Stev. 245._
Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj.
l'ndniSvo: Lika Sv. FrančiSka AsiSkcga št. 20, L nadstr. — V* ter- naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma s« n«
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. ri<fa;*t€lj lr odgovorni urednik Štefan Godina. La*nlk konsordf Ii*ls .Edircsti". — Tisk tiskarne .Edinosti', rpisane zadruge* (rejnin |cre*tvom v Trstu, ulica Sv. FranĆiMta AsiSkega SL 20.
Telefon trednišhra in uprav« 11-57.
N* »o tri in a znaša: Za c*lo leto...........K 24.-»
Za pot leta.................
m tri n.esece, . ............... a.—
ta rtdelitko izdaje za telo leto........5^20
te pol leta................. 2-60
Letnik xl.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene ?<o!one.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasl denarnih zavodov ........"7......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Jnseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št 20. — PoštnohraBllniČni račun št 841.652.
Prodiranje Nemcev proti Vilnl. - Rusi skuSeJo zaman na raznih mestih fronte ustaviti zasledovalne
operacije zaveznikov. - Na italijanski in francoski fronti ničesar novega.
Z custrljsKe-nirtett bollfta.
DLN\J, 3. (Kot.) Uradno se objavlja: 3. septembra 1915, opoldne.
V	vzhodni Galiciji se je sovražnik umaknil povsod na črto ob Seretu. Naše armade ga zasledujejo.
Na državni meji, severno Zalosć in vzhodno Brodyja, kakor tudi v ozemlju zapadno Dubna in v volinijskem trdnjav-*kem trikotu, se je sovražnik zopet postavil na vsej fronti v bran. Naše čete napadajo.	. .
Tudi pri naših ob gornji Jasioldi bojujo-čih se četah se boji nadaljujejo. Rusi so bili vrženi iz nekaterih na robu močvirnatega ozemlja napravljenih zakopov.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Prestolonaslednikov^ potovanje po okupiranem ozemlju.
DUNAJ, 2. (Kor.) Njega c. in kr. Visokost, generalmajor nadvojvoda Kajel Franc Jožef je 31. avgusta in 1. septembra prepotoval naši vojni upravi podvrženo okupirano ozemlje na Rusko-Polj-skem. To potovanje je vodilo preko Rado-ma in Nove Aleksandrije, kjer si je prestolonaslednik ogledal grajščino Czartow-skega, v Ivangorod.
Prestolonaslednik si je ogledal najprej pri Slovvikih Novih se nahajajoče pred-utiube trdnjave, kojih zavzetje po slavnih napadiii naših hrabrih sedmograških polkov ie dovedlo do hitrega padca trdnjave, nato pa si je ogledal od Rusov požga-
no citadelo.
Zapustivši v zgdnjih popoldanskih urah Ivangorod. je dospel nadvojvoda proti 4. uri popoldne v Lublin, kjer mu je prebivalstvo pripravilo navdušen sprejem. Po pozdravu zastopnikov mesta in gubernije, si je dal nadvojvoda predstaviti v Lublinu delujoče upravne funkcijonarje ter si je o-gledal nato znamenitosti mesta.
Drugi dan svojega potovanja se je prestolonaslednik mudil na sedanjem uradnem sedežu vojaške gubernije v Kielcah, kjer je bilo mogoče temeljito vpogledati v položaj po vojni zelo prizadetega ozemlja. Priznavajč požrtvovalno delovanje u-p ravni h oblasti, je izvedel nadvojvoda o mnogostranskih akcijah, ki so bile pod-vzete v olajšavo bednega stanja prebivalstva. Prestolonaslednik je posvetil nekaj ur tudi ogledovSiju nekega rudniškega podjetja, ki smo je ustanovili mi ter je že v najkrajšem času pokazalo zelo zadovoljive rezultate. Z zavestjo, da so funkcijo-narji prožeti z voljo do dela in do pomoči, se je Njega c. in kr. Visokost povrnil 2. septembra na Dunaj, da poroča o tem, kar je videf. Njegovemu Veličanstvu.
I s®ijfri!ianfta teiiia.
DIN A.!, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. septembra 1915, opoldne.
Mir, ki je nastal v splošnem na iugoza-padnem bojišču, je trajal tudi včeraj.
Na tirolskem mejnem ozemlju Je prišlo pri koći Mandron, v zgornjem Val di Genova in južno Mori do manjših bojev, ki so se končali z umaknitvijo sovražnika.
V	ozemlju Bovca in na nekaterih drugih mestih primorske fronte so se vršili topovski boji in metanje min. Zvečer so odbile naše čete srdit napad na južni del tolminskega predmostja.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
DLNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča:
iz bojev zadnjih dni v ozemlju Bovca in v severnem ozemlju Krna, kjer se sovražniku kljub največjim naporom ni posrečilo potisniti nas niti iz ene postojanke, je treba posebej naglasiti nad vsako hvalo vzvišeno hrabrost naših čet. Posebno so se izkazali deželni brambovci iz St, Pol-tna. podpirani od koroških brambovcev, in naše hrabre artiljerije. Znova so dokazali ti junaki, da odločuje v boju sklep, de se ne sme omagati in ne umakniti. Hrabri deželni brambovci so stoje vztrajali v uničujočem artiljerijskem ognju, ki je bil v premoči in so metali na Italijane, napadajoče z vedno novimi četami, skalovje Cim se jek kakemu sovražnemu valu posrečilo priti do naših postojank, se ie takoj razvil srdit boj mož proti možu, ki se je končal vedno enako: izgubljena ni bila niti ped zemlje in Italijani vrženi nazaj. Junaško so bile podpirane te čete, ki so si pridobile tega dne 20 velikih in 50 malih hrabrostnih kolajn, tudi od naše artiljerije. Dne 28. avgusta so postali boji zopet jako srditi. Z ročnimi granatami in podpiran od metalcev min, je pričel so-
vražnik z napadom. Med tem, ko so bile njegove strojne puške neprestano na delu, se je sovražnik med polnočjo in peto uro zjutraj približal našim oviram in jih skušal naskočiti. Ob 6 zjutraj je bil napad odbit in sovražnik vržen v njegove stare postojanke, dočim ga je naša artiljerija, ki se je uspešno udeležila boja, obstreljevala še naprej.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: »Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 30. avgusta je javljalo dobesedno: Na Koroškem je izvršil sovražnik po daljši perijo-di nedelavnosti zopet srdite napade na naše postojanke na Malem Palu, ki pa so bili,, kakor običajno, odbiti. V kotlini Bovca se je posrečilo našim četam že pred par dnevi prodreti do onstran tega važnega kraja«.
Vest o napadih naših čet na Mali Pal je popolnoma izmišljena, pač pa je otvorila sovražna pehota dne 27. t. m. popoldne srdit ogenj na naše postojanke, ki pa je bil vsled našega artilerijskega ognja takoj ustavljen.Od civilnega prebivalstva izpraznjeni Bovec se nahaja prejkoslej 1 km pred postojankami, ki smo si jih sami izbrali. Zasedenje Bovca totej sploh ni nobeno junaštvo sovražnika.JBovec se nahaja v območju našega ogw|a in ga je mogoče z naših postojank uspešno obstreljevati. Najboljši dokaz za to je, da je bila i-talijanska baterija pri Bovcu že uničena, del Bovca porušen, povzročena eksplozija v neki zalogi municije ali bencina in da je imel sovražnik pred našimi postojankami na Rombonu v zadnjih dneh 250 mrtvih in najmanj trikrat toliko ranjenih.
Ranjena italijanska generala.
LJ GANO, 2. (Kor.) Turinski vojaški poročevalski urad taji vest, da bi bil general Rostagno ranjen. Generalmajor Cartella, poveljnik bergamske brigade, ie bil dne 20. avgusta zelo težko ranjen. Nahaja se sedaj v bolnišnici v Pessaru.
1200 novih oficirjev v Italiji.
TUR1N, 1. (Kor.) Tukajšnja akademija je odposlala danes 1200 mladeničev kot o-ficirje v vojaško službo. Celo vojaško vežbanje in izobraževanje je trajalo deset tednov.
tloša zma$a pri Lafraunu.
Iz Inomosta poročajo 31. avgusta: Med mnogoštevilnimi porazi, ki so zadeli Italijane pri njihovih brezuspešnih poizkusih, da bi prodrli na Tirolsko, je najtežji, najbolj izgubonosen poraz 25. avgusta na Ia-fraunski planoti. Ta poraz je najbrž napravil za daljši čas mir na tem odseku fronte, kajti komaj je verjetno, da bi sovražnik po izkušnjah, ki jih je doživel tu, kmalu zopet zastavil nov napad.
Deset dni so Italijani pripravljali svoj naskok na naše postojanke pri Lafraunu. 14. avgusta je začela delovati njihova artiljerija in je njeno delovanje postajalo pozneje od ure do ure siloviteiše ter tudi po noči ni ponehalo. Toča k rogelj se je v tem času vsipala na hrabre branitelje, vedno nove baterije so prihajale in od amerikanske 4centimetrske granate pa do 30cen-tirnetrske kroglje je bilo zastopano pač vse, kar ima na razpolago sovražna artiljerija. Brez prenehanja je padala toča k rogelj na našo stran, toda škoda, ki jo je napravila, je bila le nebistvena
Deseti dan so končno mislili, da so naše postojanke dozorele za naskok,' da morejo zastaviti pehotni napad. V noči na 25. je udarila cela divizija na naše postojanke. Naskočili so z razvitimi zastavami. Pripovedovali so Četam, da po taki strašni artiljerijski pripravi ne nalete na odpor in takorekoč brez boja zasedejo naše postojanke. V resnici so yišli čisto biizu do njih, da zasest so celo mogli naše naj-sprednejše postojanke, ki smo jih opustili mi, toda potem se je pa pričel ogenj naših braniteljev. Kar po cele vrste jih je pokosil, cele kupe mrtvecev in ranjencev je obležalo pred strelskimi jarki. Kar se je le moglo, se je rešilo nazaj z najhitrejšim begom. V jutranjih urah so ponovili napad z novimi in močnejšimi silami, ki pa ie bil odbit z enako strahovitimi izgubami. Tretji napad, ki so ga napravili dopoldne, se je končal enako. Italijanski pešpolk št. 115 je bi! do malenkostnih ostankov potol-čen popolnoma, polkovnik s petimi častniki je bil ranjen in ujet, večina ostalih častnikov, med njimi en major in več stotnikov je ležalo mrtvih pred postojankami. Poikovno zastavo smo osvojili mi, potem ko so padli trije zastavonoše. Četrti zastavonoša, ki smo ga ujeli ranjenega, si je zastavo ovil okoli trupla. Važne listine so prišle v naše roke. Okoli 400 mož so
še isti in naslednji da;, odpravili kot ujetnike v Trento in Inomost.
Sobojevniki in ranjeni Italijani, ki se sedaj nahajajo v naših bolnišnicah, cenijo izgube Italijanov pri Lafraunu na najmanj štiri tisoč mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Mi pa smo imeli v vseh desetih dneh na precej široki fronti samo čisto malo mrtvih n kakih 50 ranjencev. Po 25. avgustu je mir na lafraunski planoti in Italijani niso več obnovili svojega napada. Povelje vojnega maršala nadvojvode Friderika je, kakor že javljeno, izreklo našim četam, strelcem, črnovojnikom in deželnim strelcem v prisrčnih besedah zahvalo na njihovem junaštvu.
Italija In zimska volna.
Iz Chiassa poročajo, da se v Italiji že pripravljajo na zimsko vojno. V ta namen že pozivajo italijanski listi prebivalstvo, naj pripravlja za vojaštvo zimske obleke. Tako pravi milanski *Corriere della Sera«, naj se ženstvo podviza, kolikor Ie mogoče, in pripravi za vojaštvo na fronti posebno toplih spodnjih oblačil, kajti drugače bi mogla zima in mraz presenetiti vojaštvo. Potem pa nadaljuje omenjeni list:
>Ze v Vidmu se menja zimska temperatura od 3 do 12 stopinj pod ničlo. Na poljih pa je mraz še občutnejši in pada temperatura za 2 do 7 stopinj. Na Krasu je sicer temperatura za nekaj stopinj višja. Toda kar tu učinkuje strahovito, je burja, silni vzhodnik, ki ga poznajo tudi v Dalmaciji in Istri. Burja piha marsikedaj tudi v Vidmu in v severnih gorskih dolinah. Kako zimo nastopa pogosteje in traja tupa ta m z različno močio celo po 14 dni. Leta 1907. je burja povzročila 7 stopinj mraza. Deževje je že v Vidmu zelo obilno, še obilnejše je v predgorjih. V alpskih dolinah že v višini 300 do 400 metrov zapada globok sneg. Tam ni po 60 centimetrov do enega metra snega nič nenavadnega. Večkrat sneži neprenehoma, da zapade sneg dva do poltretji meter. Posebno močno sneži v gornji Karniji, posebno v Val Deganu. Po zimi leta 1835. do 1836. je na prelazu Monte Croce padlo 20'31 metra snega, leta 1CS88. pa 15'87 metra. na Cimi Sappadi 13'96 metra, na prelazu Mauria 15'43 in na prelazu Razzo pa 16'80 metra. V dolini Cadoro in na Tirolskem snežni viharji niso tako hudi. Na Trbižu je normalna višina snega 60 centimetrov do enega metra. V izrednih zimah pa naraste tudi do treh metrov.
Zimski mraz se na alpskih vrhuncih iz-preminja z višino in močjo ciklonov, ki prihajajo iz Srednje Evrope. Celo v dolinah, kakor na Trbižu in San Stefano di Cadore se pogosto opažajo temperature do 20 in še več stopinj pod ničlo. To je mraz, kakor je navaden v višini 2000 do 3000 metrov. V Furlaniji je zgodaj zjutraj dvakrat ali trikrat v letu pričakovati mraza do 7 stopinj. 15 do 20 dni je tamkaj 2 do 5 stopinj pod ničlo, nadaljnih 30 dni pa pada temperatura na ničlo, dočim pa je za alpske višine in nezakrite doline v Furlaniji v omenjenem času računati z mrazom 15 stopinj pod ničlo kake tri ali štiri dni, kakih 20 dni 6 do 10 stopinj, cel nadaijni mesec pa 4 do 8 stopinj mraza. Temperature pod 20 stopinijami mraza so tu redke. Kar pa še občutno povišuje u-činek mraza in ga dela skoraj nepreno-snega je veter, ki je na nekaterih višinah stalni spremljevalec mraza.«
Kakor je lahko umljivo, ta »Corrierova« razlaga podnebnih razmer na italijanskem bojišču, ni bogve kako prikupljiva za armado, ki po veliki množini pozna zimo in sneg samo oddaleč, ali pa niti tega ne. Toplega južnega podnebja vajeno vojaštvo bo pač precej klaverno gledalo, ko kakega lepega jutra zagleda okrog sebe meter na debelo snega, ali pa ko mu začne briti okoli ušes ledeno mrzla kraška burja. Plezanje na Krn tedaj pač ne bo posebno prijetno.	>
napad na italijansko obaL
O napadu naših povodnih letal na italijansko obal poroča očividec:
Zjutraj zgodaj nekega julijskega dne so se poslovili častniki treh naših hidropla-nov od ostalih svojih tovarišev, da izvrše povelje: bombardiranje vojaški važno italijansko pristanišče Bari. Z običajnim pozdravom: »Srečno — na svidenje!« se je dvignila v zrak ta mala zračna eskadra in za nekaj minut izginila na obzorju.
»Ko smo dosegli višino kakih 1500 metrov,« — pripoveduje eden onih, ki so se vrnili, — in ob neprestanem manevriranju proti močnim sunkom vetra smo po pol-drugourni vožnji dospeli na svoj cilj. Pre-
den smo mogli začeti bombardiranje vojaških objektov, ki jih je Bari poln, so nas že pozdravile italijanske obrežne baterije in strojne puške, ki so jih opozorili na nas naši stalni izdajalci — propelerji. Ne ozirajoč se na brezštevilne neprijetne šra-pnelske oblačke, ki so se vrstili okoli naših letal, in žvižganje puškinih krogelj, sta začela dva naša hidroplana metati bombe na določene objekte, tretji pa je krožil o-koli mesta kot patrulja. Naše delo ni ostalo brezuspešno, kajti kmalu se je pojavil gost dim z onih prostorov, za katere smo vedeli, da so na njih vojaška skladišča, kolodvor in plinarna
Ko smo tako izpolnili svojo nalogo, je krenil tretji hidroplan proti mestu Molfet-ti, da poruši tudi tamkajšnje vojaške objekte, ostala dva pa sva se pripravila za povrnitev. Oblački italijanskih šrapnelov so se nama približevali vedno bolj in bolj, in naenkrat opazim, kako je drugi hidroplan začel padati, ker mu je kroglja prebila shrambo bencina. V trenutku je bil že na morski površini, ki je bila precej razburkana, in, prepuščen plavanju, se je začel boriti z valovi.
Italijani, ki so z obrežja opazili svoj u-speh, so nemudoma udrli z nekaterimi vojaškimi ladjicami za plenom. Razmišljal sem samo trenutek, kaj naj napravim, a sem takoj sklenil, da rešim tovariša. — Spustil sem se na morsko površino, neposredno tik pokvarjenega tovariša. Toda še vedno sem bil v strašnem dvornu, ali sta naša tovariša še živa, ali pa so ju zadele sovražne kroglje. Veseli klici naših tovarišev so pozdravili naš prihod.
Za odlašanje seveda ni bilo časa, kajti italijanske ladje so se bližale vedno bolj in bolj, a v našem hidroplanu je prostora samo za dva. Toda vendar je treba rešiti tovariša. Ce bomo imeli prostoru, je pa vprašanje, ali bo stroj mogel nositi tako težo? Ves nepotrebni balast, strojna puška, vsi aparati, bombe, vse je bilo naenkrat v morju. Jaz sam sem z danes mi nepojmljivo hitrostjo in predrznostjo splezal na krilo hidroplana in jima zaklical:
- - Priprav ljena sva, da vaju sprejineva na hidroplan. Plavajta semkaj!
Eden ponesrečenih pilotov je skočil v morje in začel plavati proti nama, drugi pa je se storil svojo dolžnost in potem tudi skočil v morje. Prvi je srečno dospel do našega hidroplana in se vsedel na moje prejšnje mesto. Bili smo torej že trije; kam pa četrti? Prostora ni več, in zato se je četrti obvezal z vrvjo in se obesil pod propeler, ki mu je brenčal ped nad glavo. Bil je skrajni čas. Sovražne ladje so se nam že približale na dvesto metrov in so nas pozivale, naj se vdamo. Tedaj je zabrenčal naš propeler in začeli smo drseti po morski površini.
Italijani so nas začeli obstreljevati. Začeli smo se dvigati s hitrostjo šestdesetih kilometrov. Vkljub vsemu naporu izvrstnega voditelja se nismo mogli dovolj vzdigniti, ker je bilo breme pretežko. Ko smo dosegli višino 200 metrov, smo zopet padli v morje. Ta manever se je ponovil trikrat. Ko smo poizkusili vzlet četrtič, smo že zagledali obrise naše obali. Toda tudi to zadnje upanje, da se rešimo, nam je splavalo po vodi, kajti ko smo preleteli nekoliko kilometrov, je stroj popolnoma prenehal delati in prepuščeni smo bili valovom. Poizkušali smo s svojimi plašči improvizirati jadra, toda brez uspeha. Samo slučaj nas je mogel rešiti. Sveti Blaž in sveti Trifon, ki s svojo priprošnjo čuvata slovansko obal tujinske invazije ;n pomagata vsakemu njenemu branitelju, sta gotovo opozorila opazovalca neke obrežne trdnjavice, da je obrnil svoj pogled na nas. Slučaj je bil res izreden. Da-siravno smo bili oddaljeni še kakih 15 kilometrov, nas je vendarle opazila straža trdnjavice in dobili smo njen optični signal. Vsenr-nam je odleglo in nepopisno je bilo naše veselje, ko nas je vzela uro pozneje na krov naša torpedovka.
Z nenisKo-ruskgga Bojišča.
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. septembra 1915:
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Naša konjenica je naskočila včeraj utrjeno in po pehoti zasedeno predmostje pri Lennewadnu (severoza-padno Frledrichstadta). Ujela je pri tem 3 oficirje in 350 mož in uplenila eno strojno puško.
Na bojni fronti severozapadno In zapadno Vllne so skušali Rusi ustaviti naše prodiranje. Njihovi napadi so se izjalovili ob nenavadno velikih Izgubah.
Jugovzhodno Merecza je bil sovražnik vrieo.
Med Avgustovskim prekopom in Swis-loczoni smo prispeli do Njemena.
Pri Grodnu se je našim naskakovaluhn četam z naglim postopanjem posrečilo priti preko Njemena in zavzeti mesto po vročih bojih. Ujetih je bilo 400 mož.
Armada generala Gaflwitza je zlomila odpor sovražnih zadnjih oddelkov ob cesti Aleksice (jugovzhodno Odelska) — Swis|ocz. Armadna skupina je ujela včeraj skupno nad 3.000 mož in uplenila en top in 18 strojnih pušk.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Vrše se boji za izhod zasledovalnih kolon iz močvirnatih sotesk severno Pružane.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Na zasledovanju smo prekoračili Jasloldo pri Sielcu in Berczi Ka-rtuski in prispeli v ozemlje Antopola (30 km vzhodno Kobrina).
Avstrijske čete prodirajo južno Buloto -Dubovoie proti vzhodu.
Jugovzhodno bojišče. — Armada generala grofa Bothinerja se bliža med boji oddelku Sereta.
Vrhovno armadno vodstvo.
Izpremembe v ruski generaliteti.
PETROGRAD, 2. (Uradno). Šef generalnega štaba vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, general Januškevič, je bil imenovan za vojaškega pomočnika namestnika v Kavkazu, na njegovo mesto pa je bil imenovan za šefa generalnega štaba velikega kneza, višji poveljnik armad na severozapadni fronti, general Aleksejev.
Nova kozaška armada.
PARIZ, 2. (Kor.) Kakor poročajo listi, pripravlja Rusija za pozimsko vojno posebno armado, obstoječo iz milijona koza-kov, za boj proti Nemcem.
Polivanov napoveduje veliko bitko pri Vilni.
KOPENHAGEN, 1. (Cenz.) Pctrograj-ska vlada razširja potom tiskovnih uradov nevtralnih držav poročilo, s katerim skuša »razjasniti« vojaški položaj Rusije. Začetkom pravi: Po »izpraznitvi« trdnjav Kovno, No\vogeorgije\vsk in Osoviec in po odhodu naših čet iz Bresta-Litowske-ga, ki mu bo sledilo najbrže enako gibanje tudi pri Grodnu, zamore vladati v Nemčiji, vsekakor gotovo zmagoslavje. Z ozirom na to smatra zunanji minister Sazonov za potrebno, da izjavi, da se mora ruska vlada, četudi nerada, pečati z vestmi, ki so bile razširjene v zadnjem času v Petrogradu s pomočjo sovražnikov Rusije in ki imajo namen, omajati in oslabiti pogum ruskega naroda. Minister se sramuje, da se dobe Rusi, ki poslušajo take vesti. Rusija je storila vse, da spo-polni svoje vojne zaloge in vzdrži armado v stanju, sposobnem za boj. Vojni minister Polivanov poroča, da so se ruske armade polagoma približale dvema glavnima postojankama sovražnika in da se nameravajo spustiti sedaj v bližini Viine v veliko bitko s sovražnikom. Odločilni boji pa se bodo vsekakor komaj pričeli pred prihodnjo pomladjo.
Zahteve po zaključenju dume in sestavitvi nove vlade.
KOPENHAGEN, 3. (Kor.) »Rječ« poroča z dne 28. avgusta: V tavrijski palači so cirkulirale vesti, da so stranke desnice izročile ministrstvu memorandum, v katerem opozarjajo na potrebo zaključenja dume in organizacijo krepke vlade, da bo mogoče že naraščajoče revolucionarno gibanje zadušiti v kali.
Z zapeđnega bojišča.
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. septembra 1915:
Zr~2dno bojišče.
Pri Souchezu smo odbili napad Francozov z ročnimi granatami. Uspešne razstre-Jitve v Flandriji in v Šampaniji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Izdelovanje municije za entento.
LONDON, 1. (Kor.) »Times» poročajo iz Tokija: Vladni arzenali so z vso silo na delu za dobavo municije zaveznikom, posebno Rusiji. Tudi zasebne tovarne so bi--le mobilizirane v to svrho.
Izgube Angležev v avgustu.
LONDON. 2. (Kor.) »Daily Telegraph* poroča, da znašajo izgube Angležev v avgustu 2256 oficirjev in 30.139 mož.
Henrika nota Ameriki.
BERLIN, L (Kor.) — Kakor poroča VVolffov urad, je nemški veieix>slanik v Washingtonu sporočil vladi Združenih
Stru II.
ttWNOSP	240.
V Trsta, dne 4. septembra 1915
irlav po naročilu, da po obstoječih indukcijah potniški parniki brez poprejš-hjega opozorila in predno ne bo<lo spravljeni nevojaki na varno, ne bodo potopljeni. Predpogoj je seveda, da dotične ladje ne bodo skušale ubežati ali se upirali, kajti v nasprotnem slučaju se izpostavljajo nevarnosti, da bodo kratkomalo u-aičene. Domneva se. da so s tem incidenti ? Ameriko končani.
S turskih .bojišč.
Enver-paša — divizijski general.
CARIGRAD. 2. (Kor.) Vojni minister *nver paša je bil imenovan za divizijske-?a generala.
Francozi zasedli otok Ruad.
PARIZ. 2. (Kor.) Mornariško ministrstvo poroča: Oddelek francoskega bro-iovia. ki blokira sirsko obrežje, ie zase-jel med Tripolisorn in Tatkišem nahajajoči se otok Ruad. ne da bi zadel na kak jdpor.	___
Srbija in čctuerczveza.
MILAN. 2. (Kor.) »Corriere della Sera« meni. da srbski odgovor četverozvezi udi v ugodnem slučaju ne bo mogel kar ako odstraniti balkanskega zla; srbske toncesije Bolgarski ne bodo takoj zadovoljive, pač bodo omogočile nadaljevale konverzacije.
Kakor poroča >Secolo«, je Srbija danes •zročila četverozvezi uradni odgovor. — Javna objava srbskega odgovora bo izvršena potom med pisarnami četverospo-'azuma dogovorjenega komunikeja. <>d-fovor Orške pride kmalu.
SOFIJA, 2. (Kor.) Srbska »Politika« po-•oča, da je v zvezi s težkočami srbskega jdgovora na noto entente nastala vest o irbski ministrski krizi.
listi list poroča, da sta kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander poslala car-•u Nikolaju lastnoročno pismo giede pred ogov entente, oziroma koncesij, ki naj jih ja Srbija.
Položni o Srbiji.
»Leipziger Tageblatt« piše: 2e pred izbruhom svetovne vojne so se raznesle vesti, da namerava srbski kralj odstopiti. Se-đai je postal kraljev položaj, ki je pri svo-ih podložnikih zelo nepopularen, po pritisku zaveznikov iznova zelo težaven.
V	Nišu vladajo tri struje: prva zahteva aajstrožjo odklonitev vseh odstopitev Ozemlja, dcčim druga odobrava kompro-nis, tretja in najmočnejša stranka pa je sovražna Italijanom in gre^za ciljem, da otvori Srbiji dohod do Adnje. Ta stranka čeli sporazumljenja z Bolgarsko. Nobena stranka nima več zaupanja do vlade.
Kralj čuti, da je izgubil zaupanje armade, nasprotno pa ne more zadovoljiti za-hte\ am vojaške stranke, ker je vezan na-Dram Rusiji, in je zato pred kratkim po-eval Pašiča k sebi, da ga obvesti o svo-|ein namenu, da odstopi na korist svojemu tinu. PaŠić je poročal v Petrograd. Od tam je prišel odgovor, da Rusija ne bi videla rada, da bi odstopil kralj, in da želi, da bi se Srbija ne izpostavljala notranji krizi, kakršna je zvezana z izpremembo na prestolu. Kralj je vztrajal pri svojem namenu, da odstopi, vendar pa se je dal pregovoriti, da je opustil ta namen, ko je zagrozil Pašič. da odloži državne posle.
Obsojeni Albanci.
LUG ANO, 1. (Kor.) Vojno sodišče v Bariju je obsodilo 8 Albancev radi veleizdaje prot; Italiji v težko zaporno kazen.	__
t Kardinal Klavdij Vaszary.
BALATON FUERED, 2. (Kor.) Bivši knez primas ogrski, kardinal Klavdij \ a-«zary je danes opoldne umrl v 84. letu starosti.
t Minister grof Guicciardini.
LUGANO, 2. (Kor.) Včeraj zvečer je umrl v Florenci poslanec grof Guicciardini, zunanii minister v Sonninovih kabinetih v letu 1906 m 1909.
Kolera v Avstriji
DLNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: V Galiciji in Bukovini je bilo od 22. do avgusta t. I. konstatiranHi v 32 okrajih 38.3 slučajev osepnic (v 90 občinah).
V	drugih upravnih ozemljih je bilo od 22. do 28. avgusta t. 1. naznanjenih 7 slu čajev osepnic in sicer dva slučaja v We!-su, eden v Buchkirchnu v okraju \Yc's na «lernie Avstrijskem, po en slučaj v Briivu in Volinu na Češkem, dalje en slučaj v Prerovu na Moravskem in Altstad-tu v Sleziji.
Vsi slučaji se tičejo domačega prebi-valstva.____
Razne politične vesti
Nade ruskega časopisja. »Novoje Vre-ntja« in »Rječ« predlagata, naj se vsi razpoložljivi inženirji odpošljejo na rronto in dokažejo tamkaj svoje sposobnosti pri u-rejevanju streKkih jarkov in postavljanju utrdb. »Rječ« pravi, da se mora vojska korak za korakom umikati tako, da pridu- j bi časa. Pridobivanje časa pomenja za Rusijo toliko, kolikor pridobitev vsega. Ako se ruski vojski posreči, da se tako močno upre sovražniku, da bo mogel le za en kilometer dnevno napredovati, bo potreboval do Petrograda 500, a do Moskve 1000 dni. Je pa nade — pravi »RjeČ«, -— da je blizu čas, ko bodo zavezniki gotovi s svojimi pripravami in začno z veliko ofenzivo na z a p a d n i f r o n t i. Tedaj da Angleži in Francozi odnehajo od politike, ki prizanaša sovražniku. Ne treba ravno — tako zaključuje »Rieč« — pri-
P( R
'oročati boja do uničenja, ali to pot hoče Nisija vzdržali do kraja. —
Nam se zde argumenti, na katere opirata rečena ruska lista svoje nade, malce preveč dvomljivi, skoro nekako fantastični. Kajti po tej argumentaciji bi morali misliti, da so Angleži in Francozi doslej namenoma prizanašali Nemcem in s tem v največji meri pripomogli Rusom do — porazov! Ta domneva pa ima prokleto malo verjetnosti za-se. Pripoznano bodi, da ni še padla zadnja beseda v tem velikem vojnem procesu, ali takim argumentom, kakršen je gornji z bodečim nepriza-našanjem sovražniku, manjka — resnosti.
»Vzpričo resnice«. Pod tem naslovom piše poslanec Ciccotti v rimskem »Avan-tiju«: l isti, ki so skozi mesece propove-dovali vojno, se sedaj pritožujejo
pri čemer pa
pozabljajo popolnoma, da so bili ravno o-ni tisti neodgovorni, ki so se obvezali, da začenjajo triumfalen pohod, ki bo trajal le malo mesecev.
Mi se ne borimo samo proti enemu nasprotniku, ki je izvrstno oborožen in opremljen, ki je materijalno in moralično oiačen po uspehih v Rusiji. Borimo se proti raskavim goram, kjer ne moremo izrabljati svoje številne premoči. Borimo se kakor da smo v ko-ridoriju, kjer ne koristi, da nas je na sto-t;re. ko je spredaj prostora Ie za dva. Vo-juiemo kakor tihotapci in pri vsakem tež-k pridobljenem uspehu gre za pridobitev le nekoliko stotin metrov. Zakaj naj bi dežela ne vedela, da se že tri mesece borimo s sovražnikom, ki ie opremljen z velikimi silami in artiljerijo brez primere. — Naša vojna bo dolga in težke, Naša dežela naj ve: le od kakega nepričakovanega diplomatičnega udarca moremo pričakovati konca!
fipreuizacijsKe stuarL
Kruh za gesiliniforje.
Lastniki gostiln, restavracij in enakih o-brtov, ki so vprašali, kje naj bi dobili kruh za svoje goste, se opozarjajo, da ga za-morejo dobiti v naslednjih lokalih:
Za I. in II. mestni kraj v pekarni Mer-zek v ulici Sv. Lucije št. 6.
Za 111. mestni okraj v pekarni Pettarin, Ponterosso.
Za IV. mestni okraj v pekarni Bertos, ulica Stadion št. 14.
Za V. mestni okraj v pekarni Benso, ul. Sette Fontane št. 10.
Za VI. okraj v pekarni Ciot v Istrski ulici št. 8.
Ta kruh se zamore dobiti izključno za
posluževanje gostov v dotičnih lokalih.
Drugo razdeljevanje živil
Drugo razdeljevanje živil, obstoječih v koruzni moki, ječmenu in testeninah, se bo vršilo danes, dne 4. t. m., od dveh popoldne naprej v prodajnih mestih aprovi-
zacijske komisije.
Cene petroleja.
Z ozirom na veliko pomankanje petroleja so se morale zadnje nabave nabaviti po mnogo višjih cenah kot pa preje. Zato je bilo treba povišati maksimalno ceno pri prodaji na drobno na
66 vinarjev za liter v mestu in 68 vinarjev za liter v okolici.
Vendar pa je upravičeno upanje, da se posreči pripraviti na trg večje množine po ugodnejši ceni, da bo potem mogoče znižati ceno za liter na prejšnji znesek.
Aprovizacijski odbor.
Prodaja kruha.
Aprovizacijski odbor je sklenil, da se do nove odredbe, prodaja kruh v naslednjem razmerju.
Na izkaznico s številko
1	se dobiva 12 kržiča (štruce),
2	In 3 se dobiva 1 kržič,
4, 5, 6 in več se dobivata 2 kržiča.
To razmerje pri prodaji bo razvidno v vsakem prodajnem prostoru.
Kruh se bo odslej prodajal samo zjutraj od 6. ure daije.
Aprovizacijski odbor.
Javna dražba limon.
Javno se razglaša, da se bo danes, v soboto. 4. septembra, ob 10. dopoldne vršila prostovoljna javna dražba za 285 zabojev Union, nahajajočih se v skladišču št. 1 v ulici Crociera. Prodaja se samo v celoti najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu in neposredni odpravi.
MESTNI MAGISTRAT.
Dcmate vesti.
Poroka. 1. t. m. se je poročil v Mariboru Srečko Grom, c. in kr. nadporočnik 20. lovskega bataljona, član znane naše tržaške narodne rodbine z gospico Andiajanko Vr-tavec iz Tolmina. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Oblasti so dolžne izdajati izkaznice, potne 1'ste, prehodnice (Passierscheine) v vseh deželnih jezikih. Armadno poveljništvo je izrecno odredilo, da morajo identitetni •isiki (Identitatskarten) in potovalne dovolitve (Reisebevvilligungen) biti dvo- in trojezične. Policijski komisari.ati v Trstu imajo potne liste (pase) tudi s slovenskim besedilom. Opozarjamo naše občinstvo, da naj ravno v sedanjih časih povsod in vsikdar na podlagi zakonov uveljavlja svoje jezikovne pravice. Samozavestni državljani so driavi najtrdnejša epora. Na merodajnih mescih se odločen nastop v Jezikovnih stvareh gotovo pozdravi z zadovoljstvom.
Kako pa to ? Pred par dnevi sem čital v listih, da meščani, ki se v tem tednu poslu-
iijo aprov zacijskfh zalog, prejmejo izkaznice
za olje. Dne 2. t. m. sem poslal po blago, toda izkaznic za olje ni! Rekli so, da jih še niso prejeli! Čemu to slepomišenje. — F. K.
Še en napis. Na vogalu ulic Commerciale in Belvedere so postavili na vidno mesto napis: „ Prošek" in oanačbo smeri ceste na Prošek. Naš poročevalec priporoča, naj se napravi na koncu ulice Belvedere enak kažipot, ker se često tuji vozniki drže leve ceste, ki vodi v Rojan in se morajo potem vračati s precejšnjo izgubo časa in mučenjem živali.
Fletna anekdota z goriške fronte. —
Na nekem parniku v Trstu sta službovala dva prijatelja: Gigi in Toni. Gigi je bil »cameriere«, Toni »fogista«. To je bilo dokler ni izbruhnila vojna. Kasneje se nista nikjer več videla. — Toni je bil avstrijski državljan in Hrvat, Gigi pa italijanski državljan. Toni je moral v avstrijsko vojsko. Po nekoliko mesecih je pa moral Gigi oditi v Italijo. Prijatelja sta bila daleč drug od drugega. Bog ve, ali se bosta zopet kedaj še videla? Gotovo pa ste se pogosto spominjala drug drugega in lepih dni. ki sta jih preživela na parniku, kjer je bil Toni »fogista«, a Gigi »cameriere«. — Prišel je petek dne 23. julija. Bilo je v dneh drugega italijanskega navala. ki je trajal od 18. do 20. julija. Na večer prejšnjega dne so naše čete izvršile protinaskok na italijanske pozicije zapadno Kalvarije. Protinaskok se je posrečil. Naši so se ustalili in zakopali v bližini italijanskih jarkov. Tudi naš Toni se je tu nahajal v jarku in ni bil niti 30 m oddaljen od italijanskega jarka. — Začelo se je daniti. Toni je stražil. Gledal je in gledal pred-se. Tri si je oči in ni mogel verovati, Počakal je. Zopet gledal in bulil in si tri oči. Končno je vzkliknil nehote: »Oh, Gigi! — Ti.se qua?» — »Toni, anehe tu gui?! —: Prijatelja sta se našla. Toni je izpoznal prijatelja v italijanskem jarku. »Cameriere« in »fogista« sta si gledala v oči kot — sovražnika. Ali kri ni voda. Toniju je zavrela v srcu stara ljubezen. »Vien qua. vien qua, caro Gigi«. — »Ve-gnimo tufti, soltanto non ste tirar«. — »No tiremo no! Ma vien qua«. — In Gigi se je dvignil brez puške in turnistra, brez patrone in žnjim se je dvignilo 15 italijanskih tovarišev. Dalmatinci so tako dobili 16 ujetnikov v svoje roke in jih odveli. — Hotela se je udati vsa italijanska stotnija. No, to je bilo nevarno. Naši so jih pognali s streljanjem nazaj. Oigi je šel naprej vesel in srečen, da Toni ne bo več streljal nanj.
Trgovina in cenzura. S tem predmetom se bavi »Hrvatski LIoyd« in so njegova izvajanja važna tudi za naše trgovske kroge. Kakor znano, je vsak dopis podvržen cenzuri in se morajo vsi dopisi oddajati odprti. Trgovski svet se je ves čas vojne pokoril vsem izdanim odredbam, da-si trpi znatne Škode in izgube. Interurbani telefon in brzojav sta odprav-jena: ekspresni listi nimajo nikake prednosti. Vsled vsega tega bi bilo želeti, da bi se vsaj pismena pošta redno odpravljala in dostavljala, ker bi se tako vendar dalo kako poslovati. — V zadnji čas pošta, žal, precej zastaja in se pisma odpravljajo z zakasnenjem; potovanje kake dopisnice iz kraja, oddaljenega kako uro od središča, do 10 dni, ni nič nenavadnega. Temu zakasnevanju je vzrok v cenzuri, ki m^ra vsak dopis pregledati in ga opremiti s svojim znakom. Ali cenzure ni pri vsakem poštnem uradu, in se s takih uradov, kjer ni cenzure, pošiljajo v mesto, kjer je cenzura. Ker tako kupici pri cenzuri silno mnogo pisem, prihaja pismo kasno do odpošiljatve. Večina trgovskih podjetij piše danes na odprtih dopisnicah zato, da olajša cenzuro, ali tudi to ne pomaga. Na vsak način bi se moralo urediti, da bi se vsaj trgovska korespondenca čim prej cenzurirala in odpravljala. Poleg nemož-nosti brzojavljanja in telefoniranja je za-kašnjevanje pošte v veliko škodo, a to pomenja slabljenje naše gospodarske sile, dočim gredo današnja prizadevanja za tem, da se gospodarsko stanje ojači. — Posebne važnosti za trgovino bi bilo dovoljenje brzojavljenja, ker bi se vsaj na ta način olajšalo hitreje naročevanje mnogih predmetov. Predno se danes navadnim potom naročevalec In j>roducent sporazumeta in predno naročnik dobi blago, mineva najmanje mesec dni, a v tem se položaj na tržišču znanto izpremlnja. in trgovec more pri tem trpeti hudo škodo. Trgovci se seveda obvežejo, da pe bodo rabili v brzojavkah nikakih kratic in da bodo čim krajše telefonirali. Nemožnost telegrafiranja povzroča nadalje, da mnogo blaga sploh ni možno dobiti, ker se večina ponudb glasi na »brzojaven sprejem«, kar se pri nas ne more storiti, vsled česar producent, ker ni dobil brzojavnega odgovora, prodaja blago dalje.
Barkovljanska dekleta prirede jutri, dne 5. t. m. v dvorani „Narodnega doma* v Bar* kovljah veselico v prid našim vrlim vojakom na italijanskem bojišču. Spored: 1. Pozdrav. 2. Najdena hči. igrokaz v treh dejanjih. 3. Deklamacija: Sođ. 4. Kmetica in fotogra-finja. Komičen prizor. — Začetek ob 5 pop. j Vstopila k veselici 40 vin., sedeži 20 vin. Preplacfla s* hvaležno sprejemajo. — K o-bilni udeležbi vabijo najuljudneje
Barkovljanska dekleta, j
Češko Sokolstvo. Iz seje prezidlja češke sokolske občine doznajemo po čeških listih med drugim: Statistika po stanju dne 31. decembra 1913 se je priobčila v posebni prilogi oficijefnega glasila „Vestntk Sokotsky". Seznam padlih se bo prlobčeval v vsaki številki .Vestnika* in se bo vpisoval v kataster. Mnoga društva so vsled prošenj c. kr. okrajnih glavarstev prepustfla svoje prostore za bolnltolce in vojne namene. V najkrajšem času se izdajo posebni migljaji glede ustanovitve fonda za preskrbljevanje vdov in sirot po padlih članih. Izdeluje se za sokolska druitva posebna vpraševalna pola,
tičoča se vojne statistike, zlasti padlih, ranjenih itd. Iz teh podatkov je še posebno raz-vidro, kol kega pomena je češko Sokolstvo za narod, celo tudi v sedanjem vojnem času, ko je njega delovanje za svoj glavni namen zaustavljeno.
Velika nesreča v kamnolomu pri Piščancih. Včeraj zjutraj ob polisedmih, je neki človek prihitel na redarstveno stražnico v ulici del Belvedere in tam povedal, da je našel v neki jami v kamnolomu pri Piščancih ležati nezavestnega nekega železničarja, ki je gotovo padel v ono jamo, ker je grozno pobit. Z rečene redarstvene stražnice so nemudoma telefonirali na zdravniško postajo, a od tu se je takoj odpeljal v Rojan k Piščancem službujoči zdravnik. Prišedši k Piščancem je zdravnik v neki jami, ki je globoka kakili 6 do 7 metrov res našel približno 36 letnega železničarja Kristjana Budaua, ki je bil z vrha padel v jamo in se, padši, grozno poškodoval: obraz mu je bil ves popolnoma strt in zmečkan, poleg tega je pa imel težko rano v stegnu desne noge, & iz ust, iz nosa in ušes mu je curljala kri. Zdravnik mu ni mogel prav nič pomagati, temveč ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Ko so ga prinesli v bolnišnico, je bil ubogi Budau komaj še živ. V kolikor smo izvedeli, je Budau slnnoval v Skorkiji.
Kakor smo izvedeli pozneje, je nesrečni Budau v mestni bolnišnici par ur pozneje umrl. Brezuspešen je bil ves trud zdravnikov, da bi še tako mladega moža ohranili pri življenju: poškodbe, ki jih je revež zadobil pri padcu, so bile pretežke in moral jim je podleči.
Tepena je bila. Včeraj popoldne ob po-lidveh je prišla na zdravniško postajo 37-letna Veronika Vidrihova, ki stanuje v hiši Št. 4 v ulici del Solitario. Veronika je imela precej fino tetoviran obraz, posebno ček* je bilo polno prask in bunk, a tudi po rokah vse gor do ramen je bila Veronika razpraskana. Povedala je, da jo je obdelala neka druga ženska na tak način. Zdravnik ji je — v kolikor je mogel — izlečil rane.
Umrla sta: Prijavljena dne 3. t. m. na mestnem fizikatu: Bratuš Dolores (Marija), leto dni, ul. delfe Sette Fontane št. 5. —
V	mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Sancin Paskval, 14 let._
Darovi.
Za IV. zbirko darov našim hrabrim braniteljem so darovali: gdčni. Adamič Marija in Dolenc Marija : 4 stekl. kisle vode, 56 krp za krpe in obveze, 6 po vitko v, 1 flan. krpo; svetoivanska Marijina družba je darovala: 10 srajc, 7 parov spodnjih hlač, 1 spodnjo srajco (majo), 2 brisalki, 8 blazin, 60 raznih krp, 12 ovijaČ za obveze, 1 kg izpuljenih niti. — Srčna hvala vsem ?
Kolera u Trstu.
Poročilo o stanju kolere dne 3. septembra 1915 Dne 1. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 14
Novi slučaji:..........—
Okrevalo (oseb):........3
Umrlo (oseb)..........—
Ostalo v zdravniški oskrbi (eseb)... 10 Bacilonosci v opazovanju:.....2
V	vili Sartorio je na opazovanju: ... 8
Čem raznih živil o Trstu.
(Dne 3. septembra 1915.) Moka bela . • • ..........K 0-76 kg
Sladkor.....................K 1*— kg
Meso (goretja) sprednji dali • • • * .K 4 o2 kg
zadnji „K	... 44-4 k-
Heso telečje........ .... K 7 20 kg
Meso koAlrunoro	..K 4 — kg
Slanina fsoljena) • ......4.40 do 5.40 kg
Cfniat, kuhana............K 12 — kg
Maslo airoTo . . . .........K 6-— kg
Sir (ement&lski) ...........K 5 40 kg
KokoSi . ....... . . K 7-60 do 8-- kg
P Sčanei ........r" K 3 — do 4 — kg
Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg
„	namočena ••••••••* 128 kg
Testenina................K 2-83
....................K 2 — kg
Fižol •••••i«t**i«*»»» K 1*28 kg
Bob.................K 1 60 kg
Zelje (sladko)............K —-40 kg
Zelje (itislo) ••••••••••••K 1*— kg
Kisla repa	— 64 kg
Ječmen...............K 2 — 2 G0
Fiiol (stročji) rinaijar •«»••*• 36, 40 kg
Kromp r	„ ........20 do 24 kg
Paradižniki	. ...... 32, 40 ke
Radič	„ •••••6 do 8 mencaj
Salata	. .....10 do 12 gla* a
(V-en	„	4.6 glavu
Čebula	„	K 64, kg
Jajca	. ......15,18 komad
Buče	.	8 komad
Peaa	» •••••2 do 4 komad
Malaneane	.. ...... 3, 4 komad
Kumare » » . . . . 4 do 8 komad lileko	........56, ii0 liter
:: MALI OGLASI::
□□ □□
se raian^o po 4 stot. besedo. Mastno tiskane beeede se računajo enkrat več. — Najmanj!« : pristojbina »na3a 40 stotink. :
□I d
S6ŽflnSkd	Ponndbe pod
Edinosti.
Lekarna* na Inseratni oddelek
30S
V limitam žaklje vsake vrste. (Jliea Solita*!« KUPUJE 21 (pri mestni bolnišnici). — Jako*
M argon.
121
I220 se pridna poštena služkinja s znanjem ita-lijanskega jezika. NasJov pove Ins. oddelek Edinosti.	309
rnnlfrilielrl pomočnik za vsa dela išče se. — USVIJUttlU Krainer, ul. Boccaccio 5t. 4. 311
COVtflllDlf" Izvolite počakati v ponedeljek »taBMUlICn • ob 7 uri zvečer pred ex „Caffa
Fabris." — Milica.	310
fllfrifl se raet)lirana s°ba z dvema posteljama, UIII1U dvema dijakoma, pri ljudskem vrtu. Naslov pove Inser. odd. Edinosti.	307
Oglas.
V svrho likvidacije vstavljene prisilne u-prave Fidejkomisa Odolina vršila se bode v Odollni pri Materiji
dne 9. septembra 1915 ob 10 ur! predpoldne
Javna dražba:
1	krave,
4 ftelic,
2	preilčev, 12 starih ovac9
4 letošnjih ovac.
K dražbi se bodeta pritegnila 2 zvedena in zaprisežena cenilca in bo najnižja cena pod kojo se bode prodala cenilna vrednost, ustanovljena po teh 2 cenilcih.
Kupci morajo kupno ceno plačati iz roke v roko.
[ti kr. okrajna soii]a Podsiad, odd. lil.
dne 2. septembra 1915.
ZDRAVNIK
Hed. Dr. Karo! PernICIC
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven i Dreherjeve pivovarne).
I Umetni zobje j
* z In brez čeUnstl. zlate hroae In obrobkl i
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ui. Caserma Jt. 13,11. n,
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.

Dr. HORVATH
TRST, * ia Carin a 39 Specijalist zm KOŽNI In SPOLNE ROLkZNl ŠIBKOST In NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11*1 pop. In 4-6 zveCer ob nedoliah od 10 - 1.
IIIIMBUlIirai
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst« Via delie Acque št. 6
(Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnifa italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauk. Burgunder, renskih vin. Mesella in Cbiantl. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franko
Razprodaja od pol litra naprej.
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poSi-Ijaio na »Inseratni oddelek Edinosti« —
ASSICURAZIONI GENERALI iN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dpe 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanj« življenja l#t: K
dne 31. dccembra
1,295,816,563. Plaćana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914 K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenskl oddelek nove glavač pogoj« police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati ie sledeče usodnosti polic«:
L Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrifii voj. službo, ako je vpisan v poiab črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec 1m/m od zavarovane svote, lahko obnovi polico, k! j« Izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
II. Veljavnih po preteku i mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsak« formalttate — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerislbodi deželi tega sveta. (Svetovna police). Dmitvo le zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade tavarov. v dvoboja.
UL Veljavnih po protshn enega let« po Izdanju poUce: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da pottane aespotebas za delo.
IV Veljavnih po preteka tr«h let od Izdanja: v	e
a)	Absolutna nelzpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo ]e zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomor a. hI
SsknŠ«n«ga samomora.
varovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje In ulom.