Listek.
38i
Telemaka"  od Fe~ne7ona   (izdala matica hrv.),   „Ksantipa"  od Littrovva,  in  ,,Kaja Krispa o Katilininoj  uroti".  —
Pokojnik je bil vzoren duhovnik in domoljub. Zapustil je med drugimi društvu sv. Jeronima in Matici hrvaški po 1000 gld.; jugoslavenski akademiji iu za medicinsko fakulteto  v Zagrebu po  500 gld.
Bodi mu blag  spomin!                                                                                    V.
Baraga svoji sestri. G. Fr. Drenik v Ljubljani hrani zanimiv droben spominski list, katerega je znani misijonar in poznejši škof amerikanski, rojak naš Friderik Baraga izročil svoji sestri, ki je nekaj časa živela pri njem med severo-amerikanskimi Indijanci, pozneje pa se vrnila v Evropo. Svojeročna pisava je lepa in karakteristična in listek je napisan v vseh jezikih, katere je Baraga govoril: v slovenskem, nemškem, latinskem, francoskem.  italijanskem, angleškem in indijanskem jeziku.  Slove pa tako:
»Meine Wunsche bei der Abreise meiner geliebten  Schwester Antonia. Aigel Boshji naj te vedno   fpremlja, Aie verlasse Dich des Himmels Schutz, Tuta sis et salva in aeternum, Cbservez toujours la loi de Dieu, iVuovo sempre sia il Vostro zelo /mitate the Saviour's holy lif ^4ngwamisin mino bimadisin. Mission zum hI. Joseph in N.  Amerika im Juli   1839.
Dein Dich ewig liebender Bruder Friederich Baraga m. pr.« Pečnikovo predavanje. V Muzejskem društvu je poročal dne" 3. velikega travna g. yernej Pečnik s Krškega v slovenskem jeziku o svojih prazgodovinskih in rimskih razkopavanjih po Kranjskem. Poudarjal je, da ne bode učeno in sistematično govoril, ker se arheologije ni učil iz knjig, ampak iz praktične izkušnje; zato bode jedino to povedal, kar je sam videl in sam našel. Pred sedmimi leti je začel razkopavati na Dr-novem, tam kjer je stalo rimsko mesto Neviodunum, ali takrat še ni imel nikakeršne izkušnje in ni znal starin po dobah razločevati. Pozneje je prepotoval vse Kranjsko, del Primorskega, Hrvaškega in Štajerskega in se je prepričal, da je po slovenskih deželah živelo jed no ter isto mogočno ljudstvo, bodisi že keltskega ali slovanskega plemena. Zlasti je vsa Krška dolina, od izvira reke, pa do nje izliva, prepolna prazgodovinskih selišč. Najprej so ljudje stanovali po jamah ali pečinah, katerih je vse polno okolo Trebnjega, Krke, Zagradca, Žužemperka, Mirne Peči i. t. d. Navadno so pečine pri vhodu z močnimi zidovi zavarovane, v njih pa se nahaja polno pepela, oglja in drugih prazgodovinskih ostankov. Pozneje so si stavili ljudje z nasipi opasana gradišča. Skoro na vsakem griči po Dolenjskem se nahaja tako gradišče, ki je imelo navadno po dva vhoda : jednega na severu, druzega na jugu. Pri vhodih so nasipi vedno zelo trdni in visoki. Lepo tdko gradišče se vidi pri Koritih blizu Dobrnic, ki ima tisoč korakov v obsegu. Še večje gradišče je pri vasi Mačkovec blizu Dvora, ki je obsezalo najmenj 2000 korakov. Velike naselbine so bile dalje v Podzemlji, na Kriznem Vrhu pri Mokronogu (tam so se našli samo takšni uhani in take igle, kakeršnih ni na Vačah), pri Velikem Korenu južno od Krke (tu je bilo zeld imenitno gradišče), na Sv. Magdaleni blizu Šmarija in pri Javorji, kjer se nahajajo grobje popolnoma v pesku zadelani, da se od zunaj nič ne vidijo Ravno taki grobje so v Strahovlji pri Zagorji. Južno od Sv. Petra na Krasi se nahaja 16 prazgodovinskih selišč, med katerimi sta najvažnejši Silertabor (ostanki sežganega   žita)  in Zemon (morda stari   Terpo?),  kamor so se   naselili prebivalci