4 ti i I flMERIŠKflWo©M©YINft &AROM! B AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN t&VvT-VJO SLOVENIAN MORNING ^J IN LANGUAGE 0NLY AMERICAN HOME ^ ^apeb CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 6, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIIJ p02OR, NEWBURsKI VOLIVCI! e.W|burško naselbino opozarjamo, da se gotovo primar-'i'li lv udeleži in Sesuje za človeka iz njih naselbine, Jo-\t| '• Kovacha ki kandidira za nominacijo kongresnika krar5e-'' Mi njegovo izvolitev toplo priporočamo, ker smo da je za to mesto zmožen in ima v državni zborni-L oliši rekord. Bodimo svojemu rojaku najbližji, ker L. )0r"o pomoči iskali nam bo tudi on najbližji. glasujte za sonde fj^^šem uvidevanju in priporočilih vseh gospodarskih in ^'Sanizacij v mestu Clevelandu in Cuyahoga okraju vam da glasujete za bonde, o katerih se bo glasovalo pri ^"volitvah. Izdani bondi ne bodo davkov zvišali med tem, ^ v dobi sedmih let mesto, šolski sistem, javne naprave, jezerom in transportacija izboljšala. Večina naprav, ij,,. s tem denarjem napravljene, se bodo same izplače-p^Hišale okolico, kjer .živite. Edward (Slavko) JurgeJc i. V soboto zjutraj je po več-'k letdiem rahlem zdravju umrl j Edward (Slavko) Jurgek, star b 51 let, stanujoč na 631 E. 185 p St. Poprej je dolgo let vodil r gostilno na Calcutta Ave. Tu- s kaj zapušča soprogo Anno ro- p jena Boben, prej Ančka Hoče- = var, hči Lucille por. Frater, pastorka James in Allan, ki vodita čistilnico in lepotilni saloni na istem naslonu in pastorko! I 1 Anno por. Snider. j j Rojen je bil v Samoboru naj^ Hrvatskem, kjer zapušča očeta ' ter več bratov in sestra. Tukaj' je bival 34 let Pogreb se bo vr- ';' šil v torek ob eni popoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega j. zavoda na 458 E. 152 St. in na ' Highland Park pokopališče. Novorojenček umri John in Christine Sabot, rojena Kovačič, iz 1415 E. 39. St. je v soboto umrl novorojenček-sin-ček. Pogreb se bo vršil danes ob eni popoldne iz Frank Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na-Calvary pokopališče. | -o- _ | Podgana jo je ugriznila | Enajstletna Geraldine Dan-ylyk je pri sosedih prodajala 'žrebalne listke za Ameriško le-jgijo, pri tem ji je padel iz , rok pet-centni novec in se za-i kotalil v odvajalni kanal. Ko je i1 deklica hotela pobrati nov^c, ! , i jo je zagrabila podgana za i prst, da je mcx*ala iskati zdrav-j I niške pomoči. i j -o- j I Pazite se, da ja yoloVo gre-* t1 sle preko ceste pri signalni lu- ^ e 'či in o pravem času, sicer vas \ x službujči policist lahko povabi na sodnijo. Španija se je odločila, da v najkrajšem času izžene vse nazije Zavezniki so uradno zahtevali, takojšnjo izročitev 507 Nemcev ki so še v Španiji. j Madrid. — španska vlada, ki j bi rada omilila -preiskavo pre-I iskovalnega odbora varnostnega j koncila, je določila, da se v naj-' krajšem času prime vse nazije, ki si) še v Španiji in da jih izroči zaveznikom v Nemčiji. ' Zavezniki so od Španije zahte-I vali, zročitev 507 Nemcev, od ka-(terh so nekateri jako nevarni , nazijski agitatorji, gestapo J agentje in špijoni. Do sedaj jih J je Španija izročila šele 110, osta-, li pa še skrivajo v Španiji. Pričakuje pa-se, da bodo zavezniki j zahtevali izročitev še dodatnih i 1,500 Nemcev, ki so sicer manj ^ nevarni kot prvotno imenovani, . a so kljub temu obdolženi razli- i čnih vojnih zločinov. i , --o- | Doprinosi za kampanjo ! Edward J. Kovačiča V kampanjski sklad Edward I Kovačiča, ki kandidira za o-krajnega komisarja v Cuyahoga okraju, so prispevali še | sledeči: Oblak Furniture, 6612 St. Clair Ave., $10,00 ; u po $5.00: Mr. Vince Levstik, 4701 Payne Ave., Miss Angela Chartilich, -1090 E. 74 St. in John Tome, 11048 E. 62 St. -o- ! Odbor kluba društev SDD na Recher Ave. Predsednik M. Intihar, podpredsednik F. Cecelic, tajnica • J. Hrvatin, blagajnik F. Tegel, I zapisnikar C. Ozbič. Nadzorniki: M. A. Jerman, F. Martin in i Mrs. F. Segulin; veselični odbor: F. Segulin, J. Požun, Mrs. F. Zaic, Mrs. F. Medved, M..Vi-ranti in J. Krainčič; publicij-ski odbor: G. Nagod,e, F. Rupert in J. Rotar. VLADA USTAVILA DOVAŽANJE PREMOGA Washngton. — Ker še ni nobenega.izgleda za poravnavo stavke v premogarski industriji, je vlada odločila, da se kar najbolj mogoče zniža dostava premoga za privatno domačo vpora-bo, ker pričakuje s tem pridobiti premog za bolj nujne potrebe. Rezervna zaloga premoga zna,ša komaj 19,000 vagonov in to je bilo še 1. maja. V tem času pa je bilo nakopanega samo 17,-000 vagonov mphkega premoga v premogovnikih, kjer so delavci neorganizirani, kar je veliko premalo, da bi se zadostilo normalni produkciji premoga, ki je znašala do 2,000,000 dnevno. Saj so ga samo železnice v normalnih razmerah porabile do 300,-000 ton dnevno. --o_- Rudy Lokar je kandidat Veteran druge svetovne vojne in bivši urednik S'DZ Nefvs, Rudy Lokar je kandidira za pricinktnega načelnika na demokratski listi v pricinktu G v 23. vardi. Rudy je poznan po svojih (aktivnostih v bratskih M organizacijah kot tudi na političnem polju. Sedaj je postal zopet aktiven v politiki in je kandidat progresivnih demokratov y Cuyahoga okraju, ki so pridno na delu za ponovno izvolitev našega sedanjega guvernerja Frank J. Lauschetva. Priporoča se volivcem v 23. vardi pricinkt G, da mu daste svoj glas pri jutrš-njih volitvah in ga tako izvolite za načelnika svojega pricink-ta. --—o-*- Anglija prednjači v gradnji trgovskih ladij London. — Lloydove ladjedelnice izkazujejo v svojem poročilu, da Anglija gradi danes več trgovskih ladij, kot vse druge dežele skupaj. Skupna tonaža trgovskih ladij, ki so bile v delu 31. marca je znašala 3,257,000 ton, od katerih odpade na Angli-jo 1,653,000 ton._ Predsednici Slovenske ženske zveze V letošnji peti številki "Zarje" ste se »podtaknili ob naš list in pišete s tem v zvezi: "Po mnenju nekaterih je komunist vsak, ki pošlje pomoč v staro domovino, dober katoličan pa le oni, ki pomaga beguncem, dasi je tudi med temi mnogo nedolžnih žrtev." V našem listu niste brali, da bi bil komunist, kdor pošlje pomoč v stari kraj leer -to ni bilo v njem zapisano. Ali morete pokazati v našem listu eno samo tako mesto? Naši zvesti čitdtelji pošiljajo bogate darove v Slovenijo. Vi ste si to gladko izmislili, da bi tako oprali pred svetom sramoto, ki si jo je "Zarja" nakopala z napadom na slovenske katoličane. Z novimi izmišljotinami se ne da starih popraviti. Tudi nismo mi očitali članicam, da so postale komunistke, ampak smo jih1 samo svarili pred komunističnimi sopotoniki, ki so našli prostor za svojo propagando tudi v "Zarji." Prav tako nismo rekli, da je vera v nevarnosti radi "Zarje" kot bi nam rada predsednica podtaknila. V nevarnosti pa je slovensko dobro ime, če si celo predsednica velike slovenske organizacije hoče pomagati iz zagate z neresnico. Storimo svojo državljansko dolžnost Ponovno prosimo in apelira-, mo na naše rojake, brate Hrva-j te in Slovane sploh, da se odzovejo na klic primarnih volitev, I pri katerih išče demokratsko nominacijo za okrajnega komisarja naš vrli dečko Edward J. Kovačič. Stopimo za njim, pripo-ročajmo ga vsakomur, povejmo 0 njegovih velikih zmožnostih in tolmačimo njegovo aktivnost in odločnost v mestni zbornici. ! Zavedajmo se, da je naš človek ' in del tistega slovanskega naro- 1 da, ki hoče svobodnega sonca na zemeljski obli. Udrimo sedaj, ko je železo gor ko in zmaga nam je zagotovljena! Naš princip naj bo, da pod vsakim pogojem in za vsako ceno zahtevamo mesto za okrajnega komisarja za pašega človeka, do katerega smo po davčni moči in lojalnosti do Amerike upravičeni. Ko bomo odglasovali za guvernerja Lauscheta, kongresnike in ■ državne poslance, ne smemo pozabiti imena v 20- kongresnemu j okraju in voliti za Edwarcla L, Pucel za State Central Commit- tee. Iz političnega ozira je ta' • pozicija zelo važna. Vsi pozna-1 mo tega neutrudljivega borca v mestni zbornici in vsi ga poznamo kot delavskega zagovornika in marljivega javnega delavca, j Dajmo mu svoj glas in pridobi-' mo za njega tudi druge glasove, ker več nego njemu bomo koristili našemu ponosu, ko bomo lahko rekli, da smo Slovenci zastopani v vseh panogah našega javnega življenja. Edward J. 1 Kovacic in Edward L. Pucelj sta naša kandidata. Vstaja v Alkatraz jetnišnici je udušena. Trije voditelji ubiti •i ! Trupla dveh stražnikov in treh upornih jetnikov so dobili v prednjih celicah jetnišnice. Ojačene straže in oddelki marinov so obvladali uporni-nike, ki so se podali. San Francisco, 4. maja. — Zgodovinska tri dni trajajoča vstaja v jetnišnici Alkatraz je bifa danes končana, ko so ojačene straže in posadka marinov obvladale položaj in zajele ter razorožile poslednje upornike, ki so se podali brez nadaljnega boja, ko so videli, da so njih voditelji padli. , V teh bojih sta bila 'dva stra- * " žnika ubita in 14 pa je bilo ra- 1 njenih. Koliko je mrtvih in ra- i njenh med jetniki še ni znano, t Do sedaj se poroča, da so padli j voditelji jetnikov Joseph Cret- i zer, Bernard Coy in Marvin i Hubbard, katerih trupla so do- i bili in prav tako so dobili tudi < vse njihovo (jrožje. Ko so enkrat padlj voditelji niso ostali jetniki kazali nobenega poguma več za ' bojevanje. ; Do sedaj tudi ni bilo še točno i dognano koliko jetnikov se je i .sploh udeležilo te vstaje. Poro- ' ča pa se, da sta bila poleg prej j imenovanih voditeljev med prvaki upornikov tudi neki Thomp- ( son in Shookley, poleg njiju pa še dva ali trije, katerih imena še niso znana. Pomožni državni 1 pravdnik in sedem članov FBI je ( prišlo na kazenski otok, da bodo ' vodili preiskavo. Pomožni drža- 1 vni pravdnik je rekel, da se bo ; za vse one, ki bodo obtoženi upo- 1 ra zahtevalo smrtno kazen. ' Izmed upornih jetnikov se ni- 1 komur ni posrečilo pobegniti. 1 niti na prosto izza utrjenega obzidja. Direktor te federalne jet- . nšnice, James V.Bennett je re- ! kel, da je bilo najdeno tudi vse i orožje pri zajetih jetnikih. Sodi se, da je bilo vsega skupaj za- < pletenih v to uporniško zaroto krog 30 jetnikov. Upornik Coy ; je bil oblečen v častniški suknjič , in je ležal mrtev s pripravljeno puško na strel, ko so dobili njegovo truplo. Drugi vodja, Cret-zer pa je imel poleg sebe častniško pištolo in ključe za kontrolna vrata. četa marinov, ki je bila poslana na otok, da je stražila one jetnike, ki se niso udeležili vstaje, je danes zapustila otok in ga prepustila v nadaljne varstvo jetniškim stražnikom. Ko so jetniki videli, da je vsak nadalj-ni boj brez pomena, je eden iz- ^ med jetnikov poklical na telefon jetniškega vardna Johnsona in mu povedal, da so jetniki pripravljeni za pogajanja. Varden Johnson pa mu je povedal, da ( naj pomečejo orožje in municijo 1 skozi okna potem se bo govorilo dalje. Vstaja se je pričela v četrtek, j ko je že imenovan Coy, bančni I ropar iz Kentuckyja obvladal enega izmed stražnikov, mu odvzel orožje in ključe do orožarne. • .V- 1 'i Večje število stražnikov pa ?o j. uporniki pridržali kot talce, ki ]j so nekatere izmed njih uporni jr jetniki hladnokrvno pobili, ranje- ^ ni stražniki pa so bili rešeni, ko n so njih tovariši napadli in odbili ^ upornike. Tako je žalostno končala tri dni trajajoča vstaja v jetnšnici Alkatraz. 11 -o- Tudi Cleveland je pričel p čutiti neprijetne posledice 2 premogarske stavke J, Lastniki clevelandskih gleda- d' lišč so se prostovoljno odločili, n da pričnejo varčevati z elektri- /, ko, katere bo tudi v clevelandu kmalu primanjkovalo radi po- g manjkanja premoga. Tako bo- p do gledališča zmanjšala re- ^ klamno razsvetljavo za polovi- 2 co. Ž upa 11 Bu rke. Jift, hjKŽfcj 1 zahteval, da se splošno znižaj g poraba elektrike in da bomo vj^ Clevelandu debili splošno za-| temnitev, kot je bilo* to tekom ZJ vojne. Mnoge elevelandske industri- h je so že odslovile večje število (; svojih delavcev radi pomanjka- u nja premoga. Republic Steel Co" /j je ugasnila že drugi furnez v enem tednu in tako so prizade- v te tudi druge industrije v me- p-stu, ki so mnoge že znatno skr- v čile obrat in nekatere pa tudi že zaprle vrata. oP 15. maju bo j j za polovico okrnjen potniški j n promet: na železnicah, ko bo od 15 120 osebnih vlakov, ki so do se-i , daj prihajali v Cleveland, prišlo od tega dne naprej samo po 60 vlakov. v -o--, r Nov grob v Forest City, v Penna. š V Forest City, Pa., je umrl ^ rojak Mat, Komin, star 58 let.j I Pokojni je bil doma iz Gorenje! vasi, fara Čatež, odkoder je pri-'1 1 šel v Ameriko pred 39 leti in si- j1 I cer v Forest City, kjer je tudi](v I ves čas živel. Tukaj zapušča'1; žalujočo soprogo Maggie, se-;-1 ' dem otrok in brata Franka, v H starem kraju pa eno sestro. Po-1 jgreb se je vršil 30. aprila, ka- ^ jjterega sta se udeležila tudi Mr. 1 j,in Mrs. John Komin, 877 E. 73 s _ S t. iz Clevelanda. j1 —--,0—-- I Deset nazijskih morilcev ' obsojenih na smrt ] Dunaj. — Deset članov nem- ' Jškega ("Volkssturm-a" je bilo *' spoznanim krivim umora, 200 - Mandžarov in so bili obsojeni na smrt od angleškega vojnega " sodišča v Gradcu. x ^-o- Papež je pohvalil ameriško časopisje Vatikan. — Ko se je v Rimu o mudilo ,dvanajst ameriških čas-i-Jnikarjev, so obiskali tudi Vati-a kan in so bili sprejeti v avdi-r.'jenco pri papežu Pij u XII., ki a'se je med drugim jako laskavo I izrazil o ameriškem časopisju. I Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dobil "NASH"— Na sinočji prireditvi pri fari sv. Vida je bilo naznanjeno, da je dobil novi NASH avtomobil Mr. Jemej Kramer, 1101 Norwood Rd. Iz bolnišnice— Mrs. Ana Podnar 5713 Pros-ser Ave., se je vrnila iz Glen-ville bolnišnice in se nahaja sedaj doma pod zdravniško oskrbo. Svojim sorodnikom in prijateljem se tem potom zahvaljuje za obiske, poslane cvetlice in darila ter za vse kar ji je bil kdo v pomoč na en ali drugi način. Ob 2.> letnici— Prijetno sta bila presenečena Mr. in Mrs. Frank Jainnik, 1014 E. 169 St. na 28. aprila, ko so jima sinovi in prijatelji pripravili "surprise party" za 25 letnico poroke, katero bosta obhajala 21. maja. Prijatelji . jima želijo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi 50 letnico. Išče sorodnike— Mrs. Mary Zabukovec, 1108 E. 67 St., Clevleand 3, Ohio, je prejela pismo od svoje se.stre Ane Stroj in iz Struce vasi pri Zužmberku, ki bi rada izvedela za svojega nec aku John Stroji«, ki se nahaja nekje v Argentini. Ce kdo ve zanj ali te sam berp, naj se zgl^si ha zgornji naslov. Ali je komu znano, kje se nahajata Filip in Kari Joeckel. Ce kdo ve, naj sporoči v našem uredništvu. Pisma imajo pri nas— John Glava n, ki je včasih živel na B]. 61. St.; piše mu Frančiška Zupančič iz Stranske vasi št. 4, p. Stična. Metka Klemene (dekliško ime) doma iz Smarce pri Kamniku; piše Terezinka dr. Vorši-čeva. Prememba seje— Podružnica št. 18, SŽZ ima svojo redno sejo v sredo in ne v torek kot običanjo. Seja je prestavljena radi volitev, ki se vrše v torek. Članice so pro-šene, da se udeleže seje, ki je zadnja pred konvencijo SŽŽ. Na operaciji— j Mrs. Florence Maisenko iz ■ 1331 E. 82 St., hčerka pozna-I ne Mrs. Tratter, se nahaja v ] Charity bolnišnici, kjer je sre-jčno prestala operacijo. Zdrav-ije se ji po vol j no vrača, i Važna seja— i Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važno sejo nocoj ob osmih v navadnih prostorih. Tajnica bo pobirala , asesment od šestih naprej. ŠTIRJE FAŠISTIČNI RAZGRAJAČI SO BILI ARETIRANI Rim. — Notranji minister poroča, da so bili štirje moški aretirani kot udeleženci v novo». fašističnih demonstracijah. Ob-i toženi so, da so metali bombe in da so streljali krog poslopja, kjer se tiska Časopis Unita A van tii. 1 Napadalcev na radio posta- - jo, ki so tudi oddajali tri minu- - te trajajočo fašistično propa- - gando, še niso izsledili. Krog i poslopja radijske postaje je 3 postavljena močna straža, da . se prepreči nadaljne napade. 2_ ___ " AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 6, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.60 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 86 Mon., May 6, 1946 Pravica in dolžnost Pod besedo "demokracija" nam je razumeti ustroj države, v kateri si državljani deljeni na politične stranke potom svobodnih volitev sami izbirajo vlado, katera se deli v tri dele in sicer; zakonodaja, justica in uprava. Vse tri medsebojno povezane državotvorne celice tvorijo vlado, katero državljani izvolijo. Predno smo postali ameriški državljani, smo bili pred federalno sodnijo vprašani; "Who is the Gvernment?" in naš odgovor je bil: "The People!" (ljudstvo). V teh besedah je zappoadeno vse in vsa obhka državnega družabnega reda. V demokratični državi ljudstvo diktira vladi, nasprotno v diktatorski pa vlada ljudstvu. V demokratični državi ima ljudstvo poleg dolžnosti, tudi pravice, katere si samo ljudstvo določi medtem, ko ima v diktatorski državi same dolžnosti in slepo pokorščino. Smo hvala Bogu v Ameriki, zato hočemo na tem mestu govoriti o pravici in dolžnosti. Naša dolžnost kot dobrih ameriških državljanov je, da smo državi lojalni in lojalno podpiramo vlado, katero smo si potom volitev sami izbrali. Dolžnost nas veže, da plačujemo davke, za katere smo se potom volitev sami izrazili ali so jih postavili zakonodajalci v našem imenu. Dolžnost nas veže, da državo branimo, če je od sovražnika napadena — in tudi to določijo v imenu nas, oni, katerim smo dali ob,volitvah naše poverenje. Kratko rečeno, ustvarjamo si takšen družabni red, kakoršnega si večina državljanov želi in upostavi. Če že navajamo dolžnosti, poglejmo kakšne so naše državljanske pravice. Brezdvomno ena največjih je pravica do svobodnih volitev. Nikdo nam ne sme in ne more narekovati, kaj smemo in kaj ne smemo voliti. Dovoljeno je po federalni ustavi vsakemu državljanu v vsak javni urad kandidirati neglede na politično ali versko odpredeljenje. Edina izjema je za naturaliziranega državljana, da ne more biti izvoljen predsednikom Združenih držav. Omenili smo, da je pravica do volitev največji privile-' gij vsakega državljana, ker si z glasovnico sam izbira zastopnika in sam postavlja vlado, kakršno hoče imeti. Razume se, če se volitev redno udeležuje. Nesmiselno je volitve prezirati ali podcenjevati. Če se ozremo 30 lčt nazaj in malo prelistamo zgodovino diktatorskih držav bomo opazili, da si je to "šibo" ljudstvo samo spletlo, katera je pod diktatom delila podpiute na hrbet zgolj radi tega, ker-je volitve preziralo. Tudi tukaj imamo elemente,, ki volitve sabotirajo in druge od njih odvračajo, včasih nevedoma in včasih pa namenoma, da stem odpirajo pot hinavsko potuhnjeni diktaturi. Vsak dober državljan bi se moral udeležiti vsakih volitev, pa bile te mestne, okrajne, državne ali federalne. Vsak državljan je lahko ponosen, če more biti odločujoč faktor pri izbiri vlade, pa bilo to za najmanjši ali najvišji državni urad. Vsak državljan je lahko tudi ponosen, da se v volilni koči deklarira h kateri stranki pripada. Iz političnih strank se izbirajo kandidatje za javne urade, radi tega so vsake primarne volitve velikokrat večje važnosti, kakor glavne. Pri primarnih volitvah je naša dolžnost neglede, če pripadamo demokratski ali republikanski stranki, da od dobrega izberemo najboljše za glavne volitve, ko bomo izbirali ne več kandidatov ampak javne uradnike, kateri bodo vodili administrativna dela, de?ali postave ali sodili med pravico in krivico po naših zahtevah. Jutri zjutraj se bodo ob 6:30 uri odprle volilne koče in zopet zaprle ob 6:30 zvečer. Jutri je dan naše besede in dan nase pravice. Jutri so primarne volitve in slednji državljan se jih bi moral udeležiti in voliti po svoji vesti in prepričanju. Mi ne opominjamo samo, da gredo demokratje v volilne koče, ampak naše opozorilo naj velja tudi republikanskim somišljenikom, glavno je, da volijo. Naš časopis je tukaj, da bodri državljane k dolžnosti in zavesti, če prav načelno priznava demokratsko stranko za svojo, v katere vrstah je neomajno stal od prvegn pričetka. Mi smo tukaj, da vam po svoji vesti svetujemo in priporočamo, nikdar in pod nobenim pogojem pa ne vsilujemo svojega političnega prepričanja. Trdno smo prepričani, da se "ne boste zmotili, če jutri, ko boste vstopili v volilne koče napravite (X) pred sledečimi imeni: FRANK J. LAUSCHE for Governor. JAMES W. HUFFMAN United States Senator. JOSEPH J. KOVACH ali WILLIAM M. BOYD Congressman at-Large. JOSEPH P. MULIOLIS Congressman 20th District. EMIL BARTUNEK Congressman 21st District. EDWARD J. KOVAČI C County Commissioner EDWARD L. PUCEL State Central Committeeman 20th Congressional District. JOSEPH POZNIK in WILLIAM A, KASTELIC State Represantative. To so kandidatje, katere toplo priporočamo v izvolitev. O njih smo prepričani, da bodo dobri ljudski zastopniki, ki so vredni vsega, našega zaupanja. Prepričani smo o zgoraj navedenih^ kandidatih, da so veliki podporniki našega guvernerja Frank J. Lauscheta, kateri mu bodo pri jesenskih volitvah k zmagi veliko pripomogli. Opozoriti moramo, da smo zgoraj označili in priporočili v izvolitev kongressman at-Large Joseph J. Kovach in William M. Boyd. V ta urad bo nominiran samo eden in tudi samo enega izmed teh dveh volite. Navedli smo imeija obeh, ker sta oba sinova naše krvi in sicer Joseph J. Kovach, sedaj državni poslanec je Slovenec in William M. Boyd, sedaj državni senator je brat Hrvat. Oba sta naša dobra prijatelja in oba najboljše kvalificirana za ta urad. Tozadevno sodite sami in volite po svoji previdnosti. Pripomniti imamo, da se bo za guvernerja Frank J. Lauscheta, U. S. senatorja James W. Huffmana, joseph'j. Kovach ali William M. Boyd-a volilo po celi državi-Ohio med tem, ko se bo ostale volilo po kongresnih okrajih, Edward J. Kovacica, Joseph Poznika in William A. Kastelca samo v Cuyahoga okraju. Toplo apeliramo na naše Slovence, brate Hrvate in ostale Jugos?ovane in Slovane, ki žive in volijo izven Cuyahoga okraja v katerem koli okraju v državi Ohio, da volijo za gu-vernerskega, U. S. senatorskega in kongressman at-large kandidata. Drugega ni potrebno, če ste pri volilnemu odboru registrirani, da greste v volilno kočo, zahtevate demokratsko glasovnico in pred imeni, kakor vam zgoraj priporočamo naplavite (X) križ. Volilcem, kateri volijo v mestu Clevelandu in okolici priporočamo, da volijo za izdajo bondov iz razloga, ker s tej-n se ne bodo davki nič povišali, mesto in okraj pa za veliko izboljšal. Kolikor bomo mi primaknili toliko nam bo dodala federalna vlada. Denar bo v roku sedmih let porabljen za izboljšavo bolnišnic, javne naprave, boljšo transportaci-jo, olepšavo mesta in okraja. Glasovnica v Clevelandu bo imela 24 razpredelnic in kdor bo hotel voliti za vse bonde bo moral v vsaki razpredelnici napraviti (X) križ, ker štele bodo le tiste razpredelnice pred katero bo križ narejen. Dragi rojaki in rojakinje širom države Ohio, poslu-žimo se pri jutrašnjih volitvah naših demokratskih pravic in storimo svojo narodno dolžnost za sinove naše krvi. Odpri srce, odpri roke.. . J Iz Slovenije je prišlo vprašanje ali prošnja, če bi jim mogli iz Amerike poslati nekaj sto — SLOVENSKI^ M0LITVEN1-KOV. . . Zdaj si pa mislite, kaj se to pravi! STO LET so verni ameriški Slovenci naročali molitvenike OD TAM. Le nekaj kratov se je zgodilo, da so ameriški Slovenci sami izdali kak molitvenik, morda dvakrat ali trikrat v STO LETIH, daj se je ta reč naenkrat obrnila — SLOVENIJA prosi, naj ji MI TU preskrbimo molitvenikov . . . » + * Spomnimo se, kaj je kmalu po zasedbi Slovenije po titovcih pisal sem Father Baznik. Povedal je med drugim, da so tudi molitveniki pod novo vlado na Slovenskem obsojeni na smrt! Takrat so mnogi med nami dejali — PROPAGANDA! Mi smo verjeli, ker smo se živo zavedali, kaj je v resnici — KOMUNIZEM! Nekaj mesecev pozneje se je tista naša vera v poročilo Fa-thra Baznika nekam omajala — priznamo. Kako to? V tistem znanem lističu, ki je smel iziti v Ljubljani petkrat — tik pred volitvami - ! ! — in mu je bilo ime OZNANILA, je prinesel med drugimi tudi tole oznanilo: V škofijski palači v Ljubljani se dobe neki molitveniki in eden ■poj.de kmalu v tisk. Dokler ne pride novi molitvenik iz tiskarne, segajte po tistih, ki so na razpolago v škofijski palači. Ker smo to brali, se nam je omajala vera v poročilo Fathra Baznika. Mislili smo: Morda so se pa komunisti vendar malo premislili, ko vidijo na lastne oči, kako se narod upira komunizmu . . . * » » Listič OZNANILA je moral, kot znano, prenehati po peti številki — zavoljo "pomanjkanja papirja" ... Potem nismo nič več slišali, kaj je s' tistim molitvenikom, ki je imel nekako v decembru lanskega leta iti v tisk. Zazdelo se nam je sicer, da je gotovo tudi za molitvenik "zmanjkalo papirja," ko ga je zmanjkalo za OZNANILA. Toda držali smo to misel zase, da ne bi kdo spet dejal — PROPAGANDA. . . Zdaj smo pač opravičeni reči, da so bile naše misli prav. Zakaj čemu bi prihajala iz Slovenije prošnja K NAM za molitvenike, če bi bili smeli, med tem v Ljubljani tiskati nov molitvenik!? O, ta ogromna "svoboda vere" v današnji Tito-Kidričevi "ljudsko-republikanski" Sloveniji! Zdaj smo pa seveda radovedni, če in kako bo mogoče spraviti od tu TJA kake molitvenike, ki TAM prosijo zanje. Sam Bog ve, če ni ta naša radovesnost že tudi — PROPAGANDA . . . * « * Zdaj že mnogi, ki pred kratkim še niso verjeli, verjamejo, da ni reba več "čakati," ampak se lahko že brez "čakanja" p'o-ve in zapiše: Komunizem se je zaklel, da hoče slovensko vernost "likvidirati." No in zdaj se mnogi taki sprašujejo: Kako je moglo do tega priti v nekdaj tako globoko verni katoliški deželi, kot je bila Slovenija . . .? Vsa dosedanja pojasnila jim niso stvari pojasnila. Pred njimi stoji — tako pravijo — velika uganka. Nočejo še priznati, da komunizem "zna," ker si je za svojega vzel samega SATANA. Nobeno sredstvo komunizmu ni preveč — satansko! « » « PROPAGANDA? Fanatizem? Prenapetost? Ko so pa ameriški komunisti tako fletni ljudje in je tako lahko ž njimi kolaborirati. Nobeli^ besede ne slišite zoper vero, kadar sedite med njimi, samo za zboljšanje težkih današnjih razmer jim gre! Katoličani samo lepo sodelujmo ž njimi, pa bodo še naprej spoštovali našo vero ■ . . Take in podobne lepe besede slišimo. Piše eden iz starega kraja, ki pozna komuniste: "Res je, da nihče ne verjamfe v komunistično nevarnost, kdor je sam ne preizkusi. Na Slovenskem niti vas ni verjela vasi, češ: pri nas pa komunisti niso taki! Ko so jih pa potem v sosednji vasi sami preizkusili, so planili pokonci in se čudili, čudili. Navadno je pa bilo že pre- pozno, ker glavne žrtve so že padle. Tako gotovo tudi zaslepljenim tam v Ameriki nihče ne bo mogel naprej dopovedati, kaj je komunizem. Tistim, ki so odpadli od vere, že celo ne. Tudi' najbrž ne drugim, ki so zaslepljeni od propagande, ki je vse drugače spretna kot naša. Komunizem je pač satanizem. Tudi jaz zdaj verjamem v to, čeprav bi si ne bil nikdar mislil, da bom kdaj ta satanizem videl utelešen." * » * "čudno, v Ameriki pa komunisti niso taki . . ." Ali prav res ne? Ali mislite, da so bili komunisti na Slovenskem "taki" takoj prvi dan? Toda oglejmo si to "krotkost" ameriških komunistov! Komunistični mesečnik "POLITICAL AFFAIRS" izhaja v New Yorku. Izhaja zlasti za vodilne komuniste, ki naj iz njega zajemajo navodila za svoje delo v deželi Strica Sama. V april-fekf številki letošnjega leta je neki V. J. Jerome napisal članek pod naslovom: THE VATICAN'S WAR ON PEACE." Po naše: Kako se Vatikan bori zoper — mir . . . Ko bi stalo nad člankom: Kako se Vatikan bori zoper komunistični NEMIR — bi bilo kolikor toliko prav. ♦ * ♦ V svojem članku V. J. Jerome poučuje svoje komunistične tvoariše, kako je treba tudi v Ameriki pridobiti verne katoličane za komunistične nauke s tem, da se zabije zagozda med vefnike in njihove cerkvene poglavarje. Toda nikar govoriti in pisati zoper vero! Katoličani imajo svoja verska čustva tako globoko vcepljena v svoja srca, da s tem ne boste nič opravili. Zato ne napadati vere! Nasprotno, pustiti je treba vero pri miru in katoličanom samo nuditi prijateljsko roko za sodelovanje ! "Ker smo marksisti, moramo vedno gledati na to, da pridobimo množice katoličanov, kjerkoli je to mogoče ... da jih obrnemo proti njihovim cerkvenim poglavarjem (hierarhiji) in za demokratično sprejemljivost." "Mi moramo dati razumeti množicam katoličanov, da naše stališče ni protiklerikalno, ampak se izpiramo le klerikalni reakciji." * * * Prav tako so govorili in pisali komunisti na Slovenskem — v začetku, dokler je bilo treba katolčane še varali. Pisali so prav tako in podobna, kakor piše V. J. Jerome tu med nami. Čitajte: "Uspeh bomo imeli samo, če bomo pobijali delo Vatikana (za mir) skupno s splošnim pobijanjem fašizma, reakcije in imperializma . . . Naša naloga je — popolno uničenje fašizma." To se strašno fletno bere, kajne. Toda kaj je pri komunistih "fašizem"? že pred desetimi leti je komunistična internaciona-la odobriia sklep, da se mora pod besedo "fašizem" spraviti vse, karkoli in kjerkoli — nasprotuje komunizmu! Zdaj lahko razumete, zakaj je dandanes na (Slovenskem med narodom -90% "fašizma" in zakaj je treba udrihati po Vatikanu, papežu in katoliški cerkvi! Ker Vatikan i^če komunizma, je pač ves "fašističen!" In ker katoličani tudi v Ameriki nočejo komunizma kar na lepem, jim je treba najprej dopovedati, da je papež fašist, da so kardinali fašisti, da je Cerkev fašistka! Tako je treba zabiti klin med verne katoliške množice in njihove cerkvene poglavarje! To je prvi korak. Ko bo ta dosežen, bodo. katoličani radi sodelovali s komunisti na različnih "kulturnih poljih" — drugi korak. Ko bo ta korak dosežen, pride vse ostalo samo od sebe . . . dokler se tudi v Ameriki ne bodo več smeli tiskati molitvenjki in dokler tudi v Ameriki >ne bo obso- na tla razpelo in ga poteptala . ... in dokler ne bo Amerika pometala na cesto vseh katoliških redovnic itd. itd. * * * Da, kako je bilo mogoče, da je na Slovenskem do vsega tega prišlo? Bili so pač tudi tam med katoličani taki, ki so dejali : ,0, pa so komunisti tako fletni, prav nič ne zabavljajo čez vero ... Ko je pa škof Rozman javno povedal, kaj se skriva ea to "fletnostjo" komunistov, so tisti katoličani "obžalovali," da je bilo tako — fanatičen . . . Najbolj čudno je to, da komunisti kar javno in odkrito pišejo, kaj in kakšne so njihove "naloge," nekaj katoličanov pa se kar naprej dela propagando s komunistično "fletnostjo," češ da niso VERI čisto nič nevarni, kvečemu udrihnejo po papežu in kakem škofu aH kardinalu — to pa tudi katoličani lahko naredijo, pristavljajo. »Sam Bog ve, če niso tisti naši "narodni voditelji," ki so vrgli zadnje čase med ljudi neko "zamero" zoper papeža, že nasedli onemu V. J. Jeromu — in sicer še preden je napisal in objavil svoj članek o "klinu med katoliškimi množicami in njihovimi cerkvenimi poglavarji" ... — Zaplot. -o- Za državnega poslanca George E. Fedor, ki kandidira za državnega poslanca na demokratski listi, ^e po poklicu odvetnik. Prihaja iz delavske družine in ker si je moral že v zgodnji mladosti služiti sam svoj kruh, zato razume delavske potrebe. Za politiko se je pričel zanimati takoj, ko je smel prvič voliti. Podporo ima vseh cleveland-skih časopisov in demokratske organizacije, ker je demokratskega mišljenja odkar ima pravico voliti, če hočete imeti dobro zastopstvo v poslanski zbornici, oddajte svoj glas za George E. Fedor za poslanca. Kampanjski odbor. -o- Lastna sestra ubila brata (Poročilo iz Koroške) Iz domovine je prišla ponovno potrjena vest, da je lastna sestra; zastrupljena in na-hujskana od komunizma, ubila svojega brata. V Tržiču na Gorenjskem je nekaj let pred izbruhom vojne županoval obče spoštovani, odločno narodno in katoliško zavedni župan Janez Majeršič. Iz navadnega tovarniškega delavca je imenovani postal voditelj krščanskega delavstva v Tržiču, zadružni organizator, ki je ustanovil in vodil usnjarsko in čevljarsko zadrugo Runo v Tržiču, ki je zaposlila in najbolje plačevala 100 svojih delavcev, zadrugarjev, in kon-čkno župan v Tržiču ter oblastni poslanec. Ko so zasedli Nemci Gorenjsko, so takoj odstavili slovenskega župana Janeza Majerši-ča, zasedli zadružno tovarno ter so povsod na čelo postavili svoje nemške eksponente. Pričelo se je preganjanje in zapiranje slovenskih narodnjakov. Pri tem delu so nemškim nacistom pomagali slovenski komunisti, tako je vodil gesta-povce po mestu znani vodilni komunist Lukanc in jim pomagal pri aretacijah. Majeršič se je zadnji trenutek pred aretacijo rešil z begom v Ljubljano. Doma pa je ostala bolna žena z majhnimi otroci. Najstarejša hčerka je morala tudi bežati z očetom v Ljubljano, kjer je študiral na gimazniji njegov sin Janez. Doma je ostala pri bolni materi 15 letna hči Marija. To neizkušeno deklico so sedaj zvabili komunisti v svojo družbo, jo pokvarili in pregovorili, da je zapustila dojen kak duhovnik na 16 let pri-' ma bolno mater in odšla v ho-silnega dela radi tega, ker bo'sto k partizanom-komunistom. pograjal učiteljico, ki bo vrgla j Janez Majeršič mlajši je bil mmmmm®0^ m Champion Warl^c' erl«'VV who went best '> , -iale in the Wes*m'yerK V,- ^ Uub Show in New /0f c> ,( ~r,rgets the b«» „e V ,'CC :g. Right n»* A; .; Vl •• - ijood home «,„<». V.. I/1 telling f Vjl «A'rg and turnrnfl ((| « , fiM * e soap they 7,, \ trr.-vxii.^tfi* SmunOrf «jap. ---------— 1 odličen dijak, poln vers ^ narodnega idealiz®8'^.^ spoznal, da je, 0F V L A le komunistična ^^j katero se je uničevalo ^ je bilo slovenskemu ^ svetega, ker je videlv tidržavno, protinaroaM |t tiversko organizacij«. Jg 18 letni dijak tudi o«^ vrste slovenskega d°nl.vetjjji va, da brani narodne* življenje in premože« < da pred divjanjem 1 ^ in. morilskih komJ%j band. Bil je na Post°J 1 Tržišču tfri Mokron^ I domobranske post^3 ^ imel« poleg varnost®e , pred napadi roparsk'^ rilski'h band tudi skr>^ ^ go pobirati in skriva.0 ^ ameriške letalce, ki s f pristati na našem oz«® ^ neki priliki se je ^jjf ti na zemljo angl6^1 svojega poškodovane? J Tržiška domobranska J ga je rešila pred ne«* j J ništvom 'in Majersic » ];M svoji pisarni skriva M življenjsko nevarn^ gj Nemci. Po razsul" : Ji mladega Majeršiča « ■ 1 munisti na DolenJs* dolgih mukah v je^Je ^/M četku oktobra ^P^oisJ bodo. Napotil se Je || Tržič k materi, Nfl JB mov je zvedel, da Je s starejšo hčerko komunisti, ki so "^jjejfll no grozili, da U jjV KJortciškb. Vedel J« lej| bro, da bodo pre,i tudi njega, kakor » ^ mobrance, ki so j"1 '.j M li, zato ge je doma pobegne „,$1 Koroško. Toda k» 0 obvestili njegovo r,v sestro, ki je P°stala f»1» divjana komunist^1' čakala pred domac0jn 0ji volverjem v roki ^ ^ (j nanj štiri strele, cIa ^li51' dil na zemljo. . ' v ljubljansko bol«'3 ^ ^ se je štiri dni M? rf ves čas molil za s^ „<> no sestro in pO s' j„ ^ izdihnil svojo mlad0 leH nito dušo komaj 1 ^ij' Njegovo truplo so P # Tržič in njegovega P ^ je udeležilo skoro ^ ki je na ta način « ^ striralo proti kom«11'^ divja®osti. Sestra Pj1 y la ves pogreb s 2j\», ^ sednje hiše in Sr° ^gM ubila še očeta in se" fM zbežala na KoroskO'yjjjj gaja komunizem brato- in očetom«*1' -___i Izdelava raznihj^j več pod upr^A A Washington. ^ /j naznanil, da je B j„ t« i večine igrač prosti1^ c(,„ J ne bo več nareki' r0|o J industriji. Pod ko.k]0v, '1 ne še izdelava, W K"! k lov, "scooter j f' ^ j stih vozičkov, ki P' JI žino 18 P^^l -- JI ■ Champions ^>1 stsheriška domovina, MAY 6, 1946__3 Ako hočete prodati ŠIVALNI STROJ Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. Turjak ki ga imate na podstrešju ali : v kleti, pokličite KE 5557. j K0ZM0P0LITSKA LIGA PRIPOROČA SLEDEČE KANDIDATE, za katere volite v primarnih volitvah jutri, ?. maja: STATE SENATORS Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi I v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave.! ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. j Clair Ave. Oiba imata knjige v( zalogi in bosta rada postregla' rojakinjam, ki, želijo imeti to1 lepo, veliko in koristno knjigo, j (Mon.Wed-x) GOVERNOR Frank J. Lausche Andrew R. Boyd Helen Louise Harvasty Joseph C. Krupa Mark McElroy James F. McCaffery Furnezi LIEUTENANT GOVERNOR George D. Nye Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat DELO DOBIJO UNITED STATES SENATOR Marvin C. Harrison Chester Heating Co, 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko STATE CENTRAL COMMITTEE Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) CONGRESSMAN-AT-LARGE William M. Boyd Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, blizu Lake Shore Blvd.-- družinska soba, jedilnica, "tile" kuhinja, knjižnica, 2 veliki spalni sobi, majhna spalna soba ali se lahko rabi za šivanje, "tile" kopalnica in pršna kopel zgorej, dvojna garaža. Cena $12,000. Pokličite IV 7365. (90) (20th District) Edward L. Pucel CONGRESS (20th District) Joseph P. Muliolis (21st District) Mary E. Grega Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th CONGRESS (21st District) Charles A. Vanik (22nd District) James F. McCaffery Rose L. Tenesy CONGRESS (22nd District) R. J. Folise ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ____(X ženske za čiščenje i | Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne Stalno delo Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. j (89) 1 "porters i Moški za navadno delo I poln dnevni čas t stalna plača \ . zglasite se v Employment Office \ Wm. Taylor Sons & Co. I (89) | ~MALI 0GLASI j Farma naprodaj i Proda se farma 401/2 akra j " zemlje, hiša 10 sob, furnez, do- , 3 bra tekoča voda v hiši. Hlev, ko- j e košnjak in garaža. Proda se z ! orodjem ali brez. Lastnik Albert Cinco stanuje na farmi na i- Dock Rd. 1 miljo iz Route 20 v North Madison, t. (May 1, 3, 6) Naprodaj hiša Naprodaj je hiša, 10 sob za 3 družine, 5 spodaj, 5 zgorej, garaža., Tri sobt? se odda kakor a- hitro je hiša prodana. Vse v do ni brem stanju. Cena je $6,500. 111 Hiša je na 1004 E. 64. St. Vpra-le ša naj se pa na 1401 E. 39. St. (89) Pohištvo naprodaj Proda se ABC washer, peč na plin, star dining room set, 2 železni postelji, tudi rjuhe in plahte. Vprašajte na 1259 E. 169 St. spodaj. (90)' STATE REPREISE N TAT I VE S WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočaiho za izdelavo vseh vrst slilc po zmerni ceni. OdprU ob nedeljah SECRETARY OF STATE Charles F. Sweeney John J. Babka Edward A. Cipra Steve Hartman William H ud let t Lody Iluml Charles Kerekes Ralph Lanzara Rosalie Locuoco Frank LoSchiavo Bernard V. Malikowski Frank J. Pokorny Sa.lvatore Precario John E. Poremba Joseph Poznik Frank P. Semaircik Mary K. Sotak Frank J. Svoboda Stephen A. Zona TREASURER. OF STATE Thomas Mulcahy ATTORNEY GENERAL George Hurley JUDGE OF THE SUPREME COURT Charles B. Zimmerman JUDGE OF COMMON PLEAS COURT Frank S. Day COUNTY COMMISSIONER Edward J. Kovacic COUNTY AUDITOR John A. Z anger le Priporočano,, da vzamete fa listek s seboj v voliiveno kočo! THE COSMOPOLITAN DEMOCRATIC LEAGUE OF CUYAHOGA 'COUNTY GEORGE DRAGON, President. Povrnite vašega veterana Kongresmana BfiBB! ROBERT | GROSSER in GA NAGRADITE , za ZVESTO IN POŠTENO SLUŽBO. SPENCER KORZETI j| Narejeni za vsak slučaj pose-i be za take ki jih boli križ za. nosečnost, za po operacijah, za podporo ledic in hrbta. Spencer podpora za prsa je tudi napravljena za prsne probleme, za doječe matere, tekom spanja fin za drugo uporabo. Izdelujemo jih točno po zdravniških predpisih, ter vam .jih pomerimo na vašem domu, bolnišnici ali pri zdravniku. Pokličite Mrs. Madeline M. Krell 975 E. 131. St. MU 5310_PR 2020 Peč naprodaj Naprodaj je peč na plin za kuhati v dobrem stanju. Cena je $10. Vpraša se na 1100 E. 64 St. iKift"''- Kg® SP0MIN i smrti nepo skrbne Jf Urbanic l ^(i^^je drage in mirno dne 5. maja 1945. I fc tM,ze Počiva, 1 »ri srcu, H drsi. K* v,u višave jasne, 8f'kJer ni noči s ne ugasne, H. ^toCe ne stemni. kV jOSeph. sinova, A 6 maja 1946. Demokratske primarne volitve 7. maja, 21 distrikt AUGUST KOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. HEnderson 4148 * NAZNANJA: DA pošilja denar v vse Igraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ka-belna. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. ZA DRŽAVNEGA POSLANCA IZVOLITE GEORGE E. FEDOR PRIJATELJ DELAVSTVA Demokratski tiket X George E. Fedor Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina t so skupno molili i ec> da se dostojno ' *a veliko nedeljsko yti za trenutek niso lp.1' Ura je šla na gjaj je postajal %1(tel!o- se je, da so topove in da L ljudje, ki se L^ejo. Kdo bi bil ob njih Bado-I, ailata za granato je Vse so letele |jjj ' Komunisti so za-LjtolP. "ki je gledal k1, ,Ta del j'e bil lO- bil kas" L. d ni bil debel in LJebila vsa zgraje- I. prvega nad-L.Se s hruščem zru-L?Je Prah zatemnil 10narJi so se spog- Ij^eli imeti žrtev, je I j te«a dela nujen. L^el polno dela. --USJ Bilo je mnogo laže ranjenih, te. Nekomu je raztirgala granata cel nogo. Potrebna je bila ampu- ] tacija. da Ko je bil izveden umik, ni na bilo več ranjencev. nal Legionarji so poskusili zad- da' nje sredstvo. Na hodnik pod Za vhod so postavili težki mino- sle met in ga obrnili skozi okno. rd« "Da bi vsaj za pol ure ustavili r strašni ogenj." Rezko je za- ma Jajal minomet. "K "Poglejte, kje bo eksplodi- du: rala*!" \ "Ko pa se nič ne vidi!" Oblaki dima so zapirali pog- g| led. Zid, ki se je v stoletjih II presušil, se je drobil v prah, — ki se je dvigal v zrak. "Saj se niti na dvorišče ne vidi, kako boš videl na marof." Še nekajkrat je vrgel v slepo z minometom. Nato so bandi-ti odprli ognej iz minometov. V razbitem delu gradu je granata ujela okno na dvorišče in i razbila hodnik nad glavnim i vhodom. Ruševine so podsule in pokvarile težki minomet. Na debelo se je nasedel Le-gionarjem na- obraz prah. Ztak je bil dušeč. Poleg gostega prahu so morali vdihavati j tudi ostri dim smodnika. V gradu proti pokopališču so se vedno drdrale strojnice. Legionarji niso mirovali. Celo pesem .se je še oglasila okrog desetih — tista lepa: "Bratje mi stojimo- trdno r.Q kot zidovi grada ..." ^ Ker pa so bila grla hripava, so kmalu utihnili. Ob pol enajstih je tcpniški ogenj prenehal. "Treba bo spet zasesti oni del gradu, ki je razrušen. Čim — preneha topništvo, bo naskočila pehota," je razlagal Perne fantom. Že so odšli, da zasedejo ruševine, ko so topovi spet usekali. Nekaj minut so tolkli z vso silo." Fantje so se umaknili. 'To se je ponovilo trikrat. E: . Fantje so čakali s puškami v rokah, da zasedejo ruševine ir. vsaj pogledajo, če je grad dc tal porušen. Zaradi strašnega -dima se niti to ni videlo. Ob enajstih se je prvi splazi] na ruševine Vovkec. V rok: je nosil strojnico. Prah mu je sili v oči, da jih je moral od j -časa do časa zapreti Previdno je tipal med porušenim ka- _ rrienjem. Med ruševinami je i bilo razbeljeno železo granat. __ Takoj za njim so lezli še trije. ■ ' Naenkrat zagleda Vovkec I pred seboj nekaj črnega. Pre- z \ mika se. Roka odpre bombo b in vrže. Ko je bila bomba še ^ v zraku, je Vovkca zadel rafal 0 iz strojnice. t "Streljajte!" je že zaklical ir. i se onesvestil. I Legionarji so odnesli ranjenca. V tem hipu se je na razvalinah nabralo polno banditov. Ko so se fantje vrnili, so jih . j sprejele strojnice. I i V gradu je nastala panika. ; Partizani so zdaj s strojnicami" obvladali tudi dvoriščno stran gradu. Kot toča so se vsule | krogle. V ambulanti se je zavedel ■ Vovkec. Imel je zdrobljeno ra- > mo. Skušal je vstati: "Saj mi nič ni! Moram nazaj! Razvaline je treba zasesti. Vem za dohod v hrbet." Zgrudil se je na ležišče. Cez čas je na-10 daljeval: "Povejte mojemu' 5" bratu, naj gre on in izvrši, kar sem jaz začel. Ne sme lOstati nedokončano. Pa tftdi rdeče je treba vreči iz gradu, sicer smo izgubljeni." Bolniki vse doslej še niso vedeli, da so partizani že v gradu. Zdaj so se preplašili: "Kaj bo z nami?" Tolažil jih je Logar: "Kaj bo z nami? V nebesa bomo šli, saj smo pripravljeni. Pa ka- _ ko prijetno bo, ko nas poj de H| toliko skupaj, cela druščina, fl Sicer ipa najhitreje mine čas, c^ SPOMIN SMRTI NAŠE- is^g-a in nepozabna in očeta ^Petkovšek t Pustil 5. maja 1943 ^ Vfcave jasne, y v to ne skrbi, Sf6fie Ti ne ugasne, ; Ti blesti. V K. \i°&r°ea. in OTROCI, , 111 vnukinje. '0 k -maja 1946. če malo molimo!" In pričel je moliti rožni venec. Iz razvalin so se neprestano usipale krogle in ročne granate. Posrečilo se jim je priti celo do dveh oken. Kadunc je nagovarjal svoje, da še s te strani skušajo pregnati tolovje, ki so na razvalinah. Fantje so samo topo gledali. Njihov zalet je bil ubit. Zato si je Kadunc izmislil poslednje, kar bi moglo pregnati rdeče. Tik pod ruševinami je bilo manjše skladišče za strelivo. "Kaj, če bi . ." je obšlo Ka-dunca. (Dalje prihodnjič) NOMINIRAJTE $ ZA % C0NCRESSHAN-AT-LAR6E } WILLIAM M. BOYD | I I | \ j | Državljani napredne države Ohio potrebujejo v | | ameriškem kongresu zastopnika s takimi kvalifikaci- | 1 mi kot jih ima Mr. Boyd. To potrjuje dejstvo da je l 2 služil 14 1^1 v državni legislaturi in sicer najprej j I 4 lfeta kot državni poslanec in zadnjih 10 let kot dr- t | žavni senator. Bi je dvakrat izvoljen za voditelja demokratske j J manjšine, v državni legislaturi. Kot človek izrečinih | \ zmožnosti je služil v najbolj važnih odsekih legiala- \ ture. Ljudi takih zmožnosti kot je Mr. Boyd potrebu- k jemo v U. S, kongresu. Ponovno poudarjamo da od- S dajte pri demokratskih primarnih volitvah 7. maja 2jj svoj 'glas za Congressman at large. ^ XfWillliamM.Boyd 4 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 6, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštaladjo. 3 .......irfffl ZA REZIDENCE IN INDUSTRj^ POPOLNA ZALOGA ffMi VELIKOSTI / ZA VSAKO GRELNO ZAHTEVO. ] spremenja < pS'JE furneze za premog \ ^(»^'wl in boilerje t J ll'ffl'' v avtomatično gretje I j^uybvi f Kompletno z vsemi VpT-- [->Lr—'i jjfflM a Minneapolis-Honeywell ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK GLASUJTE ZA SVOJEGA LASTNEGA ROJAKA! Bodite gotovi, da boste glasovali jutri in k tem nagovorili tudi svoje prijatelje za KOVAČI C 0 za COUNTY COMMISSIONER Democratic Primary Tuesday, May 7, 1945 * HI 1 EDWARD L. PUCEL MBmkMmman f or Member of State Cent^ IAUSCHE Committee—20th Congress for Governor District IN THE 10th WARD VOTE FOR THESE CANDIDATES FOR MEMBERS OF THE COUNTY CENTRAL COMMITTEE (PRECINCT COMMITTEEMEN) X j Walter Hranilovich j ~X~] Frances Perencevičh |j X Albin J. Karlinger jj X Julia Gurko ____l_ : X Mary Janosko X Virginia Gilles | X j Cecilia Dombroski X i Albert E. Dulzer X I Ernest Boehnlein "XTWiUWShiidy | X Raymond Kleinhenz o . X Joseph Ziegler X Ann Gustie X Donald A. Harte VOLITE ZA William A. Kastelic . CANDIDAT ZA DRŽAVNEGA POSLANCA demokratska glasovnica Primarne volitve 7. maja 1946 PriporoCen od Progressive Citizens Committee C. I. O -P. A. C. Predsednik P.A.C. Fisher Body Local 45 TJ.A.W. C.I.O. PRIMARY ELECTION - TUESDAY, MAY 7th, 1946 Booths Open From 6:30 A.M. to 6:30 P.M. VOTE EARLY ^ Clip out and pass unto your neighbors and friends. THAN**5 For Precint A B C D E F G H I J K M N O FOR PROGRESS IN OUR COMMUNITY VOTE Progressive - Ask for a Democratic Ballot VOTE FOR "Hm." V sosednem vagonu je pa Vid zbijal burke .s pogorskimi in drugimi znanci. Tine je pa gledal pri oknu tja v neizmerno ravan. Ni mogel pa ni mogel verjeti, da bo tako kmalu zopet videl svojo Nežiko. Res sama milost božja je mogla poseči tu vmes. Tako je bil ralz-vnet Tine, da je pozabil na vso svojo tegobo, celo na tisto, ki so mu tako bridko prizadejali. Nu, Bog jih sprevidi, je .premišljal, glavno da jih puste žive domov. Saj da bi bilo čisto brez vsega pa da bi se navrh še redili, tega vendar ne more nihče pričakovati. Vsaka reč ima svoje meje; če si nekaj zagrešil, moraš tudi nekaj trpeti za to. No, hvala božji previdnosti, da je pokore konec. Bila je trda in huda, no, naj bo za duše v vicah. Tinetu je uhajalo kar na smeh. Sicer ga je še nekoliko motila straža in pa verige in zamrežena okna. Saj zdaj so te stvari prav za prav odveč, si je mislil. No, če že more tako biti, najbrže radi lepšega in pa da dražijo svet. Tine se ni dosti storil iz tega. On je videl sama odprta vrata, odprta polja, ceste, ki vodijo v daljne neizmerne dalje . . Naprej, naprej! Doljana je bila spremenjena v bojno taborišče. Okrog in okrog mesta so taborile čete, mesto samo je pa bilo v pravem bojnem stanju. Vse cestt zasedene, vsi dohodi zaprti, na kolodvoru topovi, sodna pala ča pa je bila v živem oklepu okrog in okrog so zevale strojnice. V mestu je nastalo nenavadno gibanje. Ljudje sc zapirali trgovine in hiše., begal sem in tja po ulicah prav kc pred hudo uro. Mnogi so skušali pobeniti ven, a ko jih jt zavrnila straža, so bežali zopet domov, zaprli se v hiše, spustili zavese in okna zastrli, ka. kor da ne marajo nič več slikati o svetu, ne marajo več gledati teh mrzličnih priprav. V sodnih palači sami je pa kar gomazelo. Po hodnikih jetnišnice so koračile močne straže, kajti po celicah so bili nameščeni došli gostje. V veliki dvorani se je pa zbiral cvet odličnjakov. Zasedali so sedeže javni besedniki, ugledni meščani, simbe in drugi oblastniki,, čelniki, krdelarji in razni odlični ljudje; dalje pisuni tei poročevalci vsega sveta. Pred vrati pa je bila "gneča. Marsikdo bi še rad prisostvoval izredni pravdi, a ni mogel noter, morda ni imel pravih izkazil. Noter so puščali le take, ki so imeli kaj smisla za stvar. Končno sta prišla Gomba in Azunta. Pozvana sta bila k pričevanju. Azunto so brez zadržkov povabili, naj vstopi, pri Gombi so pa imeli pomisleke. Izkazila se jim niso zdela povsem pravilna. _ Ne, nima vstopa. Kaj? Azunta jih odriva, dela Gombi pot. Ako on ne sme noter, tudi ona ne mara pričati. Oba naj pričata ali pa nobeden! No, Azunta je končno užugala — in zgnetla sta se noter. V dvorani je bil širen oder, kjer je stala v sredi izelena miza s stoli. Ob desni strani odra so bile klopi, za branilce in pisarje, zadaj v sredini vzvišen naslanjač za velikega pravdarja, leva stran odra pa je bila pregrajena-z močno železno in visoko pregrajo, ki je nalikovala nekakemu zverin j a-ku. V pregraji pa so bile klopi, kar je značilo, da to le ni zverinjak. Z velikim zanimanjem si je ogledovalo zbrano občestvo tisto pregrajo in klopi in zeleno mizo pa slike in znake po stenah. Gomba in Azunta sta stala ob stranski steni dvorane in ona je njega opozarjala na to in ono. Gomba se je pa brezbrižno oziral po vseh teh rečeh in je dekletu samo hladnd prikimaval. Polagoma so se odprla vrata za pregajo — in v dvorani je nastala tišina. Straža je privedla noter Tineta, Vida, Veli-ja, Brana — in jih lepo drugega za drugim posadila v prvo klop. iSto in sto oči se je uprlo vanje, sto in sto zvedavih oči se paslo nad živalmi za pregrajo. Gomba se je samo za hip ozrl gor — pa je sklonil glavo in si z roko zakril obraz. Tudi Azunta je nekako presunjena povesila pogled. Noter pa so gnali nove in nove živali, in slišen je bil zvenk verig pa rahel šepet dvorane. Slednjič so bile klopi polne in strašne živali so ždele tu krotke, obdane od straž in verig in ograje. Res da so bile živali poslednje dni kar najskrbneje negovane, vendar ta nega ni mogla vsemu kaj, ni mogla zabrisati strašnih sledi Saluj-haruma. Slednjič so privedli še Žaro — in po dvorani je kar završalo. Dekle se pa ni zmenila za zijala, temveč je sedla, kakor so ji veleli. Branilci in- pisarji so zasedli svoja mesta in Slednjič je vstopil sodni dvor. Ko je dvorana utihnila, se je dvignil predsednik Suakli, pozdravil zbrano občestvo ter v zbranih besedah napovedal veliko obravnavo. Ko je predsednik končal svoj uvodni govor, je odredil či-tanje obtožnice. In pričlo se je dolgotrajno čitanje, ki mu ni bilo ,kraja. Morala pa je biti vsebina vsekokar zanimiva, kajti poslušalci so ji z vidnim zanimanjem sledili in j t spremljali celo z medklici. Obtoženci so pa medtem brezbrižno geldali iz gajbe, zatopljeni vsak v svoje misli. Bran je uzrl med poslušalci znan obraz: ni 11 tisti tam Slakov širne? Da, je, je. Pa so rekli, da je padel. Kako to moško sedi med samimi veljaki. Nekoliko bledičen je pa le, a čudno da ne vzdrži Branovega pogleda, kar v stran suka glavo. In tisti poleg njega, čisto Kam-narju je podoben! Da, saj je Kamnar; sedi kakor kak župan, gotovo mu dobro de odlična družba Pa kako posluša, Bog ve, če kaj razume. Branov pogled gre dalje: dokaj belih obrazov vidi med tem-nini. Ni tisti tam, ki dremlje, I Diamant? In tam pri steni vidi neko znano postavo. Gleda, gleda: ni on Gomba? Da, Gomba? Da, Gomba Medardu! Bogu hvala, ta je tudi prišel. Branil to kar dobro dene. In i tista poleg njega, ni to Aizun-,ta! Nekoliko vpadla se mu zdi, J in tako ga verno gleda, Bog ve, ga li pozna? Nekaj poki-imava, ka-li, je gotovo srečna, j da vidi takega . . Nu, Bog z I njo. Bran nekoliko okrene glavo in ujam^ dovje oči, ki ga motre čisto od blizu. Žara! Nasmehneta se in se kar obja-meta s pogledi. Šele ko Bran zasliši svoje ime, prisluhne obtožnici in ji sledi. Toliko pač razume kakor je tam zapisano, da je Bran Budin nevaren zločinec, ki pa tudi vsa svoja krvava dejanja drzno priznava. Skratka: iizvržek človeštva. — Bran se ozre zopet? na Žaro, noče poslušati dalje. Velij gleda trdovratno predse in se ne gane niti ko sliši citati svoje ime. — Velij Brš-lin je razbojnik in glavar teroristov. Že kot deček je kazal izredno borbeno nrav, a ko je dorasel v mladeniča, je postal strah vsega Pogorja. Smrtno sovraži vse, kar je Ligurom sveto, zagrešil je. največja hudodelstva v osvobojeni pokrajini. Vid se ozira po dvorani pa išče in išče znanih obrazov. Morda je tudi Sinja tu? Nasmehnil se ji bo, če jo uzre, tako da bo razumela, da stvar le ni tako nevarna, kakor bi uteg-, nili ljudje Vnisliti. Ne, sami neznani tuji obrazi, tuji in mrzli. Ko omenja obtožnica njegovo ime, se Vid ozre, a ne razume, kaj veli obtožnica: da je Vid Živo j izredno slabe vzogje. Z očetom sta zažgala lastno hišo in oče sedi v Saluj-harumu. Tine pa pomišlja venomer, čemu ta pregrtfja. Saj bi zadostovale verige in straža, če že 'hočejo pokaizati zbranemu svetu nekak strah. Čemu zdaj še ta gajba? Tinetu se vsiljuje spričo tega neka sumnja, vendar jo venomer odganja in se zaupno ozira k sodnikom. Da, ti ljudje govore samo sveto resnico. — Medtem pa posluša zbrani svet nadaljnje poglavje obtožnice: Tine Čavs je potep, docela pokvarjena nrav. Potepal se je preko meje, zapeljeval dekleta, ropa! in požiga 1 ter donašal zarotnikom orožje. — K sreči je Tine tudi to preslišal, oziroma ni razumel. Obtožnica pa se je vilekla dalje in dalje. — Požigali so hiše, polagali bombe na vse konce in kraje, pripravljali nasilno odcepitev -ter izasnovali umor na samo božanstvo . . —-Strah in groza je prešinjalaj zbrani svet in mnogim je sto-; pal mrzel pot na čelo. Živali so pa kar krotke ždele v gaj bi, kot bi jih ves svet ne brigal. Ko je bila končno obtožnica pri kraju, je najavil predsednik, da se prične zasliševanje obto/žencev. Tedaj se je pa oglasil nekdo v dvorani, da želi nekega pojasnila. ' Bil je Gomba; da, Gomba želi pojasnila. Predsednik je gledal: No? Gomba je tedaj vprašal z razločnim glasom, ali so obtoženci obtožnico razumeli? Zakaj se jim ne raztolmači v njihovem jeziku? Poslušalci in sodniki so se spogedali. Raizumeli ali ne, to ni stvar sodišča; sami naj poslušajo, saj imajo ušesa. Da bi jim še kdo tolmačil? Ne, zbrani svet je občutljiv, zgra- žal bi se ali P* 3 Zato je predsednik« ko odgovoril, da. na spada k stvari. I (Dalje P^j