strokovni list za nov^digo in napredek slovenskega obrtništva.
Državne- lice,, ska
knjižnica
Ljubljana
.oiuicuiu . . 48 K polletno . . 24 » četrtletno . . 12 » posamezna številka . 2 »
lasiio Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" 'oMjerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: LjuBljana, Dunajska cesta 20.
Cene inserato n:
Pri 1X Objavi"1/, str. 1000 K »	»	»	‘/a	8	500	»
»	»	»	*/«	»	260	»
»	»	»	*/.	»	140	»
»	»	»	‘/in	»	75	»
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24 kratni obj. 10°/o popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 1. aprila i 921.
Štev. 7.
»Probuda«, društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev.
Ustanovilo se je v Ljubljani društvo: »Probuda«. Ono stoji v tesni zvezi s tukajšnjo tehniško srednjo šolo, katere ravnateljstvo je z ozirom na važnost društva odstopilo temu en lokal v vporabo in z državnim uradom za pospeševanje obrti ter združenje v svojem okrilju večino slovenskih umetnikov vseh panog. Pozneje namerava pritegniti v skupen delokrog tudi druge jugoslovanske umetnike.
Društveni cilji so zelo raznolični in ravno vsled tega velepomembni.
Glavni društveni cilj je osamosvojitev slovenske in sploh jugoslovanske umetne obrti na vseh raznih poljih in sicer po možnosti na podlagi domačih umetniških motivov, uporabljenih v modernem smislu. Društvo si je vsled tega stavilo nalogo, zbrati vse še dosegljivo slovensko etnografsko blago, četudi ima že sedaj na razpolago bogato etnografsko zbirko, last društvenega člana. V ta namen se bo ustanovila v okrilju društva posebna etnografska sekcija, ki bo obračala vso pozornost na ohranitev domačih umetniških motivov širom Slovenije potom risb, spisov in slik.
Naloga te etnografske društvene sekcije bo tudi varstvo in ohranitev tipičnih domačih stavb in po možnosti varstvo naravnih krasot naše domovine. Društvo bo vsled tega skušalo uplivati' na merodajne činitelje, da se bodo gradile stavbe, primerne krajevnim razmeram in v teh krajih tipičnem slogu. S tem se bodo vsaj deloma preprečili tuji in neoliusni stavbni nestvorih
‘ Društvo namerava izdajati lasten list z umetniškimi reprodukcijami, da podpre svoja stremljenja in označi svoje cilje.
Probuda« bo skušala odpomoči veliki revščini, ki-vlada pri nas glede učil ter raznih učnih predlog in načrtov, ki se rabijo v naših šolah.
Nadaljna naloga društva bo, pospeševati umetnost in povzdigniti umetniški čut našega ljudstva. Po možnosti se bodo otvorili posebni umetniški tečaji in praktični kurzi za umetno-obrtniške delavce.
Glavni društveni smoter pa je, kakor smo že omenili, ustvariti takorekcč domačo umetniško obrt,
ki bo dala dovolj dela našim umetnikom in zato pripravnim obrtnikom.
Izdelovali se bodo, ozir. se že izdelujejo načrti za vse panoge umetniške obrti in za stavbarstvo.
Navedene cilje bo pa mogla doseči »Probuda« le potom skupnega sodelovanja slovenskih umetnikov, industrijalcev in trgovcev. Mnogo jih je že pristopilo, vsi drugi pa, ki se zanimajo za stvar, so vabljeni, da pristopijo k društvu in se udeleže občnega društvenega zbora, ki se vrši dne 9. aprila t. 1. ob 18. uri na tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Važna je tudi na občnih zborih razprava, kako se naj odpravijo navade, običaji in novotarije, ki ovirajo reelno konkurenco med zadružnimi člani.
Zadružni načelnik pripravi za občni zbor primeren nagovor pri otvoritvi in primeren zaključni govor po končanem občnem zboru. V nagovoru poda v živahnih potezah kratko sliko o zadružnem delovanju vobče. Poudari izredne in važne dogodke (ustanovitve poučnih tečajev, podpornega sklada, zadružne bolniške blagajne, posredovalnice za delo itd.). Spominja se izvanrednih dogodkov obrtniškega gibanja, kakor n. pr. volitev v trgovsko in obrtniško zbornico ali cenilno komisijo davčne administracije ali v obrtno sodišče. Izpregovori nekaj toplih besedi, spominjajoč se preminulih tovarišev in poudarjajoč odlične njih lastnosti in zasluge za zadrugo, obrtno šolstvo ali za razvoj obrtništva sploh. Zadružni načelnik se v uvodnih besedah zahvali vsem izven zadruge stoječim činiteljem, ki so med letom na katerikoli način podpirali zadružne težnje (trgovsko in obrtniško zbornico, zvezo obrtnih zadrug, zadružnega inštruktorja, vodstvo šolskega poslopja, ki je dalo na razpolago prostore za občni zbor itd.).
V zaključnem govoru opozori načelnik na novo izvoljeni odbor in navzoče članstvo na naloge in delo v bodočem poslovnem letu, povabi vse člane, da zvesto sodelujejo in da z dejanji pokažejo svoje zanimanje do zadružnega delovanja.
Eng. Franchetti:
Vodstvo in uprava obrtnih ^	zadrug.
(Nadaljevanje).
Redko kedaj sem cul pravilno poročanje o računskem zaključku, ali poročilo računskih preglednikov, o proračunu za tekoče leto pa sploh ne, radi tega se mi zdi potrebno, da tudi o teh točkah dnevnega reda spregovorimo nekaj besed in podam potrebnih pojasnil. Najvažnejši del zadružnega gospodarskega poslovanja je računsko oziroma blagajniško poslovanje. Vsi prispevki, vpisnina članov in vajencev, oprostnina vajencev, prispevek za vajensko pre izkušnjo, zadružno doklado, prispevek za podporni sklad itd. (darila in volila žalibog pri zadrugah ne poznamo), ne pridejo zadrugi v taki meri vpoštev. kakor če je knjigovodstvo natančno vodeno in urejeno po vzorcu, ki sem ga pred leti izdelal in kakor sem v začetku omenil, da se tiskovine dobe v Blazni-kovi tiskarni Glavna naloga zadružnega knjigovodstva je ta, da ne sme niti en vinar namenjen v zadružne svrhe, priti v blagajno ali se izdati, ne da bi ,bil istočasno vknjižen v blagajniški knjigi.
Ker opravlja pri zadrugah pogostoma zadružni načelnik vse tri posle to je: načelnika, tajnika in blagajnika, torej mora imeti načelnik to dobro lastnost, da pozna red, natančnost, skrbnost in štedljivost.
Po sebi umevno je, da se tako zadružno poslovanje ne more odobravati, ker od ene osebe se ne more in ne sme zahtevati, da prevzame vse zadružne posle na svoje rame. Delo se mora razdeliti in najbolj priporočljivo je, da ima vsaka obrtna zadruga nastavljenega tajnika, ki pod nadzorstvom zadružnega načelnika upravlja vsa zadružna opravila. Priporočljivo je tudi, da se določijo uradne ure n. pr. vsako nedeljo od 10. do 12. ure. V tem času naj pridejo zadružni člani, da zglase ali odglase svoje pomočnike in vajence, da plačajo vpisnino ali oprostnino vajencev in zadružno doklado za tekoče leto ter da dobe potrebna pojasnila in navodila v zadružnih in drugih obrtnih zadevah. Zelo nadležno je, da se zadružnega načelnika nadleguje, kadar se komu ljubi. Vsak ima svoja opravila in neprijetno je, koga motiti v svojem rednem poklicu.
Zadružno knjigovodstvo je zelo enostavno in lahko umljivo, če se ga vodi po izdanih tiskovinah. Pogoj pa je, da se vsak dohodek ali izdatek takoj vknjiži. Za vsako denarno postavko pa moramo imeti blagajniško prilogo. Mnogo zadrug je, ki nimajo zadružnih pobotnic in mora blagajnik za vsako vpla-
ZADRUGA MIZARJEV V LJUBLJANI.
Štev. 1/1921. Pobotnica.
P. n. gosp. Anton Matjašič v Ljubljani
je plačal za vajenca Božidar Gorenjca
sprejemnine 	10	K	—	v
oprostnine.......................20	»	—	»
globe............................—	»	—	»
zadiužne doklade za leto 1920	.	.	60	»	—	»
v skupnem znesku	.	.	90	K	—	v
Ljubljana, dne 15.3.	1921.
blagajnik.
čilo pisati pobotnice, kar pa ni pravilno in to že radi tega, ker za vsako vplačilo mora imeti tudi zadruga prilogo, katera služi računskim pregledovalcem '.a dokaz ali je dohodek v blagajniški knjigi vknjižen ali ne.
Pri zadrugah, ki vodijo knjige po tiskovinah, ki jih je izdala zveza, ni potrebno, da zaključuje knjige \ saki mesec, zadostuje to enkrat na leto in to je z dnem 31. decembra vsakega leta. Ce se dohodki in izdatki pravilno vknjižujejo v pravo rubriko, je itak vsak hip napravljen celotni računski zaključek. Po-
ZADRUGA MIZARJEV V LJUBLJANI.
Štev. 1/1921. Pobotnica.
P. n. gosp. Anton Matjašič v Ljubljani
je plačal za vajenca Božidar Gorenjca
sprejemnine .........	10	K	—	v
oprostnine............................20	»	—	»
globe.................................—	»	—	»
zadružne doklade za leto 1920 .	.	60	»	—	»
v skupnem znesku .	.	90	K	—	v
Ljubljana, dne 15.3.	1921.
N. N.
blagajnik.
treba je le zvedeti, koliko znašajo obresti od naloženega kapitala, pa so sestavljena aktiva in pasiva zadruge.
Ker sem opazil, da blagajniki pri računskem zaključku vmešavajo tudi dohodke, ki jih v resnici niso sprejeli in z njimi v tekočem letu niso imeli nobenega opravila kakor n. pr. narastle obresti naložene glavnice, naj mi bode dovoljeno sestaviti uzorec računskega zaključka, ki naj služi za podlago pravilne sestave.
(Dalje prih.)
Kmetija ne nese več!
Obrtnik na deželi mora odobravati članek Kmetskega lista v št. 1‘2 z dne 24. marca z zgornjim naslovom in zakaj? Ker odgovarja čisti resnici. Temu popisu je enak položaj malega obrtnika na deželi, nič boljši tudi ne more biti položaj za malega
obrtnika v večjih mestih, s tem smo s kmetskim stanom enaki. Če danes vse godrnja nad draginjo, in se krivda zvrača na našega kmeta, se ga po krivem dolži, kdor se temu pridružuje, naj prebere ta članek in spoznal bo, da dela našemu kmetu veliko krivico. Želeti bi bilo, da se mali obrtnik pogleda v to kmetsko ogledalo, spoznal bo svoj položaj, da mu je
popolnoma enak! Obrtnika tarejo slične nadloge, če-« prav v drugi obliki, ki so še neznosnejše, ker je prav na vse navezan, ako nima toliko posestva, da bi mu donašalo potrebne hrane. Orodje se je podražilo stokratno in še več. Stanovanje trikratno, bolniško zavarovalni prispevki petdesetkratno, materijal, ki ga obrtnik rabi stokratno in še več, davki so tako visoki iz raznih naslovov, da jim ni primere, kako pa stoji njegov zaslužek temu nasproti? Obrtnik bi moral zaslužiti dnevno, če bi hotel zmagovati navedena bremena 300 kron na osebo, a bi še komaj shajal in za mogel draginjo zmagovati. Koliko pa zasluži povprečno obrtnik na dan? Komaj 50 kron dnevno. Marsikdo bo rekel, da obrtniku niso vezane roke pri sestavi računov. To je lahko reči, a je neizpeljivo, iz ozirov, da upravičene cene izdelku naročnik ne more zmagati, ako ni ta iz verižniških krogov. Upravičeno visoke cene pospešujejo tudi brezdelje, ker vsakdo odlaša naročilo do skrajnosti, ker čaka ugodnejših časovnih razmer, katere se nikakor nočejo povrniti, nasprotno se iste pomnožujejo. Tega povišanja neugodnih razmer pa ni kriv kmet, kakor tudi ne obrtnik, pač pa je tega krivo dejstvo, da se brez vsakega treznega pomisleka dviga davke, carino in sto drugih državnih prispevkov. Država povzroča sama draginjo, ne da bi pomislila, če z eno roko daje, da mora z drugo iz gotovih virov nazaj jemati. S tem se uničuje ugled države in splošno blagostanje uničuje ter se povzroča nezadovoljnost, katere izrodek zna biti usodepoln!	Malovič.
Rti sfe pfačati naročnino za 1921?
Štev. 831.
Razglas.
Odsek stavbne stroke v Zvezi /industrijalcev, imenoma Zveza stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov, je v svoji seji dne 17. marca 1921 razpravljal ureditev mezd stavbinskega delavstva in sklenil tako:
1. Ker stavbinsko delavstvo navzlic našim pozivom in 6 tednov čakanja, ne more poslati na razgovor o obnovitvi kolektivnega dogovora med delodajalci in delojemalci stavbne stroke pooblaščenih zastopnikov, morajo delodajalci v zadevi sklepati in skleniti sami.
2. Določila kolektivnega dogovora z dne 29. 111. 1921 odnosno dogovora z dne 7. Vil. 1920 (za Maribor z dne 26. VII. 1920 in iz meseca novembra 1920, za Celje dne 31. VII. 1920 ostanejo v veljavi. Vendar se mezde revidirajo ter se za Ljubljano in ostalo slovensko ozemlje sklene kakor v toijki 3 do 6.
3. V Ljubljani mesto ter neposredni okolici do maksimalne razdalje 3 km (tri kilometre) zračne distance do Glavne pošte veljajo dosedanje mezde s povprečno 20 (dvajset) odstotnim poviškom, in določ-Uo te mezde na uro:
a) polir 14 do 17 K;
b) preddelavec 11 do 12 K;
c) zidar, tesar 8 do 10.40 K;
d) težak nad 18 let 5.60 do 7.40 K;
e) mlad., delavci do 18 let 4 do 5.60 K;
f) delavke 4 do 5 K;
g) vajenci 3.60 do 6.80 K.
Te nove mezde stopijo v veljavo dne 21. III. 1921.
4. Za industrijske	kraje v	okrajnem	glavarstvu
Ljubljanska okolica, za	gorenjska	mesta	in	industrij-
ske kraje na Gorenjskem veljajo dosedanje mezde s povprečno 10 (deset) odstotnim poviškom in določno te mezde na uro:
a) polir 13 do 16 K;
b) preddelavec 10 do 11 K;
c) zidar, tesar 7.60 do 9.50 K;
d) težak nad 18 let 5.20 do 6.80 K;
e) mlad. delavci do 18 let 3.60 do 5.20 K;
f) delavke 3.60 do	4.40 K;
g) vajenci 3.30 do	6.20 K.
5. Za Celje 80 (osemdeset) odstotkov ljubljanskih mezd po točki 3.
6. Za ostalo Kranjsko in Štajersko 75 (sedem-desetpet) odstotkov ljubljanskih mezd po točki 3.
7. Mezde za Ljubljano po točki 3 in za kraje po točki 4 se razglašajo obvezno za vsa podjetja označenih ozemelj.
Glede Maribora se prepušča pristojnim združitvam delodajalcev, da pristanejo na mezde ljubljanske po točki 3 ali, da samostojno določijo mezde, vendar ne smejo biti mezde višje nego ljubljanske. Glede ostalega ozemlja Slovenije je smatrati naredbe po točki 5 in 6 za predlog in se pristojne združitve delodajalcev poživljajo, da na ta predlog pristanejo.
8. Te novo določene mezde veljajo za stavbno sezono 1921, in določno do 30. septembra 1921.
V Ljubljani, dne 17. marca 1921.
Odsek stavbne stroke v Zvezi industrijcev.
Načelnik:
F. Ravnikar 1. r. — Šuklje I. r.
Občni zbor Bolniške blagajne sa-. mostojnih obrtnikov v Ljubljani.
Že nad 25 let obstoječa humanitarna inštitucija samostojnih ljubljanskih obrtnikov »Bolniška blagajna« je dne 19. marca t. I. ob 2. uri popoldne imela svoj redni občni zbor v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti. Ta občni zbor je bil nepričakovano dobro obiskan, znak, da vlada v obrtniških krogih za to inštitucijo, ki doslej ni bila od vlade podpirana, živahno zanimanje, umevno, kajti tudi samostojni obrtnik naj ima dobro in zanesljivo organizacijo, bolniško blagajno, ki naj mu nudi za slučaj bolezni in starosti zadostno materielno podporo.
V imenu odsotnega predsednika je otvoril občni zbor Simon Weissbacher. Za zapisnikarja imenuje tajnika Jakopiča. Spominja se v prošlem poslovnem letu umrlih članov Jakoba Martinčiča, Jakoba Podbregarja in Josipa Vidra. Društvo sedaj šteje 146 članov, v tekočem letu je pristopilo na novo 27 članov.
Tajnik Jakopič nato prečita obširno in zanimivo poročilo o lanskem občnem zboru, kakor tudi o društvenem poslovanju. Poročilo je občni zbor soglasno sprejel.
O finančnem stanju Bolniške blagajne je podal blagajnik Ivan Kersnič obširno blagajniško poročilo, kakor tudi bilanco. Iz bilance posnemamo, da je bilo koncem 1. 1920 stanje blagajnesledeče: a) dohodki (obstoječi edino iz vpisnine in mesečnih prispevkov ter daril) 8112 K 05 v; b) izdatki (bolniške pod-
pore, zdravila itd.) 4916 K 41 v. Društveno premoženje je koncem leta 1920 znašalo 14.762 K 71 vin. Starostni podporni zaklad pa 7.205 K 68 v, tako da znaša celokupno premoženje »Bolniške blagajne« 21.988 K 39 v.
Poročilo blagajnikovo je občni zbor sprejel brez ugovora.
V imenu računskih preglednikov je Ferdinand Primožič predlagal absolutorij dosedanjemu odboru. Predlog je bil sprejet.
Po teh poročilih so bile volitve novega odbora, v katerega je bila voljena po g. Jakopiču predlagana lista odbornikov: Gjud Aleksander, Weissbacher Simon, Kersnič Ivan, Gayer Rudolf, Jakopič Ivan in Kovačič Anton. — Namestniki: Aleš Ivan, Erjavec Al., Breskvar Ivan, Bizjak Davorin, Gjud Ivan. — Pregledniki računov: Rogelj Vaclav, Vrtačnik, Smerkol, Primožič Ferdo, Košar Matej, Smerkol (klepar), namestniki: Juvane Anton, Rožič Rudolf, Vavpotič Al.
Po teh končanih formalnostih je občni zbor začel razpravljati o najvažnejši in za »Bolniško blagajno« najvitalnejši točki: povišanje mesečnih prispevkov in podporni sklad.
Debato je o tem akutnem vprašanju uvedel predsednik Weissbacher, kratko povdarjajoč, da je dosedanji mesečni prispevek 6 K premalenkosten in la društvo s tem prispevkom ne more kriti najnujnejših društvenih potreb. O povišanju prispevica je nastala živahna debata, v katero so posegli številni zborovalci in sicer: Franchetti, Jakopič, Zorman, Remžgar, Jerina, Srebot, Slanovic, Smrkol, Vrtačnik Pavel, Za-mljsn Ivan, Kovačič. Skoro vsi so se strinjali v povišanju prisnevka, obenem povdarjajoč primero samopomoči. Pri zaključku debate je predsednik Weissbu-cher konstatiral, da je večina za oni po odboru predlagani predlog povišanja mesečnih prispevkov.
Nadalje je obč. zbor sprejel točko 8.: sprememba pravil, ki že dalj časa leže na vladi.
Povišani mesečni prispevek se začne pobirati od 1. aprila t. 1. dalje in sicer mesečno in se zato tudi poviša plača inkasantu.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Weissbacher zaključil dve uri trajajoče zborovanje. Občni zbor E '"iške blagajne« je donesel zanimive podatke, kako si "aj obrtnik potom samopomoči in organizacije zasigura svoj obstoj tudi za slučaj bolezni in starosti.
Tlfi sfe ptačafi zaosfafo naročnino ?
Naši shodi in zborovanja.
Redni zadružni letni občni zbor »Zadruge soda-vičariev za Slovenijo v Ljubljani« se je vršil dne
1.	marca 1921 ob 1 uri popoldne v prostorih gostilne pri Mraku, Rimska cesta št. 4. — Načelnik Emil More ga je otvoril, pozdravil navzočega načelnika zadružne zveze g. Francchettija, vse došle članice in člane in ugotovil njega sklepčnost. Navzočih je bilo 42 članov. Načelnik se spominja umrle članice Marije Zalar, na-* kar navzoči zborovalci vstanejo v izraz sožalja. Načelnik poroča, da se je vdeležil pogreba in položil venec na krsto. Nadalje izvaja načelni':, da nade, ki so bile stavljene na zadnjem občnem zboru, se niso vresni-čile; vedno višje cene surovin in pomanjkanja istih
je provzročilo podražitev sodavičarskih izdelkov, s tem se manjša promet in tudi zaslužek. — Meseca septembra lanskega leta smo dobili še trošarino na naše izdelke. Ves naš trud za odpravo te neprilikeje bil brezuspešen. 21. februarja je pač prinesel časopis Jutro« malo vest, da se mogoče v doglednem času nekaj vkrene za zboljšanje našega obrta. — Radi trošarine so bili odposlani na finančno ministrstvo, na upravo državnih monopolov, na razna druga ministrstva in višje urade, na narodne predstavnike in različne korporacije protesti in prošnje. Dosedaj nam je odgovorilo le ministrstvo za narodno zdravje s pripombo, da se za sedaj ne more in ne da nič ukreniti, torej so naše prošnje in protesti brezuspešni. — Da je sodavičarski stan s trošarino zelo prizadet, se je razvidelo iz izrednega občnega zbora dne 21. oktobra 1920, zakaj vdeležba je bila zelo mnogoštevilna; — Veliko dela in neprilik provzroča tudi terjatev članarine od raznih Članov, katere je treba terjati po dopisnici in nazadnje še skozi mestni magistrat po raznih glavarstvih, kar povzroča tukaj omenjenim uradom dosti dela. — Začetkom poslovnega leta je štela zadruga 79 članov, med letom je opustilo obrt 5 članov, in tako šteje zadruga koncem leta juzO še 74 članov. S Štajerske še niso vsi sodavičarji učlanjeni; v kratkem pa izide naredba, po kateri bodo še ostali postali člani zadruge in tako se bo zadruga za kakih 10 članov pomnožila. — V letu 1920 je došlo zadrugi 215 dopisov, odposlalo se je pa 465, torej skupna do-pisnina znaša 680 dopisov. Vse člane se prosi, da upoštevajo sklepe večine in odbora, da se v vseh stvareh ravnajo sporazumno, in se na ta način dvigne ugled in blagostanje posameznika, s tem tudi celega sodavičarskega stanu. Računski preglednik g. Fajdiga poroča, da je vse račune natanko pregledal in s prilogami primerjal, ter vse v redu našel. Drugi preglednik računov g. Hočevar še ni pregledal računov, storil bo pa to v najkrajšem času, ker mu to sedaj ni bilo mogoče storiti radi preobilo domačega opravila. Načelnik prečita potem letni zaključek, kakor tudi premoženjsko stanje zadruge, kar se vse vzame na znanje in odobri. Dohodki so 6458 kron 28 vin., stroški pa ravno tako z izkazanim prebitkom v znesku 1189 kron 98 vin. Pripominja, da je stanje v gotovini koncem leta 1920 radi tega tako visoko, ker se je čakalo odobrenja novih pravil, ki so se vladi v pretečenem letu predložila v potrdilo in se jih bo dalo v tisk, kar bo stalo precejšnjo vsoto. — Nač. More prečita proračun ter pripomni, da se doklada mora nekaj povišati radi prispevka v zadružno zvezo, ter prosi navzočega načelnika zadružne zveze, da poda o delovanju in smotru omenjene zveze navzočim članom sodavičarske zadruge pojasnilo. — Načelnik zadružne zveze poroča sledeče: Z dosedanjo doklado 4 krone za člana, zadružna zveza ne izhaja, ker zadružno delo se množi in s tem tudi stroški rastejo. Zadružna zveza se ima boriti s centralno vlado, ker ona ne uvidi potrebe slovenskih zadrug, katere so na višji stopnji in imajo kolikor mogoče popoln ustfoj. Potrebno je z dopisi in osebno intervenirati, da se merodajne osebe prepriča, kaj vse potrebuje naše zadružništvo. — Bolniška blagajna je visoko dvignila mesečne prispevke, za katere zadružnik le težko prispeva. Treba bo proti temu z vso močjo nastopiti, da se prispevke za bolniško blagajno uredi in določi tako, da jih bo obrtnik tudi zmogel. Zveza zadrug tudi upa, da se s časom povspne do boljšega
gmotnega stanja ter da bo mogoče misliti tudi na podporni zaklad za revne in onemogle člane, ki se jih bo po možnosti moralo podpirati z doneski. Sklicane so različne enkete in posvetovanja, toda ako hoče zveza zadrug uspešno delovati, mora imeti sredstva, da se teh posvetovanj udeleži. Taka posvetovanja se ne vrše vedno doma, marveč so povečini sklicana v druga mesta naše države. Za taka popotovanja je treba seči globoko v žep. Zveza zadrug je torej primorana prispevek zvišati, ker sicer ostane zveza zadrug le na papirju, ako ne bo mogel nihče zastopati njenih interesov. — Načelnik Mor6 se zahvali za pojasnilo, nakar se sprejme višji prispevek za zvezo zadrug. Ravnotako se tudi ostale postavke proračuna sprejmejo brez ugovora, določi doklada 60 kron kot letna članarina. — Načelnik naznani, da je tvrdko /a ogljikovo kislino »Securitas« v Celovcu naprosil, da bi ustanovila svojo filijalko v Jugoslaviji, ker v naši državi ni nobene. take tovarne ter pripomni, da jo omenjena tvrdka temu načrtu naklonjena, ker je žo sama mislila na to, da bi ustanovila mogoče v Ljubljani filijalko za ogljikovo kislino. — Gospod Cerar predlaga, naj se zbere ožji odsek, ter isti naroči en železniški voz ogljikove kisline, ki naj se potem razdeli med člane, kateri bi prispevali za to naročitev. Ker se ni prijavilo zadostno število odjemalcev, se ta predlog opusti. — Gospod Kircher pozove vse navzoče člane, naj se vsi strogo drže vseh na občnem zboru ali v odborovih sejah sklenjenih ukrepov, prav posebno kar • se tiče cen sodavičarskim izdelkom, ker kakor se opaža, nastavlja na deželi vsak sodavi-čar sam zase cene, ne ozirajoč se na v časnikih objavljene in od pristojnih oblasti potrjene cene. — Ker je za vse sodavičarje jako važno, se sklene, da se vsak tak prestopek, radi ceneje prodaje sodavičar-skih izdelkov, kaznuje z globo 1000 kron v korist so-davičarski zadrugi. — Zadruga ponovno prosi vse navzoče in nenavzoče, da nakažejo članarino v znesku 60 kron in s tem prihranijo nepotrebne stroške in pisarije. — S tem je bil dnevni red izčrpan. Načelnik se vsem udeležnikom zahvali ter zaključi redni občni zbor ob en četrt na 5. popoldne.
Titi sfe ptačati kofedar za 1921?
Razno.
Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti bo priredil v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop najkasneje do 1. aprila t. 1. pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
Nova tovarna. Tvrdka Sajovic & Komp. je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusilnico in galvanotehnično delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje spe-cijelno z izdelovanjem sifonskih glavic in sprejemalo v popravila aparate za sodavičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korak na poti naše narodno gospodarske emancipacije.
Razstrelilni smodnik in vžigalna vrvica za omt-nika. Urad za pospeševanje obrti v Ljuoijani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dinamona, kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo.
Pomočniške preizkušnje pri Obrtni zadrugi v Škofji Loki se vršijo dne 3. in 4. aprila 1921.
Urad za pospeševanje obrti priredi v Novem mestu, ako se priglasi dovolj krojačev, prikrojevalni tečaj, h kateremu imajo pristop pomočniki in starejši vajenci, kar je pozdraviti.
Obrtna banka v Ljubljani vabi — kakor kaže in-serat na zadnji strani — na novo podpisovanje delnic, kor hoče z ozirom na ugoden razvoj Obrtne bank", zvišati delniško glavnico od 2 milijonov na 5 milijonov kron. Termin je sicer določen za 31. marec 1921; vendar smo naprošeni objaviti, da malenkostnih ^a-mud Obrtna banka pri obrtnikih ne bo upoštevala iii bo dovolila podpis še tudi po omenjenem termina. Prosi pa, da se tisti, ki hočejo kak delež podpisati, takoj zglase: — Svoji k svojim!
Ljubljanski obrtniki, pozor!
V ponedeljek, dne 11. aprila t. 1. se vrši zvečer ob 8. uri v gostilni pri Zlatorogu? v Gosposki ulici važen sestanek obrtnikov, na katerem se bode razpravljalo o postopanju ljubljanske davčne administracije glede predpisa davkov. Treba je, da so navzoči vsi ljubljanski obrtniki, zlasti oni, ki se jim je predpisal davek ne oziraje se na pravično napoved svojih dohodkov. Storiti moramo korake, da se nemudoma izvoli davčna komisija, ki naj vse dosedaj predpisane davke revidira in pravično uredi in zahtevati moramo, da se takozvani konfidenti pri .davčnih administracijah enkrat za vselej odpravijo. Krivice ne smemo in ne moremo več trpeti, zatorej obrtniki, vdeležite se sestanka brez razlike poklica in političnega prepričanja.
Listnica uredništva.
Zaradi t,reobilega gradiva smo morali za to številko marsikaj izpustiti. Vse pride na vrsto, zatorej prosimo potrpljenja!
Listnica upravništva.
Vse svoje somišljenike in naročnike prosimo, da nam nakažejo evnt. zapadlo naročnino za list do leta 1920, kakor tudi vsaj za pol leta 1921. — Prosimo tudi za poravnavo Obrtnega koledarčka, ker denar nujno potrebujemo.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franch^tti. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Med slovenskimi obrtniki najbolj razširjeni list je , ,»Obrtni Vestnik". Zato inserirajte v tem listu.
\
Razglas.
XIII. redni občni zbor
Kreditnega diitva Mestne liranilie Ijijinske
se vrši dne 11. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v hranilnični posvetovalnici
s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika o XIII. rednem občnem zboru.
2. Odborovo poročilo o društvenem delovanju v l. 1920.
3. Poročilo računsko-pregledovalne komisije o računskem Zaključku za dvanajsto poslovno dobo.
4. Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev t“h upravnih organov
5. Volitev članov računsko-pregledovalne komisije in njih namestnikov.
6. Sprememba prav 1.
7. Raznoterosti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiii
ANTON KUNSTEK
15, 12—5
TRGOVINA Z USNJEM
priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnižjih cenah v vsaki množini.
iimiiiiiiiiiiiiiimimiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiitiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimimmiimiimmiiii
I. In največla jugoslovanska tonama za barvanje, kemično čiščenje, pranje In suetlo-llkanje perila.
«*• Barva n*- čisti «*• pere
vedno vsakovrstno blago,
obleke,
vsakovrstno perilo in hodi brezplačno na dom iskat,
w svetlo lika
ovratnike, zapestnice, srajce.
4, 7-7
J0& Reich.
Tovarna: Poljanski nasip štev. .4.
Podružnica: Selenburgova ulica4.
Poštna naročila se točno izvršujejo. Nujna dela se takoj izvršujejo.
Pravi f irnež
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrste bar/ suhih in oljnatih, barve za obleke, mavec (gips), mastenec (Federvieiss), ameri-kansko strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spada-joče predmete
ima še vedno v zalogi tvrdka:
Nedič, Rakove & Zanki
družba z o. z.
H reje A. ZANKL sinovi,
Ljubljana.
Ceniki se sedaj ne pošiljajo.
6, 7-7
Kongresni trg 4.
Telefon St. 508. - PoStno-ček. urad SHS St. 12.051.	13,	24-7
.*
v.
Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s
4°
od dne vloge do dne dviga.
Delniška glavnica: K 30,000.000—. Rezerva nad K 10,000.000 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura:	Brzojavni naslov:
Kranj.	.	Jadranska.
Caf
    * — r
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema : borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	3	7_7
2, 7—7
Zauod zn tehnične in eleMrotehnične naprave
Vojnovič & Cie - Ljubljana
Wilsonova c. 22, se priporoma.
iwi». .	...	„	-	•-	-	----,-i-«-„-il,.n.-1nru-i.TA
ANTON TONEJC in DRUG
Vedno v zalegi jedilno, tovnrniiko ter živinsko sol.
Kupuje ter prodaja deielne pridelke.
Maribor, Mlinska ulica št. 23. 77_7
M. KUŠTRIN
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470
PODR. MARIBOR
JURČIČEVA ULICA 9
PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AU'10 IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! ! ! I
I I I I	■i.k-z	I	|	|
m
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI |
m	m KONGRESNI TRG 4.
s
i dobilo na podpisovanje delnic.!
II. emisija delnic
Upoštevaje ugoden razvoj Obrtne banke v Ljubljani, stalno naraščanje vlog in kreditov ter potrebo po lastnih sredstvih, sklenil je Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12. februarja 1921 provesti zvišanje delniške glavnice od 2,000.000 K na
5,000.000 K
z izdajo novih 15.000 delnic po nominalu K 200 — s pravico do čistega dobička v letu 1921 pod sle dečimi pogoji :
1. Starim delničarjem pripade opcijska pravica in sicer na vsako staro delnico po ena nova deln ca po kurzu K 2QQ'—, prištevši za stroške in obresti K 40'— za komad. Začasno potrdilo delnic I. emisije se ima pri podpisovanju predložiti.
2. Ostalih 5.000 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaju K 220'— prištevši K 40'— za obresti in stroške za vsako delnico.
3. Podpisovanje delnic traja od 1. marca do 31. marca 1921. Delničarji, ki v tem roku ne iz-vrše pravice opcije, izgube to pravico Istočasno s podpisovanjem delnic je treba tudi polno vplačati odpadajoči znesek.
4. Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov obresti in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu.
5. Pravico do reparticije si pridržuje Upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 48/o obresti.
6. Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat.
Subskripcijske prijave sprejemajo že sedaj: Obrtna banka v Ljubljani, dalje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah ter Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu.
Ljubljana, meseca marca 1921.
Upravni svet Obrtne banke
v Ljubljani.
x
x
m
m