SD dar brtnišk in aro Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld, 80 kr.,za četrtleta 90 kr* posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 31. maja 1865. Gospodarske stvari. Kolikor bolj so zemlj mej in pot Gospodarji zlozite svoja posestva! Kdor ima glavo raztreseno, to vsak vé, se nobene reči pametno ne prime; kdor ima svoja ^zemljišča raz- potov Je med mlj raztresena, toliko ? pride do njive ima gospodar vendar hoj y m če tudi je več dovolj y da z njiva Zemlj in t kupaj veliko prep med di, ki se pričkaj dvrnej če se 1 CLl ^aaiClliU JUKI JJ1 llii^ 9 11XIW » Y VJ C* ^JLà 1 AJ ljiOUM ± * " ^ v F A mi w ^ » MI HA V V4 W VU VU4j AVI OV> 1. 1U1V C%J KJ j UO OU tresena, si je pa tudi na veliko škodo. Ce ima posest- mejnik prestavi, če sosed predalječ orje s svoje njive, nik svoje posestvo, kolikor mogoče, lepo skupaj y ie popoln gospod svojega posestva; lože ga rabi, xu^o ««j v^^^t* j/mu^n «iv; ga zboljšuje; vsa děla si polajša in okrajša; dohodke dar se vname prepir in pravda Je v se lože če mu sosedova živina popase njegovo lastnino krat se kaj tacega primeri brez hudobne volje Več in ven- si zboljša, vzlasti živinorejo povzdigne ; sèm ter tjè si Ce zemlj še več zemlje pridobiti more. Pa tudi to je velik do- se tako prid vsa pomešana ležé, naj gospod biček lepo zloženega posestva, da mnogo sovraštva in prepira ni, ki je zdaj med sosedi in mejaši. Že leta 1855 so kmetijske družbe bile vprašane: m plet i dá in ako > ima Kj bdělovat anikrnega soseda °J 0 nj š e tak vès njegov trud je zastonj y trnišcih pásej o, delajo zmešana zem kaj one mislijo o zložbi zemíjišč. Vse so soglasno od- ljišča veliko sitnosti in tem več, čem přeje se začne ta govorile, da je zložba potrebna in velika dobrota v paša jn kolikor bolj so zanikrni ljudje, ki pásej jv, ".v,. povzdigo kmetijstva. živino. Al žalibog da Je ostalo dosihmal vse samo pri tr e b n a žet d pelj e vat besedah. ako m< so na Skušalo se je. da bi kmetje iz proste volje si vre- Petrov, drugi Pavlov hodevati, boto vsakrat težj a in je en kos mljišča na male kose razdelj y dili svoja zemljišča tako, da bi vsak svoja blizo skupaj imel: al malo se je opravilo. Na Erdeljskem (deželi bej olj ) treti seno se delava potem Jernej itd Malo in sla- na tacih senožetih tega pa živinoreja škodo trpí y za- blizo Ogerskega) so se kmetje z vso silo vprli zoper zložbo, češ Raz k in da pridejo ob nič, da bojo sužni grajšča-kom, da ne bojo môgli živine rediti, in takih neumnosti več, ktere kažejo , kako malo razumen je še erdeljski kmet. Bolje je šio na Ogerskem ; grajščaki na vec krajih prav lepo porazumeli in ža- tí manj d z tr es kakor veča mljišča so na- îa skup ležeča Naj nam pametni kmetje odgovorij acihjvjo uc jycio^j KJ , na- o aaau ^yitv/u i^v/jv v uuuau piiwvn * lu u mesti da bi dělali, da vse prav storé, kakor gospodar ktero te preskušnje ne obstojí, se moja opustiti y ker želí itd. utegne biti nevarno. tu 11 , oc uivna u^uowu , ivci 16 pravi: Če petrolej skoz 174 platnen, volnat ali pavolnat prt vdarja ima gavne moči v sebi i obilo zato nobena svetilnica (lampa) V • vzi- koliko mečivno moč in sicer mečí razun že izmečenih ) v V c ne sme ondi y kjer je stenj ali toht ? v Z y V s y svetilnici mora vselej kteri petrolej gori kake poke ali reže imeti. vec petroleja biti, kakor se ga en večer po-žgé, da ga ni treba pogostoma dolivati. Ce pa vendar luč umirati začne ali je do čistega pogorela v staroslovenščini t i v V c y V z 7 V s v hrvaščini kakor v staroslovenščini in c, zv c, z; y v v • • v cescini pa f y v c, z y s in v v z. in moras moôi ao glasov t, d, st m v čescini niti do jo ugasnes, m ne imenih na bCb (nsl. ec), narejenih iz prilogov teh treh jezikih torej omenjeni & nima mečivne svetilnici zopet olja přiliti, glej y da močí do glasov s st iu v Češcini niti do c. vlivaj popřed va-njo olja, predno se do dobrega ne tiska kskt Pri y se na- o h ladí. Najpripravniše svetilnice za petrolejevo sve- zadeva na prvotni prilog in torej končnice c ne Čavo so bele steklene ali glaževnate, da se natanko y na pr. slověnBski iz Sloveu-feci. (inacega rodu y kadaj jim je treba olja přiliti. 17. e vidi steklo (valjar) v svetilnici poči, jo moraš brž ugasniti je pa prilog němkčkskii in ime Nemoći.) ; tem prilogom nalik so nastali v hrvaščini (i češčini) prilogi francozki, da vročina rudnih okvirov ne raztopi. ; e bi se přiměřilo, da začne vès petrolej goreti, se ugasne s pepelom ,^prstjo ali pa peskom, z vodo nikdar ne gasi! Ce se kdo pri takem vnetji opeče, naj opekline angležki, to je, s čistim z pred bski. Pišejo se pa taki prilogi v starosl. popolnoma to je s Čbs ki prilogi iz imen na čb y ki y ci» i. e. y t s žbski prii. iz imen na žs, g*h, zt*, s šbski, na pri- y dokler zdravnik k njemu ne pride, s pavolo oklada in večkrat obvezuje s povoji, ki so bili v mrzli vodi namočeni. liko : iz imen na sb y hrvaščini stoji čk za hi ; v stsl. ČBsk'B, žk za žtsk'B, šk za šfaskx; v cescini pa csk za priloge iz imen na ć, žsk za izpeljave iz ž in z * Kako naj gospodi nj a ravná ssk za v S y da M., aan Ci nalašč za to odločenem majhnem loncu hrani, dokler staroslovenski: y nemjbCB je od kakošnih osem dní skup spravi, , JO viaoooaD, ucuiDunoa^ prevroče, pa le od štirih dní. Potem se v kako ponvo hrvatski z navadno določevavno končnico poleti y „vračtski, i mozBSKt y , knezfc" po tribušfcsfcb ker Je ločfcskTb, loži.sk'B. vlašfcskt: němbČBskx, kneží»sk,Bí ( y ; po „vrački, ( y a (kastrolo) dene in k vsaki četrtini funta te maščobe se možki, tribuški; lučki, lužki, vlaški; nemački, knežki' pridenete dve žlici sladkegamleka; to naj se po- po češki pa: „vračský, mužský, tribušský, loučky tem počasi pri ognji kuha, dokler maščoba ni popol- lužský, vlasky; německý, kněžský noma čista, mléko na vrhu maščobe pa rujavo smetano y y v vseh treh je- napravi. Zdaj se v drug lonec přecedí. Skušnje so sledí 5 iz yy nebo do dobrega potrdile, da je ta maščoba za zabelo zele-njave in še celó tudi za polivanje pečenke prav tako dobra, kakor kuhano ali sirovo maslo. Ravno tako sem městkskii, sort.ski> y že tudi maslom ravnala, pa sem jo vselej prav zadela. zikih torej tako, da se vsaj , kolikor sploh dopustí slovansko glasovje, stéblo še v prilogih (stéblo nebes), kmeťs, gradi, město, Sora (ali Sovra) i. t. n. pa stsl.: „nebessski, kmeteskt, gradtskt i. t. n.". hrv. : „nebeski, kmetski, > večkrat z žaltovim kuhanim ali sirovim govejim gradski, mestski, sorski", češki pa: nebeský, kmetský, Naaa vrla gospodinja. hradský, městský, sorský i. t. n. menienim steblom. %f torej z nespre- Slovenščina bi po svoji pisavi ne hoteča nobenega soglasnika izpustiti pisala prve priloge z Kam gré avstrijsko srebro in zlato? Po uradnih izkazih je bilo skovano v kovnicah nemečski (ali pa nemčeski) , knežski", zadnje pa s našega cesarstva od leta 1857 do konca leta 1864 v „nebeski (?) (nm. nebesski), kmetski, gradski, mestski, ,,vračski, možski, tribušski: ločski ; ložski, vlašski vsem skupaj 300 milijonov in 776.372 srebrnih de- sorski i. t. n. Ali te pisave so dosedaj , akoravno se narjev (tolarjev, dvajsetic itd.) v vrednosti od 1841/,2 mi- za drugo bolj kot hrvaščina in češcina drži slovotvor-lijona goldinarjev. Razun zaveznega in deželnega sre- nih pravil, ni še upala poprijeti, temvec posnemajoča brnega denarja bilo je skovano 18 milijonov in 661.002 nekako prerahlo izreko preprostega naroda mečí tudi gold., srebrnega drobiža po 10 in 5 kraje, v vrednosti nektere onih soglasnikov, kterih ne mečijo niti od poldrugega milijona gold. Razun tega je přispělo druga slovanska narečja niti vsi slovenski kraji okoli 23 milijonov gold, v tako imenovanih lavantin- in vari vse konečne soglasnike zgorej imeno- moški, tri- skih tolarjih. Skupaj tedaj je bilo do konca lanskega vanih prilogov v ški, ter piše: ,,vraški, leta v zadnjih 208 letih skovano iz srebra več kakor buški; loški, vlaški; nemški, kneški'* ivřvuu izi sreura vtju kukut uuoi^i, viaotvi, uciuoim ; ^ucoax , potlej denarja. Bakrenega de- kmeški" in „kmečki, graški in grajski, meški, sorški nebeski /2 milijonov gold. nov. } y narja se je večidel iz starega denarja skovalo 933 mi- atlanški, azijaški deški karlovški" i. t. n. zraven pa iijonov in 130.700 različnih krajcarjev v vrednosti od 10 milijonov nov. den. Z lat ega denarja skovale so tudi tiški' ,,možki, u >rw , uv/oai j aainjyoai A. V. U. , ^IMT vu r ložki (iz log), knežki, kmetški in kme-ker t tega priloga se večidel še razločno iz- avstrijske novčarnice 98.807 krón in 792.749 polkrón, govarja; morebiti daje izpeljan iz kmetió 11 milijonov in 445.170 navadnih i 133.437 čveternih ~ ...... pa tudi „kmetski, gospesvetski, atlantski, azijatski, beligradski ; cekinov. — Kam neki gré ta denar, da ga ne vidimo zaladski, karlovski, sorski i. t. n." iz rok v roke? Težko je verujeti, da je navadna izreka biago- Slovniške stvari, pisavi prilogov s pripono sk, glasneja od etimologične slovanskému sluhu v obče ne soprne; res je ^VJUVŽ , oiy yauoftvuiu wjjlhj da je malo bolj rahla y to je Ta přípona je staroslověnská Bsk latinska icus, nemeeska grška sploh lastnija — pa deloma tudi napaka — preproste izreke, ki jo pa književnost vedno omikava in iz-boljšuje. Brez dvombe je pa, da je etimologična pisava mnogo določnejša memo navadne, ktera po več do cela je pred k vstavlj s 7 stopil » OOaJ9| glQCVOl fc /V U L, J aiUU^U UVIU^U V^J O sAè ULIWUiU UC« YUULLVy^ ttWVl Mí ^ ^ T vv v^-r « iovu, slovenski in nemečski različnih stebel jednači in s tem umevnost podkopuje. ki se je s nemečskim k v sch Priče naj bodo tej trditvi prilogi: „loški (iz „Loka" Log m „Log'ť — razun še druzih slovanském jeziku ima b (jer) pred sk po neko- „Sora" in „Sorica"), deški (iz razun še druzih sorodnih), sorški (iz yy deď ( in deček") t 175 yrški volški i. t. n. Vrh in Vršec), žaški Voice in Volga), baški in Žatec) • v 1 • siski soški • v * • viski hod Óez-njo najbolj križancem in pobožnim romarjem, ki so potvali v Italijo in dalje v Palestino. Da bi bili ú V uiue m V uig«;, uaoivi , oioim, ouoai, viocw j^v»«** . ^''""J" * Delà pa prilogov na sk slovenščina jako rada, Rimljani kdaj veliko tù cez hodili , ni znano; tudi se ne zlasti iz imen rek kraj in prebivavc za to me- sledé nikjer 03tanki kake od njih napravljene poti, kar nimo , da bi njih doslednja in določna pisava in izreka se drugej še prav pogostoma nahaja. V svojih početjih posebno zemljepisnemu nauku bolj prav hodila kot se- imenitni cesar Karol VI. je spoznal neogibljivo potrebo danja. vj »u r III Slovanska književnost in umetnost. redoega prehoda čez Semernik , ter pozidati dal prvo cesto čez to goro leta 1788. Pravijo, da je izdelana * Iz G LZ urorice nam ,,ulu. vjuojj. ua^uvouujo zeló obširno delo (pa ne za šole), ktero se ondi Um. Gosp/4 napoveduj sila važno y spisuje Kak delo bo začetek nove dobe Slovenskem." Bog daj * je, ni ne rečeno ; al to pravi, da na Goriškem, temuč na bila v 48. dneh, akoravno je dolgost ceste od Glogo-vice do Miirzzuschlag-a znašala 5217 sežnjev. Moglo je tedaj biti delavcev kot listja in trave. Al strmina bila tolika, da, kar je peljal po ravnem en so vlekli čez Semernik trije. Slo je menda gori čez zeló tako , kakor čez naše dolenske Goriiance . o te ceste je konj, * „Slavska četvorka" sestavlj od marlj skla kteri cesti se tudi lahko reče y yy naravnost naprej, dateljke Ernest pl. Zden čaj se dobiva v Domobran" naj bo gori ali doli."' Vendar pa so bili štajarski sta novi za napravo ceste čez svoj mejnik proti doljno-avstrijanski vojvodini tako hvaležni, da so mu postavili Zagrebu pri knjigarju Svetozaru Galcu. , pravi, da nepotrebno bi bilo tej četvorki (kadrili) veliko vrk Šemernika" (3140 čevljev nad morjem) kamniti spona pohvalo govoriti, ker je skladateljka dosti znana z minek, ki še dandanašnji stoji dosedanjimi svojimi proizvodi ; samo to rečemo, da če , z napisom: „aditus ad maris Àdriatici littora" (vhod k obrežju jadranskega tvorka ta je res to, kar naslov izrazuje, prava „slavska morja). — Ker pa stara cesta čez Semernik ni več za četvorka." dostila potřebám novega časa, je bila nova pričeta leta 1839 in v dveh letih skončana. Imela je svoj pričetek se skončala v štajar- Prilike. Ko trta nam podaja Obilni sladki sad, Tako naj um človeški Razsipa svoj zaklad. Ko lipi korenina Se trdno tál drží, Takó naj sin domaći Za sveti dom stoji. Ko v solnce se upira Cvetica vrh zemljé, Takó naj hrepeneva v avstrijskem trgu „Sehottwien", ski novi vasi „Neuhaus", ter stala 40.000 forintov. bila je dolga 8300 sežnjev ni mislilo, da bo 7 Toliko, dragi brate, o starih dveh cestah čez Semernik. Ko je bila leta 1841 nova cesta dodelana tako kmali dobila sestrico, ki med ,,zasta- Potem , ko sta bila namreč 1842. leta se pac jo bo spodrinila popolnoma in pahnila jo rano saro. Dunaj in Glogovica zvezana z železnico, leta 1844 zopet Murzzuschlag in Gradec, leta 1846 Gradec in Celje, leta 1849 pa Celje in Ljubljana, — ou ici» jLuttu zidanje železnice čez Semernik, ktere težavno delo je bilo leta 1853 s stroški kakih 15 milijonov gld. srečno dokončano. Tisočero rok vzdigovalo je kladva in dleta so pričeli leta 1848 svitlobi srcé. Lui za Pesjakova bice Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. I (Konec.) 19. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. Ne morem si kaj, da ne bi iz svoje potopisne torné vzel onega odlomka, ki sem zažigalo s smodnikom natrošene podkope ter rilo skozi gorovje in pećine, — drugi vozili so sipo in skalovje iz globokih nedrij tamne zemlje ; zopet drugi so viseli na višečih odrih cele dni nad strmoglavimi prepadi, so zidali mostove, mostovže, škarpe, prerove in viadukte preganjali so preplašeno zverad iz njenih skritih za-kotij itd. Akoravno dalječ od prijetnega svetá se je vendar tu o prostih urah pelo, ukalo, ? y tuuai tu v puouu uiau , lAtvctx^f , pleSalo, ^iiu, —— pa tudi mnogokrat kavsalo in ravsalo. Po besedah slo- pilo venske prislovice: ..nesreča nikoli ne praznuje te tudi tù marsikdo zgubil zdrave ude, mnogo njih tudi živ-ljenje vse to ni zadrževalo ogromnega početja s si ga začrtal o vožnji kakoršnim se nobeno poslednjih stoletij ponositi ne more. železničini čez goro S e m e r ni k , ktera je mejnik Ponižno so uklonile visoke planinske goré svoje sive med doljno Avstrijo in Stajarsko. tej more reči, da je gorostasna, velikánská, ktera bode cesti se pač glave parnikovi moči, kajti šestkrát više kot je du- V se najski stolp sv. Stefana, je teme Semernikovo, in vendar poznim stoletjem pričala drzovitost človeškega duhá. *) yihraio zdai čez niegov vrh urni hlaponi. n, i • • • i• • • vi i • i • .• v/ i/__ _ j __ j o r Stala je milijone in milijone rin: rokam delo in zaslužek stroškov, dajala je tisoče- ) Ne bom Ti, dragi moj , popisoval vožnje po tej ter se z vso pravico pri- gori od postaje do postaje, kakor to delajo kazipoti j ste va prvim čudotvorom svetá. Pacse Glogovičanom rečem Ti le: všedi se sam v vozovlak in pelji se po čudoviti tej cesti! Ako peljaje se skozi prerove brez konca in kraja, dolge in kratke, čez mostovže in mo- v se sanjalo ni o tem, da namesti revnih trpinskih ki so vozila od letod težka bremena čez Se- tt e kdaj i ■ i m Hm ■ mernik, bo nekdaj urni hlapon v bržem teku hitel mimo stove občuduiemo človeško bistroumnost, neustrašliivost • .•1 1 V 111 lit • « ••• u _ _ / _ .u ter grozovitih prepadov, čez globoke doline in skozi sinja in trpežnost pri izpeljavi vseh teh gorostaznih del, trda robovja gor čez avstrijsko-štirski mejnik. In vendar srečno zraago vseh, na videz skor nepremagljivih za-se sedaj to godi. Hesnicno, svet prečudno napreduje! prek, moremo po drugi strani radovati se o prekrasnih se Kedaj so v starodavnih časih prva kola čez to goro naravskih obrazih in lepotijah, mimo kterih pač vse peljala 7 ne vé se za gotovo. Pripisuje se prvi pre- Pa tuđi to, da je država denarja dokaj imela. Ali je bilo Čez to silno goro železnice treba, se more z isto pravico vpra- »ati kakor to: ali je je bilo čez ljubljansko m o čir je treba? prehitro vihramo, in ki dušo človeško z nekim ginljivo-pobožnim čutom prešinujejo. Strme pećine vzdigujejo se pogostoma druga nad drugo in poleg druge ; tù se treDa< nam kažejo golicave, tam zopet kako košato drevo Vred. kinča njih plešaste glave ali poganja iz njihovih zeva- * 170 jočih pók svoje gosto obraščene veje. Kmali vgledamo Ijujejo- Deželico, kjer bodo, naj bi imenovali „novo i "1 A i C tt rt yrr n n a I i vw n a Itp « ^é a i« ^ a /m m a ^ /\ ma a skalnato gorovje navpično , kmali zopet po zmernih Slovenijo", prva vas ali mestice, ki ga utegnejo sča- sklonih segajoče doli v globoke prepade. Takim nebo- soma ustanoviti, naj kličejo „novo Ljublj ano"; tudi tičnim skalovjem in pecinám druži se zopet mnogokrat drugim naselbam naj aajejo slovenska imena iz^doma- kakor nježna sestrica kaka romantična gorka dolina, čih krajev, na pr. Kranj, Selo, Gr a d itd. Čez vse kazaje nam raznobarvni kinč in travnato odejo prijaz- najbolj naj pa skrbe, da ostanejo dobri katoličani, lepe nih planinskih senožet ; drugej vgleda okó visoke vr- navade naj seboj v Ameriko vzamejo , zanikarnosti pa hove ponosnih borovcev in smrek, idi goste gaje in naj popotvaje v morje potopé. gozde peneče vire in potoke itd. Tudi ropne ptice krožijo in plavajo po sinjem zraku visoko gori nad našim urno-vihrajočim vlakom. Zabavno berilo. Misli si vse pisati more, in přiznal mi bodeš to ín še več kot Ti ktero peró po- 7 da že ta pot je vredna, da potuješ v Beč. Al to Ti med nama rečem j da je popotnik vesel, da je srečno přestal to vožnjo, za ktero so morali premije izpisati, da so dobili posebne hlapóne (lokomotive), kteri so v stanu na goro tirati Obrazi iz zgodovine slovanské. Kosovo polje ali pogin srbskega carstva. (15. junija 1389. leta.) Kakor vsak narod hranuje v povestnici svoji ve vozove. Bogom ! Ves Tvoj listi v Jože Žl i n d r o v i č. Severna Amerika Čudni so nastali časi. nova Slovenija. Kranjska dežela je severni Ameriki v novejših časih dala marsikterega misijonarja, al málokdo drug se je preseli! v Ameriko; poslednja leta pa so se jeli po latinském pregovoru „kjer gré like zgodbe in velike može svoje, tako tudi zgodovini velikega slovanskega naroda niso nepopisani ostali; naj čitateljem svojim tudi „Novice" včasih pri-nesó kak list iz znamenite te zgodovine. Tak list. ki ga je Klio s krvavimi črkami pisala v zgodovinsko knjigo Srbov, je bitev na Kosovem polji. uzna sicer člověku dobro, tam je dom njegov" preseljevati tudi kmetiške družine v to deželo, ker od rojakov svojih je majka Slava, ako pogledamo oni list, a ponosna je tudi s hrabrimi svojimi sinovi. p Kosovo polje! Kteri Srb nima v spominu te planjave, kjer se je dogodila najveća nesreča srbskému I • v • • S11S1J0 f ua OG UiUl KJ UV KJ L KJ AULA U ti VUUlt K^J LA KJ LAA VA AMVAU skemu pregovoru bi sicer mogli protistaviti druge, na 1 1 U /\ • ní A IA1 /I A IAA Á r# 1 TT1 H A V\ A Sf A r\ ( ( nil r\ A TT O AA da se more dobro izhajati ondi. ___ narodu? kdo bi mogel zabiti, da je to mesto, kjer je Ûnemu latin- izgubljena bila srbska nezavisnost, da je to zemlja, kjer je zagrebena srbska slava, da je to polje Jv vMVMfcf K/UUM W1M y CAíy U« JV^ V\J fJVJLJKJ j lij GV SJ\J L£J^L~ nili najveći srbski junaki, da je to spričevalo slavnih del odličnih rodoljubov in gadnega neverstva hudega izdajavca in odpadnika. Kosovo polje! Kosova bitev! — besede polne najtužnejšega spomina srbskému narodu. Tako davno so prešli dnovi srbské narodne nesreče, in vendar je v vsakem Srbu ostal živ so ízgi- priliko: „ostani domá in živi se pošteno dobro, domá najbolje" * ali » povsod ker zopet drug pregovor pravi, „da sila kola lomi", posnamemo iz gospod Fr. > ki ga v i> Danici" beremo > sle- ťirčevega pisma deče vrstice: Ko sem bil predzadnjo zimo v Ljubljani, se je več družinskih očetov pri meni glasilo ter razodevalo, da želé v Ameriko se preseliti. Zavračeval sem jih >> na boijše > mirne čase; zakaj tujec, ki ni državljan > ne more od vlade nič zemlje dobiti na pósodo ali pa za- spomin na Kosovo bitev. Kosovo polje leži v stari Srbii, nekoliko ur od meje današnje kneževine srbské. Dolgo je 15, široko Zemlja je ondi vrlo plodna. To plod- pa do ur. stonj, kupiti. samo od osebnih posestnikov utegne kaj drago Ce se pa pri okrožnem vradu precej naznani za državljana, zamore 160 oralov zemlje na več let do- biti v najem, in pozneje plačevati po dolarja za oral 7 ali pa zamore tudi zastonj dobiti 80 oralov dobre zemlje. Toda državljan je od 21. do 45. zavezan vojaščini; ne pa taki, ki ni državljan. Ker je bila uni-dan južna vojska v 3dnevni bitvi čisto potlačena in premagana od severne, je miru kmali in zanesljivo pričakovati; torej je najboljši čas za vselivce in naj bi se precej v Ameriko preselili. Kdor tedaj na Kranj- nost pa povišujejo: Sitnica, Laba in Drinica, ktere Ko sovo polje križem pretakajo. Na Kosovem polji nahajajo se mesta: Priština, Vučitrn in Mitrovica. Vrh Ko-sovega iztočno je grad Kačanik, kterega pogostoma spominjajo narodne pesmi, na dnu Kosovega pa je bil grad Zvečan , kjer je bil ubit srbski kralj Štepan De-čanski, oča silnega Dušana. Grad ta je sedaj razvalina. Na Kosovo polje padli ste dve silni vojski: srbska in turška. Knez Lazar, sklenivši z orožjem v roči braniti svobodo in nezavisnost svojemu narodu, pozval skem revno ali nezadovoljno in vendar tudi ima za stroške v - r Z IVI 7 , pa zná dobro delati utegne s postavnim KS L WU1H KJ T UWWUy AU. 1-4 V> Cd M) > Lij LI VO V O V UOIUUU J JJ \J ÍÁ V Ch je na Kosovo vse Srbe, in kakor narodne pesmi vêlé izrekel je strašno kletev nad vsacega, ki se odtegne vojski in ne dojde na Kosovo: izselivnim listom precej semkaj se podati. Popot- vanje za odraščenega Člověka stane nekaj čez 200 gold. za otroke pod 12. letom pol manj, dojenci so pa a. v. „Ko ne dojde na boj na Kosovo, Od ruke mu ništa ne rodilo, Ni u polju bjelica Ženica- 1 Ni u brdu vinova lozica!" da prosti na železnici in parobrodu. Lepa država Mine- pozval je dalje knez Lazar tudi sosedne vladarje , sota ima še veliko praznih okrajin z dobro in prav ro- mu v pomoč bodejo, opominovaje jih, da sami sebi na- dovitno zemljo. Ako se kje čedna družba pobožnih hudijo ako ga pusté samega da se bije z neizmerno tudi sami ne Kranjcev odmeni k izseljenju in naseljenju po mojih silo; ako bode v tem boji premagan misijonih, bi jim pokazal dobro deželico, kjer bi si s bodo obvarovani turškega orožja. Srbi so res odzivali pridnostjo in delavnostjo zamogli napraviti prav draga glasu svojega cara; silna srbska vojska je přivřela na posestva in bi imeli prijetno domačijo ; napravili bi Kosovo , in razun Srbov došli so na Kosovo tudi Bos- slovensko duhovnijo s slovenskim duhovnim pastirjem. njaci; Ogri in drugi narodi pa so se delali nevedne tej Ako naselci pred koncem rožnika semkaj pridejo ««owwi -_____, o.^cj ťuuOJU, o. vojski, aaau, u« o* jxuux* uc tiv^c. uami ocui ou o zamorejo še raznih sadežev nasejati in v kimovcu žeti, tem največ nahudili, kosova bitev je bila začetek zakaj tukaj setev sploh v dveh mescih dozori." — Vred- turških zmag, ktere so Turki dobili za tem nad Ogri. • v j #//lil#i • y j i \t • j n % rr i « • i § i • w . i kakor da se jih nič ne tiče. Sami sebi so s ništvo „Danice" dostavlja temu pismu se xiu^aot uiuuv ua držijo skupaj, kolikor je le moc, ter naj ohranijo svojo skih poznejih trpljenj. to-le : Naj Propast Srbov na Kosovem polji bila je začetek oger- domačo besedo, kakor drugi narodi, ki se ondi nase- Kakor se je bila na Kosovem polji zbrala silna — lîî srbska vojska, vendar je bilo Turkov še trikrat več. Nekteri velé, da je bilo srbské vojske okoli 10.000, a turške 300.000. Srbska vojska je stala pod vrhovno vlado svojega kneza Lazara, turški vojski pa je za-povedovaí turški car Mur at. Knez Lazar je zapovedal svoji vojski, da se iz-pové in sv. zakramente přejme, predno se s Turkom spusti v boj. Samodrežka cerkev je bila mimogredé srbski vojski; tu se knez Lazar ustavi, in přejme sv. zakramente z vojsko vred. Od te sv. cerkve stojé sedaj samo zidovi, ker, kakor narod o Kosovem pripoveduje , razorili so bili Turki cerkev brž po Kosovem boji. Selo Samodrež se tudi sedaj nahaja na Kosovem polju. Malo pred bitvijo zbere na večer knez Lazar vse srbské vojvode in odlične junake. Tu so hotli poslednji pot objeti se srbski vitezi; tu so hotli poslednji pot dati drug drugemu vero, da se ne bodo izdaj ali, da bodo pomagali drug drugemu. Ta večer je hotel knez Lazar izdati tudi poslednje svoje zapovedi o zjutranjem boju. Večerja kneza Lazara je ostala toliko znatna v srbski zgodovini, da se je spominja vsak Srb. Nesloga , ktera se je zametla bila med dva zeta carova, Vuka Brankovića in Miloša Obilića, urodila je mnogo zlega prvi pot ta večer. Knez Lazar, zaslušavši Vu-kovo obrekovanje proti Milošu, vrgel mu je javno med večerjo izdajniške njegove namere v očí; Miloš, kterega je bilo očitanje razdražilo , šel je v turški stan, razparal je turškega cara Murata, opral je za-se madež, s kterim ga je Vuk hotel osramotiti. Toda hrabro in odlično delo junaškega Miloša ni urodilo dobrega plodu. Napočil je 15. juni, to je, Vidov dan 1389. leta, da vidi preveliko nesrećo srbskega naroda. Obe vojski vstavite se vred; vojvodi so bili vsak na svojem mestu; srbski junaki so slušali zapovedi svojega cara ; Miloša in njegovih pobratimov ni bilo v vojski in pred vojsko; vsak je mislil, da je resnica, kar je Vuk o Milošu govoril, in tako je, predno se je začela borba, obvladalo v Srbii neko nezaupanje. Miloš, najhrabriši srbski junak in najpripravniši njihov vojvoda, odšel je, da izdá svoje brate, svojega cara, svoj narod, — tako se je mislilo. Vojska je v Miloša mnogo upanja imela, sedaj jej je pa vse upanje splavalo po vodi. Miloš, pod čigar vodstvom so Srbi mislili zmagati Turke, postal je sedaj njihov neprijatel ! — Pri teh zares nezgodnih okolišči-nah, razvil je knez Lazar največo delavnost. On je povsod bil; vse je ohrabroval, in v vse je vlival upanje in moč; vse je opominjeval njihovih svetih dolžnosti, in tako je vso vojsko pripravil za odsodno borbo. Boj se začne, strašen boj med dvema silnima in junaŠkima vojskama. Turki razsrdeni za tegadel, da jim je od djaurske (kristjanske) roke poginil njihov paša, kakor divji volkovi napadejo Srbe, ki so se branili, kakor oroslani, ker jih je navduševala ljubezen do naroda, do vere, do očetnjave, ker so se borili za življenje in na smrt, ker so se borili za svojo svobodo. Silni vojaki padajo z obeh strani, — sila sili ne od-stopi, mislil bi clovek, da so to vzidane mašine, ktere, nepremaknivši se s svojega mesta, spušcajo strele in kopje0 in sekajo z meči. Čez nekoliko ur silovite borbe začne turska vojska popuščati srbski hrabrosti, redovi turške vojske začno se razredovati, novi turški napadi so bili odbiti z vso hujo silo; zmaga se je nagnila na srbsko stran. Srbi so se začeli radovati srečnemu svojemu dnevu. Pravo velé narodne srbské pesmi: „kjer je sreča, ondi tudi je nesreča." Trije nezgodni slučaji so zbunili skoraj v eni in isti mah srbsko vojsko. Nova, neutr viđena turška vojska začne napadati Srbe, ki so že res trudni bili po dolgi borbi, ali oslabeli še niso bili. Ko vidi knez Lazar to nevarnost, skrbi z vse večo goreč-nostjo, da se red obdrži v srbski vojski. Hudo napa-dajo Turki Srbe, ali srbsko junaštvo prisili jih sopet in sopet odstopiti. Napadi se ponavljajo, in ne zna se, ktera stran bode zmogla. Srbi gledajo svojega kneza, kakor jarko solnce, njegova hrabrost dajè srbski vojski nove sile. Hipoma pa zmanjka Srbom kneza, in v tem hipu je nemir in nered v srbski vojski. Knez Lazar je bil stopil s svojega utrudenega konja, da sede na druzega odpočitega. Ker Srbi niso znali, kaj bi se bilo s knezom dogodilo, mislili so, da je poginii. Zastonj se je trudil knez red povrniti med Srbi. Presilni turški napadi so se vse bolj ponavljali; Srbom je bilo odstopiti turški prehudi sili. Toda Še bi se bilo moglo Srbom pomagati. Vojska, ktero je videl Vuk Brankovic, stala je še odpočita za srbsko vojsko. To so bili sami ljuti oklepniki srbski. Da bi bil Vuk v tem trenutji s svojimi konjiki priskoči! oslabljeni ostali srbski vojski na pomoč, Srbi bi se bili iznova ohrabrili, ustavili se, in z novo silo bi bili udarili na Turke, ki so tudi do te dobe vse svoje sile v borbi potrošili. Težko, da bi bili Turki izdržali novi srbski napad. Vidov dan bil bi dau sreče in slave srbské. Toda osoda je hotla, da ta dan potamni zvezdo srbskega junaštva in srbské slave. (Konec prihodnjič.) Dopisi. V Pragi 26. maja. + Imam vam zopet sporočiti o narodnih slavnostih, ki so se tukaj obhajale o sv. Ja-nezu Nepomučanu. Celo leto nima Praga nikoli toliko gostov iz bližnjih in daljnih krajev pod svojo streho, kakor ta dan. Ima pa ta praznik dvojni značaj: cerkveni in narodni. Ko ti popotnik opravi cerkveuo obhájilo , tudi rad malo okusi prijetnosti glavnega mesta, ki jih ima posebno te dni dovolj. V narodnem, gledišču igrá se popoldne in zvečer; muzej češki je celi dan odprt; po trgih postavljeni so ti zverinjaki, panorame in podobne reči; po vrtih in gostivnicah igrajo godbe, se napravljajo umetni ognji: razlicna društva ponujajo zabave, koncerte itd. Većih in manjših zabav se ti ne manjka. Prva veča zabava bila je letos v nedeljo 14c maja popoldne na Rohanskem otoku. Bil je velik god-ben koucert v korist narodnega gledišča. Vec tisoč ljudi napolnilo ti je v kratkem času rajski otok sred Vltavě. Blizo pri vhodu pod košatim drevesom sedelo nas je nekoliko Slovencev, pomenkovaje se o narodnih zabavah v naši daljni domovini. Bili smo v duhu bolj na Savi, kakor na Vltavi. Tu ti zagledamo med pri-hajajočo množino tudi ijubljanskega trgovca, ki je bil v opravilih ravno v Pragi. Nepopisljivo je bilo naše veselje. Pozvemo ga med se in do poznega večera zabavljali smo se v radostnih pogovorih o naši domovini. V pondeljek, na predvečer deželnega patrona, sebralo se je, kakor vsako leto, mnogo tisoč ljudi na bregovih, otocih, in na ladijah okoli mosta, kjer je podoba sv. Janeza. Na strelskem otoku igrale ste že popoldne dve godbi, pevsko društvo „Hlahol" je pa prepevalo prekrasne narodne zbore. Proti večeru bile so na mostu slovesne večernice , . po večernicah pa so doneli zvonovi in grmeli topovi na čast deželnemu patronu. Rakete, bengaljski ogenj in magnezijska luč zabavljali so dolgo časa neštevilno množico gledavcev. Poslednjič priveslajo pred stari Karlovi most v pre-mnogih ladijah bujni „Sokoli" z gorečimi bakljami v rokah in za njim pevsko društvo „Hlahol" prepevaje harmonične češke pesmi; z otoka so pa doneli veli-častni glasovi našega „Napreja." Na dan sv. Janeza opoidne priredila je „umělecká beseda" v žofinski dvo- 178 rani prekrasni koncert, ki je v vsakem obziru zadosto- slug > koje si je pridobii gosp Valentin Pleiweis, ter s val zahtevam umetnosti. Glavna slovesnost se je za- živim nadušenjem pripnè dotičniku križ na pošteni i voljo deževnega vremena odložila na prihodnjo nedeljo. zaslužni slovenski prsi. Na to odgovori nadgradjeni Bila je izvrstna. Kmali po treh popoldne podali so se gospod ginjenega srca i se zahvaluje s slovenskim srcem Sokoli" in „Hlahol" z društvenima zastavama in lepo i slovenskim duhom za tako godbo iz telovadnice na rohanski otok srčno uorvi turv, y k]er ov/ fj\j y i. -petje in godba z naj bolj- sočutje velecenjene so se vr- stile ocitne vaje „Sokolov", gospode karlovaške, ki se mu razodeva o svečani tej priliki v • sim uspehom do temne noči. Vdeležilo se je te slav- „živio > t« a vsi nazoci nosti okoli 6000 ljudi. Dasi je bila vstopnina nizka Korani sjajni pozdravljajo ga z gromovitim Po dovršeni svečanosti bil je v mlinu na obed, kod kojega gostovalo je do 40 osob* (le 30 n. gledišča k.) vendar se je skupilo na korist národnega Tù se je napijalo vse po redu , a osobito često se na- čež poldrugi tisoč goldinarjev. Včeraj y 25. m. popoldne smo pa imeli na tukajšnjem sokolišcu zabavo, kakoršne do zdaj še nismo viděli. Učenci telo-vadske šole Sokolove imeli so prve očitne vaje. Lepo ti je bilo videti četo mladih Sokoličev od 6. (H do 15. zdravljalo diki slovenskej gospodu Val. Pleiweisu > koji r ne samo, da je sbilja zaslužil podeljeno mu odlikovanje več zaslužuje priznanje in štovanje tudi naroda hrvatskega, a največ našega grada Karlovca, komu na čast služi y leta v prekrasni sokolski obleki izvrševati vse vaje iz- svojej sredini. Živio! da imade tako odličnega častnega gradjanina v urjenih Sokolov v malem. Da je bilo vse polno gle-davcev gledat, Naj kasno. si lahko mislite, posebno dosti starišev je prišlo kako si njihovi otroci krepcajo mlade ude. Ptuj na Staj. 21. maja Pri veliki skupščini omenim tu Odprla v se druge slovesnosti, če tudi že malo nec, Peharec, Petovar naše čitavnice dne JL8. maja t. 1. so se izvolili za od bornike gospodje: Cucek, Herman, Jurca, Kraj- e n- y R aj č y Rajsp in se je namreč maja tukaj prav slo- veter. Izvoljeni odbor se je brž ustanovil in izvolil vesno prva dekliška obrtnijska šola , ki jo je izmed sebe gosp. Cucek a za ravnatelja, Peharca za ustanovila držba sv. Ljudmile, to je, družba milosrčnih podravnatelja, Hermana za tajnika in Petovarja gospá , rvi ima orvi u aa|JUOtciic uuugo ucnii^c. a« û» uiagajinaa. íjvcuoi jo una ucaouc» , v aveu q~ jc šola je lep korak k današnji toliko potrebni emanci- snidlo blizo 200 oseb , in pri kteri se je predstavljala ki ima skrb za zapuščene uboge deklice. Ta za blagajnika. Zvečer je bila beseda v kteri se je več o i---- --- J -------/ o _ u takih šol napraviti. — Tudi nas tukajšnje Slovence Micika." pacii ženskega spola. Kakor je slišati, mislijo tukaj še dr. Bleiweis-ova glediščina igra: „županova Prav dobro so se obnašali gospodje Brdais, Trávniček, Jak in Raši je zeló žalilo, ko smo slišali, da je gospod Nedved v Krajnec, Ljubljani mislil ođpraviti iz cerkve prekrasno mnogo- čekova in Krajnčeva. y kakor tudi gospodičini Travni glasno petje, ktero je vpeljal naš mojster Rihar. To se nam je pa tem bolj čudno zdelo, ker ne vemo y zakaj Iz Brezovice na Přímořském. (p0 naključbi zakas njeno.) Castito pevsko društvo ! Mila sicer spom lad mi je mislil to storiti in temelj spodbiti, na kterega je je po viši previdnosti v svojem zelenem naročji přinesla Rihar postavil slovensko petje. Nedved je v tukajšnjih cvetlico britke ločitve od Vas. Dve leti in pol sem se krogih znan ko narođen mož Je tako malo neodvi- pri Vas radoval in vedril naša srca z mičnimi, cerkve- sen y da so ga presuknili upljivi Keesbacherjevi in drugi nimi in narodnimi pesmicami ; zdaj se morem ločiti iz delà ste taki? Da bi bil nasprotnik Riharjev, ne moremo misliti; od Vas, pa pozabil Vas nikdar ne bom, ** u^i« kajti, ko sem nekemu profesorju godbe o Riharjevih trudni prišli ob uri se petja učit, ko se še niste s zaslugah pripovedoval, mi je rekel, da mu je to že vse hrano okrepčali. To je lepo! Gospod Luka Martelanec Nedved povedal. Tem bolj pa nas je razveselilo, ko je pa je še posebne hvale vreden, da je oskrboval glaske přišel gosp. Heidrich na tukajšnji konservatorij da se izobrazi v godbeni umetnosti. Zdaj imamo Slovenci v Pragi dva konservatorista, ki> oba z najboljim uspehom in knjige pevcem Bog daj dosti takih mož ! Mislim pa tudi nika y y ker ste namesti mene dobili hvalevrednega uče-da boste vedno tako marljivo napredovali in se napredujeta. Gosp. Grbec se ravno pripravlja, da nam radi trudili za slovensko reč. Al srčna žalost sprebaja spiše veči slovenski oratorij. Ako Bog dá, imeli bomo zdaj moje srce, ko namesti slovenskih pesem tudi kmali izvirno slovensko opero Iz Zagreba 25. maja 18. dne t. m. je bila tuje mladino prepevati čuti morem. Tolažim se pa od druge straní, da se bo tudi v brezovčanski okolici zbudil duh, prva komisijska poskušnja nove železnice iz Za- kterega majkaSlava sedanjo dobo od svojih sinov terja, greba v Karlovec. Na kolodvorih v Jaski in Kar- ker častiti gospod nadžupnik (farman) so iskren prijate! lovcu čakalo je mnogo ljudi, ki so z radostnim klicem lepih cerkvenih in narodnih pesem, in gospod Ličan, pozdravljali došle goste. 2. dne prihodnjega meseca se šolski vodja, je obljubil k temu z glaskami in knjigami ima pričeti vožnja za ljudi in blago. Bog daj ! Naše gore list pravi vini ii da je. na korist naši potrti domo- danjega učitelja pripomoći. Bog daj srečo ! Srčen pozdrav Vašega nek ; kteri zopet letos prêté nadloge. Iz vseh krajev dohajajo črni glasovi o veliki Iz iJolenskega 24. maja Martina Kosiča. Malokdaj se v naših suši zimske setve ne časnikih bere kaj od dolenske strani. Ali je slana po- VA W JlJ CtJ CIJ \J V>XU1 ^laovvi KJ y Kj IIL1L QUOI * ^jiuioau IJvt V VJ JLiV> VUUU1I.\XU KJ\JJL\J i) ^ ^ UU1VUOIVVJ OUOUli Alil JU OiCVJLLC* KT ~ morejo naprej in tako tudi poletne ne. Ako se nebo palila narodno polje naše? ali spimo po stari navadi ne usmili skoro, bode zopet velika revščina. V Karlovcu 26. maja. Evo ti, krasna Slovenija, dolenski kot nekdaj naš kralj Matijaš pod zemljo kamniti mizi? Mislim, da pri ne, čeravno smo slišali, da so radostni glas o Tvojem vrednem sinu gosp. Valentinu v Laščah imeli od prve do druge sobote tega meseca Pleiweisu, da se ponosiš ž njim i da mu pišeš slavo nemške glediščine igre, v kterih so neki igrali o zlatnej knjizi na izgled vseh Tvojih! Včeraj slavili frau von Orleans", „Sigmund Wagner" itd. v T y> Jung- L aščah v vasi slovenski igre nemške ! to ni mogoče, utegne kdo zavrniti me. „Relata referoť kdor ne ver- smo dan slovesnega mu izročenja na previšnem mestu milostivo mu podeljenega zlatnega križa s krono v priznanje njegovih zaslug za milo nam domovino na jame, naj gré vprašat. — Se drugo kratkočasnico morem polju industrije. Ob 11. uri predpoldne snide se „Novicam" povedati iz dolenske strani; kje prav seje na poziv našega vrlega gospoda načelnika Obradoviéa y iivy y LUI , Uli V4C* JŮ 1 toiuvci , Y ttá-U ^lil/iuim. ovogradsko činovništvo i zastopstvo z mnogimi odlič- Neki kmet je pil v neki krčmi polič piva; ko ga je zgodila, ne vem da je resnica, to vam pritrdim. da ima 60 novih nimi trgovci, da prisustvujejo temu za celo domovino i popil in za račun prašal posebno za Karlovec vele znamenitemu činu. Gospod načelnik (mestni župan) v krásnem govoru razloži po-vestnico Koranskega mlina i v istino mnogih za- , recejo mu, krajcarjev placatí. Měnil je pivec, da 16 kr., in ko jih „^w še, le še, mož, našteje. mu 60!" 9 krčmar reče Le da bo yy Kako Je to?" se zavzame gost »8eJ 1Î9 da so v s mis I sem videl gospode, ki so z menoj vred pili, da ste jim Kromerju smo Kranjci hvaležni, «« Du v o iz dveh dvojac za polič piva še nekaj krajcarjev nazaj dežele naše glasovali zoper prusko kupčijsko dali." T^ ía bitima __lrrr»mnr — _.|p. ni vn sn na fnrli co i a rrlaa ^ ^ f ^ ^ í I „U dali." ,,To je druga — pravi krčmar — „ie pivo so ce tuai se je njib glas potoj gospodje plaćali; sedeli so pa zastonj; stolov jim nisem Dež m an je glasoval za zvezo pravi pivo so tjih potopil v veôini zborničini 9 nič rajtal, ker so me kratkočasili s svojim nemškim in Brolich ni bilo > dr Wurzbach v sej govorjenjem ; vi pa, ki ste le z drugim kmetom kranj- širno govoriti zoper pogodbo ski govorili, torej mi nič koristili niste, morate pa tudi beseda, ker od Dr. Toman je hotel ob- ni mu bila dana več od stola plaćati! u nasprotnikov in zagovornikov je Drag stol! — si kmet misli kraj- eden še mógel besedo poprijeti. Silno se je mudilo oarje potegnivši iz žepa; drugikrat ga raji seboj pri- nesem. Kaj ne i da je ta pogodba prava smešnica in vendar je resnica. vec krajih na Dolenskem nejš Iz Ljubljaue. V poslednji seji odbora kmetij družbe so se med drugimi sklenile sledeče važ- reči so ozimina žita vecidel pognjila morala. 7 in upanija v Sodršici na Dolenskem je preorati so se prosila presvitlega cesarja, naj se njih vas trgovine slovi po Kranjskem, povzdig 7 ki wie v trg, Iz Postojne 30. maja. — Prihodnji bin koš tni potem si more ondašnji trgovini še bolj pomagati avolj ker Iz pondeljek, ko se bo obhajala navadna slovesnost Dunaja je prišla ta prošnj v v postojnski jami, upamo mnogo gostov sprejeti iz t« JC w ^iuouju v picvuar««. uaia mui Kme- bližnice in iz daljave; sej se bo slovesnost tudi obilno tijski družbi iz ozira na kmetijstvo. Sklep odborov je vladi poročilo c. kr. deželni in ta je to prošnjo v prevdarek dala tudi kme razločila od prejšnih. Velika množica obiskovavcev se bil naj se 1 prosnj Sodršičanov ko si mislij bo lahko razprostrla pred vhodom v jamo , ker je plan z imenom, da so tržani, kaj pomagati. — Vsled poziva deželne vlade: naj družba imenuje dva uda, ktera pred jamo dalječ razširjena in poravnana ; ^ pota znotraj c. v jami nikjer ne bodo delala tesnobe , tudi na Kalvarii bi bila zraven c. k. deželnega živinozdravnika priča pri ne bo več gnječe, ker se bo po vnovic odprti jami na vsakoletnem komisijskem preiskovanji ces. žebcev na vrh stopalo, in po drugi prejšni poti na vzdol hodilo; Selu, predno spomladi grejo na deželo, sta bila gospoda kraji kot plesišče in posebno nova jama bodo z obbornika M Jož S e v n i k zvolj razni kraji, kot plesisče in posebno nova jama doqo z ooDorni&a A. iviaiic in Joz. bevnik izvoljena. — bolj bogato svečavo razsvetljeni. Nov spominek z napi- Grof Meran, predsednik odbora, ki ima skrbeti za na- šom na plesišči oznanuje imena bi. Jožefa Jersinovica, pravo kmetijske, obrtnijsk i n m e t n ij s k i z- ki se je toliko trudil za poravnavo 1818. leta znajdene lož be (razstave) v Gradcu 1866. leta za Štajarsk daljne jame, in pa dr. Adolfa Schmidl-na, ki je leta Kranjsko in Koroškv, pu^m vauuuu pismu 1850 do 1852 bolj natanko preiskaval podzemeljske družbi, naj pové: ali bi ne hotela tudi ona pripomoći poslal ; vabilno pismo jame na Pivki in na Krasu, ter jih v svojih knjigah k tej napravi. Sklenilo se je odgovoriti odboru v Gradec al pod to pogodbo, da se take razstave vr- daleč po svetu razznanil. Novo odprto jamo na zahodni d& h strani kalvarske gore, ki se začenja pri podobi sv. Ste- stij 7 > v Grad Ljubij fana laua, upamo, ua —--------------r - r-------; - j —----------------—----------— - sarici Marii Ani, ki ima Postojno posebno za ljubo, Hrvaškem, Slavonskem in v Dalmacii; a pred vsem naj ;tJ gUICj 1S.1 ĎC ZjavJCIiJ a> pi ^UUUUl ^ » • OUJW V V-A J. <* VI ^ U. , iJJ U I da bomo smeli imenovati po presvitli ce- jih morejo vdeležiti tudi in Cei sedj vcu, pa da se Primorskem. na in ravno zdaj biva v njeni sredi. Nova jama kaže mno- se opomni graški odbor, da 1866. leto ne gotere lepe kamne podobšine, nektere celó izvrstne ; da graški razstavi, ker tudi na Dunaj hočej god isto leto tacih nikjer drugod v jami se ne nahaja. Vidita se dva napraviti veliko izložbo , kteri se naši kmetovavci ne zala okamnjena potoka padeca z visavc, «i«^«*«*^ m^j^ uut^n m ui svetio bel in blišeč steber, ki nima enacega, in se tedaj bode 100 let, kar se po pravici „briljant" imenuje; dvoje predstrešje enako družba, tedaj bo sto let strešicam nad cerkvenimi prižnicami, ki se eno tišči vi- z izložbo kmetijsko višave kot alabaster boj hoteli in ne bojo smeli umakniti; leta 1867 pa čela kranjska kmetij s k lica se tudi morala obhajati kr. deželna vlada je vpra- socega stebra, eno pa ravne stene; veliki šotor, od ene šala kmetijsko družbo: kako stoji z napravo po s oj il outc^a o tvj kj l ckj vjlikj ^j c* i a t w^viiv j ™ -----7--------— w j strani zapet, od ene odprt in s predstrešjem obvarovan; nic za mal žalostna lopa s temnimi stěnami in belimi kapniki 1 _ - - % a 1 « • i 1 5 ve- k m e t 7 in kaj S L till ČI LIJI 111 UCUU11 jvajjilirw , v v praVl , iVCl JCž IJUUiJčlU veliki špargelj , ki stoji kot ka- hoče pomagati tej napi ker je ljubljanska hraniln as ve tuje ona o tej na- lika lištna goba in v se ji Oporočila, Ker so vse kmetijske pod da zavec ondi va, iiJ. ov »v/iiuii .r o j * ~~------- kjer se pot obrača na kviško v Kalvarijo. d UCK V U LlUl y oy v Ui wvw * Pot v Kalvarijo je čez veliko z 7 višave vdrto skalovje da kolikor jih je dozdaj odgovorilo , ene misii z ovinki izpeljana, ravno kot na Ljubelj; držaji pa ob pa sedanj kraji pota so po vsi novi jami za trdnobe voljo iz že- manjk krvavo treba tacih posojilnic malim kmetom 7 7 cas ; pati ko ljudém povsod denarja in zaslužka ? leza izdelani, ker les tudi hrastov v jami prenaglo trohni. jiln apraviti mogel samo z da bi se zaklad (fond) takih poso kmet ženim denarjem odbor sklenil, da tudi on nost 2z Ljubljane. Poštenim časnikom je sveta dolž- po sam da odkritosrčno povejo, kaj domovini dobro dé, vidi potrebo, da lj ub lj an s ka hranilnica pomaga, iJUOV , >«/s]« x ^ m tA 1 l-v rt lr\ /i */-% « Lv /n o w 1 M * 1 ď\ C C it i a ^ ji ^ ^ j ^y^ a 1 c* to f\ 1 1T\ 1ft û 1 d a 1 KW o O a h a 4" a vl a 1 4" a, n Zlb 1| G) O V ))LLA y ^iAV^O, V JLI1 J.1 O VVUVUU1U O C* UI J C* l aj %a Jut • va i. • a-r a v 4 i» wa^ wwj^i vj «w ^ ^ ^/íwu^uvmjvt li\j xv v državnem zboru dunajském, po kterem je v zbor- drobno, potem pa svoje nasvete predložijo zboru nici poslancev hipoma zrnogla kupčijska zveza po tem sklene svoj odg izveličavnih svobodnih sanjarijah. Sklep najprej sami za-se pretehtajo to reč na 7 da c. kr deželni vladi s prusko deželo, , «.««w* xn^uiu. -- — —-- obilnih govorov pozvedamo , silno potrl naše deželane, pogorelske družbe (asekuracije) grašk Je kakor po mnozih pismih in iz kr. deželna vlada je izročila družbi novo osnovo štajarsko ker obrtnijstvo naše, ako obveljá ta zveza, pride v ve- kranjsko in koroško deželo. Ker je ta družba od 7 naše like stiske. Kdor drugo trdi, kvari občno mnenje dežele. Da je pruska dežela, ktera— kakor zgodovina ma) bolj ; letošnjega leta obrnila svojo asekuracijo veliko na je predsednik g. Terpinc prosil vrednika ,,Novic", preveč priča v Avstrii rada svojega dobička naj. gospodarjem razloži to popravo graške zavaroval išče, sprejela to zvezo, že samo to je resnega pomislika nice, ker je zdaj res dobra asekuracija. Vrednik je ob vredno. Ni še sicer popolnoma gotova ta nova kupčijska ljubil to storiti zveza LtCk « ker ima še gosposka zbornica o nji skleniti; pa ne bojo tudi tukaj nadvladale nemško-političine e ve- ideje avstrij skega obrtnij stva interese, liko vprašanje? Gospodom Tomanu, Der biču in vsi tri« lj so bili mestni odborniki brez zadržka po- poslednji seji mestnega odb dr. Orel je (slovenski) poročeval o volitvah li, ui. vj * J^ ťy eda, dr. Schoppel o volitvah ; dr. vitez Kalten 180 egger o volitvah 1. razreda. — Po predlogu Horákovem je bilo v tej seji soglasno sklenjeno, da se vojakom tukajšnega c. kr. baron Gerstnerjevega polka v spominek blagoslovljenja njihovih n o vi h zastav, ktero bode 30. dne t. m. in pri kterem bodo župan dr. Costa, podžupan dr. Župan in odbornik Holzer mesto zasto-pali, v imenu mestnem podělí 20 veder dobrega vina. — Ker so se skujali tišti trije Primorci, ki so imeli kamenje za mestni tlak, kakor lani, tudi letos v Ljub-ljano dati, je bil odbornik Vrhovec naprošen, naj se podá v Prosek in ondi to reč v red spravi, sicer ne dobimo letos tlaka na velikem trgu od mestnega vod-njaka do šolskega trga. — Začasni opravilni odbor matičini je, poobla-sten po občnem zboru, v poslednji svoji seji sklenil, da se skliče novi odbor v prvo sejo na 22. dan junija popoldne ob 4. uri v mestni dvorani. Izvoljeni odborniki prejemajo vabila z naznanilom vseh razprav, ki so odločeni tej seji, in te so: volitev predsednika, 2 pod-predsednikov, blagajnika, pregledovalca društvenih ra-čunov in dveh ključarjev, — razgovor: o tajnikovi placi, o izdaji letopisa in zemljepisa slovenskih dežel, o tiskarju, o matičinem stanovanji, o plači služabnika, o pisarničinem orodji, opobotnicah matičinih ; pretresovanje načrtanega opravilnega reda, volitev novih poverjenikov in razgovor, kako bi se pridobilo še več novih udov, — posameznih odbornikov nasvetje. — Sokolci so v četrtek svojega tovarša gosp. Ed. Križaj a slovesno pokopali; pred hišo in na grobu so mu čitavničini pevci péli ; mnogo svetá je spremilo pogreb. Vredništvo spolnuje sporočilo častite njegove ro-dovine, da se gospodom Sokolcem in pevcem srčuo za-hvaluje za slovesno spremstvo rajnega na pokopališče. — Včeraj (v torek) je bilo slovesno posveče-vanje novih zastav, ki ju je dobil sedaj v Ljubljani stanujoči c. k. osmi polk, popred polk nadvojvoda Lu-devika, zdaj podmaršala barona Gerstner-a zvani. Pred kosarno na lepem prostoru, ki so ga krog in krog na-znanjale vihrajoče zastave, je bila lična kapelica napravljena, kjer so po sv. maši milostljivi knezoškof zastavi blagoslovili; na vsaki strani kapelice pa je bilo po dvoje okinčanih šotorov za povabljeno gospodo. V ob-ličji kapelice so stali častniki svečanost obhajočega polka in vseh tukajšnih krdel in pa vojaki tega polka. Gosp. polkovnik in polka duhovnik sta navdušilna nagovora do vojakov imela v českem jeziku, ki ga učeni „Laibachereni" jezikoslovec imenuje mar ski jezik! Druzega ljudstva je bilo toliko zunaj ograj , da se je vse trio. Omenjeni polk ne slovi samo zato, da je med najstarejimi polki avstrijske armade drugi, temuč ob- našal se je od starodavnih časov do današnjega dné v vseh bitvah junaški. Naše simpatije ima Še posebno za to, ker so ti junaci našega rodii — Slovani M oráváni. Popoldne so obědovali častniki na strelišču, vojaki pa pod milim nebom pred kosarno. Mesto naše jim je s podeljenim vinom srčno napilo „Živili!" Danes zvečer dajo častniki slavljenega polka ples v kazini, h kteremu je vabljeno mnogo gospode. — Kakor je po „Slovencu" v Celovcu na ogled postavljeno orodje, ki ga delajo pridni in bistroumni Borovljanci občno pohvalo našlo, tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer je bilo 25. in 26. t. m. v mestni dvorani razpostavljeno. Tudi presvitli nadvojvoda Ernst je posebno zadovoljstvo razodel izložbi. Drugi pot več o njej. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz državnega zbora dunajskega došla je rav-nokar pomenljiva novica, da tudi zbornica gospôska je sprej ela prusko pogodbo. Po takem nastopi^nova doba obrtnijstvu avstrijskemu, ki bode djansko kazala : ali imajo tišti prav, ki so za to zvezo , ali tišti, ki so zoper njo. — Zbornica poslancev ni te dni nič obče-važnega obravnavala. Dunajski časniki pravijo, da minister denarstva bode zahteval od državnega zbora, da vladi dovoli 45 milijonov, ali, kakor drugi trdijo , 80 milijonov gold, v nájem (na pósodo) vzetí; s tem de-narjem hoče poplaćati to, kar je lani vec stroškov, pa manj dohodkov bilo, pa tudi za to, ako bi ji dohod-kov zmanjkalo, kobi se přiměřilo, da ne bi mogla prodati državnih grajščin, rudnikov itd., ki jih je letos za prodaj namenila.— Počil je glas, da sredi julija meseca se končá občni državni zbor, a da ožjega zbora ne bode več letos. Vladna „Oest. Zeit." preklicuje to novico. — Ogerski pa tudi dunajski časniki so že vec dni vsi polni o veseli obljubi, da Njih Velič, presvitli cesar gré na Ogersko, kamor ga 6. dne junija pri-čakujejo, ker se ima 7. dne dir za stavo pričeti , ki bode trajal 9. in 13. junija. Pravo pa se bo še le tadaj izvedilo, ko pridejo poslanci ogerske akademije in gospodarske družbe cesarja prosit milostljivega prihoda. Vse političine stranke ogerske, pa vsaka po svoje, pri-čakujejo od cesarjevega prihoda, da se poravná razpor, ki že več let trpi med dunajsko vlado in Ogri in kteri je na škodo ogerski deželi in vsemu cesarstvu. Vsak Avstrijan mora želeti, da je enkrat konec politike, ktera le od leta do leta odiaga, a tako, da se iz nje ne izcimi Avstrii pogubivni dualizem, ki naše cesarstvo na dvoje razcepi, po kterem pa na vso moč hrepeni neka mogočna ogerska stranka. Od modrosti cesarjeve moremo pričakovati, da se zgodi le, kar je vsi Avstri na blagor. — Kdaj se začne deželni zbor hrvaški, še ni gotovo; al to je gotovo, da general Filipovic ne mora v zboru bana-namestnik biti, kakor se je kramljalo. Ban Sokčevic je dobil za 3 mesece odpust; ako se v tem času začne zbor, je po hrvaškem ustavu zagrebški škof ali naj stařeji veliki župan zbora predsednik. Sliši se tudi, da volilni red za deželni zbor, ki ga je pred ne-kimi meseci izdelala banska konferencija, gré ad acta (pod klop). — Zvonec po političnem svetu nosi zdaj to> da še ne popoinoma onemogli predsednik mehikan-ske republike Juarez dobiva sila ^veliko vojakov iz severne Amerike, kjer je vojska prestala, in jih nabira tudi v Belgii. Vse to kaže na velike homatije, ki bodo še v Mehiki in ktere posebno lasé bolijo cesarju Napoleonu, ki je cesarju Maksu zagotovil to deželo. — Predsednika južne Amerike Davis-a so z v3o rodovino njegovo vjeli. Ker je zeló sumljiv, da je bil deležnik umora severno-amerikanskega predsednika Lincolna, ga huda pravda čaka. — Cesar Napoleon in žlahtnik njegov princ Napoleon sta se grozno sprla : „rdeči princ" je zopet mnogo govoril, kar cesarju ni po volji. Oštro ga je okregal, pa zavoljo tega — svet ne bo šel na dvoje. — Sv. oče papež so trdne volje, da se spri-jaznijo z kraljem italijanskim. — Ruski cesarevic gré te dni v Varšavo, da Poljski razglasi prenaredbo dežele. — Vremenski prerok profesor Sofka prerokuje 2. 5. 8. 10. 12. 17. 19. 22. 24. in 27. dan prihodnjega meseca dež, ako bi letošnje vreme tako čudno suho ne bilo. On pravi, ker se je v srednji Evropi posušilo toliko bajerjev in posekalo toliko gozdov, je suša zdaj kazen tega početja. i ___ _ ____ . _ __ _________» ______— —---- -— -- — - — - ----------—— - ———— i . — - ■ - -**— —■- - ■ - »-.—« ■ - — ■— - -■— - ~ — . ■ ■'■ ------- ■ —• •»---- » —~ —— - -- v i". . y r m i . Listuica vredništva. Gosp. V. na Pr: Prav! Milodari. Gosp. J. Filip iz Krope za pogorelce v Globodolu 20 gold., na Vrhu 20 gold., — gosp. V. na Pr: za pogorelce na Vrhu 1 gold., v Globodolu 1 gold. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.