35. štev. V Kranju, dne 29. avguste 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarska lisi Stan« ta Kranj t dostavljanjem na dom 4 X, po posti ta celo Uto 4 K, srn pol lata S K, ta druge driava ttana 560 K. Posamezna iteviika po 10 vin. — Na naročbe brat istodobne vpoiüjatve naročnina se ne otira. — Uredništvo in uprav-aiitvo je na pristavi gosp. K. Fbriana v « Zvezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ======= Inscrati se računajo ta celo stran BOK, ta pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. m.erati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila •a plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat tnaten Eopusi. — UpravniHvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije. otnanila, sploh vse upravne tadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se isvolijo frankirati. — Rokopisi sa na vračajo. Cilji „ Vesne". (Na ustanovnem občnem tbotu t Vesne« dne 8. avgusta t. 1. govoril predsednik pripravljal neg i odbora dr. Josip H ar n.) Konec. Narodna samozavest je med našim ljudstvom zamrla skoro popolnoma. In bridko se stori človeku, če pomisli, kako je bilo bai na Gorenjskem leta 1848 in kako je danes, bridko se mu stori, ee pomisli, kako je bilo po slovenski domovini v dobi taborov, ko so tisoči in tisoči dvigali svoj glas za narodno samodoločbo, dočim je v tem oiiru danes vse Uho in mirno, dasi nimamo pravic nič več kakor tedaj in dasi naš sovražnik dela za nas pogin mnogo sjstematičneje kakor tedaj. In zato je potrebno, da mlada srca, ki jih še ni zastrupil egoizem, zakličejo na ves glas: -Dajte narodu, kar j« narodovega!*, Sirijo ta glas med ljudstvom in mu ostanejo zvesta do konca svojih dnu Kar se tiče moralnega Čuta, sem prepričan, da se bo moje besede izrabljalo v agitacijske namene proti nam. Resnica oči kolje, toda povedati jo je vendar treba, čeprav bo letelo kamenje na nas. Kristusova morala, ki je bila ob svojem porodu čista kakor solnce, je med našim ljudstvom tekom dolgih stoletij svoj obraz izpremenila, in tisoč- in tisočkrat je mogoče opazovali, s kako ra-fiairano brez vestnostjo si tolmači ljudstvo temeljne zahteve skupnega življenja človeške družbe, da moro pustiti svobodno pot svojim hipnim strastem. Čistih značajev je manj in manj, hinavstvo in klečeplaztvo pogajanja bujne cvetove. In zakaj P Izza sto let je človeštvo na potu k novi morali; krščanska morala, tekom stoletij tolikrat profanirana, se zanemarja, toda pri nas le zanemarja, nadomestila za to pa ne nudi nihče. Tem nadostatkom naj bi se odpomoglo po* tom primerne izobrazbe. Žalost nas mora obiti, če vidimo, kako se bai onim, ki jim pripada ta na* loga, mečejo pod noge polena od onih, ki hočejo narodovo nevednost izrabljati v svoje sebične namene. Toda odreči se moramo vsakim lamenta-cijam, podati roko učiteljstvu, ki je nositelj civilizacije med ljudstvom, in ž «ojim skupno Širiti luč izobrazbe, ki more biti edini temelj lepše narodove bodočnosti, prav tako v duševnem kakor v gmotnem ožim. Tudi do gmotnega blagostanja se bo dvignil narod še!e tedaj, kadar bodo njega indi-vidui izobraženi toliko, da bodo mogli konkurirati z individui drugih narodov. To so vzroki, da smo sklenili osnovati za svojo domovino dijaško organizacijo ter delati v navedenem smislu. Potom knjižnic in čitalnic, potom predavanj, razgovorov in poučnih izletov, potom vplivanja oa druge korporarije in na javnost sploh, da podpirajo ljudskoizobraževalna stremljenja, potom poučnih spisov, potom prirejanja veselic in zabav v narodne namene. (To je smoter novo se snujočega društva.) Na eni strani naj bi društvo samo delovalo med narodom za njega povzdsgo, na drugi naj bi odgajalo može, ki bodo v poznejših letih narodu sposobni vodniki. Poleg teh društvenih namenov pa je treba povdarjati Se eno. Društvo ima biti tudi duševno in zabavno središče gotenjskega visokošolskega di-jaštva. Ko celo leto bivamo v tujini, se domovini kolikortoliko odtujujemo. In v domovini smo tekom počtnic vsak v svoji vasi popolnoma osamljeni. S starejšo inteligenco pridemo v dotiko čisto malo ali pa tudi nič, in tudi sami med seboj se vidimo le malo. Gotovo je dijastvu, ki naj enkrat reprezenlira narodno inteligenco, neobhodno potrebni stiki s sedanjimi inteligenli, ki nam v nešteto slučajih lahko koristijo z nasveti ia bi to gotovo rade volje storili. Upamo, da bo društvo temu nedostatku odpomoglo mnogo lažje, kakor je to mogoče vsakemu posamezniku. Upam tudi, da nas bo inteligenca sama podpirala v tem ozira sgtem, da pristopijo društvu kot ustanovni ali podporni člani, da jih na ta način zveze z društvom in z društveniki gotov interes. Društvo s podobnim namenom že eksistira, namreč cProsveta*. Zakaj naj se torej ustanovi samostojno društvo in ne le podružnica «Prosvete», katere delokrog se raztega po celem Slovenskem? O tej točki ne govorim obširneja Povdarjam le, da ne želimo s nikake polemike, da pa je njena podružnica za nas nemogoča, dokler sprejema «Prosveta» v svoj krog izključno le narodne radikalce. Združitev vs ga naprednega dgaštva k skupnemu kulturnemu delu smatramo za zahtevo, od katere v interesu narodnega napredka ne moremo odstopiti, dokler se obe napredni dijaški stroji v svojih svetovnih naziranjih razlikujeta tako malo kakor doslej. In prepričan sera, da vsak resen napreden rodoljub misli prav tako in da govorim iz src vseh navzočih, če kličem novemu društvu: «Vivat, crescat, floreatl* Postava o podporah za družine rezervistov. ^ Glavne točke te postave, ki govori o podpori družinam tistih rezervistov, ki so pokliani k orožnim vajam, so: Kdo ima pravico do podpore? § 1. Svojci a) moža, ki ni aktivni vojak in je poklican k orožni vaji alt ibOljgM b) moža, ki je kot nadomestni rezervat poklican k vojaškemu* izvežbanju, če je preživetja svojcev vpoklicanega bilo doslej odvisno največ od njegovega zaslužka. Kot svojce se smatra v smislu postave: ženo, zakonske in nezakonske otroke, sestre in brate ter sorodnike vzhodne vrste (ascen-dente) poklicanega. PODLISTEK. Čarovništvo v ljubezni. A. I. AtaaaatleT. Dalje. le 17. stoletja je poznan proces soproge generala Neidschatza, Žena je bila obtožena, da Je knezu Jano Juriju I?. s čarovništvom vzbudila nagnenje do svoje hčerke. Mučili so jo na natezalnici ter jo potem obsodili v smrt Ker pa Avgust Močni ni hotel nostopiti vlade s smrtno žalitvijo odlične rodbine, je bila pomUoščena s pregnanstvom na njeno posestvo, ležeče ob šlezijski meji, kjer je kmalu zatem v pomanjkanju umrla. Dasi je inkvizicija podrgala na tisoče grmad ter s vso strogostjo nastopala proti vraži, vendar jo ni mogla izkoreniti; pospeševala se je dalje do današnjih dni V početku tekočega stoletja je menda celo neko sodišče na Kranjskem imelo opravila z enim takim aiueajam. Tvarine, služeče v pripravljanje ljubi makih sredstev minolosti, so bile zelo raznovrstne. Pri* prosto ljudstvo se je posluževalo poleg skrajno nedelikatesnih snovi tudi raznih smeši, sestoječih ts krvi in mleka, is sline in znoja, iz jeter goloba sli srca lastovke, iz možganov jegulje ali gada, iz koičic sabe ali podlasice i. t. d. V križnici «Sofrito nst^sittfOS da U Magie,. », Ujon 1744, ki je prevod starega latinskega originala, čitamo nastopni recept: •Dani pomladnega petka v mali lonček svoje krvi, spolovino zajca in jetra goloba. To zmes po* stavi v toplo peč, ko pa se izsuši, jo zdrobi v prah. Pol drahme prahu daj potem zavžiti določeni osebi če ni uspeha takoj, ponovi to trikrat — in ljubljen boa> Nekatere osebe so nabirale razne narkotične in druge rastline. Iz njih so napravljale pijače ali pa so jih uporabljale na druge načine* Valvasor pripoveduje v svoji glasoviti kroniki, da ženske z velikim (divjim) korenom privabljajo može v bližino. Ženska vrže, vpo Ste vaje gotova določila, koren v toplo peč, kjer začne s pomočjo hudiča skakati, se zvijati in plesati; zasoljeni mož pit pride Se doti čno noč, dasi se morda nahaja v daljini. Naš kronist dalje navaja da dekleta s čepet-cem lovijo fante. Rastlino » je seveda treba prilastiti pod gotovimi ceremonijami, na kar dekle zadobi tako privlačnost, da gredo fantje za njo kakor kozli za soljo* Te rastline Je več vrst Ako dekle nima prave, pa za njo gredo konji. Poslednje se je dogodilo neki služkinji pri vir.domskih vratih v Ljubljani Dva vprežena konja sta dirjala za njo, kamorkoli je krenila, in le i težkim trudom so jo obvarovali nesreče. Sklepali so, da je imela cepetec, toda ne pravega. Pod pragom zakopana ali v obleko všita ča-rolija je tudi dosegla svoj namen, posebno Se, ako se je poleg nahajal listek z magično besedo «ŠEV*A» ali «STTIAM>. Prva je nepoznanega izvira, druga pa baje znači: Satanas te trahat in amorem mei. Konečao treba omeniti še one, ki so se zaklepali v sobe, da so tam mrmrali nerazumljive besede in izvrševali eksperimente z voščenimi kipci in srčki, dalje z oblekami, s trakovi, s lasmi in drugimi predmeti, ki so se poprej nahajali v lasti določenih oseb. Seveda s tem Se dolgo ni izčrpan besednjak snovi, siužečib v pripravo ljubezen vzbujajočih sredstev, ki se glede sestave tudi dandanes ne razlikujejo od onih v minolosti. Poleg sredstev gori navedene vrste je ljudstvo poznalo in še pozna protisredstra, uničujoča pričarano ljubezen. Pri nas na Kranjskem rabijo v to razna zelišča, n. pr. sladke koreninice in rmene liste solnčnice \ Tal. Kreutermann pa je bil v zdravljenju Ijubezni-boleznl bolj kompliciranega mišljenja, ker v knjižici «Der curiote und vercunftige Zauberarsts, Frankf. 1726, priporoča nastopno: «Če je kdo začaran, da ne more opustiti gotovega človeka, bodisi moškega sli ženskega spola, naj odtrga pest belih kresnic, rastočih ob potih ia Kdo nima te pravice? 9 2. Ta pravica ne velja, a) če dobiva pod orožje poklicani tudi v času orožne vaje svojo plačo naprej ali b) če so njegove premoženjske razmere Ukane, da lahko svojci bres te podpore živijo. Koliko se lahko zahteva? § 3. Vsi upravičenci svojci dobijo podpore le enkrat in sicer za vsak dan orožne vaje 50% tiste dnevne plače ali zaslužka, ki je v dotičaem sod nijskera okraju, v katerem je vpoklicani nazadnje delal, za navadne delavce v navadi. Ako je pokli cani samostojen, je merodajna najvišja v sodnij-skesa okraju v navadi stoječa dnevna plača. Ako pa zadnji čas ni bil na Avstrijskem v delu, znaša dnevna podpora 1 krono. Koliko se lahko zahteva za potovanje? § 4. Za dneve potovanja od zadnjega bivališča v kraj, kamor je poklican, se podpora računi na isti način. Ako kdo med vojaško službo brez lastne krivde zboli, dobiva podporo naprej, dokler se ne more vrniti v svoje bivališče. Kdo naj zahteva podporo? g 5. Edino k orožni vaji odnosno k vojaškemu izvežbanju poklicani ima pravico, zahtevati podporo za svojce. Naznaniti ima izmed svojcev tisto osebo, kateri bi se naj podpora izplačevala. Ce imenuje obenem več oseb, naj naznani tudi vsoto, katero se ima posamezni izplačati. Kdaj se ima zahtevati? § 6. Podporo se zahteva ali ustmeno ali pismeno pri tisti politični oblasti, katera mu je dostavila pozivnico. Zahteva se lahko podporo za 4 tedne po dovršeni vaji ali vojaškem izvežbanju. Kdo določa podpore? § 7. O upravičenosti zahtev za podporo poizveduje pol. okrajna oblast in podporo tudi določa. Proti njenemu sklepu se lahko prizadeti pri-toči pri deželni politični oblasti, ki končno določa. Podpora se izplačuje naprej. § 8. Ce se je podpora pravočasno zahtevata, se jo plačuje za vsak teden naprej. Podpore se ne sme zarubiti. § 9. Te podpore se ne smejo na noben način zarubiti. Občine in bolniške blagajne sodelujejo. § 10. V svrho izvršitve te postave so na poziv pol. oblasti dolžne občine sodelovati. Ravno-tako morajo dajati na zahtevo pol. oblasti v § 11. postave z dne 30. marca 1888. označene bolniške blagajne pojasnila o stvareh, ki so važne za določitev podpore. Vsi tozadevni spisi so prosti kolka. § 11. Vse v izvršitev te postave potrebne vloge, zapisniki, priloge, rekurzi in sprejemnice so proste vseh pristojbin. § 12. Postava je stopila v veljavo s 1. avgustom 1908. _Gospodarski del, s □□□□□ 0% Narodno gospodarstvo. Dalje. a) Socljalizem na Francoskem in Angleškem. Ustanovniki slavnih socialistiških šol na Francoskem v 19. stoletju so: St. Simon, Fourier, Louis Blanc in Proudhon. Grof St. Simon (roj. 1760, u. 1825; je bil prvi, ki je na Francoskem položil temelj znanstvenemu socializmu. Glavni njegovi nauki, kateri so zapopadeni zlasti v njegovih knjigah «Catéchisme des industriels", 1823, .Nouveau christianisme 1825, so posebno tile: Ljudje so si popolnoma enaki; vse prednosti, ki jih ima kdo od rojstva, se morajo odstraniti; dedinsko pravo se mora odpraviti, da preneha neenakost v premoženju ; delo, na katerem sloni vse bogastvo in ves napredek družbe in katero dandanes predstavlja najubožnejša in najštevilnejša vrsta ljudi, mora dobiti pristoječo mu oblast nad družbo. Na mesto buržoazije mora stopiti nova združba ljudij, v kateri se vsakemu odkaže delo po njegovih zmožnostih in vsaki zmožnosti plača po delu ali potrebah. Vsa verstva so se preživela; katoliško in protenstantsko krščanstvo oznanjuje sicer načeloma bratstvo vseh ljudij, toda v resnici ne obstoji bratstvo več: zato je treba ustanoviti novo vero, ki bo v duhu ljubezni zedinjevala vse človeštvo in je vodila k edinemu njegovemu namenu — k pozemski sreči. St. Simon je imel veliko učencev in posnemovalcev (St. Simonisti), ki so njegove nauke razširjali in dalje razvijali. Vso človeštvo so hoteli organizovati po vzgledu katoliške hierarhije. Največji upliv sta dobila Bazard in Enfantin, čigar spisi so tudi izšli po njegovi smrti skupno z zbranimi spisi St. Simona (Oeuvres de Saint Simon et d' Enfantin, 1865). Z Enfantinovo smrtjo (1832) tudi preneha nadaljni razvoj St. Simonove socijalistiške šole, njeni privrženici so se oklenili drugih smeri, zlasti pa praktičnih nasvetov Charles Fou-rierja(roj. 1772, u. 1837), čigar glavno delo je: Traité de l'association domestique agricole (1822 1.). Fourierjeve ideje imajo zato velik pomen, ker so skušale socijalistiški program praktično uveljaviti. V vsakem človeku se nahaja neki nagon za kako delavnost, treba je samo naravne nagone ljudij za to uporabiti, da se organizuje družba. V današnji družbi moramo marsikaj storiti proti svoji volji, o poklicu ponajveč ne odločujemo sami, po Fourierju bi pa vsak koristil družbi, če bi sledil le svojemu nagonu. V ta namen si je Fourier v svoji globoki domišljiji izmislil tole organizacijo : Na vsako kvadratno miljo naj bi se sezidalo vojašnicam podobno poslopje (phalanx) za 300 rodbin, v k a te m bi bile skupne obednice, pralnice, delavnice, čitalnice i. t d. V falangi morajo biti zastopana vsa dela : poljedelstvo, razni obrti, znanost, umetnost. Vsa produkcija mora biti združena in ljudje bi ne smeli opravljati vedno istega dela, temveč prehajati od enega do drugega, ker bodo s tem v delu našli svojo srečo. Vsej falangi načeluje od večine voljeni poglavar — unarque (vicomte), dvanajsterim t r i a r q u e (marquis) i. t. d. 2,985.984 falangam (kolikor bi jih imel ves svet) pa stoji na čelu omniarque (Augustus) s sedežem v Carigradu. Čisti zaslužek v falangi se ima razdeliti tako, da pride Vi 2 na glavnico, Vis pripade delu in 8/12 nadarjenosti. Ker bo produkcija skupno organižovana, se bo v falangah donos pomnožil. NajvažnejšiFourierjev učenec Considérant je skušal falansterije praktično uresničiti v Texasu, toda poskus se je ponesrečil, kakor tudi niso mogli uspevati drugi falansteriji, ki so se osnovali po Fourierjevih načelih. Tretji vplivneji francoski socijalist je Peter Jos. Proudhon (roj. 1809 v Besançonu, umrl 1865 v Parizu). On imenuje zasebno lastnino tatvino (qu* est ce que la propriété? La propriété c* est le vol), jemanje obresti je protinaravno dejanje, rop na človeški družbi, tisti, ki prejema obresti, ne da bi delal, je tat. Zato pa skuša Proudhon najti sredstvo, da bi mogel obresti odstraniti. V ta namen naj se ustanovi ljudska banka, ki bi malim obrtnikom in posebno delavcem pogojevala brez obresti, in sicer bi te banka izdajala liste, ki bi se ne glasili na denar, temveč na izdelke. V banko bi se prinesli izdelki (n. pr črevljar izdelane črevlje), za to bi se dobili posebni listi, ki bi se lahko zamenjali za vsakovrstno blago. Poskus s tako banko se je izjalovil. V svojem glavnem delu „Zistem gospodarskih protislovij ali filozofija uboštva" (Systeme des contradictions économiques ou la philosophie de la misère, 1846) prijema tedaj veljavno narodnogospodarsko vedo na najslabših mestih (teorija rente in vrednosti) in jej dokazuje protislovja v osnovnih njenih naukih. Tako pravi: Ali ni nerazrešljivo protislovje, če ima diamant, ki je pravzaprav le igrača, večkrat vrednost nad 100.000 frankov, dočim se dobi kruh in železo za majhen denar i t. d. Proudhon sploh smatra državo za nepotrebno in škodljivo; vse bi se moglo samo po sebi uravnavati, če bi ljudje med seboj osnovali tak promet, da bi vsak prejel toliko dobrin, kolikor odgovarja vrednosti njegovega gospodarskega dela in bi vsak enako veliko časa porabil za delo. Taka brezdržavna družba bi se imenovala anarhija. Proudhona zato tudi nazivljejo usta-novnika anarhizma, katerega program je označil Rus Baku n in s temi-le stavki: „Mi zame-tujemo postavedajo, vsako avtoriteto, vsak privi-legovani, patentovani, oficijalni in legalni upliv, tudi če bi nastal po splošni glasovalni pravici, v prepričanju, da je to le v korist vladajoči manjšini izkoriščevalcev in v škodo ogromni, zasužnjeni večini". Med anarhistiške pisatelje spadajo tudi Maks Steiner, ruski knez Krapotkin (n i h i 1 i s t), zemljepisec Elisée Reclus in J. Most. Louis Blanc (1811—1882) je ustanovil 1. 1839 v Parizu časopis „Revue du progrés", v katerem je prvikrat (1. 1841) zagledala luč sveta njegova razprava »Organizacija dela" (Organisation du travail), o köji pravi po pravici Dühring, da njen mali obseg stoji v obratnem razmerju z vsebino njenih mislij. V tem spisu je Blanc pokazal pot, po kateri bi mogla današnja, na podlagi inndividuvalizma stoječa družba preiti v aso-cijacijo bodočnosti. V današnji dobi proste konkurence se mnogo dela izvrši brez vsake koristi, veliki producent uničuje malega, največji kapitalist je država, ki naj po Blancu ustanavlja narodne delavnice in proizvaja sama, s čimur bi se zasebna industrija ubila. V ta namen naj država najame posojilo in napravi tovarne za vse industrijske stroke. V teh tovarnah (narodnih delavnicah) naj bi proizvajali delavci zadružno. Ves letni dobiček bi se razdelil v tri dele, en del bi pripadal članom zadruge, drugi del bi se porabil za starčke, bolnike, onemogle in one industrije, katere bi se nahajale v nevarnosti, tretji del pa bi bil namenjen za razširjevanje zadružnega obrata, da bi sčasoma lahko vsi delavci imeli prostora v njem. Zadružno načelo bi bilo: Delo po delovni zmožnosti, užitek po potrebah. Blanc je torej duševni oče produktivnih zadrug, ki v sedanjosti pridobivajo vedno več pristašev in od katerih nekateri pričakujejo miren preobrat sedanjega družbenega reda. Med francoskimi socialistiškimi pisatelji omenjamo še Cabeta, Pierre-Ler ouxa, Considérants in Blanquija. Ves francoski socijalizem do zadnjih desetletij preteklega stoletja ima več ali manj revoluciJonami značaj. Sicer pa tudi sedaj socijalisti na Francoskem nimajo enotnega programa kakor nemška stezah, ter jih z dvemi pestmi doranta izkuha v vodi. Ta čaj naj potem pije devet dni zaporedoma ter med tem časom nosi desni čevelj na levi, levi ps na desni nogi. Dalje je paziti, da pacijent ne stopi z boso nogo na zemljo.* Kakor je možno odpraviti pričarano ljubezen, tako je po mnenju vraže možno uničiti pravo ljubezen, obstoječo med zakonskimi in zaljubljenci. Najbolj na glasu v tej zadevi je popenjanje pasu ia zaklepanje ključalnic povodom zarok, porok in drugih stičnih slučajev. Na ta način se uniči soglasje dvojice, katero more sopet spraviti le proti-sredstvo. Poteg čarovniške pridobitve in magičnega uničenja ljubezni pozna ljudstvo tudi čarolijo, vpliva-jočo aa zarod. Po nekaterih krajih slovanskega juga je razširjena vraža, da, če nevesta nosi pri poroki v vencu vpleteno mladiko beke, je pri njej porod izključen za celo življenje, pritem ko ga mladike gabra izključujejo le za toliko let, kolikor se jih ravno nahaja v vencu. Pravijo, da je izkušnja po* trdila resničnost te čarolije, Užitna sredstva iz poznanih vzrokov tu ne pridejo v poltev. • * « Temeljni podatki o ljubimskih sredstvih raznih kategorij 10 v glavnem navedeni, sedaj ostaja se vprašanje o njih vspebih. Ali je mogoče, da bi zavžita, oziroma pod pragom zakopana zmes za-mogla predrugačiti duševno stanje posamičnika toliko, da bi ljubil osebo, katero je poprej morda sovražil ? AU je mogoče, da bi mehanična izvršitev gotove manipulacije zamogla uničiti soglasje dvojice ali vplivati na zarod? Ne, to ni mogoče. Prosto dejanje nima v direktnem smislu nikakega vpliva, ravnotako ne snov, ki zavžita kvečjemu more škodovati človeškemu organizmu, ne more pa v njemu vzbujati ljubezni sli sovraštva. Seveda to velja v direktnem smislu, nikakor pa ne v indirektnem. Snov ali oblika vraže je brezpomembna, nikakor pa ne domišljija, vera ali prepričanje, ki nastane pri manipulaciji ali uporabi snovi. S tem pa se nahajamo pred fenomeni sugestije. Kaj je sugestija, o tem nas poučuje Že vsakdanje življenje. Mišljenje o sladčicah provzroča njim lastni okus na jeziku. Pri pogovorih o gotovih insektih začutimo vbodijaje in gomazenje po truplu. Bolnika ozdravi najprej oni zdravnik, do katerega ima zaupanje. Ergo, kako že prosta autosugestija (lastna domišljija) more ugodno ali neugodno vplivati na človeka, pri tem ko vplivi postanejo mnogo močnejši, če je z domišljijo združeno tudi prepričanje, Na podlagi tega si potem lahko že z autosu-gestijo tolmačimo precejšnji del čarovništva v ljubezni, predvsem pa vsa protisredstva in manipulacije, vplivajoče na zarod. Konečno tudi ljubezen vzbujajoča sredstva niso povsem Izključena, kajti Že samo mišljenje, da mi je «narejeno* more zavzeti višek autosugestije. Enako sugestiji lastne domišljije vpliva na človeka ona, ki jo provzročijo drugi ljudje. Tu sem spada vzdih zapeljane deklice: Premotil me jel Ako se sprejemna oseba nahaja v somnambulizmu (neke vrste mešečnost) ali hipnozi, pa daleč presega prvo. V takih slučajih si možgani pretvarjajo vsiljeno voljo v svojo, si prilastujejo eksperimen-tatorjeve Zelje ter v tem smislu vplivajo na truplo in njegova psihična svojstva. Zavojček vžigalic je po primerni sugestiji za hipnotizovano osebo 10 kg težak kos železa. V naročje položeno poleno ji s sugestijo lahko pretvorimo v nežno dete. Da, poznani so celo eksperimenti, ko je dotik svinčnika, z zatrdilom, da je žareča žica, provzročil opeklino na truplu medija. Dalje je omeniti še, da s primerno sugestijo ozdravljajo bolnike, proglašene za neozdravljive. Konec prih, 8. priloga „Gorenlcu" if. 35 Iz 1.1908. socialna demokracija, temveč se dele v več skupin, ki imajo vse po več svojih zastopnikov v parlamentu. Največjo skupino tvorijo Socialistes indépendants — neodvisni socialisti, ki nimajo nobenega določenega programa in se gibljejo med strogim komunizmom in zmernim državnim socijalizmom. Poleg njih imamo tudi manjše skupine s strogo začrtanim programom. Parti ouvrier révolutionnaire ali alemanistiso delavska stranka, — vsak ud mora pripadati kakemu delavskemu društvu — ki se ne meša rada v politiko in oznanjuje splošni štrajk kot sredstvo za dosego socijalistiške države, marksisti niso za splošni štrajk in teže najbolj po politični oblasti, blanquisti so pa izključni revolucijonarci. St. Simonov in Fourierjev vrstnik na Angleškem je bil Robert Owen (1771—1858), ki spada med največje človekoljube na svetu. Owen je čisto prepričan, da je značaj vsakega človeka produkt razmer, v katerih se nahaja, in produkt njegove vzgoje. On zahteva, da naj v človeški družbi vlada popolna enakost brez kakih razlik glede pravic, izobrazbe in imovine. Svoje nazore je skušal praktično uresničiti, ko je postal ravnatelj velike predilnice v Nju-Lanarku (New-Lanark na Škotskem), kjer so bili delavci do tedaj na najslabšem glasu. Takoj se je lotil z vso vnemo vzgoje teh zanemarjenih in zapuščenih delavcev. Najprej je hotel delavce zboljšati v nravnem oziru, kar se mu je z ljubeznjivim in premišljenim na* stopanjem posrečilo; pohotnost in pijančevanje sta izginili. Tudi je z vso silo delal za gmotno zboljšanje svojega delavstva, preskrbel jim je primerna zdrava stanovanja, tudi v tovarni je skrbel za zdravstvene uredbe, dnevno delo se je skrajšalo na 10 ur, otrokom [pred 10. leti ni bilo dovoljeno vstopati v tovarno. Pri tem je pa njegovo podjetje rapidno napredovalo, tako da je mogel vedno večje glavnice uporabiti za nove naprave v dosego večje produkcije in večjega blagostanja svojih delavcev. Po pravici so Owenu nadeli ime .socialnega reformatorja iz Nju-La-narka." V sestavkih a new view of society, 1813—1816, je Owen kazal na usodne posledice, katere ima za delavstvo razvoj industrije in poživljal delodajalce, naj posvete vsaj toliko pozornosti svojim delavcem, kakor svojim strojem in orodjem. Tehnične iznajdbe v dobi od 1792—1817 so po njegovem preračunu pač 12 krat povečale produktivno moč Angleške, toda stanja delavstva niso ne le zboljšale, temveč je še poslabšale, ker so vrgle ves dobiček podjetniku, delavca pa napravile za prostega slugo strojev. Da bi se te razmere zboljšale, je Owen zahteval ustanovitev družbenih središč (skupin) od 500—1500 duš, kjer bi se pod državnim vodstvom gojilo poljedelstvo in industrija, in sicer ne za promet, temveč za lastno porabo; z umnim vodstvom bi se dosegla največja produktivnost, delovni čas bi se zelo zmanjšal. Nekateri poskusi, ki so se napravili na podlagi teh Owenovih naukov zlasti v Ameriki, so se izjalovili, vender pa gre Owenu zasluga, da je na Angleškem vzbudil smisel za zadružno produkcijo, sprožil varstvo delavstva in največ pripomogel k temu, da se na Angleškem socijalizem ni družil s politično revolucijo, temveč ae omejil na svojo moč (Trades unions). Praktični program sedanjih angleških socijalistov obsega poleg nekaterih političnih zahtev zlasti te-le < točke : splošno volilno pravico, dnevščine parlamentarnih zastopnikov, letne parlamente, visoko obdačbo obrestnega in rent nega dohodka, zlasti pa omejevanje individuvalistiškega gospodarskega reda z razširjenjem javnih podjetb in zavodov (podržavljenje železnic, vodovode, javno razsvetljavo, javni promet i, t. d. naj prevzamejo občine v svojo oskrb), ter razširjenje delavskega varstva (osemurno delo). Kakor se vidi, se angleški socijalizem znatno razlikuje od socijalizma na Nem« škem in Avstrijskem/ Dalje prih. * ♦ # Tedenski sejem v Kranju due 24. avgusta 1008 Prignalo se je — konj, 96 glav domaČe goveje živine, 16 glav hrvaške goveje živine, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 63 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — -domačih ovac, — hrvaških ovac, *~ koz, — biiš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68—, na polo* vico 100 kg K 60—, za pitanje 100 kg K55—, kumerni 100 kg K 38'—. Pšenica K 11'—,' proso K 9*—, rž K 10'-—, oves K 9*—, ajda K 9*50, repno seme K —, fižol ribnican K 15'—, mandalon K 15*—, koks 15*— za 50 kg, Pokojni***« savarovanjs laiebnlh uradnikov, Po členu 71 ministrskega ukaza z dne 22. februarja 1908 drž. zak. 42, o izvršitvenem predpisu k zakonu z dne 10. decembra 1900. drž. zak. št. 1 iS leta 190?., o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah, je dokler še ne konstituirajo deželni uradi pokojninskega zavoda, zavarovanju zavezane nameščence prvikrat zglasiti, ter vse od-odhode in izpremembe o podatkih, važnih za zavarovanje, naznaniti pri političnem oblastvu 1. stopnje po obrazcih, omenjenih v členih 52 in 53. Z razglasom c. kr. ministrstva za notranje zadeve s dne 1. julija t L drž. zak. št. 127, se je določil kot začetni termin za prve zglasitve pri političnih oblastvih t. stopnje 1. avgusta t. 1. Zakoniti obrok g* priglasitve traja, štiri tedne In pričae glede onih uslužbencev, ki so že dne 1. avgusta v kakem zavarovanju podvrženem podjetju nastavljeni, s tem dnevom, glede takih uslužbencev pa, ki pozneje vstopijo v službo, z dnem nastopa službe. Vsak podjetnik, oziroma delodajalec, ki daje delo zavarovanju podvrženim uslužbencem, mora tekom te dobe vposlati izpolnjene obrazce oni politični oblasti I. stopnje, v katere okolišu se nahaja sedež obrata, oziroma službenega razmerja. Vse zglasitve pa je podati v dveh izvodih. Zate dvoje priglasitev potrebne tiskovine, kakor tudi od In zopet je zadonel po trgu «Nazdar» in «Zivio». Razhod. Ob krepkem trobentanju ljubljanskih trobentačev pod vodstvom brata Bučarja so Sle sokolske čete po mestu. Zopet se je vgipalo gosto cvetje nanje od vseh strani. Dež je lil, kot bi hotel skušati potrpežljivost in vztrajnost sokolsko. Videl je, da slovenski Sokol nima strahu pred tako elementarno silo. Nato so se Sokoli razšli. Kosilo. je preprečil ta namen. Na drogu bi bila ta vrsta še pokazala, kaj zna. S tem je bilo telovadbe konec. Gmotno se sicer ni dosegel pričakovan vspeh, moralen vspeh je bil pa tak, da boljši biti ni mogel. Tak moralen vspeh želimo vsakemu drugemu društvu ob lepem vremenu! Slabo vreme ni nič vplivalo na sokolsko delo v Kranju. Telovadbo so prišli gledat tudi Čuki. Upamo, da so se naučili marsikaj koristnega in zdravega. Nameravana veselica v «Zvezdi» se vsled dežja, ki je z novo silo lil, ni mogla vršiti tam, ampak se je občinstvo zbralo v sokolovi telovadnici. Da je bil sicer obširni prostor premajhen, se nikakor ni čuditi, kajti prišlo je na zlet mnogo občinstva iz vseh gorenjskih krajev zlasti mest, pa tudi iz Ljubljane in drugod. Pri veselici je sodelovala celjska narodna godba, okrepčila željnim gostom ao pa stregle vrle kranjske gospe in gospodične pod načelstvom gdč. Karle Sajovičeve. Načeloic za prodajanje šampanjca je bila gospa Majdičeva, za jestvine gdč. Karla Saj o vi če va, za vino ga. Valenčičeva in gdč. Nuša Sajovičeva, sa pivo ga. Kokaljeva in ga. Formandlova, za piškote ga. Pirčeva, v kavarvi ga. Sedejeva, šopki in razglednice so se pa prodajali pod načelstvom gdč. Anice Sajovičeve. Dame so bile okrašene s pentljami, kokardami in cvetlicami v laseh. Narodne noše so bile slikovite. Kmalu se še v dvorani razvilo najneprisiljenejše veselje kot sploh na sokolskih prireditvah. Vesele pesmi so se pele vsevprek, culi so se pa tudi govori pclni navdušenja. Brat Janko Sajovic, starosta kranj. Sokola, so je zahvalil vsem Sokolom in občinstvu za udeležbo in izražal upanje, da pridejo na vse prihodnje sokolske prireditve po Gorenjskem. Brat dr. Kušar je poudarjal potrebo skupnega sokolskega delovanja. Potem ga ni, ki bi nas premagal. Slovensko zemljo hočemo braniti do zadnje kaplje krvi, niti pedi je ne sme priti tujcu v roke. Brat Engelbert Gangl je kot zastopnik delavskega mesta Idrije želel, da prodre sokolska ideja v zadnjo kmečko kočo. 2e pri zibeli se začae sokolska vzgoja! Vesel je, da je narodno ženstvo v službi sokolstva. Našo slovensko mladino, zla ti Žensko, moramo navdušiti za sokolske ideje. Gospodarji hočemo biti na svoji zemlji. Naj živi, naša mladina! Ako je ona naša, niso izgrešena pota Slovencev 1 Živahno odobravanje je sledilo vsem trem govorom. Odhod. Prekmalu je prišel Čas odhoda zunanjih Sokolov. Težko se je bilo ločiti od prijaznih gostiteljic in gostiteljev. Med udeleženci slavaosti smo opazili med drugim deželnega poslanca dr. Vilfana (v kroju kot starosto radovljiškega Sokola) in Gangla (v kroju), ter dr. Trillerja in Cirila Pirca. Godovi prihodnjega tedna: 30. Ljutomir, Milka j 31. Rajmund, Mildrag; 1. septembra Fgidij, Mladin, Srnina; 2. Štefan, Mitjeva; 3. Evfenija, Rožica; 5. Lavrencij, Nedeljko. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 1. na Skaručnl, 4. v Preski pri Medvodah. »Kdor Jemlje mladini matei-nl Jeiik, II krade rama in življenje in oropa narod časti in pravice.1 Tako |o dejal veliki ne m i ki pesnik Herder. Novičar. Državna podpora la pomanjkanje krme. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo sa olajšanje pomanjkanja krme na Kranjskem nove državne podpore 300.000 kron. Skupna podpora za Kranjsko znaša torej 500.000 kron. Od dritvae železnice. Premeščena sta stavbni asistent Rudolf Bittner s Jesene v Gorico in Avgust Spiegel, stavbni asistent iz Ljubljane na Jesenice. V Cerkljah priredi «Veiaa», gorenjsko akad. ferijalno društvo vrtno veselico in uprizori «Ro-kovnjače*, narodno igro v petih dejanjih s petjem, v korist svojim ljudskim knjižnicam. Prireditev se Vrši 8. septembra. — Kdor se hoče dobro in pošteno zabavati, naj naredi tega dne kratek izlet v prijazne Cerklje in ne bode mu žal V Kranju bodo nalašč v ta namen pripravljeni dolgi vozovi, na katerih bo na vsakem na razpolago okrog 20 sedežev. Natančnejša pojasnila, vabila in razpored slede v kratkem. Ved ločil Neumljivo nam je, zakaj uprava tržiške železnice toliko štedl z razsvetljavo. O tem nam piše prijatelj našega lista, da vlada na na-keljskem kolodvoru včasih — če prideš malo preje na postajo — prava egiptovska tema. Vemo dobro, da v tem oziru ne zadene nobena krivda g. po« stajenafielnika v Naklem, saj on ni postavljen sa to, da bi prižigal na kolodvoru luči in pometal čakalni prostor, toda uprava železnice je dolžna skrbeti, da bodo potniki ljudje v bližajočem se zimskem poletju imeli bolj razsvetljene prastore na kolodvoru. Toliko smemo menda zahtevati 1 ta pogorelo« aa Bleda jo ministrstvo dovolilo &WQ kron podpore, V Kranja, dne 29. avgusta 1908. Deželni ibori češki, gališki, saleburški, štajerski, koroški, moravski, Šleski, predarlberški so sklicani na 15, gorjjeavstrijski, tirolski in goriški na 22. septembra, bukovinski na 5. ( ktobra Ker se snide državni zbor baje 3. novembra, se pričakuje za deželne zbore daljše zasedanje. Največje zanimanje je za češki deželni zbor, od katerega je lat ko odvisno marsikaj za bodoči razvoj razmer v državnem zboru. Ne le kako se bodo gledali Cehi in Nemci, temveč tudi kako bodo razne češke stranke, ki so v državnemu zboru združene, nastopale v deželnem zboru, je važno za bodočnost v parlamentu. Seloburski deželni predsednik grof Saint Julien je umrl. Za naslednika se imenujeta grof Wolfgang Chotek in sedanji bukovinski predsednik dr. Oktavian vitez Bleyleben. Srbski patriarh Zmejauovic, ki je bil pred kratkim izvoljen na srbskem cerkvenem zboru v Karlovcib, ni potrjen od vladarja, baje zato ne, ker ne zna madžarsko. Za to reč je seveda odgovorna ogrska vlada, ki hoče imeti na vseh mestih svoje kreature. Na ta način sploh ne voli kongres patriarha, ampak po ovinkih ga imenuje ogrsko ministrstvo. Avstro-Ogrska ima baje resen namen, anek-sirati Bosno in Hercegovino. Poroča se, da se je obrnila na velevlasti, ki so podpisale berlinski ugovor z vprašanjem, kakšno stclišče bi zavzela ob •spremembi državno-pravnega položaja okupiranih dežel*. Uvedba ustave v Bosni in Hercegovini baje ni mogoča brez take državnopravne spremembe, to se pravi brez aneksi je. Zdi se nam, da je stvar postavljena na glavo. Avstro-Ogrska bi morala najprvo pokazati, kakšne namene ima z Bosno in Hercegovino, potem bi se ji lahko dovolilo, da ispremeni okupacijo v aneksi j o. To bi bila vsaj garancija za ustavo. Same obljube avstro-ogrskih diplomatov ja nekoliko majavo jamstvo. Avstro-ogrskt vlada je dala nekaterim svojim častnikom, ki so bili odposlani v Macedonijo k oadotni reformni žandarraerrji, dopust, druge je pa zbrala v Skoplju. To je posledica zadnjih dogodkov na Turškem, ki so tudi na Macedonijo močno vplivali. Reforme, ki so jih hotele evropejske države vpeljevati tam, so nesmiselne, odkar ima Turčija več svobode, kakor marsikatera druga država. Tudi ruska in francoska vlada je storila s svojimi častniki to, kar avstrijska. Od italijanske in angleške se pričakuje to v bližnjih dneh. V Baroka se je zgodila zelo važna ispre-memhae Oflcielni sultan Abdul Aziz Je bil v bitki pri El Keloa popolnoma pobit ; v Tangerju so razglasili njegovega nasprotnika Mulej Ha-fid a sa sultana. Poraz Abdul Aziza je spravil francosko vlado, ki ga je podpirala, v veliko zadrego. Posl. Jaurès jo je bil dovolj svaril, pa vse nič ni zaleglo. Sedaj pač tudi Franciji ne bo nič druzega kazalo, kakor priznati novega sultana. Nemški Viljem je baje Že brzojavil Mulej Hcfidu, da ga prizna za sultana, če se zavete, da se bo ravnal po aigeziraski pogodbi. f Carigrada je v nedeljo zgorelo toliko hiš, da ae še sedaj ne morejo prešteti vseh. Stvar ima tudi političen pomen, ker je bil menda požar podvržen od Btaroturkov, Geni se, da je zgorelo 6000 ms, vss v mohamedanskih mestnih okrajih. Kosili so Sokoli po raznih narodnih gostilnah. Povsod so bili sprejeti in postreženi nad vse ljubeznivo. In ko so zapeli par narodnih slovenskih pesmi, osvojili so si srca vseh, seveda predvsem lepega ženskega sveta. Telovadba. • Dež le ni hotel ponehati in splošno se je že mislilo in tudi napovedovalo, da telovadbe ne bo. Proti štirim se je pa neprestano ulivanje izpod neba vendar nekoliko umirilo, dasi popolnoma dež ni ponehal, ampak je vedno mršalo po malem. Žito se je kljub temu vršila tolovadba, ki jo je prišlo gledat nad 1500 oseb. Večina njih je zasedla prostor ob cesti v Ljubljano nad železnico, kjer je imela zlasti na proste vaje najlepši pogled. Pri telovadbi je sodelovala celjska narodna godba. Najprej je izvajalo 150 dečkov naraščaja proste vaje s palicami v dvojicah. Dasi so bili med njimi dečki stari komaj po pet let, vendar se je izvedba izvršila dobro. Bil je naraščaj iz Kranja, Jesenic, Javornika, Tržiča, Radovljice in Škofje Loke. Disciplinirano vodstvo posameznih oddelkov naraščaja nas je navdalo z najboljšim upom za bodočnost gorenjskih sokolskih društev. Vaje naraščaja je vodil brat Ažman, načelnik kranjskega Sokola. Proste vaje, sestavljene za kranjski sokolski zlet, je izvajalo 80 članov kranjskega, jeseniškega, javorniškega, tržiškega, radovljiškega in škofjeloškega Sokola. Te vaje, ki so zelo težke in komplicirane, so se izvajale izredno lepo. Telovadci so bili vsi izvrstno izvežbani. Ponavljala se je vsaka vaja štirikrat in je bila n. pr. druga isvajana naravnost vzorno. Gibi teh vaj so jako modemi. Občudovali smo lepa telesa telovadcev, krepke postave, od solnca ožgane zagorele obraze. Izvršene so bile vaje na lepo godbo s 4. vsesokolskega zleta v Pragi. Celjska godba je pod vodstvom g. Koruna izborno rešila te točke. Vaje članstva ie vodil brat Evgen Sajovic, nadzornik gorenjskih sokolskih društev. Sledila je telovadba na orodju. Gorenjska župa je nastopila v 7 vrstah in sicer t ena vrsta Kranj, miza — gorenjska vzorna vrsta, bradlja — ena vrsta Kranj, konj vzdolž — ena vrsta Loka, bradlja — ena vrsta Kranj, koza -* ena vrsta Radovljica, bradlja 1 vrsta Jesenice, drog. V teh vrstah je telovadilo 52 telovadcev. Telovadilo se je lepo, zlasti na bradlji je gorenjska vzorna vrsta dosegla krasne uspehe. Vsi telovsdci so se potrudili, da so storili vse, kar je bilo v njih močeh. S to telovadbo na orodju je gorenjska župa pokazala svojo sokolsko zrelost. Kdor je videl zbrane Sokole z Gorenjskega in njih delo, vzbudila se mu je vzpričo tako zdatnega sokolskega naraščaja iu moštva misel, da gorenjski narod lahko z mirno vestjo sprejme boj, ki se mu ponuja. Prepričam smo, da bo z delom izšel kot zmagovalec iz njega. Vsi telovadci kakor tudi oni, ki so izvajali proste vaje članstva in naraščaja, so bili burno aplavdirani pri vsaki točki. Na to je nastopila matica vsega slovenskega sokolstva, Ljubljanski Sokol, ki je postavil vzorno vrsto. Ta je telovadila na bradlji in napravila tri skupine pod skušenim vodstvom Zveznega načelnika staroste ljubljanskega Sokola, očeta slovenskega sokolstva, brata dr. Viktorja Muraika. V vrsti so bili bratje Bukovnik, Malner, Poreota, Stibil, Vidmar, Thaler in Miklavc, torej tekmovalci is mednarodne tekme lanskega vsesokolskega zleta v Pragi in drugih tekem slovanskega sokolstva. S svojim nastopom 80 dosegli višek priznanja, izpeljava vaj je bila ne-prekosljiva. Ljubljanska vrsta bi bila nastopila is aa drogu, a det, ki sa ja ja) tisipati vedno gostejše, 11. prilogi „Gortnlcu" z dnt 29. avgusta 1903. Porodil SO bodi dne 2. septembra 1.1. v Ljubljani gospod Gašper Frantar iz Kranja, sedaj uradnik tržaške hranilnice, z gospico Pavlo Rakove is Ljubljane. Bilo srečno! Is 8trss|ida. Kakšne razmere vladajo pri nas, odkar gospodarita župnik Šare in kaplan Traven, je skoraj neverjetno. Zdaj zidata svojo zadrugo, seveda se za stavbene predpise prav nič ne brigata. Javno pot, katere uporabo imajo celo nekateri posestniki vknjiženo, sta kratkomalo zazidala in baje celo se sosedov svet. Cez pot so izkopali temelj za novo poslopje in začeli zidati, da bi vsaj ponoči razsvetlili razdrto pot, da bi se ne pogodila kaka nesreča, a gospodom iz farovža je itak vse dovoljeno. Prosimo slavno okrajno glavarstvo, da potrebno ukrene, in farovškim gospodom dopove, da tudi zanje veljajo po*tave. Zopot nesročs m taoenskem brada. Pred kratkim smo povedali dovolj jasno, ds je že skrajni čas, da izginejo predpotopni brodovi na najbolj obiskanih prehodih čez Savo, ker vožnje z brodi pomenijo na naraslih valovih smrtno nevernost zs ljudi in živino. Takrat sta padli z broda v Tacnu dve ženski ter utonili. Dne 20. t. m. bi se bila na istem brodu kmalu zgodila zopet velika nesreča. Posestnik Česen je hotel na brodu prepeljati voz kamenja s konjsko prlprego. Ker pa je brod kratek* so nekaj splašeni konji pretrgali zatvornico ter padli v visoko narasle valove. Zgodila bi se bila brezdvomno velika nesreča, ako bi ne bil posestnik brž porezal vajeti in presekal oje, da so konji splavali po valovih. — A oblasti bodo le vedno čakale ns nove nesreče, preden odpravijo nevarne brode ter prisilijo poklicane korporacije, da rgrade mostove. Ha Triglava je ponesrečil dunajski turist Ka-rol Wagner. Po dolgem iskanju so ga našli na se-aerni strani Triglava v skoraj nepristopni razpoki. Wagner je žrtev lastne predrznosti, ker je hotel priti brez vodnika čez strmo steno, katere ni le nihče preplezal. Tudi ni bil zadosti pripravljen za tako turo. Wagner je star 22 let, po poklicu bančni uradnik. Na Bled je prišel trgovinski minister Fiedler s soprogo, ki ostane 14 dni ondi. Stanuje v hotelu Louise nbad. Hovo brisgalnioo najnovejše konstrukcije je dobilo ognjegasno društvo v Mavčičah pri Kranju pri tvrdki Smekal v Zagrebu. Tolovajski aspai aa učence. Pred 14 dnevi so napadli v zavetišču v Sangradu 12 letnega učenca Bolharja iz Ljubljane fantje Zargaj, Močnik in Sleme, prave pristne klerikalne cvetke. Zvabili so ga v gozd, da mu bodo nekaj podarili in ko so prišli tja, so ga vrgli ob tla. Dva sta ga držala za obraz, Sleme, mežnarjev sin, mu je prereza! z nožem srajco in ga zabodel v desno stran prsi. Napadalci so naznanjeni sodišču in je bila 21. t. m. obravnava. Želeti je, da sodišče občutno kaznuje te sirovine. Zakaj ni cSloveo.ec>, ki ima tako točne vesti iz Sangrada, nič poročal o tem napadu t Kake ozdravimo pijanost Pred nekaj dnevi je prikotovratil na tukajšnji kolodvor pijanec-možakar. Bil je tako močno vinjen, da ga izprevOd-niki niso mogli pustiti v vos, da bi se odpeljal z vlakom. Zato je začel razgrajati po kolodvoru in to je dalo povod službujočemu uradniku, da gaje ukazal proč odvesti. Hudomušna dva delavca, ki sta,imela izvršiti ta ukaz, peljeta pijanca k vodnjaku hi ga začneta oblivati. Kmalu se je pokazal dober učinek mrzle vode. Po par krepkih polivih se je začela motu vračati zavest, da se je popolnoma streznil. Je 11 se je zahvalil delavcema sa neprostovoljen tuš, to nam pa ni znano. la tajakl promet v Bohinju. Dne 17. t. m., ravno na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva, ie bilo slovesno otvorieno podjetje gosp. Ravhe-karja v «Ukanci» («v koncu*) bohinjskega jezera — hotel «Zlatorog» z novozidanim poslopjem za stanovanja. Obe zgradbi, ki sta pravi kras «Ukance», je blagoslovil g. župnik Berlic. Pri večernem okrepčalo, ki ga je priredil nato gosp. Ravhehar, smo opažih mnoge odličnih gostov, g. sodnega nad« svetnika Martmaka, gospoda ravnatelja Pirca, g. Prosenca s obiteljo i. t. d, Culi smo tudi nekaj prisrčnih pozdravov in napitnic, med drugimi bratom Cehom in Hrvatom, ki so bili prišli občudovat krasni naš Bohinj. V imenu Cehov je nazdravljal In zahvaljeval prav prisrčno gosp* mestni fizik is Prage. Vse pa je proslavljalo občudovanja vredno podjetnost in marljivost gosp. Ravhekarja, ki je nam Slovencem zgradil prvi tako udobno zavetišče ob bohinjskem jezeru in vse je izražalo željo, naj Bog obilno blagoslavlja njegovo podjetje. Hotel «Zlatorog» ima res krasno lego, prav udobno kakor « Aljažev dom* v Vratih. Kroginkrog te obdaja venec nebotienih vrhov, nič ne moti tihega planinskega, miru, le «Savica, hči kraljeva* ti grmi na ušesa, ki jo prav s prostim očesom odtod opazuješ lahko vsak čas. Odtod Je tudi pripravno izhodišče za razne ture: na Bogatina (kakih 6 ur), Čez Komno v Sočo, na Triglav preko sedmerih ^er i. dr. Sicer pa, če obiščeš bohinjsko jezero in vioo, ne moreš najti pfipravnejšega kraja za okrepčilo kot hotel «Zlatorog». tn kdor ljubi ta par mesecev mir v gorskem zatišju, da si okrepi živce In celo svoje telo in komur se poseli po priletni topli ali mrzli kopeli, temu sedaj m treba Iskati takih prostorov v daljnem svetu, ker mu Hudi Ista «Zlatorog» koncu bohinjskega jezera. Sveta dolžnost nas Slovencev vseh je, da to podjetje res kar mogoče podpiramo! Na večer se je v proslavo prihodnjega dne zažga! oh jezeru kres, vmes so pokale in se zarile rakete v krasnih barvah, v jasno, zvezdnato noč pa so zvenele ljubke, domače pesmice. Prepričali smo se, da je gosp. Ravhekar res mož na svojem mestu. Njegovo ime nam jamči za solidno in gostoljubno postrežbo, v čemur mu stoji ob strani njegova ljubezniva gospa soproga in ostala družina. — V proslavo rojstnega dne presvitlega vladarja je bila tudi na bohinjskem jezeru dne 18. t. m. zvečer razsvetljava. — Ob jezeru biva sedaj že dlje časa gosp. dež. predsednik baron Schwarz. Nesreča v Sangrada. Viktor Koman si je na gugalnici v Sangradu zlomil nogo. Prepeljali so ga v Ljubljano. Neznosne razmere. Z Bleda pišejo: Ravno pod starim gradom — sedaj lastnina g. Muhra — so postavili častilci našega pevca-prvaka skromen spomenik Prešernu na čast z nadpisom dobro znane kitice o € podobi raja*. Domačin in tujec bi gotovo radostno porabil priliko, bivajoč ob čudežnem jezeru, da bi si ogledal to bajno pokrajino, recimo z vzvišenega stališča, kakor je n. pr. blejski grad. A tega ne more in ne sme storiti, ker je pristop in vhod na vseh, k gradu spadajočih potih za« hranjeni — N«? samo dejstvo, da so vsa šetališča pod gradom —- kolikor je privatne lastnine — prepovedana, je vsega obžalovanja vredno, — protestirati moramo kar najodločneje, da so ti pre* povedni napisi ali samo nemški, ali pa v nemškem jeziku na prvem mestu! Knez Windiscbgiätz ima tudi na svojem zasebnem ozemlju postavljene tablice s prepovedjo, a tu stoji napisano: »Prepovedan vhod* «— na drugem mestu spodaj pa: «Verbotener Eingang*. Knez dokumentira s tem, da Živi na čisto slovenski zemlji! — Teh žalostnih razmer bo konec tedaj — ko dežela kupi blejski grad z jezerom! In to naj se zgodi kmalu — če ne bode morebiti — prepozno! Diti. Jubilejno premovanje as Boh. Bistrici. Letošnje premovanje žrebetnih kobil in žrebic ns Bob. Bistrici, ki se je vršilo 31. julija, smemo imenovati jubilejno. Prostor, kjer se je isto vršilo, namreč pri gradu, ali, kakor pravimo pri Gospodu, je bil lično ozaljšan s cesarsko podobo in primernim napisom. K prem o vanju je prihitel predsednik kmetijske družbe in konjerejskega odseka blag. gosp. Franc Povše in vet. nadzornik Pavlin. — Konjereja so prignali dokaj zares lepih kobil z žrebeti in žrebic; žal, mnogi so žrebeta že pred premo-vanjem prodali. — Skrbni konjereja so dobili pri premovanju poleg denarnih daril tudi jubilejne srebrne svetinje z letnicami 1848—1908. Pomenljiv spomini Pri tej priliki je kupil konjerejski odsek dve mladi kobili pinegavske pasme in sicer eno triletno od Martina Torkarja, posestnika na Bistrici, za 1600 K in drugo od Fr. Logarja, tudi posestnika iz Bistrice, za 1000 K. Lepi vsoti za mlado žival! Prvo je prevzel za polovično ceno Matevž 2vab iz Lepenje, drugo pa gosp. prelat Andrej Kalan za Marijanišče. Z nakupom domačih žrebetnih kobil v deželi, konjerejski odsek konjerejo najbolje podpira in daje domačim konjerejcem veselje in pogum. Frsnkfurtsriee v Kranjski gori. Kakor obično proslavil se je tudi leto« v Kranjski gori cesarjev rojstni dan. Mogočno so plapolale slovenske zastave kot znak naše zvestobe, tn tu se je zgodilo, o čemer bi nihče še sanjati ne mogel. Tu v Kranjski gori, kjer ni niti enega Nemca, so bile ta dan prvikrat razobešene frankfartarice. To je velik, ostuden madež v zgodovini Kranjske gore, ki Žali naš kranjskogorski ponos in našo narodno zavest tako globoko, da moramo najti zadoščenja, bodisi na ta ali na drugi način. Razobesil jih je na svoji oštarijici oni razupiti Tajč-Košir, ki je za Judeževe groše izdal svoj narod in pljunil na svojo lastno mater. Mimoidoči ljudje so ogorčeno protestirali, v njih dušah pa je rastel stari srd, ki ga goje do njega, ker poznajo njega in zgodovino njegovega življenja ... Pa niti županovemu povelju se ni hotel pokoriti in občinski orgsn je bil priraoran sam s silo odstraniti sramotilne zastave, ki so bile razobešene cesarju v zasmeh in Slovencem v sramoto. Da ni bil delavnik, ko je bilo vse delavno ljudstvo izven vasi, bi bilo pri 'o do burnih prizorov in Tajč-Košir bi bil spet enkrat čutil slovensko pest ns svoji nemčurski buči. Res je, da smo potrpežljivi, a vsaka potrpežljivost prikipi enkrat do vrha, tako tudi naša. Ce misli Tajč-Kosir, da sme s frjuikfurtaricami zasmehovati Avstrijo, naj se še nikar ne drzne ž njimi izzivati slovenski narod. Pomisli naj, da živi na slovenski zemlji in da je Slovenec tisti, ki mu reže kruh. Ce se bomo mi ravnali po geslu • Svoji k svojim*, bo odšel njegov sin kot cunjar is Kranjske gore po svetu, kot je prišel njegov oče kot cunjar k nam. Podpore — blejskim pogereloem. Z Bleda poročajo: Naši pogorelci še vedno čakajo, kdaj jim bo pomožni odbor razdelil zanje nabrane darove. Dva meseca be kmalu preteklo, odkar jih je zadela nesreča, pa še nikjer ni videti začetka pripravljanja in prezidovania starih pogorelih hiš« Na eni strani jim to brani regulacijski načrt, ki je menda jako lep, pa neizvedljiv, ha drugi strani pa pogorelce zadržujejo s podporami, čeprav imajo na 20 tisoč kron nabranega, kakor se govori. •Slovenec* je pisali Nujna pome« je potrebna. Dvakrat da, kdor hitro da. Dopisnik naj pojasni te besede, ki so prav lepe na papirju, pa jih isti mož praktično ne izvaja v pomožnem odboru. Se cesarskega daru 5000 K niso razdelili do danes med pogorelce. Poklicane oblasti bi se morale malo bolj brigati za to razdelitev, ki se še ni izvršila po cesarjevem namenu. G. Pelernel je nabral par tisoč kron, pa jih je takoj razdelil. S tem je bilo ustreženo darovalcem, ki so želeli takoj v prvi sili pomagati nesrečnim, ustreženo je bilo tudi ofeda-rovancem, ki so bili res prve dneve najbolj pomoči potrebni; a po volji ni bilo pomožnemu odboru, ker ga ni vprašal za svet in za dovoljenje za razdelitev. Nekateri odborniki so g. Peteroela trdo prijeli zaradi njegovega samostojnega postopanja. Njemu seveda je bil odgovor na take napade lahek, ker ve, da ima vse darovalce in vse pogorelce na svoji strani in ker ni odgovoren odboru, pač pa javnosti, kateri je že položil račun. Ko bo odbor isto storil in tudi popolnoma nepristransko postopal, potem bo imel čisto in mirno vest, ker je storil svojo dolžnost, česar pa danes še ne moremo reči. Izlet v Vrata in otvoritev nove planinske poti. Slovensko planinsko društvo priredi dne 6. sept. t. 1. izlet v Vrata in združi s tem izletom otvoritev nove poti na Prisojnik, rJ jo je društvo letos nanovo zgradilo. Lov na divje kose. Od 31. avgusta do 5. septembra 1908 se vrši na kamniških planinah (od Grintovca do Ojstrice in v predgorju) lov na divje kozle. Občinstvo se uljudno prosi, da naj v tem času opusti hojo po kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in se ne moti lov. Veteransko društvo kranjskogorsko je postavilo v Kranjski gori tik cerkve cesarju spomenik v proslavo njegovega GOietnega vladanja. Slavnost se vrši jutri. Igra jeseniška godba popoldne na Ur-banijevem vrtu. Nesreči aa Stola. V soboto, dne 22. t. m. se je ponesrečil na Stolu gospod dr. WindhČr, sodni svetnik iz Badena pri Dunaju. Nad ovčarsko kočo mu je na stezi izpodletelo in je tako isesrečno padel, da si je zlomil nogo v členu. Njegov spremljevalec je šel po pomoč na žirovniško planino. Prinesli so ga Zirovčani v gostilno gospe Marije Cop v Žirovnici, kjer mu je gospod dr. Jelovsek uravnal nogo. Upati je, da bo ponesrečenec kmalu okrevaL Staro toliko poslopje v SiikJ je prevzela občina Zgornja Šiška za vsoto 38.502 K. 3 tem je preprečena namera nemškega šulferajna, ki je bil tudi med ponudniki, da bi dobil na najlepšem prostoru v S.ški lepo urejeno šolo, in ustreženo zgornješišenskt občini, ki bo s prihodnjim letom otvorUa lastno šolo. Zasluga za to gre zavednemu občinskemu zastopu Zgornje Šiške, pred vsem g. županu Zakotniku. II Kamnika. Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» napravi na Mali Šmaren, dne 8. septembra v prostorih zdravilišča v Kamniku koncert v proslavo umrlega skladatelja dr. Gustava tpavca. Spored bode sestavljen iz samih skladb rajnega slav-Ijenca. Niso bobneče njegove skladbe, toda narodu našemu so najbolj povšeč in to vsled milobe, ki veje iz vsake teh preprostih a večno lepih pesmi. Umrlih naših velikih mož ne moremo lepše proslaviti, če svetu pokažemo vrednost njihovega truda in dela. tJmobolnega Ivana Trčaja is Gorij pri Radovljici so oddali v blaznico na Studenec V dobra vode utonila. Dne 26. t. m. popoldne okrog 4. ure je utonila v Domžalah v čebru vode na vrtu dveletna hčerka vrtnarja J. Siherla. Gad Je pičil v Preddvora pri Kranj« v desno nogo Ivano Tičar. Bistrico bodo regulirali pri Ihanu. Zadnjič je stopila tam tako močno čez bregove, da je napravila veliko škode. Podporno društvo iiačeaih čevljarskih pa« močnikov v Trsiču vabi na slavnost desetletnega obstanka podpornega društva Izučenih čevljarskih pomočnikov, ki se vrši dne 30. avgusta 1908 v prostorih gosp. Jože Kavčiča. Spored t 1. Ob 8. url zjutraj darovanje sv. maše v župni cerkvi. 2. Ob 6 uri popoldne veselica. 8. Med veselico petje. Pri veselici sodeluje domača tovarniška godba. Vstopnina 60 vin. za osebo. flor. slad. fer. društvo * Vesne* vabi-na vrtno veselico, ki jo priredi dne 8. septembra 1908 v (Jerkljah na vrtu pr^blagorodnega gosp. Ivana Hribarja, župana in poslanca ljubljanskega. Vspored t 1. Rokovnači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. 2. Prosta zabava. Ples. Začetek ob 8. uri Sopoldne. Vstopnina: Sedeti 1 K. Stojišča 50 v. isti dobiček je namenjen društvenim knjišnicati, pred vsem ljudski knjižnicah v Cerkljah* K obilni udeležbi uljudno odbor. Kranjska deželna sveta ta promet tajoev je imela v soboto občni zbor. V novi odbor so izvoljeni v I. skupini gg. dr. pl. Andrejks (Postojna), dr. V. Foerster, prof. Orožen in hotelir Peternel iBled); v II. skupini gg. dr. Krisper, župnik Piber Boh. Bistrica), kanonik SuŠnik) v 111. pa gg. dr. )emšar, reatavrater Kenda, dr. Lavrenčič. Revi-.zorja sta gg. Govekar in Lintner. Občni sbor akad. fer. društva 09 868 1-25 585 9-jo < , Tržiš ., » 5<>o 918 215 7.00 Odhod Is LJubljano vsak torek. POlOrll 927 62-5 ■■r Samo O diii vozijo francoski brzoparniki La Proven^e. La šHavoie, La Lorraino in La Touraine iz Ha vre v Newyork. ' "■"» Kajkrajia črta. —■ Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna £d. Šmarda, Ljubljana Dunajska c 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovctt, ZAHVALA. V dosego omejitve silnega požara tla Bledu dne 29. junija 1.1. je blagovolila slavna „Y**J orana MTarovalnlea V Gradcu" priznati tukajšnjemu gasilnemu društvu znesek nO kron. Za naklonjeni dar šteje si podpisano društvo v prijetno dolžnost, isrecl tem potom slavnoisti iskreno zahvalo Prostovoljno gasilno društvo v Kranju. Ivan Pire Janko Sajovio tO. bUgajnji, W| metalk, *c* Ortiera* -v Kranj ca prodaja doma&c bukovo olJe> 33» i Sprejme se takoj mlad trgovski #^»»y»^»M> nir^Brenissni^šr wssea*sssssau Le dobra meč pride v poŠte?. Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. 341 2—1 Trgovec, 25 let star, čedne zunanjosti, trgovsko izobražen, z dobro prihodnostjo se želi radi pomanjkanja časa seznaniti z gospico, ki bi imela veselje do možitve in nekaj premoženja ali z vdovo, ki bi imelatrgovino ali ::: večje posestvo. ::: Le resne ponudbe, mogoče z sliko pod „Tako)" 333 na uprav. »Gorenjca". Tajnost zajamčena. = Ponudbe do 30./9. 1908. = 2-2 Vinske ;oie iz hrastovega lesa motne In v dobrem stanju Od 800 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode i vratcami 228 ie 5 04700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov odAi|i po jako snem i ceni tvrdka M. Rosner & Go. = LJUBLJANA murni poleg loslcrjeve pivovarne Štev. 48. Za popravo mostu čez Savo pri Smledniku na 6800 kron proracunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene dražbe katera se vrši dne 21. septembra ob 1. ari pop. v mestni dvorani v Kranju. Do tega časa pa se sprejemajo tudi pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe, katere se morajo z nadpisom: .Ponudba za popravo smleškega mostu* vložiti pri podpisanem okrajnem cestnem odboru. Ponudbi mera biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodali kot varščino r % stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu zdi potrebno, napisati novo ponudbeno razpravo. Stroškovnik in stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni v Kranju. Okrajni oestni odbor v Kranju, dne 17. avgusta 1908. 842 2-1 Kotle za žganjeknho Patentirane JohnoVc pralna :: stroje :: „Volldampf" in dimaBKe nasad« (istega patenta) priporoča po najnižjih cenah trgovina »Merkur1 Peter Maji, Kranj. Zaloga cementa, traverz, železniških šin in vodovodnih potrebščin. i Mestna hranilnica v Kranji Splošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—17 ********************************** Koneofi leta 1907: Stanje hranilnih ▼log 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 3,726,000 kron ter po-io|U občina« 183.000 kron. Ta najstarejši denarni uvod ▼ Irania undulo na rotovin vsak delavnik od 8. do 18. are doptítü*, ok smanjlh in Malh dneh pa fndi od 8. 4o 4. are popoldne. "F obrestuje hranilne vloge po ii'MiMitwiHitiiiiHWfiiMitriiHmrimitMtmwwmmiHilMHwnMii brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. 2a varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj a vsem svojim promoionjem in i vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. s^sy#s*Sjijsaa|agss*asj s s ^^*^*N^^»^a^^^^^l^N*^w^t^»»/^^*^>*M^^^^»^ Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/o na leto m na amortizacijo v 36 letih, tako da na prime* dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z Obrestmi vred, sko plačuje vsakega pol leta po 8 krone. Loterijska sreèka dne 22. avgusta 1.1. Gradec 69 73 GG 22 78 JULIM najboljše in najfinejše snazilo za'čevlje Edini izdelovalci). JULIJ RAINER / BELJAK ( KOROŠKO) SOBA lično opremljena, svetla in zračna, s pogledom na glavni trg in s prostim uhodom «e takoj odda. Več se izve v trgovini 340 2—1 J. Kušlana, Glavni trg štev. 5. ^sÇite sfe) ste sr® steife g$s> <à«. stè ép wh efe <ài> îti, I FR. ŠEVGIE, puškar ^ v LJubljani, Židovske ulice 7. ¡3 rT)astir) 1 doktorja pl. Trnk6c?.yj;i krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maitin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 236—36 Lekarnar Trnk6osy, Ljubljana. I Odlikovan z državnim darilom od c. kr. trgovinskega in poljedelskega _ministrstva_ jtajfinejSi ViusKi Kis iz zajamčeno pristnega vina in zajamčeno pristni čisti naravni jedilni kis najboljše blago, takozvana esenca, specialna znamka „V "\ Samo edini poizkus *fefc> fc?^s. prepriča, da Ralnerjevo 31b Gi-7 Istotako je zavito v podolga$rih rdečih žkarljah po 5, 8,12,16, 24 kom. pri kg priznano dobre kakovosti. Jiilij itaister. Beljak za usnje čevlje in usnjene stvari nepremočljive, *f f^^8^ prožne in mehke v* □□□□□□□□□□ Zaloga raznovrstnega pohištva a trde'a in satea Iesa? posteljne modrooo iz žime in crin de Afrique. t : : : Tu je tudi koncesionirani pogrebni zaved za Iraq in okolico. V zalogi so raznovrstne mrtvaške krste, tudi kovinaste. mam prta, blaaiue, čevlje, nogarflo«, otroSJe oblokeo, sveče za mrtvaški oder in napp*obne venoe. 330 io—4 ge priporoga g spoštovanjem d TI 1 mizar Kranj štev. 56. I8 SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naSih prodajalnah, ki ae jili spozna po ieh napisnih tablah. Naj ae ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGBB prodajati že rabljene stroje ah stroje drugih vrst; kajti naii »troji ae ne oddajo prekupcem, temveč ae jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. Akc. družba za Šivalne stroje Kranj it. 53. 25 Nova kubična knjiga 1 Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, V stari in novi meri, razvidno je is sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kasaloi 1. Okrogli les, premer v culah, dolžina v čevljih; f. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina t kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan ia obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 6. PreraSunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12.' Tabela, po kateri se izračuna teza lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko Izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 52—31 Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po po iti 80 visi. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri i-aftunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 0 K 80 vin* Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. ~~ /Mrki) SnoUj ass na Jesenicah itev. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih evioarekih žepnih ur vsake vrste* dalje budilka, ura aa alhala, prstana in varlžloa, po nainlajlh oaaah. 0g Popravila sm ss izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn SO letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno ia po nizkih conah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepna ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno prectzijsko uro INTACT". Kolesarske potrebiôine MB. Ako telite imeti uro rés dobro popravljeno jo ae ts&sjt]takia,ki urarija alti isuesai Sise. 17-89 Brata HLAVKA izdelovatelja kirurg, instrumentov stelje ss ortop. aparate in bandaže £jubljana9 Prešernove ul. 5 priporočat.! svojo veliko zalogo ob>ezil za sdtajrstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iana-lacija s paro, steril.ztranc obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gunvjevih posteljnih podiožk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—24 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila sa Izvraujejo točno, hitro In diskretno. Oalvanični pcniklovani savod z obratom na motor. Popravila aa Isvreuiojo točno |n oano. i 1 i i I 1 S ! I ! i Sladoled 299 26-15* najfinejši,,;več vrst, kakor tudi ledena kava, Čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtuf Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik puškar t Borovljah (Ferlaob na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pult za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 62—46 IB u.trovanl oenllsl Kaatonj. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Sloiuakove ulice mt. 4. StivDeio-ooietio ii koistrokcljsko kljoCavaiCarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 162—41 valjiČni zastori (Rollbalken). ZUtc sMiajc : Berlin, Pariz, (ia itd. y4 Najboljše kosmetično ZObOčistllno sredstvo Jzdehvattlj 0. Seval "jCjubljana, SpHal.-Stritar. ul. 7 422-30 ssaaas ■* a Tonnies tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani priporoča kot posebnost inge in vse stroja za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žaginc naprave zvezane neposredno z vratilom. Sosalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »Ilirija'' v Ljubljani oddaljena 3 minute od južnega kolodvora je vsak dan 3137 celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnoiobrojen poset g,m fg^. Svoji k svojim! 266 Staroanana narodna tvrdka: 52—25 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošt ono in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priananih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s ptaenjsklm pivom «prazdroj» iz sloveče češke € Meščanske pivo varne», in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza achwarzenberga v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropino v oom t. vrste, laatnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po že* leznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in eene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peš5i in glinastih izdelkov v Ljubljani. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—69 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča S70je najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. 1 52-21 Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstno šolske potrebščine n» pr. zvezke, knjige, torbice, nosila za knjige, pisalno in risalno orodje, papir in sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največji izberi in najnižji coni. Ma drobno in debolo I Na drobno in debelo 1 Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. 62-28 Bluie vrksa in spodnja Krila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnika aUionce Jabets Srajce Perilo Otročje oblekoe Krstne oprave ata 5 •o M e fiw f ta £3 f a. >o o o. *4 9 i CD t*. mar Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 195 52-41 A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgu v hiši g. Pavilarja Priporoča sa poialad in poletje elegantne klobuke mm dame in otroke pariške in dunajske »odele, talna klobuka. * Klobuke sprejema« v popravilo. ====== Zunanja naročila točno. ============ •3 « 5 - s § S »° s " «Ž o u «0 o 5 M 2 5 3 03 e >o S E so i* Xi Olaoe ia svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogav*oe Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnlke Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 JI £ m m m nartlnova cesta 20 PoitajaliAce električne cestne % «jp železnice pri eentpetereki cerkvi Bogiiê tiloti pohištvi ftikê vrete 9 vseh eenan. Ogle' dala, slike r vseh velikostih. LJUBLJANA ::: Salagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolna oprava za rile. špeoljalltata : Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /a mlikl po neki eonj. Modnol Iz žična-tega omrežje, afrl-danake trave šil žime, pno vrata vodno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne aobe, salone, predsobe, oele garniture. ŠpeelJaJItete r nevestinih balah. Velim prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 tld. S? /a sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. ZototciiKii atriji Oton 5*ydl pri g. dr. E. Olabočnikii ¥ Kranju ZOBOVJA, tudi ne do bi »o odstranilo korenino, t aH brez nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI so Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vso ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje m-68 ta 8PECIJAU8T, Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V47. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 67«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: i Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vtak dan od 8. de 12. ure dop. in od 2. do 6. uro pop. isvsomil nedelje pop. Postno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120—62 1*4*4* Eonsoraty •Baronic*** Odgnvaiai a?*daiš Lavoilar šiiius. ——a— i i mm .i—— i m, .i Uata-at i9 Ue»fc It, Pp. UmprsU ? Kranju.