno razjeda hartberški polom in se je prepustil vseenosti? Najbolje bo, da se pobriga za moževo zaposlitev sama. Zjutraj, ko je Franc odšel na lov za reklamami in oglasi, se je napotila na tajništvo društva tiskarskih pomočnikov h Canettu. Ko je vstopila in zagledala drobnega majhnega temnolasega moža, je vprašala po tajniku. Bil je sam Canetto. Vprašal jo je v italijanščini, kaj bi rada. Ko mu je povedala, se je namrščil in ji povedal, da je mesto pri Her-mannsdorferju že zasedeno. Oddano? Včeraj še ni bilo. Včeraj ni danes! Ze pred pol ure je povedal sodrugu Federlu* naj potrpi in počaka in naj ga ne nadleguje vsak dan sproti. Torej je bil Franc že tu, je pomislila. Vseeno pa bi rada vedela* koga je Canetto poslal v Hermannsdorferjevo tiskarno. Koga neki? Organiziranega sodaiga, ki ima prav tako pravico do zaposlitve kot Federle. To naj ji zadošča! Federle pa naj potrpi in počaka, da bo prišel na vrsto. A kdaj je omenjeni sodrug zaprosil za delo? Vsekakor pred Federlom. Ce je tako, je pravično. Vendar po vsem tem. kar ji je pripo-doval Franc. Canettu ni verjela. Zato se je s tajništva napotila naivnost v Hermarinsdorferjevo tiskarno k direktorju Spanzerju. i 6 iZ NASTH KOMUN 25. AVGUST 1965 * GLAS Preddvor Se je Uveljavil Trboje po tradicijah NOB V Preddvoru je turistična sezona na višku. Trenutno je hotel Grad Hrib skoraj popolnoma zaseden s tujimi gosti, predvsem s Holandci. Teh je trenutno 32. V Preddvoru je preživel počitnice tudi holandski minister za industrijo g. W. STADER-MANN. Ob odhodu je obljubil, da se bo prihodnje leto ponovno vrnil med »te prijazne ljudi in v to čudovito pokraj i>no«. Precej pa je tudi naših domačih turistov, to pa pred- Ajda in med V teh dneh je pričela cve-teti prva letošnja ajda na Gorenjskem. Po razgovoru s številnimi kmetovalci smo ugotovili, da je v zadnjih desetletjih pridelek ajde na Gorenjske zelo slab. So pa tudi primeri, da pridelka sploh ni, kar je odvisno od vremenskih razmer. . Kmetovalci so zato začeli se. jati ajdo v različnih obdobjih in tako že letos vidimo, da na nekaterih njivah ajda že cvete, drugje pa je komaj ozelenela. Ce ne bo dobro obrodila prva, bo morda tista, ki so jo kasneje posejali. Tak način sejanja ajde pa je zelo ugoden tudi za bečelarje, saj se tako paša čebel podaljša ; za tri tedne. vsem zato,- ker imajo domačini pri 6C7x>nskih uslugah 20% popusta. Letos jim je bila naklonjena tudi muhasta Črnava z jezerom, saj je imela letošnje poletje prvič tako podobno, kakršno imamo možnost videti na razglednicah. Vendar bodo v sanacijo tega jezera vložili še nadaljnjih 40 milijo- nov, da bodo zabetonirali vse talne odtoke. Z 31. avgustom se bo turistična sezona zaključila. Letošnje leto bo prvo leto po vojni, da se je Preddvor uveljavil tudi izven naših meja. To pa daje tudi upanje, da se bo turizem v tem kraju v prihodnjih letih še uspešnejše razvijal. — J. K. Pisma bralcev »Če štedimo...« Če štedimo, res štedimo povsod in vsak po svojih močeh, gledajoč skupne cilje in interese, fo je bilo vedno moje geslo in še posebno sedaj ob novi gospodarski reformi.. Človek bi mislil, da se bo ob slednjem ukrepu ka spremenilo, žal pa ni tako. Ko greš tako mimogrede v službo, ko se spustiš v pogovor z ljudmi, ko prebiraš razno strokovno gradivo, se vračaš zvečer domov itd. že kot laik opaziš, da gre trošenje družbenih sredstev po starem. Najprej in najbolj boleče je, kar je postalo v Kranju že legenda, to nenehno razko-pavanje in zakopavanje, ter zopet na drugem ali istem mestu razkopavanje in temu ni ne konca ne kraja, a koliko to terja sredstev? Tudi pri prevažanju mate- Z Vogla na Črno prst Na črni preti nad Bohinjsko Bistrico razširjajo oz. T>ovečujejo planinsko postojanko, ki jo opravlja Planinsko društvo Podbrdo. Kočo na črni prsti (1844 metrov nad morjem) so že v 1.1955 preuredili iz bivše italijanske utrdbe. Na tak način so po vojni na Primorskem uredili večina planinskih postojank. Do sedaj je imela ta koča le skromno kuhinjo in skupni prostor za jedilnico in prenočišče z 12 pogradi. Vse večji obisk na črno prst pa je prisilil planinsko društvo, da je pristopilo k povečavi postojanke. Nadzidali so jo za eno nadstropje. Dela so v grobem končana. N~ vrsto pridejo še obrtniška dela. Vzporedno z novo gradnjo bodo »redili ta obnovMi tudi slan del Koče taka, da bo postojanka spremenila videz stare vojašnice v lepo planinsko postojanko. V zadnjem času pride na črno prst, predvsem ob sobotah in nedeljah, tudi do 250 ljudi. Tako velik obisk je nastal zlasti leto«, ko je zgrajena gondolska žičnica na •Vogel. Planinci in turisti, med katerimi je precej tudi tujcev, se z žičnico popeljejo na Vogel, nato pa odidejo preko Rodice na Črno prst ali pa obratno, predvsem iz bohinjske strani. To gorovje namreč nudi krasen razgled na Primorsko in gorenjsko stran in je zelo bogato planinske flore. Vedno več pa 1> tudi domačinov iz okoliških spodnjih strani, predvsem iz Podbrda in Petrovega bi da. riala bi se moralo vozHa polno izkoristiti, da vozijo polna in kadar stojijo, da ni vključen motor in da čimpreje odpeljejo, da o tempu delavcev pri teh delih ne govorimo. Gremo naprej ... Pri gradnji še surovega stolpiča v kompleksu Valjavčeve ulice stoie na prostem že ne-vem koliko časa novi že ples. kani radiatorji za centralno ogrevanje istega stolpiča — dež in sonce bosta prej ko slej naredila svoje. Ko greš z zadnje kinooredstave opaziš okrog parkirane avtomobile z rdečo tablico, t. j. službena »vozila,« ki verjetno potem zavijajo še kam drugam. Odpraviti bi se morale tudi razne zakuske po podjetjih in ustanovah sedaj, ko gre za standard in osnovne prejem, ke delavcev in uslužbencev. Prav tako ustanovitev raznih inšpekcij in služb, ki obremenjujejo skupni fond in se kasneje pokažejo kot nepotrebne. V trgovinah bi lahko prav tako zmanjšali cene, če bi bilo manj prodajalcev in ti uslužni, kot treba. Toda to zadnje in predzadnje spada že pod gospodarsko reformo in notranjo organizacijo/ a je vseeno kamenček več pri na-daljni graditvi skupne stavbe t. j. socializma. Dragica Komnenič Kranj, Valjavčeva 13/11 K članku Izjavi dveh direktorjev Z zanimanjem sem prečrtal članek pod gornjim naslovom, objavljen v vašem listu. K temu članku bi pripomnil da je izjava direktorja hotela »Pošta« Jesenice zelo neprimerna ko pravi, da je določanje cen notranja politika podjetja. Izjavo tega direktorja razumem tako, da nas korist nike gostinskih*uslug ne zanimajo cene. Imenovani tudi omenja, da je ugotovitev tržnih inšpektorjev nestrokovna. Zanima me, kdo je po njihovem sploh poklican za izvedbo kontrole. Pozdravljam delo tržnih inšketorjev in želim, da še naprej ostro nastopaj. Vovk Alojzi, Bled V Trbojah pri Kranju bodo v nedeljo, 29. avgusta odkrili nov spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni. Za to priložnost bodo pripravili veliko spominsko svečanost, s katero bodo počastili tudi dvajsetletnico osvoboditve. To bo doslej že drugi spomenik padlim v tem kraju. Razen spomenikov so tam postavili več spominskih obeležij. Krajevna skupnast, organizacija Zveze borcev in druge organizacije so s sodelovanjem vaščanov pridno zbirali sredstva za nov spomenik, ki bo veljal več kot milijon dinarjev. Spomenik so postavili v urejen vaški park poleg pokopališča. Temelje so uredili s prostovoljnim delom, spo- Dobra košnja Po nižje ležečih predelih na Gorenjskem se je koncem mi. nulega tedna pričela druga letošnja košnja trave, tako ime. novane otave. Po izjavah kme-tijcev bo le-ta v letošnjem letu precej boljša od košenj prejšnjih let. Kmetje se bojijo le slabega vremena pri spravilu te košnje. monik pa je izdelalo kamno-seštvo iz Kranja. Novi spomenik sestavljajo štirje večji elementi, izklesani iz kraškega kamna. Del sredstev za spomenik je prispevala tudi skupščina občine Kranj, ki bo tudi pokrovitelj na nedeljski slovesnosti. — J. B. Borovnice na Poreznu Minulo soboto, zlasti pa nedeljo, je prišlo na 1622 metrov visoki Porezen iz različnih krajev Primorske in Gorenjske nenavadno veliko število ljudi, predvsem mlajših. Med njimi je bilo precej planincev. Največ pa je bilo to nedeljo takih obiskovalcev, ki so prišli na Porezen zaradi borovnic. Skoro nenavdno je, da je v tem času na Poreznu toliko borovnic, kakor jih je le malokje in malokdaj videti."Niso pa še povsem dozorele in bodo privabljale vse do začetka septembra. Vzrok, da so borovnice letos v gorah tako pozno dozorele, je bila huda zima oz. sneg .ki je ostal tu do poznih spomladanskih dhi. — Ć Asfaltirane šenčurske ceste V minulih dneh so delavci končali asfaltiranje celotnega prostora pred novo šolo. Vzporedno s tem so asfaltirali tudi novo cesto vse do začetka vasi Srednja vas. — Ostala, že/pred leti asfaltirana cestišča v Šenčurju pa so prevlekli še z eno plastjo tako, da so* v kraju sedaj glavne ceste zadovoljivo urejene. Imajo pa še dve želji, in sicer asfaltiranje ceste proti Voldem, vsaj do odcepa ceste Za »zdrav duh« v Dupljah TVD Partizan in osnovna šola v Dupljah že" dalj časa urejata športno igrišče v bližini šole. Igrišče, ki bo služi, lo tako športnikom kot učencem in prebivalcem nasploh, bi sedaj radi še asfaltirali. Toda denarja ni. Niti občinski sklad za šolstvo jim ne more pomagati letos. Vendar so v Dupljah že zadovoljni z doseženim uspehom. Most na Pangerščici Konec minulega tedna so na Pangerščici pod Storžičem končali dela_ pri želebeton-šTcem mostu na cesti Teneti-še—Pangerščica preko potoka Stražnice. Naredili so tudi U metrov dolgo lepo kamnito škarpo (oporni zid), da voda ne bo mogla več izpodkopa-vati mostu in odnašati zemlje. Pri delih so pomagali vsi vaščani, stari in mladi, tako da so delavci opravili samo strokovna dela. — č Kranj-Kamnik in cesto Sen-čur-Visoko, ki je zaradi preobremenjenosti zelo slaba, je pa v lokalnem pogledu velikega pomena. r ZGRAŽANJE V TRBOJAH Minulo nedeljo zjutraj se je po vasi Trboje kaj hitro razširila vest, da so (za enkrat še neznani vandali) v nočnih urah iz so-bote na nedeljo, napravili precej škode pri delih na novem spomeniku in parku padlih borcev NOV. Po sledovih sodijo, da sta bila na delu dva ali trije in da storilci niso bili več tako mladi. .Kakorkoli že, to dejanje zasluži grajo in prezir. Nastaja vprašanje, zakaj so se polotili prav novega spomenika in parka padlih borcev NOV, ki ga bodo v nedeljo odkrili, škoda je precejšnja. Verjetno bo kaj kmalu znano kje in kakšen je bil vzrok počet, ja, ki ga ljudje hudo obso jajo in se zgražajo. J V ZAKUP oddamo celoletno oskrbovano planinsko kočo na LipancI — nad Pokljuko (1633 m). Planinsko društvo Bled 25. AVGUST 1965 * GLAS OGLASI — OBJAVE Prodam hladilnik Bosch In linkn spalnico. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3676 Desni vzidljiv štedilnik protom. Kranj, Titov trg 25/11 3677 Prodam žlindrino in ilovnato zidno opeko. Novi svet 14( Skorja Loka 3678 Prodam pomivalno mizo. Podreča 49, Smlednik 3679 Prodam Tobijev štedilnik malo rabljen, 2 pomivalna korita in šivalni stroj. Marij.a Jagodic, Kranj, Vidmarjeva 8 3680 Prodam motor DKW 350 ccm 4li zamenjam za moped. Gasilni dom, Begunje 3681 Prodam 2 prašiča po 50 kg težka. Moše 37, Smlednik 3682 Prodam novo gumo 5.20-14 in otroški športni voziček za dvojčke. Šenčur 113 3683 Prodam cementno strešno opeko folc. Vodnik, Skokova 9, Stražišče, Kranj 3684 Prodam telico, 7 mesecev brejo in dobre mlekarice in bikca 14 mesecev.starega, primernega za rejo. Srednja vas 13, Šenčur *3685 Prodam 2 prašiča 60 do 70 kg težka. Vodice 117 3686 Prodam vola za pleme 500 kg težkega. Trstenik 27, Golnik 3687 Prodam kavč. Naslov y oglasnem oddelku 3688 Prodam ženski šivalni stroj. Hrastje 32 ,Kranj 3689 Prodam gajbice. Sp. Bela 10, Preddvor 3697 Prodam odprt poltovorni avto VW. Naslov v oglasnem oddelku 3698 Prodam večjo količino hrastovih drv. Šenčur 235 3699 Prodam topolino ali zame;, njam za moped z doplačilom. Kupim dobro diatonično harmoniko. Tenetiše 12, Golnik 3700 DELAVSKA UNIVERZA KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE / 1. Pripravljalne tečaje za 5. in 6. ter 7. in 8. razred osnovne šole 2. Pripravljalni tečaj srednje tehniške šole elektro in strojne smeri in sicer za prvi in drugi letnik , 3. Risarski tečaj 4. Tečaj poslovne korespondence in administracije 5. Razne knjigovodske tečaje 6. Začetni stenografski tečaj 7. Debatni stenografski tečaj 8. Jezikovne tečaje: — začetni intenzivni tečaj angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika — nadaljevalni intenzivni tečaj angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika — konverzacijski tečaj angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika — intenzivni krajši specializirani tečaj angleškega, nemškega, italijanskega in ruskega jezika — tečaji angleščine in nemščine za predšolske in šolske otroke Prijave sprejemamo osebno, pismeno ali telefonič-no (21243, 21026) takoj, najkasneje pa do 10. septembra 1965. Vse informacije dobite na Delavski univerzi Kranj; Cesta Staneta Žagarja 1 in sicer vsak dan od 7. do 14. ure, v sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Delavska univerza Kranj Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul naš ljubi mož, očka, sin in brat s Vinko Potočnik Zabukovje 3, pod Joštom Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 25. avgusta ob 16. uri izpred hiše, žalosti na pokopališče v Besnico. Zabukovje, 23. avgusta 1965 Neutolažljiva žena Julka in hčerkica Cvetka, oče Janez in brat Janko z družino ter ostalo sorodstvo Kupim 650 kom. male salo-nitke ali dam v zameno betonsko železo. Naslov v oglasnem oddelku 3690 Kupim hišo v bližnji okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »Plačam v gotovini« 3691 Kupim slamoreznico s pu-halnikom. Bešter, Ovsiše, Podnart 3692 GOSTILNA ZARJA v Trbo-jah prireja po končanem slavnostnem odkritju spomenika v nedeljo, 29. avgusta PROSTO ZABAVO s plesom ob 15. uri. Postreženi boste s KRAŠKIM PRŠUTOM, pe-čenicami, čevapčiči in drugimi epecialitetami in dobrimi naravnimi vini. Vabljeni! 3693 Tovarna ALMIRA i rabi takoj VEČ DELAVK NA DOMU za ročno šivanje Interesentke naj se javijo v obratu Almira v Radovljici. V poštev pridejo tudi študentke, gospodinje itd. Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Škof ji Loki ORGANIZIRA ZA ODRASLE 1. pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik 2. pouk za dosego poklicev: pohištveni mizar, stavbeni mizar in lesostrugar 3. tečaje za priučevanje na delovno mesto v kovinski, elektro in lesni stroki. Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure po trikrat tedensko, s pričetkom 14. septembra 1965. Prijave za vpis v poklicno šolo za odrasle in na navedene tečaje pošljite do 10. septembra 1965. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V KRANJU Župančičeva 22 RAZPISUJE vpis v naslednji šoli za odrasle: trnu — v komrecialno dvoletno šolo — v poslovodsko dvoletno šolo POGOJI VPISA: — uspešno končana poklicna šola za prodajalce ali ustrezna šola katerekoli druge gospodarske dejavnosti, . — kandidat mora biti zaposlen v blagovnem prometu. Podrobne informacije se dobe v pisarni šole, tel. 21248. Ravnateljstvo KZ »SLOGA« KRANJ obvešča kmetovalce, da bomo od 25. avgusta 1965 zamenjavali pšenico za mlevske izdelke Za 100 kg pšenice: < •— 10 kg pšenične moke tip 400 i — 20 kg pšenične moke tip 600 — 56 kg pšenične moke tip 1000 — 19 kg otrobov. Pri zamenjavi bo treba plačati 2600 din. Zamenjavali bomo v strojnem domu Stražišče vsako sredo od 7.—10. ure in v strojnem domu na Jami vsak petek od 7.—10. ure. Se priporočamo! v Kmetijska zadruga »Sloga« Kranj Preklic u jem avtobusno izkaznico št. 3888 za Naklo-« Kranj na ime Alojz Križnar ^3694 Dam 300.000 din nagrade tistemu, ki mi odda ali preskrbi družinsko stanovanje v Kranju. Po možnosti tudi kupim. Ponudbe poslati pori »Nagrada« ^ 3695 Preklicujem, kar sem neresničnega govoril o Francu Kočevarju iz škofje Loke, Groharjevo naselje 6 ter se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenskega pregona. Anton Biček, šk. Loka, Groharjevo naselje 6 3696 OBJAVE Šolstvo Glasbena šola v Kranju razpisuje vpis novih učencev za šolsko leto 1965/66 v oddelke za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro n klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v četrtek, 2. septembra 1965 ob 9. in 18. iri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski jglasni deski. Ravnateljstvo J rz a 11 p i tj I i»f I V Kranju Breskve 350 do 380 din, marelice 380 do 400 din, slive 250 do 340 din, hruške 320 do 400 din, jabolka 150 do 200 din, grozdje 350 do 380 din, paradižnik 160 do 200 din, paprika 200 do 250 din, lubenice 130 do 140 din, skuta 360 do 400 dint surovo maslo 1500 do 1600 dinT med 800 din solata 140 do 200 din, krompir 70 do 75 din, rdeča pesa 130 do 140 din, zelje glave 80 do 90 din, fižol v stročju 200 do 220 din, čebula 130 do 140 din, cvetača 250 din za kg; kaša 280 do 300 din, ješprenj 170 do 18j) din, koruzna moka 120 do 140 din, ajdova moka 190 do 220 din, pšenica, 85 do 90 din, oves 50 do 55 din, proso 120 do 150 din, borovnice 250 do 300 din, lisičke 140 do 150 din za liter; žive kokoši 800 din za kg, jajca 55 do 58 din za komad. Ljubitelji rib in ribjih specialitet pozor! Bife Delfin v Kranju pripravlja vsak petek popoldan vse vrste morskih rib in ribje specialitete po zelo ugodnih cenah. Kuhamo enolončnice od 120 do 150 din. Bife je odprt od 5. do 22. ure. Se priporočamo! GLAS v vsako hišo Nepotrebna bojazen pri odpustih Manj papirnatega poslovanja Na območju kranjske občine so se končali zbori volivcev, ki jih je občinska skupščina Kranj sklicala v mestu in v večjih središčih na podeželju Obravnavali so nove gospodarske ukrepe v občini, zlasti pa stanje gospodarskih organizacij v novih razmerah, določanje cen, stanarine, osebne dohodke in o zmanjšanju občinskega proračuna. Zbori volivcev so na podlagi razprav podprli predvidene ukrepe v občini. Hkrati pa so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in podčrtali posamezna vprašanja, ki jih je treba bolj dosledno reševati. Splošno mnenje je bilo. da je treba izboljšati organizacijo dela in povečati delovno disciplino v delovnih organizacijah. Poostriti je potrebno tudi družbeno kontrolo na vseh področjih gospodarstva. Volivci so tudi zahtevali, da se zagotovi učinkovita kontrola cen v trgovini in' pri proizvajalcih, proti navijanjem con pa je treba strogo ukrepati. Zelo zanimivo so prikazali in zahtevali, da se zmanjša papirnato poslovanje raznih ustanov (število potrdil, neživljenjsko reševanje radev), splošno je bilo mnenje, da je administracija prevelika in poslovanje preveč zapleteno, Precej govora je bilo tudi o zaposlitvi zlasti iz kmečkih predelov, ker bi se ti ljudje lahko zaposlovali na kmetijah oz. svoji zemlji. 'Nekaj predlogov je bilo še v zvezi z novimi stanarinami in drugim. Na podeželju pa so volivci postavili tudi več vprašanj komunalne narave v zvezi z zmanjšanjem občinskega proračuna ker obstoji bojazen, da ne bo mogoče opraviti prepotrebnih komunalnih del in storitev. Na splošno so bili zbori volivcev zefo pestri in plodni. O še nekaterih zadevah pa bodo razpravljali na septemberskih zborih. Tudi v radovljiški občini kot marsikje, prevladuje mnenje ali celo bojazen, da bo spričo novih gospodarskih ukrepov poraslo število nezaposlenih. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje delavcev v Radovljici, pa je ta strah odveč! Res je, da pričakujejo v drugem polletju rahlo znižanje števila zaposlenih v celoti, vendar ne večje kot vsako leto .To sklepajo tudi po odgovorih na vprašalnike, ki jih je zavod dostavil vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam. Zmanjšanje števila zposle-nih je pričakovati edino v gostinstvu, torej v sezonski službi in zelo malo v kovinski industriji. Nezaposlenosti pa ne bodo občutili v gradbeništvu, ker je v tej dejavnosti letos manj začasnih (sezonskih) delavcev. Zanimivi so podatki, da je bilo lani v prvem polletju povprečno zaposlenih v industriji 4270 ljudi, letos v prvem polletju povprečno zaposlenih v industriji 4270 lju- Prizadevanje kolektiva »Peko« Tržič v iskanju notranjih rezerv 'ravilno zasnovano gospodarjenje Kolektiv tovarne obutve »Peko« iz Tržiča je že v prvem polletju dosegel razveseljive proizvodne uspehe. Količinsko je letošnja proizvodnja višja celo za 11,62 % od lanskoletne in za 6;58 % nad predvidevanji družbenega plana. Tudi vrednostno je proizvodnja porasla za 28,6%. Plan prodaje je bil presežen za 22 %. Več kot četrtino, točneje 28 % izdelkov so izvozili. Podjetje ima v tovarni v prvem polletju 172 milijonov dinarjev skladov, kar je za 3 % več kot je bilo predvideno za vse leto. Povprečni osebni dohodek je bil 52.165 dinarjev mesečno. To so osnovne ugotovitve poslovanja, ki pa so hkrati dobra štartna osnova za vključitev v gospodarsko reformo in o katerih je nedavno' spregovoril delavski svet podjetja. Izhajajoč iz težnje, da bo kolektiv tudi v novih pogojih gospodarjenja uspešen, so organi samoupravljanja usmeri.Ii vso dejavnost v iskanje notranjih rezerv. Kljub predvidenemu porastu osnovnih materialov za 28,5 odstotka ter možnosti povišanja zalog obutve za 7 odstotkov (o tem je soglašala ZIS) so zaloge zvišali le za 4 odstotke. Poudarjajo pa, da nI upravičeno pričakovati, da bodo lahko prodajali izdelke za 6 odstotkov dražje, kolikor Je to dovoljeno, če bodo hoteli ostati konkurenčni. Družbeni plan predvideva 1080 zaposlenih v tovarni, sedaj pa je zaposlenih 23 oseb več. Delavski svet pa meni, da ni razlogov ža odpuščanje zaposlenih, pač pa, da so največje notranje rezerve v pravilni poslovni usmeritvi in v prihrankih v materialnih stroških. Zavrli pa bodo sprejemanje delavcev in izvršili notranjo prekvalifikacijo zaposlenih. Zavzeli so se za nadaljnja sprejemanja njihovih štipendistov in jih po preizkusni dobi razporejali na ustrezna delovna mesta. Zahteva organov samoupravljanja po boljši disciplini piri delu i.n vključevanje vseh zaposlen ;h v izpolnjevanje proizvodnih programov, bo pripomoglo k pravilno zasnovanem gospodarjenju v podjetju. D. K. D i v i i campingi Posledice prometnih nesreč že v zadnji številki Glasa smo poročali o prometni nesreči pred Savskim mostom v Kranju, kjer se je smrtno ponesrečila mlada študentka iz Berlina. Te dni pa smo zvedeli, da je poškodbam podlegla v bolnici tudi njena druga sopotnica. Tudi na cestah od Pod korenskega sedla in Rateč do Jesenic se ugotavlja letos povečan promet tujcev z avtomobili. Turisti namenjeni na morje, v glavnem nadaljujejo vožnjo skozi Kranjsko goro, zelo radi pa se ustavljajo izven naselij na tratah ob vodi. Za prvo tako postajališče, če lahko tako rečemo, si izbirajo prostore v Hudi jami med Logom in Gozdom.' Tu je prijetna senca, pa tudi voda v-bližnji savski strugi. Drugo tako mesto je na Tatvrah, samotnem kraju z vabljivo livado ob cesti blizu Save. Največje in že skoraj udomačeno poči- vališče pa je za Savo pri Kamnjah. To je s sred/nje visoko travo poraščen, malo raven in valovit prostor na ,obeh Straneh Save, preden pridemo z jeseniške strani do desnega mosti% proti Mojstrani. Na tem prostoru cestni potniki — turisti ne samo počivajo, pač pa se nekateri tudi za dan dva ustavijo in prenoće pod šotori. Se pravi da je kraj pripraven za obcestno počivanje, kjer se turisti umivajo, osveže, nekateri celo kuhajo. Četrti tak camip, ki nastaja sam od sebe pa je prostor ob potoku Posušilec med Dovjem in Hruišico. B. B. UTONIL V MORJU Pred nedavnim je bila na obisku v obmorskih krajih skupina izletnikov iz Besni-ce pri Kranju Med njimi je bil tudi 35-letnl Vinko Potočnik. Ustavili so se med drugim tudi v Kopru. Med tem časom pa Je omenjeni odšel jia kopanje. Kako uro zatem pa ga je posadka ribiškega čolna potegnila iz morja mrtvega. Pokojnik je zapustil ženo in hčerko. To je letos že druga smrt z utopitvijo na področju Besnice. VERIŽNA NESREČA V MEDVODAH Pred dnevi se je pripetila pri odcepu ceste v Zbilje večja verižna prometna nesreča, pri kateri je bilo udeleženih kar šest vozil. Vsi so vozili v koloni. TrčlM sot tovornjak KR 60-86, osebni avto fiat 1100 LJ 31-58, osebni avtomobil znamke Citroen francoske registracije, osebni avtomobil Opel rekord LJ 301-31, osebni avto Volkswa-gen ZG 251-22 in tovorni avtomobil kombi renault francoske registracije. Pri trčenju je nastala materialna škoda v višini okoli 1,5 milijona dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Jože Jarc di. letos v istem obdobju P* 4507, v gospodarstvu lani m letos 3637, v negospodarstvu 855, letos 894. Torej stotfj lani 8902, letos pa 9038, pomeni l$$ delovnih me* več. Opaziti je porast .zap* sjenih na vseh P<>^^j£. javnosti, razen v gospo* stvu. Večji problem pa je pr* * poslovanju mladih lJudi' so končali šolsko obvezno* Letos so namreč KosP°^' ske organizacije v občini °J povedalo kar 30 u^1"1 Razen tega imajo učenci t* krajev manj možnosti za dainje šolanje, ker v radov- ljiški občini nI vajenske o* gimnazije ali kat«1* **, srednje šole. To pa Je IjJ, o katerem bi kazalu ne*08* več razmišljati. — D* ^* Žclezarji na W# Sindikalni odbori i^'^ železarne organiziral0 &Ly 7i *ivrki<» Mana ns\\£9L '^l za svoje člane pol^S -- ^ nja v lastnem-doruu ' kvonici in novodograJ6" taboru v Biogradu M "Jt. tudi eno- in dvodnevne Med drugimi je let«*8 °fy zirala sindikalna P^L železarskega izobr«^ J. centra in mehaničue del^'v ce izlet na Grossč'0^"!,, Avstrijo. Sindikalni .°% konstrukcijske delavni« je pripravil množičen Zgornjo Radovno ki *\ je udeležilo okoli" 2°° ČK m njihovih svoicev iz pr*0 lovalnih obratov Organizirani campingi imajo svoj turistični smoter. Na žalost pa cesto postajajo mirni kraji orava «n«-ttw» Kamniške Alpe" it^ Ve^ obratnih sindikalnih o*** je izlete že organJZirala' L kateri pa imajo zaradi se*|. njih letnih dopustov V*0?. dene izlete za s*Ptenl ,n; Med temi je tudi sindikat" odbor glavne pižame, ' predvideva izlet jia Vog\ Veliko planino ali na *7 sko. Na Jadran pa P"5*^ vajo izlet za drug° sindikalne podružnice ž zanskega izobraževalce«3 jfl tra, ker večina članov te K družnice ni imela možn letovanja na Jadranu- p tUt jLii Izdaja in tiska C? *Go" renjski tisk«. Kranj- K0** ška cesta 8. Našlo? ttrei' ništva: Kranj, CeSta su' neta Žagarja 21 in uprav*: Kranj, Koroška cesta & Tekoči račun pri NB * Kranju 609-11-1-131. Tel«^ fonl redakc. 21-835, 22"1^" uprava in tiskarna 2I"lM' 21-475, 21-897. N»r°čni»» letno 2000, mesečno 170 % narjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali °*laS za naročnike 40, za ncna* ročnike 50 din bese«*8- Nf plačanih oglasov f*e 0 javljamo