Gospodarske stvari. Nova sušilnica za sadje. Gospod Alfred Hartmann, inženir v Trnovem na Kranjskem, je izsumil novo sušilnico za sadje. Ta nova sušilnica ima za nasipavanje sadja 26 Dmetrov prostora, na kteri prostor se more 24 mernikov črstvega zrelega sadja nasuti. Za kurjavo se more vzeti vsaka sorta premoga, sote ali drv. Potrebuje se kurjave prav malo, ker je naprava cele sušilnice taka, da majhen ogenj veliko vročine daje. Češplje se v 12—14 urah nježno in lepo posnše. Sušilnica se, dokler je v porabi, s čvrstvim zrakom napaja. Toplota vlago v sopar spreminja in novi zrak sopar iu vlago odpravlja. Tako je stvar, ki se hoče sušiti, vedno z novim in subim zrakom obdana. Kolikor bolj se pa ti dve stvari podpirate, toliko bržeje se sadje tudi snši. Potroški za tako susilnico so primeroma prav majbni in iznašajo okoli 130 gold. Zidovje ob Btraneh se more ali iz žgane ali nežgane opeke, pa tudi iz kamna ali celo iz spletenega vrbovja napraviti. Gosp. inženir Hartmann je rad pripravljen, če mu kdo 6 gold. dopošlje, potsebne načrte napraviti, po kterib je vsaki zidar v stanu tako sušilnico pozidati. Tudi je gosp. Hartmann pripravljen oskrbeti za kurjavo pripravo iz železa in poslati kilogram po 80 kr. Adresa se napiše: Alfi ed Hartmann, Ingeuieur, Dornegg in Krain. Pojatnica. Pri goveji živini so samo francozi ali pojatnica poglavitna bolezen, ki je po postavi na 30 dni zavarovaua. Ta bolezen ima svoj postanek v boleni spremembi raznih žlahtnih organov živalskega trupla. To bolezen dobivajo najbolj krave v mlajših letih, Razvija se le bolj po času, tako da se prvi pojavi te bolezni skoraj vsakokrat spregledajo, ali splob še opazijo ne. Celo živinskemu zdravniku je mnogokrat nemogoče prve početke zbolenja pri živi kravi spoznati in še določno izreči ta ali ona krava je pojatna. Zanesljivo gotovo se ta bolezen še le spozna, ko se zaklana žival raztelesi ali sekcira. Ta bolezen trpi včasih mesece, celo kakor skušnja uči, leta, da slednjic živinčeta, ako se prej pod sekiro ne denejo, popolnoma suba poginejo. Iz tega je tudi jasno, da se pri tako bolenib kravah cela vrsta razuih bolenib prikazni opaziti more. Pri kravah se ta bolezen naznanja — pa tudi ne vsakokrat — po nekako prekomernem spolnem nagonu. S tem pa ni nikakor rečeno, dabi to bilo nezmotljivo znameuje te bolezai, ker je mnogo drugib bolenih sprememb na spolovilih, ktere iste prikazni provzročiti morejo. Tudi ni resnično, da se ta bolezen samo pri krarab nahaja, ker tudi vole in bike napada. Na po8lednji stopinji te bolezni opazujemo nektera znamenja, iz kterib se more z nekako gotovostjo na to bolezen uže pri živih živinčetih sklepati. Tako so sliznice ali slizne mreue v nosu blede, v žolto barvo cikojače; oko je medlo, koža trda, kakor pergamen pošlatati, dlaka brez vsega svita in namršeno od kože strleča, pod pazdubo, v grli in med stegni, v dimljab se nabajajo debele, trde, večjidel ne boleče, tudi ne bolj vrooe otekline. Nektere izmed teh gump so po 2 in še več funtov težke. Živali napada driska in hudo smrdeči izločki grejo od njib. Temu se pridruži sušica, živali ne jejo rade in to, kar snejo, ne prebavijo. Živali se nerada vlegajo in večjidel stoje z razkoračenima prednjima nogama in raztegnjenim vratoiu. Kedar se vležejo, le kratek čas Iež6, težko in kratko dihajo in od časa do časa hripavo pokašljavajo, zlasti, kedar se mrzle vode napijejo. Vse te bolene prikazni se od dne do dne hujšajo, vse vračenje je zastonj in slednjič se žival zaduši in pogine. Vzroki, iz katerib ta bolezen nastaue, se niso znani. Mnogo se jib navaja, ali točno dokazan ni nobeden. Planinski pašuik za žrebeta na Poborji se ne more dati prirediti, ker bi stroški bili preveliki. Tako sta spoznala pri komisijonskem obbodu g. plem. Haupt, predsednik konjerejskega društva, in g. dr. Klingan. Pač pa se priredi takšna paša na Meninski planini pri Gornjem giadu.