IK 17 O Z r* O { O'io / 4 * 9 po milosti božji Lavantinski škof vsim vernim svoje ljube cede mir in vse dobro po Jezusu Kristusu! Spet kaj novega in pa veseliga vam imam oznaniti, preljube moje ovčice: sveti izveličanski čas, kojega bomo obhajali po dovoljenju našega sv. očeta papeža Pija IX. h veči božjej časti in našim dušam v izveličanje. Kedar se dober oče na pot poda, mu otroci srečno hojo že¬ lijo ; in ko se spet srečno h domu poverne, jim po navadi česar lepega in dobrega prinese, alj po svojem premoženju kaj posebniga da, naj se z njim oveselijo ter Boga hvalijo, ki je očetu dal popotvanje srečno dokončati, in se zdravimu k svojim ljubim domačim poverniti. Tudi nas vsili ljubeznivi duhovski oče Pij IX. so lansko leto popotvali, so obhodili imenitno božjo pot lauretanske Matere božje, so obiskali svoje dežele in več sosednih krajev Laskih deržav, pogledat kako se J ih vernim otrokam godi, jih oveselit in pozvedet, česar jim je potreba. Srečno so se zopet v svoje poglavitno mesto Rim povernili, poklicali 25. kimovca (septembra) kardinale, svoje naj bližji prijatele in pomagavce, jim naznanili, kaj so dobrega skusili, pa tudi slabega najšli, jih opomnili, naj Boga hvalijo za tolike dobrote in tolaženja, ki so jih imeli, pa tudi prosijo Očeta vsega usmiljenja, naj vernim dodeli bolj živo vero, edinost in pa obilnej delavne kersanske ljubezni, koje ljudem po sveti naj več pomankuje. Naj bi hvala božja obilna bila, in občna molitev več premogla, so se obernili sveti oče Pij IX. na vso katolsko cerkev, ter so povabili vse svoje verne otroke, naj z njim vedelo Boga hvalijo in priserčno molijo za vse narode, za njih diihovske; in deželske gosposke, naj jim da duha prave ljubezni in žive vere, naj bi se pover¬ nili vsi, ki po cesti zmot in hudobij tavajo, na stezo resnice in pravice, na pravo "pot vječniga zveličanja. t Pa kaj bo veselje nase, ako nas Bog ni vesel! Kaj pomaga naša molitev, ako nismo v gnadi božji, dokler smo grešniki, božji sovraž¬ niki, in se nas angeli ne veselijo, ki nosijo molitve naše pred božje obličje! — Odperli so torej sveti oče Pij IX. zaklade nebeških darov, popolnoma odpustkov, kakor o svetem letu, in naročili vsim škofam ka- tolške cerkve, naj odločijo, kakor za dobro spoznajo, v svoji škofiji sveti čas, do konca tekočega leta, v kojein verni dosežejo lehko, če le hočejo, vse milosti in dobrote svetiga leta, se z Bogam spravijo in zado¬ stijo božji pravici, ki noče smerti grešnika, tiinveč ga neprenehoma vabi in kliče, naj se prav spokori in živi srečno in veselo. Te sveti čas hočemo tudi mi hvaležno obhajati, preljube moje ovčice, in ne zamuditi svetih dni, ki se nam ponudijo, poskerbeti za božjo čast, za povišanje svete katol. cerkve, in za izveličanje svoje; saj ne vemo, ali še kdaj včakamo svetega leta. Začeli bodemo te svete dni obhajati pervo adventno nedelo (28. listopada), in jih bomo dokončali na dan rojstva Jezusovega (25. grudna) zvečer. V saboto zvečer pred pervo adventno nedelo (27. listopada) bodo pred večno lučjo pol ure pri vsih cerkvah zvonovi oznanili, de se sveti dnevi odpustkov začno; v nedelo potem bo pri pervem opravilu presv. rešuje Telo izpostavljeno, kakor vsako nedelo in zapovedan praznik tega sv. časa. Po vsaki farni maši se bojo ves te čas opravljale molitve za sveto cerkev, za svetiga očeta papeža, za svitlega cesarja, za poedinenje ločenih kristjanov, ki niso naše vere, in za sploh potrebe keršanstva, pa po.5 očenašev in češenasimarij, pa apostolska vera se molilo bo. f Kdor želi odpustke tih svetih dni prijeti, ima: 1. Zakramenta svete pokore in presvetega resnega Telesa v tem času vredno prejeti. 2. Svojo farno ali kako drugo cerkev k temu odkazauo trikrat posebej obiskati, in v cerkvi 5 očenašev in češenasimarij pa apostolsko vero v namen svetega očeta Papeža moliti. Naj bolje bo, ako se cerkev v procesji obiše, in se sklenejo z tim tudi navadne molitve za odpustke, prošnje 7.a povišanje svete cerkve, za brambo( svetiga rimskega sedeža, za spreobernenje never¬ nikov, krivovercev in vsili grešnikov, za mir in edinost med keršanskimi poglavarji, za blagor ljube domovine, za obrambo in blagost našega ljubljeniga svitliga cesarja, naj bi vladali dolgo in srečno, pa tudi za vse duhovske in deželske predpostavlene, naj jih Bog v dobrem poterdi. 3. Enkrat se je v tem svetim časi postiti, tako de se mesa zderži in le enkrat te dan nasiti. 4. Ubogim, alj pa za božjo čast in razširanje sv. vere se v tem časi po premoženji kak poseben dar ubogaime naj podeli. —/ Na sveti (božični) dan se bo pri večernicah zahvalna pesem zapela, in na večer bodo zvoni ravno tako pol ure pred večno lučjo konec svetega časa zapeli. Naj bi se obhajal sveti čas Bogu v čast in v izveličanje naše, priporočim vsim keršanskim kerčmarjem (ošterjem in likebam), naj ne dajo v svojih hišah in gostivnicah o tih svetih dneh pijančevati, trušati in raz¬ sajati pivcam. Prosim gospodarje in gospodinje v imenu Jezusa, naj var- jejo svojo družino, otroke, hlapce in dekle, de ne bodo kleli, klafali ali- pa po noči okolj pohajali, vriskali in vlačugarili, kar je veliko žalenje božje. Ako je mogoče, naj sleherni oče ali mati vsak večer teh svetih dni svet Roženkranc, alj saj eden odstavk (eno skrivnost) z svojimi odmoli in poskerbi, de vsi, kakor bo od dušnih pastirjev še posebej oznanjeno, se prav vredno spovejo in presv. rešnje Telo prejmejo. Tako bomo te svete dni sveto obhajali, de bodo vesele zemlja in nebesa, in de nam veselja našega nihče odvzel ne bo. N V Pri sv. Andreju na sv. Simona 1858. Anton Martin, Lavantinski škof.